Poštnina plačana * goS«w!n!. „ , , ••■••■» V organizaciji Je iwoJT? L©tO Št. 14» V HCSL J&fitriiJei 1EB3S« kolikor mo« — toBiko pravice! Izhaja vsako soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6/II. Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p, Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.) poštnine proste. Opozicija. V vsaki, bodisi veliki ali manjši skupini Hudi se porajajo, glede tega ali onega vprašanja mnenja, ki druea drugim nasprotujejo. Kdor ve za pregovor: »mnogo glav. mnogo misli«, temu bo tudi jasno, da ie popolnoma naravna stvar, če ne mislimo ‘vsi z gno glavo. Ker je pač tako in drugače biti ne more. zato se moramo s tem dejstvom sprijazniti in z njim računati. Naše organizacije zbirajo svoje članstvo na podlagi programa, ki ga na kratko označimo z besedami osvoboditev proletariata. Kdor je za ta cilj in se noče zanj bojevati, ta ima pravico biti član naših organizacij. Ali potov do tega cilja je mnogo — ena slabša druga boliša, zato je treba, da se za eno pot odločimo, kajti po dveh ali več ne moremo korakati. V debatah, ki pri takih odločitvah nastanejo, se bodo eni zavzemali za to, drugi zopet za drugo pot. Kateri imajo tedaj prav? To vprašanje je sedaj treba rešiti in rešiti ga ie treba tako. da bo pravično rešeno, da. ne bo nobena skupina na svojih pravicah prikrajšana. Treba je enotnega merila, ki je za obe skupini enako. Merilo v naših organizacijah, ki temelje na samoupravne demokracije članov ie: večina. Skupina, ki ie za svojo pot pridobila največ članov dotične organizacije, je zmagala in cela organizacija ima korakati po poti, za katero se ta skupina zavzema. Skupina, ki je s svojo večino zma--gala. ima dolžnost, da prevzame vodstvo dotične organizacije v svoie roke. in da organizacijo vodi. kakor pač najbolje ve in zna. Po navadi imenujemo to vodilno skupino, kar z imenom večinska skupina (struja). Druga grupa pa. ki ni dobila večine, ki je ostala v manjšini, se mora pa večini pokoravati, imenujemo jo manjšina ali opozicija. Dolžnost poštene opozieje je. da vrši kontrolo nad delovanjem večine, ima pravico, da še nadalje agitira za svoje stališče, vendar pa mora brez ugovora vršiti vse sklepe, ki jih je sklenilo vodstvo organizacije. V onih organizacijah, ki se teh načel točno drže, se ni bati razkola, kajti vsaka skupina se zaveda, da če ima ona prav. se bo to prej ali slej pokazalo in bo prej ali slej tudi zmagala. Taka organizacija tudi napreduje, kajti med člani se vrše debate, ki dajo organizaciji bujnega življenja, katero prinaša seboj tudi moč. Tudi število članstva takih organizacij narašča in to že iz pripros.tega razloga, ker se ena kakor druga skupina trudita, da bi dobile premoč. Današnja razprava nam ie torej pokazala, kako si organizacije volijo svojo pot. Pristaviti je še treba, da se pot odloči vedno na skupščini (kongresu), in ta je vsako leto ali na dve leti. kakor je pač v pravilih dotične organizacije. Organizacija, kjer sodelujejo vsi člani. mora že vnaprei računati, da bodo redkojedaj vsi enega mišljenja, zato mora vedeli, da opozicija ni nesreča, temveč ie nositeliica življenjske sile organizacije. če je ta opozicija marljiva in poštena, ie za razvoi organizacije ravno tako potrebna kot vodilna skupina. Kdor onemogočuje pošteni opoziciji njeno delovanje — škoduje razmahu dotične organizacije. Opozicija v naših organizacijah iz tega članka lahko razvidi, da se v polni meri zavedamo njenega visokega posjan-stva. Zdi. da se naša opozicija nalog, ki jih ima, ne zaveda, njeno delo življenja v organizacijah ne poživlja, temveč ga zastruplja. In proti temu bomo udarili z vso silo, ki nam je na razpolago. V prihodniih številkah bomo prinesli par dokazov, ki bodo jasno dokazali, da se ne boiuiemo proti opoziciji, temveč proti — anarhiji. Odgovorni smo za dobrobit naših organizacij in naša dolžnost ie, da jih čuvamo vseh škodljivih vplivov. čuvali jih bomo! bi se naj delo razdelila? Ali misli člankar pri Strokovni komisiji, ali pri Osrednjih društvih, ali pri podružnicah vsake organizacije? Ali pa povsod? Po moiem mnenju bi se naj delo razdelilo takole: 1. Strokovna komisija za Slovenijo nai izdela konkreten predlog za ureditev o delitvi dela. 2. Skliče naj plenarno seio. na kateri se isti predlog temeljito predebatira. ter ako se sprejme, da se izvršijo takoj volitve v razne odseke. 3. Za izvršitev tretje točke — izobrazba. se naj povabita vsaj 2 dana kulturne organizacije, ki bi se jih pritegnilo k delu. Omenjena člana, bi morala biti nalašč zato izvoljena v Strokovno komisijo. Kako bi se naj delo razdelilo, da bi bilo res uspešno? Aparat bi se naj primerno zvečal, da bi organizacija vsem trem točkam ustregla. Tako pravi člankar. Teoretično je to tudi pravilno, ker, če se delo pomnoži, je treba več moči. to ie jasno kot beli dan. Vsekakor imam pomisleke k temu in to iz sledečih razlogov: 1. Ali bi pomnoževanje nastavljenega osobja prenesrta vsaka centrala? 2. Ali bi zamogla novo moč popolnoma zaposliti? 3. Ali imamo v Sloveniji sposobnih ljudi za delavski, ookret? Te tri točke so tako eminentne važnosti. da iih hočem takoj zagovarjati, ne zato. ker sem sam tajnik delavske organizacije, da bi ne privoščil priti novim silam do dela, marveč zato. ker mi je delavski pokret dobro znan. znana mi je tudi mentaliteta naših strokovničarjev, ziasti nekaterih organizacij. Imeti moramo pred očmi. da imamo nekaj malih strokovnih organizacij, ki absolutno ne bi mogle prenašati nastavitve več moči. In če bi jih nastavile, bi jih ne mogle zaposliti, ker bi jim manjkalo deda. Končno ie pa treba gledati na to, kdo se nastavi. Sai imamo skušnje v Stavb. org. kakor Zvan in Unije rudarjev Kroft, ljudje, ki so napravili organizacijam več škode kakor 1000 pokvarjenih članov. To so težave, ki iih imamo Slovenci kot mali del naroda preko katerih ne moremo iti ne da bi jih omenili in jih prerešetali. Ni to sramota za nas, kot zatirani narod, da nimamo na razpolago sil kolikor iih rabimo, saj jih dostikrat nimajo veliki narodi kakor so Nemci in Francozi. Tudi ni naša sramota, če oni, ki so sposobni ala Zvan-Krofl niso pošteni, ker nikogar ne vidimo v srce.. Saj so to ljudje meščanske mentalitete, ki ne poznajo socializma. ampak ljubiio egoizem. In takih ne manika. ^ALOJZIJ LESKOŠEK: Prilagodimo se novemu položafu. Pod tem naslovom je prinesel »Delavec« v številki 12. uvodnik, s katerim sc Popolnoma strinjam, ker je aktualen in za naše razmere primeren. Njegova vsc-i kina. zlasti predlog za . delitev dela v tri dele. smatram za najvažnejše in nadvse pevtrebno. Pri predlogu za razdelitev dela si pa nisem popolnoma na jasnem, ker pogrešam taktično smer oziroma navodilo. Kje Na podlasrl navedenih razlogov predlagam : 1. Uprava vseh pri Strokovni komisiji včianienih osrednjih društev nai se združi v enotno upravo, razdeljeno po kartoteki za vsako centralo posebej. Ta uprava bi se naj vodila v eni pisarni. ker je drugače Izvedba nemogoča. Bistveno bi se ničesar ne spremenilo, tudi bi se ne kršilo formelno ujedinienje z GDSJ, ker isti tudi na ta način uraduje. Tudi bi se formelno imena raznih central ne spremenila. 2. Iz vseh osrednjih društev bi se nato izvolili odseki, ki bi opravljali posel, kakor člankar predlaga, in sicer: a) Mezdno politiko, b) socialno politiko, c) izobrazbo ter upravo organizacij. 3. V vsak tak oddelek bi se naj volili sposobni sodrugi ali sodružice. 4. Voditi bi se moral glavni ekshibit pri Strokovni komisiji, v katerega bi se stekala vsa korespondenca, kj bi se potem oddajala v razne oddelke (sekcije), ki so zgotai navedeni. Vsaka sekcija bi pa imela še posebej svoi ekshibit. ki bi od že omenjenega snrejemala niei spadajočo korespondenco v rešitev. Taka razdelitev se mi zdi najbolj primerna, ker bi se res delo razdelilo in uvedla bi se enotna taktika v vsakem oziru. Obenem bi oa bila tudi kontrola za one, ki sicer pravijo, da delajo, a Je njihovo delo tako minimalno ter dostikrat taktiki škodliivo. pri čemer trpi celi delavski pokret. Opomba uredništva: Članek sodr. Leskoška je prispel prekasno. da bi bil v prejšnji številki objavljen. Odgovor na nekatera njegova vprašanja je priobčen v zadnjem uvodniku »Delitev dela«. Ker ie potrebno, da se o tem vprašanju vrši obširna razprava, predno bo Strokovna komisija o njih sklepala, prosimo vse. ki imaio k tej ali oni stvari kaj pripomniti, nai nam to sporoče. Enoten nastop naših organizacij bo le takrat izveden. če bodo sodelovali vsi oni. ki s temi organizacijami čutijo. Zmagovit konec kovinarske stavke v Celju. Po dva fn pol mesečni borbi so se vršRa preteklo soboto pri celjskem obrtnem nadzorstvu pogajanja med organizacijo kovinarjev in posestnikom tovarne g. A. Westnom. Pri teh pogajanjih je bil dosežen sledeči sporazum: 1. Odpuščene zaupnike sorehne pod-ietie zopet nazai v delo. 2. Priznava se uvedba zaupniškega sistema po sledečem redu: a) v vsakem obratu ali oddelku voli delavstvo po enega zaupnika in namestnika. V oddelkih, kjer se dela nepretrgano. si izvoli delavstvo vsake skupine svojega zaupnika in namestnika. b) Zaupniki volijo iz svoje srede predsednika in namestnika, ki ju bo vodstvo obrata smatralo za predstavnike v podjetju zaposlenega delavstva. c) Zaupniki morajo čuvati nedotakljivost kolektivne pogodbe, posredovati v sporih, ki bi nastali iz delavnega razmerja med vodstvom tovarne in delavci, zastopati morajo upravičene Interese delavstva. ter skrbeti za delavno disciplino. d) Vodstvo podjetja bo označilo kraj in čas, kier bo mogel predsednik zaupniškega zbora (glavni zaupnik) periodično sporočati mu želje in morebitne pritožbe delavstva. Glavnemu zaupniku bo vodstvo sporočilo vse pritožbe glede delavstva. Ta zaiupniški sistem bo v veljavi toliko časa. dokler ga ne nadomesti novi. ki ie izražen v novem zakonu o varstvu delavcev. .3. Plače delavstvu se bodo zvišale povprečno za 25%, vendar tako. da bodo dobili naiboli prizadeti tudi do 35%. Pri tei točki Je Izjavil g. Westen. da ima vsled stavke tako ogromno škodo, da mu ie za enkrat nemogoče več zvišati, ker bi sicer prišel obstoj obrata v nevarnost. Pripravljen pa bo v enem mesecu, ko si podjetje nekoliko odpomore. zopet zvišati za kakih 20%. 4. Podjetje se zaveže, da bodo sprejeti v službo vsi delavci, ki so biti pred stavko uslužbenk G. Westen Je dalje zagotovil, da bo izdal na svoje delovodje, mojstre in pred- Dirosit delavce strog ukaz. da vsled stavke no smeio nikogar preganjati. Vodstvo podjetja bo ob sodelovanju zaupnikov sestavilo listo novih plač in sestavilo novo pogodbo. Ta dogovor Je bil stavkujočim na shodu Dojasnten. na kar ie sledilo glasovanje. Za nadaljevanje stavke Je glasovalo 60%. za konec stavke pa 40% navzočih stavkarjev. Ker ie po pravilniku kovinarske organizacije za stavko treba 75% glasov in, ker ie bila udeležba stavkuiočih na shodu precej nepovoljna. ie bil na podlagi tega glasovanja proglašen konec stavke. Z delom se prične v torek 6. t m. Kdor SC spominja zakai se je stavka pričela, se zaveda, da pomeni ta zmaga kovinarjev, zmago organizacije nad organizacijo. Zveza industrijcev ie doživela v tei borbi občuten poraz. Okolica g. Westna trdi. da Ima podjetje vsled stavke preko 10 milijonov škode. Če bo Zveza industrijcev te stroške plačala, v kar ie moralno prisiliena, bo šele videla kako draga ie njena »na nož« politika. Tudi kovinarska organizacija ima Dar stotisočakov škode, vendar Je ta zmaga za delavstvo neprecenljiva. Če bi Zveza industrijcev zmagala, bi naši podjetniki, ki so gladnl delavske krvi, kar divjali po delavskih truplih ter pomandrali še poslednje pravice, kj jih delavstvo ima. Policijski sistem, ki ga uvaja »Zveza« v tovarne, bi pa ne razkrojila le delavske moči in samozavesti, temveč bi razkrojil tudi delavno disciplino, kajti brezpraven sužen.1. ki nima lastne volje, je sicer posluSen hlapec, toda slab delavec, Jjj ie v moderni industriji neporaben. Borba kovinarjev ie pomenila borbo med novim in starim svetom, med policijskim sistemom in industrialno demokracijo. Zmaga! Je napredek, zmagala le nova doba, ki prihaja in prinaša tudi delavstvu lepšega solnca. Žrtve, ki jih je kovinarska organizacija utrpela, so sicer velike, a majhne. če Iz Bergmana posnel J, Arh: Prekleti te zemlfe. V prejšnjih letth w je večkrat poročalo o slabih razmerah, ki vlad?;'! v rudokoPlh Sicilije in Sardinije. Po vojni se je delavsko gibanje tudi ta»n nekoliko dvignilo. Ustanovila se ie organizacija rudarjev, kateri »e je posrečilo, d« i« organizirala skoro vse rudarile. Toda dolgo to ni trpelo. Industrijsko krizo in naraščajočo brezposelnost so Izrabili italijanski podjetniki, da so začeti rudarjem znižava« plače In podaljševati delavni čaa. Pri tem ep jih podpirali posebno italijanski fašisti, ki so napadali rudarske organizacije in njihove zaupnike zavratno morili. Izvajali so tak teror nad delavstvom, da teto ul upalo več nastopati ter je bilo vsled tega zopet izročeno popolnoma na milost in nemilost svojim tiranom- Delavstvo je vsled strašnega pomanjkanja in izkoriščani.! telesno In duševno tako ubito, da sploh ni vet zmožno obrambe napram svojim izkoriščevalcev, Sramota pa je za evropsko cl-viHzacl]o, da talko mirno gleda, kako se z rudarji žveplenih rudokopov v Siciliji postopa. Veljale bi tukaj besedo Danteja, ki se jo izrazil v svoji »La divina comedia« napram peklenskim vra-tom: »Kdor tukaj vstopi, pusti upanje zunaj«. Kri zastaja človeku in roke se mu krčijo v posti, če vidi ta grozni po: ,ža| delavstva. Tam so razmere še kakor pred 20, leti in kakor takrat, tako ima tudi danes rudar teh rudnikov popolnoma peklensko življenje. Ob slabi plači, nezadostni hrani ob dolgem delovnem času strašnem razvodu phnov In grozni vročini v rovih spravljajo tl UudJe zaklade na dan In polnijo žope mHijonw|*v, ld posedajo v palačah In ne vedo kaj je žMlwje proletarca. Vse drugo delavstvo v ItaliH ime 8aral delavnik. a ti rudarji delajo še vedno po 12 ur. Mnogo teh rudarjev it okolice gr« v ponedeljek na delo. pa se vrnejo v soboto zopet domov. Tl ljudje sipe tn ]*do v rovih. Kakšno mora biti telesno in duševno stanje teh revežev, ki 90 čez 100 ur tedensko globoko Pod zemljo, kakor M vi pokopani I Tom rudarjem i« luks us, če se morajo vsaj enkrat na dan najesti močnate jedil Kako žalosten ie položaj teh rudarjev in kako so brez vsake odporno moči, čeravno vidijo. kako smrt dan za dnem pobira nlUvove tovariš« je razvidno iz tega. da na ukaz podjetnikov zazidajo vsa eksplozivna ognjena mwta. kjer so nijlh tovariši izgubili svoje življenje, če predelo državni rudarski inšpektorji pregledovati etotjčne rudnike. To se zgodi vsled toga. da jamski nadzorniki ne vidijo nezakonitega postopanja podjetnikov. Tako se zakoni, ki so v zaščito delavstva teptajo, in na tisoče teh podzemskih trpinov gre v prezgodnji grob vsled tistih, ki pravijo, da so nositelji evropske kulturo. Mali otroci v starosti od d—8 let morajo delati v tem peklu 12 ur. Ne. samo njih matere, silijo tc revčke k delu, ampiik tudi nasitetvo podjetnikov jih sili k temu- Kako dolgo bo to Se trpelo, kako dolgp bo bodo še izkoriščali otroci, kako dlgo se bodo še teptali zakoni? Italijanska vlada ve sleer dobro nično zakone uveljaviti tam. kier jih mora delavstvo upoštevati. Za kapitalizem pa ne veljajo zakoni, on sme prosto razpolagati z delavstvom. dokler mu ne izsesa zadnje kaplje krvi. Kol briga kapitalizem in vlade trpljenje teh nesrečnikov, kaj jih briga, če se njih telesa krivijo, če že ldlotnl mladeniči izgledelo kakor Marci! Dobiček — ie bog kapitalizmu, Kako dolgu bo to trpelo vprašamo ml z italijanskimi sodrugi vse ttete, ki Imajo še količkaj človeškega čuta v sebll Ali *o n« #ramui«do tisti angleški podjetni, ki, ki izkoriščajo tiste žveplene rudokope, da P« prištevjuio kot pristaši kulturnega naroda In ki živijo v vsej razkošnosti, medtem kp njih delavstvo umira. italijanska rudarska organizacija, bo ropat poskusila pomagati tem rudarjem, toda kal, ko vse njihove raoippjke »»vratno pomore. Od Stene. kjer je sedež organizacije, moralo tla v Siri-crlijo pokljati svoje zastopnike. Pa tudi 'blagajne rudarske organizacije so revne. Od 20.000 članov Jih je š« Mino 9000. Zato manjka sredstev za agitacijo v Siciliji, ki je tako potrebna za rešitev tisoč In tteoč bednih rudarjev ki ntlhovih družin, Delavstvo veeh dežel bi jim moralo pomagati: posebno pa rudarji. Nemška rudarska organizacija je dahi že 7000 lir. Mednarodna rudarska zveza je dala Iz svoje blagajne 8000 lir. pa tudi sodrugi drugih dožol no bodo odrekli svoje pomoči. Proletariat vseli dežel mora zlomiti to škandalozno postopanj o s sicilskim! sodrugi, celokupen proletariat mora prisiliti angleški kapitalizem, da preneha z moritvijo sicilskih otrok. Nikjer na svetu ne vcljoio tako besede, kakor v Siciliji: Vzbudlto 6C prekleti te zemlie- pomislimo na ideal, ki so mu bile namenjene. V tej stavki, ki je bila ena izmed najel olsrotraineiših. kar se jih je kedaj v Sloveniji vTšilo. se .le kovinarska organizacija mnogo naučila. Zlasti dragocen je nauk o organizaciji zasilnega dela. Poleg tega se ie na ori zbirki stavkovnega davka nokazalo. koliko revolucionarne sposobnosti le v našem proletariatu. Ravno ori tej zbirki se te jasno pokazalo, kje so besede in kie dejanja. Ko bodo vse pole zbrane, bomo podali natančno statistiko. Za danes moremo navesti dejstvo, da ie samo kovinarska organizacija zbrala preko 300.000 kron. Stavka Je pa veljala preko pol milijona kron. O stavki bomo še govoriti, • r ... --- ---------------------------------- Dopisi. AUlanov vrh. V nedeljo 21* maja t J. ae.)e tvrSll na Milanovem vrhu dobro obiskan shod združen i občnim zborom lesnega delavstva. Otvorfl je shod predsednik sodrug Sever ter poročal o dosedanjem delovanju podružnice in pozival navzoče k večjemu zanimanju za organizacijo. TajjfHSko poročilo Je podal sodnije Turk, blagajniško >pa sodrug Veseil. O splošnean položaju delavstva pa je parofiail sodrug Bradeško z Ljubljane, kateri je v kratkih besedah orisal ml-zorijo. Jci vlada med delavskimi vrstami. Delaivcu je predvsem potreba osamosvojitve, katero pa bo dosegel le na ta način, da se vztrajno bojuje proti kaipdtalu potom svojih organizacij, obenem pa se mora izobraževati v kaT mu bodo najbolj tržile knjige In delavsko časopisje. Odpovedati se pa mora v prvi vrsti tudi alkoholu. Stari trg pri Rakeku. V nedeljo dne 21. maja se je vnšil shod v Starem trgu, na katerem je poročal sodrifg Bradeško, o kritičnem položaju, v katerem s® nahaja sedanje delavstvo in o parnemu cetjskc stavke, ter pozival navroče, da pridno zbirajo pnjsipevike za stavkajoče. ItUMUCaRI Gospodarstvo. Koda! bo konec draginjo? Če hočemo na to vnašanje točno odgovoriti, potem moramo naj-preje razmotrivatl in opredeliti ipojem draginje. Trgovina, tarpovajnje in prodajanje, ni nič drugega kakor zameniava Naga za blagp, ali nagrada za delo v blajgu. Le spomnimo se. Uboga ženica pride v trgovino ht pravi, da bi rada soH. Ker oa nima demairja. Je prinesla 3 jajca. Dobiia ie 1 kg soli, ki j® stal 12 krajcarjev. Za trj jajca dobi tudi Se danes 1 leg soli. Torej je vrednost blaga naproti blagu ostala nespremenjena, le številka posrednika se je izprenpenila, na mestu taujcerjey Je stopila krona. Blago Je ostalo Istovrodno leot preje. Sedaj pa poglejmo drugo blat«- {d n! ostalo na isti stopnl •vredno -vmednote, kot Je biJo, temveč !• globoko — padlo. To btegro je delo. ki ga vrše ročni in duSevnJ delavci. To le ostalo v ceni daleč zadaš. Vzemimo zidanja. Ta Je pri deseturnem delu zaslužil 4—5 K na dan, kupil je lahko krasen klobuk za 4—S K. Danes tega ne mor« s/torUtt, Za!k*i no? Zate Jeer Je v trgovini tolikso rok p redno pride predmet od tistega, ki ga izdelka« k onemu, ka ga rabi. Povsod pa se roke nekai prhne. Vmesna trgovina Jo tisto, kar dela draffimio, a še ne toliko vmesna trgovina sama na sehi. kot oni fteamerul datoteki vmesnih trgovcev, ki hočejo čez noč obogateti. Torej draginio uničimo, odniosno Jo omejimo navzgor, če ji izpodbijemo vmesno trgovino. 2e damo konhumetvtu 'far proizvaja producent brez posredovanja. Zgodilo se bo to le potom na Rlroko organiziranih koufiumttRi društev, ki so vzor modernega gospodarstva. Penama sredstva dobivalo stalno od hranilnih vlog svoiih članov. Hranilni oddelek Konsumne-ga druBtvn za Slovenijo ima danes 4.700.000 K hranilnih vlog — čast članski zavednosti! Iz organizacij« STROKOVNA KOMISIJA, Vse ono organizacije, ki še niso poslale nabiralnih pol za stp-vkulpčo kovinar]« v Celju, na] to zanesljivo do 20. t. m. store in obenem pošljejo tudi nabrane zneske potom poštnih položnic. Ko dobimo vse nabiralne nole. bomo ob. lavlH zbirko tako, da bo vsak član Iz nje lah- ko razvldel, koliko te zbral” njegova organizacija. Moč organizacije se meri po zavednosti, a ne po število članstva. STAVB1NSKA STROKA. Pisarna »Uniic stavbinsklh delavcev« se začasno nahaja v restavraciji pri Soncu, Celje, Ljubljanska cesta v pritličju. Uradne ure so vsak dan od 4. popoldne do 9. zvečer In ob nedeljah bi praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne. Istotam se nahaja tudi podružnica Unije stavbin-skih de!avccine vseh narodov. Delavec nima tam prav nobenih političnih pravic iM gg Izrabljajo kakor živino. Z zadoščenjem pa opažamo. da se je že tudi tam Jela Uriti socialistična misel. da osvobodi ljudstvo trinogov in izkoriščevalcev, Sicer pa vlada na Kitajskem samem meščanska vojna med dvoma generaloma, ki sta s« nasilno polastila moči, prvi na severu, drugi na jugu. Da Kitajski to ne bo v korist Jc lasno, ker militarizem nudi od oekdai le zlo. Amerika ima smolo, da jo vedno najamejo za posredovalko. Sedaj pa je tega že sita in zavrača kratkomalo vse take prošnje in želje. Pred kratkim ie izjavil predfied. Hardkig. da *9 Zodinjeno države ne bodo vmeSavale v turško. Rrškl spor iu da na] so spravijo prizadete stran, ko same brez Amerike. Tudi v Jugoslovansko, italijanskem sporu se ie Amerika omejila na Izjavo, da .ie sporazum neobhodno potreben v žlvljenskem interesu obeli držav, nakar se j« umaknila. Italijanu so začeli rogoviliti po Ameriki. Radi bi pridobili še ozemlje za izkoriščanje. Pa imajo smolo, zakai italijanski militarizem je prc-cej figav in sa goje Italijani le bol! za parado in za streljanje na neoboroženo in gladujočo delavstvo. Mednarodna gospodarska konferenca v Genovi in dogodki, ki so se odigrali na njej je postavila evropsko politiko pred nove vidike in piobleme. Dasi je bia vse skupaj !e kapitalistična komedlia, se je na njej vendar zlomila imperialistična misel in mnenja so se razjasnila. Na eni strani antantni kapital, na drugi nisko-nem-Sko delo in podjetnost. — V antanti sami so se misli odtekle v dva pola: del antante je za to. da vrže antanta v boj vse razpoložljive sile in se ne ukloni niti za las, de! pa je za spravljivo politiko. Pa tudi že pri radikalnem delu antante je opažati popuščanje. Dasj je francoska poslanska zbornica izrekla ministrskemu predsedniku Polncareju zaupnico, vendar so že med njegovimi pristaši ljudje, ki mu Svetujejo, na? vodi na-pram Nemčiji politiko v pomirljivem duhu. Dela, ki so se začela na genovski konferenci. se bodo nadaljevala na konferenci v Haagu, s kakim uspehom, nam pokaže bodočnost. Pred to konferenco se setaneta angleški in francoski ministrski predsednik, da se dogovorita o skupnem nastopu obeh držav na haaški konferenci. Na h»aško kotrlerenco se pripravila tudi mala antanta, ki se na genovski konferenci ul ravno odlikovala, hi je sklicala predkonfcrcnco v Beogradu. Hkrati z gospodarsko konferenco se bo vr-Sila v Haagu mednarodna socialistična konferenca. ki bo pokazala, da proletariat Ima svoje Interese. Nemška reparacijska plačila So bila odgo-dena. Nemčija izjavlja, da nikakor ne more plačati. ako ji ne dovolijo dovolj visokega irt ugodnega mednarodnega posojila. Angleži to umevajo. vale pa krivdo na versaillsko mirovno pogodbo. ki zahteva od Nemčije več, kakor more dati, Dne 5. t. m. je bilo v Pragi otvorjeno zborovanje Udruženja lig zveze narodov, ki se bo bavila z zelo važnimi vprašani), predvsem z vprašanjem narodnih manjšin, ki je dala doslej vedno povode za mednarodne konflikte. V Italiji, klasični deželi fig. makaronov in pobojev nimajo nasilja fašistov ne kraja ne konca. Zlasti v Bologni je fašistovska nadloga neznosna. Vlada Jih skrivoma podpira, ker ima v njih protiutež proti delavstvu. O Švedski se doslej ni moglo reči, da bi bila baš Sovražna sovjetski Rusiji. Sedaj pa se je aatantinlm spletkarjem posrečilo, da je švedski parlament odklonil gospodarsko pogodbo z Rusijo, kar švedskemu gospodarstvu gotovo ne bo v prid. Strup, ki ga brizga antantna kača okoli sebe. škoduje le onim, ki se dajo prevarati po vabljivih besedah. Na Irskem trajajo boji dalje, kar dokazuje, da nekai ne more biti v redu. Vsak dan zahteva 10—20 žrtev in par zapaljenih hiš. Angleška vlada neprestano pošilja na Irsko vojaške oddelke. Sicer nezmotna angleška politika temu problemu ni kos. Na Dunaju, ki komaj še životari in kjer bodo denar res kmalu merili na mernike, s katerim pa seveda ne moreš ničesar kupiti, nlma-?o nič nujnejšega, kakor prirejati monarhistične manifestacije, kakor se je zgodilo te dni. Res je, da se jih udeležujejo le habsburški plačanci in pa ljudje, ki so prespali svetovno vojno, vendar 'je to za Dunaj značilno In žalostno obenem. V Nlžll Avstr® so se vršile volitve v kmetsko zbornico, pri katerih so uspeli krščanski socialcl. ki so sl priboriH 26 mandatov. Tako se bo Avstrija s pomočjo božjega blagoslova izkopala Iz vseh neprllik. Ko se bo to zgodilo, jih bomo prosili tudi ml za recept. Tudi na Poljskem so imeli vladno krizo. Stvar pa ni bila prehuda, ker pravilo, da stara vlada ostane. Na Madžarskem so končane volitve v parlament. Vladi se jo posrečilo dobiti dve tretjini vseh poslanskih mandatov. Socialna demokracija je dosegla lepe uspehe. V Bolgariji je zavzel Siamboljsk; odločno stališče zoper kraljevo politiko in javno izjavil, da mora biti tega konec. Posledica tega nastopa je bila, da so iz Bolgarije odfrčali Vrang-lovcl. Kdaj stori to Pašlč? Delegat sovjetske Rusije Člčerln je odpotoval Iz Italije- Antantno časopisje pravi, da ne častno. Cičerin pa nese s seboj v žepu podpisano pogodbo med Rusijo in Nemčijo in se smeje v pest vse! antanti In njenim trabantom. Antantni tisk je razširil po svetu »razveseljivo« vest. da je zadela Ljenina kap. Pa se je urezal, zakaj Ljeniu Je korenina in bo imela antanta z njim še preccl opravka. Poročne svečanosti v Beogradu se pričenjajo. Diplomatski svet in aristokracija vsega sveta se zbira in razkazuje svoj sijaj na rovaš letnih proračunov, katere bodo morale izravnavati davščine Izsfisnicne iz delavnega ljudstva. Narodna skupščina, katere predzadnja seja, ko je bilo treba delati, se je končala v znamenju boja med nezmožno vladno večino in opozicijo, je imela včeraj slovesno sejo, v kateri je predsednik Ribar govoril o poroki in bodoči kraljici MariJoli. Takoj po poroki poseti kraljevski par Slover.ljo, in sicer bo bival na Bledu. K poročnim svečanostim v Beogradu sta odpotovala tudi pokrajinski namestnik Hribar, ki so mu sicer namignili, da ni tam neobhodno potreben in pa knezoškof dr. Jeglič, ki se je med tern izpreobrr.il v pravovernega Jugoslovana. Kar se tiče političnegž življenja, se vrši med radikalci i>’ demokrati srdit boj radi volilnega zakona. Križ bo še. preden bo sprejet, ker volk sit in ovca cela ne moreta biti. Proračun bo treba spraviti v red. Končuo je celo finančno ministrstvo uvidelo, da bo treba štedlti, le tega še ne ve, kje. Naročilo le pač različnim ministrstvom, nai stavijo v svoje načrte le najpotrebnejše postavke, vendar vidimo, da se denar ponekod prav po nepotrebnem razsipa. Afera glede Jadranske banke se razvija. Očitki, ki jih je naperil sedanji ravnatelj Ja-drat8.w u in jih obreetu]Q po čistih 47« Ueutni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizira]o polletno. VcČ]© in stalne vlogo se obrestujejo po dogovoru. 1’onojiln daje svo)im zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroBtvu rdi zastavi vrednostnih papirjev. Menic« so eskomptu]ejo po bančni obrestni meri. mr Eii, ib im tani zamt Novo srečo Jn veselje življenja dobi vsaka dama, ako svojo vnanjost polepša ter se s tem vsakemu bolje dopada. Mnogo in vedno sc čuje hvaliti kakor priljubljena sredstva za nego lepote: Fellerovo „Elsa“-lilijno mlečno milo, „Elsa“-obraz-na pomada, „Elsa“-tanochina pomada za rast las od: lekarnarja Eugen V. Fellera. Stubica donja, Elsatrg št. 334, Hrvaško. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Feller-fev „fi§saffind“ kot KOSMETIKPM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptič. in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujočem Trlo prijetno sredstvo za drgnenjc hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in naj bolje sredstvo to vrste. Tisoče priznanja! Z zamotam in poštnino za vsakoga 3 dvojnate ali 1 gpecijalna steklenica 72 K Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 spec. steklenico......... 300 K 24 , „ 8 » „ 570 K 36 . „ 12 „ „ 800 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi ša popust v naravi. PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 K in 12 K; Kisa mentolni klinčič 16 K; Kisa posipalni prašek 12 K; Pravo Elsa ribje olje 80K; Elsa voda za usla 48 K; Elsa kolonska voda 60 K; Elsa šumskimirsi 60 K; GIycerin 16 K in 60 K; Lysol, Lysoform 48 K; Kineaki čaj 4 K; Elsa mrčesni prašek 16K; Strup •/.a podgane in miši po 16 K in 20 K. EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA donfa Elsatrg št. 358 Hrvaško. (lacflfflS® priporoča svojim elanom nsBi lin s Min Poitni predal St. 13. B s _ _ iu 1£ Poit. U. iat 10532. Telet. int. St. 178. la J U O i J il &m Im], naši. .Kodes' Ljubljana. Centrala: Ljubljana VII, Žibertova ulica št. 269. Podružnice: Ljubljana: Kolodvorska cesta št. 56, Sodna ulica št. 4, Bohoričeva ulica št. 12, Trnovo, Rožna dolina, Glince; dalje: Celje, Štore, Rogatec, Radeče, Poljčane, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna I., Črna II. Soen3šB£eroSBti: le v prodajalnah svojih sadrug kMpMleSe vedno naftooBIe in najceneje 5 pristopnina K 10. Kdor $e ni član, naj pristopil Delei K 200.