sLouensIcA POI II A ZDAJ SOLZE VSTRAN! ORODJE V DLAN! DOM ZNOVA VSTATI MORA, OJ DOM KRASAN, TAKO PROSTRAN, DA BO ZA VSE PROSTORA... Simon Gregorčič LETNIK XLII JANUAR-FEBRUAR 1992 ŠT.1.N0. 1 REPUBLIKA S L O VEl\llJ A MEDNA RODNO PRIZNA NA ! samostojna siovenua 1991 a Mednarodna diplomatska priznanja katere so doslej podelile slovenski državi razne države sveta, predvsem pa skupno priznanje dvanajstih držav Evropske skupnosti 15. januarja 1992 (od teh je Nemčija to storila že 23. decembra 1991), so odprli novi slovenski državi vrata v družbo držav sveta. Doslej so priznale slovensko državo vse sosednje države in skoraj vse evropske države. Ker je Slovenija evropska zemlja in ker ima največ gospodarskih odnošajev, trgovskih stikov, poslov s sosedi in z zapadnimi evropskimi državami, so priznanja sosedov in evropskih držav najnujnejša in najpomebnejša za novo slovensko državo. Vstop Slovenije v mednarodno družbo in mednarodni svet in zaris Slovenije kot samostojne države na zemljevid sveta, sta z dosedanjimi priznanji zagotovljena. Evropskim državam sta se pridružili tudi Kanada in Avstralija. Priznanja ostalih držav sveta so sedaj le še vprašanje časa. Med državami, ki so že podelile svoje priznanje novi slovenski državi, pogrešamo Združene države Amerike. Združene države Amerike trmasto vztrajajo na nerealnih teoretičnih postavkah, ki so v konkretnem slovenskem primeru v popolnem protislovju z deklaracijami ameriške zunanje politike o podpiranju demokratičnih naporov in razvojev po svetu. Zavlačevanje diplomatskega priznanja od strani Združenih držav Amerike bi moglo zavirati vstop Slovenije v nekatere več ali manj pomembne mednarodne DALJE NA STR.2 ar •» i slovenska DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA Subscription rates: $15.00 per year $ 1.50 single issue Advertising: $ .45 per agata line 1987 -1988 Member of Multilingual Press Association of Ontario Member of Canadian Multilingual Press Federation Owned and published njonthly by Slovenian National Federation of Canada Lastnik in izdajatelji Slovenska Narodna Zveza v Kanadi 646 Euclid Ave.. Toronto. Ontario M6G 2T5 Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenske Države Zastopnika: Martin Duh Calle 105. U 4311 1653 Villa Ballester Argentina Ludvik Jamnik 79 Watson Avenue Toronto, Ontario M6S 4E2 Canada TELEPHONE & FAX #: (416) 766-4848 Letna naročnina: Za Kanado in ZDA $15.00, za Argentino in Brazilijo po dogovoru. Anglija. Avstrija. Avstralija, Francija in druge države $12.00 U.S. Po letalski pošti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. SLOVENSKA DRŽAVA na ci al j evan.j e str organizacije in ustanove ter preprečevati ali zavlačevati gospodarsko sodelovanje med obema državama. Priznanje Združenih držav Amerike ni več neobhodno potrebno za mednarodno uveljavljanje Slovenije. Slovenska država je danes že subjekt mednarodnega prava in ne le njegov predmet. Slovenija danes že postaja dejavnik v mednarodnem življenju in dogajanjih. Mednarodno priznani slovenski državi podeljuje veljavno mednarodno pravo število pomembnih mednarodnih pravic, obenem pa nalaga tudi mednarodne dolžnosti. Osrednja pravica suverene države je pravica do enakosti z drugimi državami v vprašanju obstoja in glasovanja v mednarodnih pogajanjih in organizacijah. Seveda ne smemo zamenjati pravne enakosti z dejanskim političnim, gospodarskim, kulturnim in vojaškim vplivom posameznih držav, ki ga določajo predvsem velikost in gospodarska moč. Po mednarodnem pravu ima Slovenija enako pravico do obstoja in do ozemeljske celovitosti, kot jo ima npr. Nemčija. Nima pa in ne bo imela istega političnega, gospodarskega in vojaškega vpliva, kot ga ima velika Nemčija. Slovenska država vstopa v družbo evropskih držav v času, ko Evropa išče skupne osnove, v času ko se Evropa združuje, v času ko misleci, sociologi, politologi in zgodovinarji razpravljajo o preživelem nacionalizmu, o preživelosti nacionalne države, o novih oblikah naddržavnosti in se vprašujejo o duhovnih in moralnih temeljih nove naddržavnosti, v času ko katoliška Cerkev poudarja skupen krščanski etos in je postavila za zaščitnike Evrope sv. Benedikta in sv. brata Cirila in Metoda. Nobenega dvoma ni, da pojem Evrope obsega veliko več kot pa zgolj geografski element. Spričo zgodovine 20. stoletja ni dvoma, da morajo Evropa in njeni narodi premagati ideologijo nacionalizma in pojem nacionalne države, kot so je prakticirali gotovi evropski narodi v 19. in sedanjem stoletju, predvsem z agresivnostjo, ekspanzionizmom, centralizmom in unitarizmom ter nasiljem večinskega naroda. Ni dvoma, da obstajajo narodi in narodna občestva, ki imajo vso pravico do obstoja obenem s pravico do svoje gospodarske baze in državno političnega aparata, države, da morajo braniti in ohranjati svojo individualnost in samobitnost, nekaj kar ne more nihče imenovati ekspanziven ali agresiven nacionalizem. Če mineva doba nacionalne države, pa to še ne pomeni, da odmira tudi država kot ustanova. Pojem države, predvsem pojem državne suverenosti, bo dobil nov pomen in drugačen obseg. Kar bo izgubila država, bo verjetno prešlo na meddržavno evropsko organizacijo. V precejšnji meri se to že dogaja. Naddržavna evropska organizacija pa v nobenem slučaju ne bi smela postati le brezdušen, birokratski podaljšek in izrodek nacionalne države in njenih pomankljivosti, nekaj, v kar se že nagiba. To bi moglo pripeljati Evropo v novo dobo nedemokratičnega centralizma in avtoritarnosti. Nova Evropa bo res nova, če bo postala demokratična družina vseh svojih narodov. Zgodovina Evrope je popolnoma različna od zgodovine Združenih držav Amerike. V takšnih okoliščinah si je slovenski narod priboril svojo državo. Mislim, da smemo reči, da si jo je priboril "pet minut pred polnočjo", v času, ko se odpira nov svet in nastaja nova Evropa. Smo na pragu novega tisočletja in novega stoletja. Stoletje, ki se izteka, moremo označiti kot stoletje totalitarnih ideologij, stoletje totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma, stoletje svetovnih vojsk in nasilij. Vse te groze so prizadele tudi naš narod, ki še ni premagal vseh strašnih posledic komunističnega totalitarizma in ga zaradi tega še vedno teže veliki gospodarski, socialni in politični problemi. Nekaj let pred zadnjim desetletjem tega stoletja se je začelo razpadanje totalitarnega komunizma v masovnem obsegu v Evropi in po svetu. Postalo je razvidno, da kot tak tudi v Sloveniji ne bo preživel. Odprla se je pot v bodočnost, v novo stoletje, pot v demokracijo, v spoštovanje neutajljivih človeških pravic, v spoštovanje zavarovanih pravic manjšine in v spoštovanje pravice do narodne samoodločbe. Slovenci smo si ustvarili državo, da bi živeli in napredovali v demokratični politični ureditvi z vsemi državljanskimi pravicami, vključno s pravico do privatne lastnine in iniciative; da bi mogli ohranjati in braniti svojo narodno individualnost, ki je del naše človeškosti; da bi bili enakopravni z drugimi narodi; da bi sami odločali o svoji usodi; da bi imeli v svojih rokah orodja, ki jih imajo drugi evropski narodi ali pa vsaj dostop do njih. Slovenci si nismo ustvarili svojo državo zato, da bi na njenih mejah zgradili "kitajski zid", ampak zato, da bi se neposredno, kot Slovenci, odprli Evropi in svetu. Slovenci smo si ustvarili državo zato, ker hočemo živeti. Življenje pa prinaša veselje in žalost, nalaga naloge in žrtve, v življenju je treba poznati cilje in pota, oboje je mnogokrat povezano s tveganjem, življenje zahteva razum in pogum. Življenje naroda je podobno življenju posameznika. Slovenci smo si ustvarili državo po meri, ki jo narekuje čas. Slovenci sprejemamo nase bremena, ki jih ta država nalaga in tveganja, ki jih spremljajo. Prepričan sem, da smo se tokrat Slovenci pravilno odzvali izzivu časa. Trdno upam, da bomo Slovenci kos nalogam državotvornosti in da čaka slovenski narod lepša bodočnost. Zato pravim, da slovenska država je in bo! Gornje razmišljanje in dva razmišljenja, objavljena v prejšnjih številkah "SIOVENSKE DRŽAVE" pod naslovoma: "Slovenska država je - Slovenske države ni" in "Slovenska država bo", skromno posvečam spominu pokojnega nosilca slovenske državne ideje, dr. Cirila Žebota in spominu neutrudnih urednikov "SLOVENSKE DRŽAVE", pokojnega Mirka Geratiča in pokojnega Vladimirja Mauka, katerim ni bilo dano, da bi doživeli uresničenje slovenske državne misli, kateri so posvetili vse svoje odraslo življenje. Mate Roesmann Sporočilo je bilo poslano. Slovenija, svobodna že nekaj časa, je zdaj tudi mednarodno priznana. O, Bog, ki si mi dal življenje in dočakati svobodno Slovenijo, hvala Ti! Sanje in goreča ljubezen naših prednikov, naše upanje, se je uresničilo. Tisoč tristo let smo čakali na ta dan. Naša molitev je bila uslišana - vrata svobode so odprta. Temni in težki časi daljnih stoletij so prešli v svetlo luč današnjih dni. Sonce sije in obseva vso našo svobodno Slovenijo, od visokih gora do sinjega morja, preko travnikov in livad, naših mest in vasi. Tisočera božja znamenja Ti kličejo: Bogu hvala! Tvoje ljudstvo Ti iz navdušenih in hvaležnih src poje zahvalo. Nenadoma se je blesteča svetloba iz sinjih višav razlila čez nas. Kdo je bolj srečen in hvaležen kot mi, Tvoji otroci. Saj če ne bi bilo tako, bi slovenski DALJE NA STR. 6 They can be big. Or they can be small. We welcome any idea you can think of for celebrating Canada's 125th anniversary in 1992. A group called Canada 125 has been set up to help put your ideas into action all year i jB: i long. Your event or activity could be local, regional ^ ' help one another; 4. our wish to get to know one another better; 5. our many achievements as Canadians. While Canada 125 does not offer financial support for community events, we encourage partnerships between . local business and community or nation-wide. It should be non-partisan and apolitical, and should reflect one or more of the following themes: 1. The freedom, opportunity and personal security we enjoy as citizens; 2. a common concern for the environment; 3. the desire to organizations to help fund and organize those events. We are communicating with the corporate sector in order to facilitate partnerships that can be a positive legacy for the future. We also want to learn about the events and activities you plan for your community so that we can share your ideas and experience with other Canadians. Perhaps you already have or are planning an activity that fits the Canada 125 objectives. We would like your activity to become part of the program of Canada 125 events and projects that will be taking place across the country in 1992. As the year unfolds, you'll be hearing more about how you can participate. The future begins with you. SLAVNOSTNI SLOVENSKI VEČER V TORONTU Sreda 15.januaija 1992 je za slovenski narod začetek novih časov. Pol leta po razglasitvi samostojnosti, po kratkih, strahu in junaštva polnih vojnih dneh, je evropski svet sprejel v svojo skupnost državo Slovenijo. Do kraja smo napolnili dvorano pri Brezmadežni. Blizu tisoč nas je bilo: narodne noše, folklorni plesalci, pevci, pevke in godba. Slavnostno razpoloženje so pomnožile zastave evropskih narodov. Nad odrom sta novo slovensko zastavo spremljali kanadska in papeška zastava. Na vidnem mestu smo opazili zastave Nemčije, Avstrije in Italije. Pozdravljali smo prihajajoče goste, zastopnika kanadske vlade, torontskega nadškofa, rojaka, dr. Alojzija Ambroži ča. Mogočno so zadonele fanfare. Sredi množice je sprevod z zastavo komaj našel pot po dvorani. Program je vodil Peter Cekuta. Kanadsko himno je zapela Nežka Čekuta, slovensko pa zbor Odmev Slovenije. Župnik č. g. Plazar se s kratko molitvijo zahvali Bogu za današnji dan. S posebnim veseljem smo sprejeli pozdrav zastopnika nemške države, ki je prva JU g.Ivan Bizjak, predsednik Zbora Občin Skupščine R.S. Del občinstva na proslavi. priznala državo Slovenijo. Prevzvišeni dr. Alojzij Ambroži č, torontski nadškof, je v kratkem nagovoru izrazil veselje ob zaključku neveijetnih dogodkov za Slovenijo in Evropo v preteklem letu. Spregovoril je predsednik Vseslovenskega odbora, organizator večera, Stane Kranjc, za KSK France Habjan in za SKS pa Luka Jamnik. Ob spremljavi orkestra Zvoki Slovenije so nastopili člani plesne skupine Mladi glas in Nagelj. Mladi Slovenski fantje zapojejo par domoljubnih, Fantje na vasi pa korajžno zapojo novo pesem Slovencev po svetu - Slovenija brez mej, - ki jo je uglasbil Jože Osana. Dekliška skupina Plamen, ki jo vodi Marija Ahačič-Pollak, se predstavi z živahnimi ljudskimi popevkami. Prešernovo Vrbo recitira dr. Tone 'Kacinik, domoljubno priložnostno pa Marija Ahačič-Pollak. Ta večer je bil z nami zastopnik Slovenske vlade in predsednik Zbora občin v slovenskem parlamentu, g. Ivan Bizjak. Prinesel je pozdrave domovine in zahvalo za vso moralno in finančno pomoč Sloveniji v preteklih dveh letih. S Prešernovo Zdravico smo zaključili uradni program. Ob domači kuhinji in baru seje razvil prijeten, domač večer. Mnogo smo razpravljali o zadnjih dogodkih...Slovenija, dežela pod Triglavom, na križišču evropski potov, dežela pridnih, veselih ljudi je kot samostojna država, sedaj prvikrat zaznamovana na evropskem zemljevidu. Kakor ob velikem prazniku nam je bilo vsem lepo. Čestitali smo vsevprek. Oglasila se je spet fantovska pesem Slovenija brez mej. Res, povsod, kjer žive Slovenci, kjer poje njih pesem in v njihovih družinah in skupnih domovih še niso tuje besede - Bog, mati, domovina - tam je naša Slovenija. "Zastonj se trudijo zidaiji, če Gospod ne zida hiše"... Dd časov slovanskih apostolov Sv. Cirila in Metoda, dvanajst stoletij in čez, v vseh hudih in dobrih časih, je bil naš narod zvest krščanski veri. Iz vojne v vojno se niso zacelile rane in utihnile bolečine ljudstva. Božji hrami in Marijina svetišča širom naše domovine, so bila zavetišča v časih, ko je naš narod ostal brez voditeljev, ko je ostala Marija Pomagaj s svojim Sinom.... To spoznanje naj bo vodilo zdaj, ko se oblikuje nova slovenska država, ko postajajo stvarnost ideali tisočev Slovencev, ki so padli za pravo svobodo. PREDSTAVNIK FEDERATIVNE REPUBLIKE NEMČIJE SLAVNOSTNI SLOVENSKI VEČER V TORONTO SLOVENSKI VEČER JANUAR 15, 1992 7:00 ZVEČER SLOVENSKA DVORANA, NEW TORONTO Slovenska država je končni cilj, uspeh in krona dolgotrajnega dela, prizadevanja in žrtev mnogih Slovencev, ki so že v prejšnjem stoletju, skozi čase nadoblasti tujcev in južnih bratov ohranjali v našem narodu narodno zavest in željo po samostojnosti. Bili so prosvetljenci, duhovniki, pisatelji in pesniki, ki so naš jezik dvignili na raven visokokulturnih evropskih narodov. Bila je slovenska katoliška inteligenca, ki je začela gibanje za slovensko državo še predno je komunistična partija pod krinko OF vrgla med Slovensko ljudstvo lažnivo geslo "smrt fašizmu, svoboda narodu" in pognala v trpljenje in smrt najlepši cvet naroda. Današnje slavje je pogled v zgodovino, hvaležen in zvest spomin vseh žrtev za domovino, zahvala vsem, ki modro in pametno z božjo pomočjo gradijo novo Slovenijo, prijateljski pozdrav vsem ljudem dobre volje, ki resnično ljubijo slovenski narod. Bog živi Slovenijo! Anica Resnik g.L.Jamnik.urednik " Slovenske Države" pozdravlja goste v imenu Slov.Kan.Sveta Distinguished guests! The most Rev. Dr. Aloysius M. Ambrozic, Archbishop of Toronto! Ladies and Gentlemen! The dates of Jan. 13th and Jan. 15th 1992, will remain in the mind of Slovenian nation always as the break, the line of separation, between our turbulent past and our uncertain, yet, hopefully, better future. Following the disintegration of our Middle Ages -Carantania - our nation was only an object, an international reward, a booty, in one or another form, to our powerful neighbours. In spite of all that, our nation's consciousness became stronger, more and more convinced, that our survival as a nation, require a sovereign, internationally recognized Slovenian state. With our nation's fulfilment of all conditions of the selfdetermination principles, we finally achieved international recognition. With this solemn international juridical act, we, as a nation state, became the subject to international law, which gives us certain rights and obligations. Dragi Rojaki! V zadnjih dobrih dveh letih je slovenski narod na svoji življenjski poti postavil pomembne mejnike: Majniško deklaracijo 89, aprilske, do neke mere svobodne volitve, ki so odstranile petinštiridesetih let trajajočo komunistično diktaturo, plebiscit, 25. junija 1991. pa proklamiral slovensko državnost. S temi zavestnimi političnimi dejanji je slovenski narod prestopil iz izrazito kulturnega na politično področje. Slovenski narod je v tem političnem zorenju šel skozi medsebojno se dopolnjujoče takorekoč štiri revolucije: kulturne, dmžbene, tehnične in politične in vse to v živi zavesti, da smo politično zrel, odrasel narod in pri tem trdno prepričani, da prav ravnamo. 1. PRIHOD GOSTOV 2. a) FANFARE (prihod zastave v spremstvu narodnih no£) b) parada do odra KORAČNICA igra orkester "Zvoki Slovenije" 3. FOZDRAV - Peter ¿ekuta 4. a) HIMNA - KANADSKA (Poje Neži Elliot) b) HIMNA - SLOVENSKA *poje mladinski zbor: "Odmevi Slovenije") 5. DEKLARACIJA Mariji Ahačič-Pollak 6. POZDRAV PREDSEDNIKA VSE SLOVENSKEGA ODBORA - Stane Kranj C 7. SIOVENSKA PESEM - Mladinski zbor: "Odmevi Slovenije" 8. NAGOVOF. - France Habjan, Kanadski Slovenski Kongres 9. NAGOVOR - Luka Jamnik, Slovenski Kanadski svet ln naša bodočnost? Predvsem si moramo biti na jasnem, kaj bodočnost je, in kaj ni. Prihodnjost, bodočnost, nam ni fatalistično usojen^, brez našega vpliva. Kot zavestno občestvo delovnih ljudi s svojo zgodovino, trdno krščansko vero, ki naj ureja naše zasebno in javno življenje, kulturo in demokrati čnim ravnanjem, si sami gradimo bodočnost. Priprava nanjo pa mora biti oprta na nepretrgano in sistematično gojitev vsestranskega študija, znanja, predvsem v obliki inženirstva, svetovanja in inovacij, ki nas bo obogatilo, približalo svetu in s svojimi, že na domačem trgu kvalitetno izbranimi produkti, odprli vrata v mednarodna tržišča. Za gospodarsko osamosvojitev in vsestransko slovensko narodno rast in napredek, kije pogoj našega narodnega obstoja, je dalje potrebna visoka tehnologija z mednarodno razgledano inovacijsko inteligenco, ki pa more prihajati le iz visokih konkurenčnih šol, katere velikodušno podpira ne samo vlada ampak tudi na splošno izobražen slovenski narod. Težki, vendar, z dobro voljo, izvedljivi pogoji. V imenu Slovensko-Kanadskega Sveta, dolgoletne slovenske krovne organizacije, vas pozdravljam. Pozdravljam vas tudi kot soustanovitelj Slovenskega državnega gibanja, ki smo ga, na osnovi že predvojne Ehrlichove 'Višarske ideje' in Akcijskega odbora za samostojno in suvereno Slovensko državo ustanovljenega v začetku leta 1946 v Rimu, organizirali 6. in 7. avgusta 1955. leta vTorontu. Mnogi pioniiji Slov. drž. gibanja so že pomrli. Preživeli pa smo žive priče, da je Slovensko državno gibanje, z mednarodnim priznanjem Republike Slovenije, doseglo svoj cilj. Hvala lepa za razumevanje, pomoč in konstruktivno kritiko. Zdi se mi primerno, da se ob tej priliki spomnimo tudi vseh medvojnih, povojnih in 17 junijskih žrtev vminulem letu. Umirali so za domovino. Množični grobovi po Sloveniji pa naj postanejo 'svetigaji',na katerih se bodo sedanji živeči Slovenci in bodoči rodovi, neprestano izčiščevali, gojili medsebojno zaupanje in prijateljstvo. Dalje pričakujemo vrnitev zaplenjenih imetij upravičenim lastnikom. To bo začetek prave, življenjske sprave, pomirjenje med živimi in mrtvimi, ki bo trajala dolga, dolga leta. Zaključujem z iskreno željo, da bi vsi Slovenci po svetu in v domovini, v medsebojnem spoštovanju, ne glede na strankarsko pripadnost in ideološko gledanje, velikodušno, brez godrnjanja, po svojih močeh, sodelovali pri gradnji mlade, mednarodno priznane Republike Slovenije, za lepšo, pravičnejšo bodočnost slovenskega naroda! Thank You! Hvala lepa! 10. PESEM - "Slovenski Fantje" 11. TOROUTSKI NADŽKOF LOJZE AKBROŽIČ 12. DEKLAKACIJA: Prešernova VRBA Dr. Kačinik- slovensko Mirjam Sousa - angleško 13. PESEM - dekleta "Plamen" 14. FOLKLORNI PLES - "Mladi Glas" 15. CITAKJE PISEM ALI TELEGRAMOV 16. NAGOVOR ZASTOPNIKA SLOVENSKE VLADE - Ivan Bizjak, predsedni» Zbora Občin 17. NAGOVORI IN POZDRAVI - Navzoii gostje in diplomati 18. FOLKLORNI PLES - "Nagelj": Venček po Sloveniji IS. PESEM - "Fantje na Vasi" 20. ZAKLJUČEK - Vsi pojo: "Kol'kcr kapljic, tol'ko let" 21. ZAHVALA IN ZABAVNI VEČER dr. F.Hab'jan govori v imenu Slov.Kan. Kongresa Spoštovani gospod nadškof, Spoštovani predstavniki konzularnih predstavništev, Častiti duhovniki,Dragi slovenski rojaki! V imenu Kanadskega slovenskega kongresa Vam prinašam pozdrave z željo, da se pridružimo današnjemu slavju, ko je država Slovenija bila priznana in se s tem uvrstila v družino svobodnih in neodvisnih držav. Slovenija je danes svobodna, demokratska in neodvisna država. To dejstvo danes pozdravljamo, si čestitamo in se veselimo; hkrati pa tudi krona sanje in upanje generacij Slovencev, ki so jih gojili stoletja v sramežljivem prikrivanju. Tokrat, ko je upanje postalo resničnost, moremo in moramo čestitati vsem slovenskim rojakom-graditeljem, ki so oblikovali in uresničevali žlahtno idejo novega skupnega slovenskega doma. Slovenci! Ponosni smo, da smo se v vsej svoji zgodovini vedno posluževali demokratskih načel pri doseganju svojih ciljev. Tudi tokrat, v tem zgodovinskem času, so ubrali isto pot. 45 letno enoumje niso odpravili z revolucijo, poslužili so se demokratskega procesa. S svobodnimi volitvami so ustvarili demokratsko, svobodno in pluralistično družbo. Z referendumom so se, dejal bi, enoglasno izrekli za slovensko samostojnost. 25. junija pa so pravno oklicali slovensko državo. Kratka vojna je zadobila obeležje civiliziranosti, nove slovenske oblasti so vojne nastope zavrle z dialogom in pogajanjem. Slovenija danes že živi svoje lastno narodno, kulturno, gos podarsko in politično življenje. Evropska skupnost je stavila gotove pogoje republikam bivše države, predno bi priznale njihovo neodvisnost. Slovenija je to izpolnila že v samem začetku razdruževalnega procesa. Menim, da je Slovenija napravila izpit v tem demokratskem procesu z odličnim uspehom. Uredila je dokončno slovenske meje, uvedla demokratsko pluralistično družbo ter priznala pravice manjšinam. Dejstvo pa je tudi, da čim prej svetovne sile urede razmirja z drugimi republikami bivše države, tem manj bo trpljenja in prelivanja krvi. Končno pa bo teža odgovornosti padla na tiste, ki niso znali brati znake časov ob začetnem razdruzevanju. Slovenija bo morala odslej naprej živeti intenzivneje, z mislijo na samostojen dom, ki bo teijal precej naporov, predno se bo utrdil in razcvetel. Zato naj Slovenci posvetijo vse svoje moči in znanje gradnji nove, lepe in spoštovane države Slovenije. Naj živi svobodna država Slovenija! Radi hitrega razvoja političnih dogodkov v domovini in zakasnelega poročanja o teh dogodkih, nismo mogli objaviti dopisov in pisem, ki so se nanašali na dobo pred mednarodnim priznanjem R.S. Prosimo za razume-mevanje. Uredništvo SD. MEDNARONO PRIZNANJE REPUBLIKE SLOVENIJE KOT FACTOR GOSPODARSKEGA RAZVOJA IN POLITIČNE STABILNOSTI SREDNJE EVROPE Prof.dr,Ludvik Toplak, Predsednik Druibeno Političnega Zbora R.S. Republika Slovenija kot subjekt mednarodnega prava - elementi drsave v teoriji mednarodnega prava Za izhodišče opredelitve mednarodno pravne subjektivitete Republike Slovenije nam sluSi definicija pojma drsave v konvenciji o pravicah in dolžnostih držav sprejete v Montevideu <1> s " drsava kot subjekt mednarodnega prava mora vsebovati naslednje elemente: čet. (10) Republika Slovenija je oficielno prevzela vso oblast s temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter z ustavnim zakonom za izvedbo temeljne ustavne listine, z dne 25. junija 1991, kar je bilo razglašeno z deklaracijo o neodvisnosti. (11) XX Proces nastajanja nove drsave Republike Slovenije glede na teorijo mednarodnega prava a) stalno prebivalstvo b) določeni teritorij c> oblast d) sposobnost, da nastopa v odnosih z drugimi državami. Tradicionalna in sodobna teorija mednarodnega prava • pa poudarja tri elemente drsave: a) stalno prebivalstvo b) določeni teritorij c> efektivno oblast. Stalno prebivalstvo Republike Slovenije Stalno prebivalstvo Republike Slovenije sivi znotraj meja Republike Slovenije. Po podatkih iz 31.3.1991 šteje 2000185 stalnega prebivalstva, od tega je bilo 1.9.1991 slovenskih drssvljanov 1759498. Ostalo so tujci, turisti, sezonski delavci, študenti in podobno. Po podatkih iz leta 1981 je Sivelo v Republiki Sloveniji 2187 pripadnikov italijanske narodnosti ali 0,1 X in 9496 slovenskih državljanov pripadnikov madžarske narodnosti ali približno 0,5 * slovenskega prebivalstva. Avtohtone narodne manjšine uživajo po določilih ustave Republike Slovenije iz leta 1974 določeno zaščito. (2) Zakon o državljanstvu Republike Slovenije določa pridobitev in prenehanje državljanstva. Razlikuje pridobitev državijanstva po rodu, z rojstvom državljanstva na območju Republike Slovenije in z naturalizacijo. (3) Po številu državljanstva bi Republika Slovenija zavzemala približno 100 od 165 članic organizacij članic Združenih narodov. Zakon o državijanstvu iz leta 1991 predstavlja kontinuiteto pravne regulative državljanstva urejenega s prejšnjim zakonom o državljanstvu iz leta 1976. Pravni položaj tujcev, pravice do vstopa, prebivanja in odstranitve tujcev, vprašanje beguncev in druga vprašanja ureja zakon o tujcih. (4) .Z zakonom o potnih listinah državljanov Republike Slovenije ureja Republika Slovenija, vprašanje potnih listin. (5) Meje Republike Slovenije Republika Slovenija ima nesporno določene meje znotraj katerih se izvršuje suverena oblast, ki so tudi med vsemi sosedi nesporne in jih s sosedi sporazumno obvladuje. Meje so •fizično določene, tehnično opremljene ter varnostno in carinsko obvladljive. Meje Republike Slovenije se v celoti ujemajo z mejami upravno-administratvinih, sodnih in cerkvenih oblasti v Republiki Sloveniji. Iz primerjalno pravnega in empiričnega vidika naj omenimo, da se je vprašanje mej često spregledalo . Tako so po 1. svetovni vojni v Evropi nastajale drsave, ne da bi imele nesporno določene meje, ter so se le-te kasneje določale ali dogovarjale. (6> Tudi po 2. svetovni vojni je Izrael bil proglašen za neodvisno državno in sprejet v članstvo Združenih narodov, čeprav definitivna razmejitev teritorija ni bila rešena. Podobni primeri so bili pri osamosvajanju bivših kolonij Afrike v 50. in 60. letih. Vprašanje mej Republike Slovenije je urejeno z zakonom o nadzoru državne meje. (7) Suverena in efektivna oblast Republike Slovenije Suverena in e-fektivna oblast Republike Slovenije kot tretja objektivna predpostavka države, ki karakteri z ira državo za razliko od vseh drugih oblasti in vsake druge organizacije ali moči na teritoriju države je nesporna, legitimna in legalna. Oblast Republike Slovenije je e-fektivna navznotraj in navzven. Pravno suverena oblast Republike Slovenije ima svojo pravno kontinuiteto že v osnutku ustavnih amandmajev iz leta 1971. Podobno je tudi ustava SFRJ iz leta 1974 določila, da so republike države, ki temeljijo na suverenosti narodov. (8) Teoretično koncepcija suverene in e-fektivne oblasti Republike Slovenije, ki se je združila Z drugimi republikami v ■federacijo, vključno s pravico do odcepitve, se je oblikovala že pri ustanovitvi AVNQJ-a leta 1943. Z razglasitvi jo neodvisnosti in suverenosti 27. junija 1991., je Republika Slovenija prevzela nesporno suvereno oblast na teritoriju drsave Republike Slovenije, a je zaradi napada jugoslovanske armade po razglasitvi 27. junija ter zaradi moratorija določenega z Brionsko deklaracijo, izvajanje suverene in efektivne oblasti bilo preloženo za 3 mesece, na 27. oktober 1991. Po umiku jugoslovanske vojske ter po poteku moratorija, 27.10.1991 je Republika Slovenija, v celoti uspesno, dejansko in formalno prevzela efektivno oblast na civilnem in vojaškem področju, na zemlji, vodah in v zračnem prostoru. Vsa ta vprašanja je uredila tudi z ustreznimi zakoni. (9) Na finančnem področju uresničujejo efektivno oblast Republike Slovenije tudi z lastno valuto tudi preko lastnih finančnih institucij, Banke Slovenije. Vprašanje efektivne oblasti se v mednarodno pravni praksi često zelo različno tolmači, ter se države prizna celo v primerih, ko se efektivna oblast vzpostavlja s pomočjo tujih Teoretični pogled Zgodovinsko gledano so države nastajale praviloma ko so bili podani spredaj našteti elementi objektivnega značaja in prenehale, ko je prenehal eden od teh elementov. V 18. in 19. stoletju, zlasti pa v prvi polovici 20. stoletja so drsave nastajale zlasti na podlagi določenih političnih predpostavk, zlasti principa samoopredelitve narodov kot subjektivnega elementa kolektivno izražene volje. Na tej podlagi so nastale ZDA. Zlasti pa je bila ta teorija aktualna po 1. svetovni vojni v Evropi. Princip ravnotežja sil ali priznavanje objektivnih dejstev je bil izjema. Nazoren je bil ameriški predsednik Wilson ki je 11. februarja 1918 leta dejal, da narodi niso kakor "zamenljive reči v igri, ki bi se smele postavljati sem in tja".(12) Ustanovna listina Združenih narodov kot svoj cilj določa razvijanje prijateljskih odnosov med narodi "zasnovanih na spoštovanju načela samoopredelitve in enakopravnosti narodov". (13) Poudarjajo tudi, da Je načelo samoodločbe narodov eden od temeljnih pogojev stabilnosti in blagostanja v svetu. (14) Dokumenti Združenih narodov temeljijo na načelu naravnega prava, naravne pravice narodov do samoodločbe. Marksistična teorija je pojem samoodločbe narodov zrelativizirala kot pravni, ekonomski, kulturni, politični ali socioloski fenomen. Kljub ustavno priznanim principom samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve v ustavi Jugoslavije je to načelo bilo omejeno, sklicujoč se pri tem na princip teritorialne integritete države. Teoretično in praktično gre za konflikt med naravno pravico narodov do samoodločbe ter političnim principom drsave do integralne integritete. Ker marksistična teorija naravnega prava ni priznala, je ostal samo princip politične pravice države do integritete. V tem konfliktu pa je tudi vzrok najnovejših vojaških in političnih konfliktov v Jugoslaviji, zlasti na HrvaŠkem, prisotno pa je tudi to vprašanje v Sovjetski zvezi. 2. Samoodločba Slovencev v zgodovini Teoretično gledano je v sodobni teoriji naravna pravica samoodločbe narodov posledica kolektivno izražene volje naroda, da se organizira kot država, in s tem konstituira kot naci ja. Po zgodovinskih virih bi naj Slovenci že večkrat potrdili princip samoodločbe: Frvič, ko je samostojni koroški vojvoda Borut (743-748) priznal Bavarsko krono, da bi še s skupno močjo obranili pred Obri. (15) Drugič bi naj Slovenci potrdili pravico samoodločbe, ko so se leta 1918 združili s Hrvati in Srbi v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter priznali srbsko krono. Tretjič bi naj Slovenci potrdili samoodločbo, ko so z drugimi narodi Jugoslavije ustanovili Federativno republiko Jugoslavijo med in po drugi svetovni vojni. In zadnjič so Slovenci potrdili načelo samoodločbe s prebiscitom z dne 23.decembra 1990 leta, na katerem je 92 * od 93 % udeležencev na plebiscitu odločilo za samostojno, neodvisno in suvereno Republiko Slovenijo, kar je bilo formalno potrjeno s temeljnimi ustanovitvenimi akti. (16) Vsi ti akti predstavljajo samo konkretizacijo deklaracije o suverenosti države Republike Slovenije, ki jo je sprejela demokratično novoizvoljena Skupščina Republike Slovenije. (17) III Priznanje Republike Slovenije V mednarodnem prvu se razlikuje glede na pravni značaj priznanja deklaratorno in konstitutivno teorijo. Po vsebini je priznanje de iure in priznanje de facto. Po predmetu se često loči priznanje države, priznanje nacije, priznanje vlade in priznanje lokalne vlade ter priznanje uporniške vlade. a) Deklaratorni in konstitutivni značaj priznanja Z izjemo nekaj teoretikov (18) prevladujoča je deklaratorna teorija, kar pomeni na primeru Republike Slovenije, da priznanje ima samo deklaratorni značaj. (19) Med čisto konstitutivno in čisto deklarativno teorijo so tudi številne prehodne stopnje. (20) Priznanje drsave predstavi ja izhodišče za vzpostavitev diplomatskih odnosov. Večinska teorija zastopa stališče, da obstoji pravna dolsnost priznanja neke drsave, če so za to podane objektivne predpostavke, izhajajoč iz načelnega principa pravice države do obstoja. Zlasti če je podana predpostavka samoodločbe naroda. Iz tega se izvaja logični zaključek dolžnosti drsave da priznava enake pravice drugih. '21) Slede Republike Slovenije moramo ugotoviti, da so objektivne predpostavke v celoti podane: teritorij, ljudstvo ter efektivna oblast. Zgodovinske izkušnje pa kažejo, da so politični momenti tisti DALJE NA STR.b MEDNARODNO... nadaljevanje s str.S ki so odločali bolj kot pravni. Tako je Velika Britanija priznala ZDA žele čez 6 let, Anglija pa je leta 1788 napovedala celo vojno Franciji, ker je le-ta priznala ZDA. Španija je priznala svoje bivSe kolonije Latinske Amerike »sle po treh desetletjih. Proces priznanja SZ je trajal 20 let. Se to je bilo pospešeno zaradi grozeče 2- svetovne vojne. Holandija je priznala Belgijo 1839, čeprav se je le-ta odcepila od Holandije Je 1831. Vprašanje priznanja Republike Slovenije je torej praktično in politično priznanje moči, interesa in vpliva, super sil, evropskih sil, ter drugih evropskih dežel, zlasti sosednjih držav: Avstrije, Italije, Madžarske. čeprav imajo vse sosednje države očiten interes, da bi priznale Republiko Slovenijo, so vendarle zelo obzirne zaradi morebitnih političnih odnosov s preostalo Jugoslavijo, čeprav le ta de facto ne obstoji več. Interes je zlasti političen, da se žarišče političnih konfliktov in vojna žarišča odrinejo čim dlje. Interes je gospodarski, saj je Republika Slovenija ekonomsko, tradicionalno ter prometno povezana s sosednjimi državami. b) De facto in de iure priznanje Medtem ko se v Republiki Sloveniji pričakuje de iure priznanje ter se po diplomatski poti vodi Široka aktivnost za ■formalno de iure priznanje, de -facto priznanje že obstoji v različnih oblikah. Diplomatski obiski na državni in politični ravni premierov, suverenov in ministrov za zunanje zadeve. Deset evropskih držav že priznava slovenski potni list. V sosednjih državah zlasti v Avstriji in Italiji tudi uradno zamenjujejo slovenski denar. Podobno so tudi v mednarodni pravni in politični praksi de ■facto priznanjem po daljSem ali krajšem presledku sledila de i uro priznanja. Tako naprimer so se s SZ sklepali gospodarski sporazumi zlasti v letih 1921 - 1924, čeprav je diplomatsko priznanje sledilo sele koncem tridesetih let. Tudi uradni državni obisk predsednika Nixona 1972 leta v Kitajski ljudski republiki je predstavljal de facto priznanje, kateri je de iure priznanje Sele sledilo. c> Individualno in kolektivno priznanje Individualno priznanje se da v obliki individualnega uradnega akta ene države drugi državi, kolektivno pa v obliki večstranskega pravnega akta običajno na mirovnih konferencah. <22) Poseben primer de facto kolektivnega priznanja predstavlja sprejem države v mednarodno vladno organizacijo npr. OZN. Tako je tudi sprejem Kitajske v mednarodno organizacijo za nuklearno energijo 1957 leta predstavljal de facto priznanje s strani sopodpisnic. Tudi formalna udeležba Republike Slovenije na mednarodnih konferencah predstavlja de facto kolektivno priznanje, medtem ko priznanje potne listine s strani posameznih držav predstvlja de facto individualno priznanje Republike Slovenije, ki je tako potno listino izdala. V teoriji pa se postavlja vprašanje ali pomeni sprejem v OZN kolektivno formalno ali de facto priznanje, saj članica OZN postane subjekt, partner večstranske pogodbe. d) Priznanje države Priznanje države je možno, ko So podani elementi države: teritorij, ljudstvo in efektivna oblast. V praksi se to dogaja v odvisnosti od političnih, ekonomskih ali humanitarnih razlogov. <23) V primeru Republike Slovenije je Brionska deklaracija predložila moratorij na osamosvojitvene akte Republike Slovenije za 3 mesece, kar je Skupščina Republike Slovenije sprejela in spostovala do kraja moratorija, to je do 7.10.1991. Po poteku moratorija pa je Republika Slovenija razglasila neodvisnost in suverenost na ekonomskem, vojaškem in diplomatskem področju. Razlogi formalnega nepriznavanja so seveda političnega značaja. Medtem, ko de facto priznavajo Republiko Slovenijo vse sosednje dežele. e) Priznanje nacije Priznanje nacije kot naroda, ki konstituira svojo državo lahko predhodi priznanje države, kar je odvisno od tega ali so podani vsi elementi za priznanje države. To je npr. v primerih vojne, ko se je nacionalnemu komiteju določene države priznal status stranke v vojni, čeprav le ta ni obvladovala efektivne oblasti. Za Republiko Slovenijo to ni vprašanje, ker so že podane vse objektivne predpostavke države. Dodatno je ljudstvo s plebiscitom izrazilo svojo voljo o samoopredelitvi ter legitimno in zakonito izvolilo obstoječo oblast. Tudi akt nepri2nanja je lahko često poskus individualnega ali kolektivnega pritiska na neko deželo. Tako je npr. Skupščina Društva narodov sprejela Resolucijo o nepriznavanju Mandžurije leta 1933. Podobni elemente so vsebovani tudi v Brionski deklaraciji o moratoriju. f) Priznanje vlade Priznanje vlade je aktualno v primerih prevratov, puča, revolucije ali zamenjave dinastije. <24) Stoji se na stališču da se prizna tista vlada, ki vrsi efektivno oblast na teritoriju in nad ljudmi, eesto pa se postavlja vprašanje legimitete oblasti. Ali je le-ta nasilno ali demokratično izvoljena? Včasih pa se pri priznanju vlade postavljajo tudi določeni pogoji in je priznanje lahko pogojno. <25) V mednarodni praksi se često utemeljuje nepriznanje z nelegitimnostjo oblasti. <26) V nekoliko spremenjeni obliki je ta teorija ponovno prišla v Haalstainovi doktrini na podlagi katere je samo ZRN bila "pooblaščena da spregovori v imenu nemškega naroda". <27) ZRN pa je prekinila diplomatske donose s kršilci tega sporazuma 1955 leta. V sodobni diplomatski praksi običajno daje pogoje vlada, ki priznanje daje. Izjeme so redke. <2B) Na primeru Republike Slovenije vsa ta vprašanj« niso sporna. Republika Slovenija ima legitimno demokratično izvoljeno vlado katere legitimiteta in kontinuiteta je nesporna doma in v svetu. g) Priznanje v primeru državljanske vojne Priznanje lokalne vlade ali priznanje upornikov je politično in pravno vprašanje, ki v primeru Republike Slovenije ni sporno, ker Republika Slovenija ni v vojni ter ima vse atribute legitimne oblasti. Saj to potrjuje tudi prostovoljni umik jugoslovanske vojske iz teritorija Republike Slovenije. Vsi atributi zvezne oblasti pa de facto ne obstojijo več, ne zvezna vlada, ne zvezno predsedstvo, ne zvezni parlament. Vprašanje legitimnosti odstopanja zveznih organov zlasti predsedstva in vojske pa je vprašanje praktične, politične in moralnopolitične ocene. IV Pravice in dolžnosti države Slovenije V teoriji se skupnost pravic in obveznosti, ki jih država poseduje v mednarodni skupnosti delijo na temeljne in pogodbene pravice. Pogodbene pravice izhajajo iz mednarodnih pogodb, ki jih država sklepa. Osnovne pravice pa so tiste, ki jih država pridobi ipso iure v trenutku svoje prisotnosti v mednarodni skupnosti brez posebnega ali izrecnega priznanja. Te pravice izhajajo iz preprostega dejstva prisotnosti države. To so izhodišča naravno pravne teorije, ki posameznim državam nalaga, da mora vsaka država uživati svobodo, ki jo daje narava, ter da mora doprinasati sreči in izpopolnjevanju druge. <29) Osnovne pravice države se smatrajo kot absolutne, neodtuljive in neprenosljive. Med te spadajo: 1. pravica na suverenost kot vrhovno oblast nad teritorijem in državljani neodvisno od katere druge oblasti, ki jo omejujejo samo pravila mednarodnega prava. 2. pravica do enakosti 3. pravica do samoobrambe 4. pravica na promet in komunikacije 5. pravica na spoštovanje svojega dostojanstva državnih obeležij, denarja, ustave in notranje zakonodaje. <30) Na osnovi teh temeljnih pravic države se lahko oblikujejo dolžnosti države in odgovornosti ter pravice sklepanja mednarodnih pogodb. Pravica sklepati mednarodne podgodbe pomeni tudi možnost prevzemati pravice in obveznosti, ki iz mednarodne pogodbe izhajajo. Za sklepanje mednarodnih pogodb meddržavnega političnega, diplomatskega in gospodarskega značaja se praviloma predpostavlja mednarodno priznanje države. Mednarodno priznanje države je zato predpostavka normalnega političnega in tudi ekonomskega mednarodnega povezovanja na političnem in gospodarskem področju. Republika Slovenija je zainteresirana na razvijanju temeljnih pravic države Republike Slovenije ter razvijanju ekonomskih in političnih odnosov zlasti s sosednjimi državami. V veliki meri je utesnjena pri uresničevanju teh svojih ciljev zaradi mednarodnega priznanja. Ekonomski razlogi povezovanja Republike Slovenije s podonavskimi deželami Iz analize zunanje trgovinskih odnosov Republike Slovenije za leto 1991 <31) je razvidno, da je od 1. - 8. 1991 znašal izvoz Republike Slovenije v zapadne razvite dežele približno 2,5 milijarde dolarjev, od tega Avstrija in Nemčija skoraj 50 X, promet z drugimi republikami Jugoslavije se je izrazito zmanjšal zlasti zaradi vojne in plačilne nesposobnosti, zato pa narašča promet z zapadnimi sosednjimi deželami Madžarsko in čeSko. Ne glede na to, da Republika Slovenija formalno ni vključena v nobeno mednarodno ekonomsko organizacijo ter da želi ohraniti politično nevtralnost, bo Republika Slovenija zainteresirana najti ustrezne poti za pristop k ustreznim mednarodnim ekonomskim organizacijam univerzalnega in regionalnega značaja, vladne in nevladne. Iz ekonomskih trendov ter mednarodne preorientacije k sosednjim deželam bo sledila .tudi potreba po ustreznem mednarodnem pravnem oblikovanju odnosov. To bi doprineslo k stabilnosti miru, razširjanju ekonomskih odnosov ter razvoju sprostitve prometa, ter razvoju blagostanja zainteresiranih subjektov v tem delu srednje Evrope. Cestne prometnice preko teritorija Slovenije vodijo iz Madžarske preko Slovenije v Italijo, iz Nemčije in Avstrije ter Italije preko Slovenije na Balkan in Orient in obratno. Vse to govori v prid mednarodnega priznanja Republike Slovenije. 15, JANUAR 1392 nadaljevanje s str .2. narod že davno izginil iz zgodovine. Ti si bil vedno tisti, ki si nam pomagal v vseh časih. Tudi sedaj gledaš na nas in hvala Ti. Bolje je tako, kot pa da nas, kot v preteklosti, opazuje "Big Brother". V borbi med dobrim in zlom smo s Tvojo pomočjo zmagali. Glas Tvojega ljudstva se je odločil za demokracijo, daj mu zdaj moč in spoznanje, da je na pravi poti. Sonce počasi vstaja izza Gorjancev, presveti Dolenjsko, gre preko Ljubljane in Gorenjske, zašije na Štajersko, Prlekijo in Prekmurje, v soncu se že ogreva Bela Krajina, Notranjska in Primorska, saj je ves ta obseg naša lepa Slovenija. Pokleknil bi ob teh žarečih, zlatih barvah. Bolj ko gledam, vse je lepše. Skozi solzne oči je videti vse v diamantih. Bog bodi tudi zdaj tisočkrat zahvaljen. Novi dan se je rodil, nov dan za nas Slovence. Kamor koli seže pogled, vse blešči, usta so nema od te lepote, srce pa vriska in poje. MOJA LEPA, SVOBODNA SLOVENIJA, BOG TE BLAGOSLOVI! J. P. PRILOGA slovenska LETNIK XLII JANUAR 1992 rot A rRXI SLOVSMIA SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE ZAČETEK IN POT Profesor dr. Lambert Ehrlich slovenski videč EHRLICHOVA "VIŠARSKA IDEJA" "Ni naključje, da smo se zbrali prav tukaj, marveč je božja volja. Božja volja nam tukaj, na Višarjah, razodeva, kaj je naloga Slovencev na zemlji, kjer živimo. Ob temeljih te svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena. Njihovi valovi, prihajajoči od juga, severa in vzhoda, bi udariti skupaj prav tu. Germani, Romani in Slovani bi prav tukaj skušali drug drugemu riniti mejnike nazaj. A naši očetje so bili modrejši od vojskovodij in politikov. Namesto mejnika so postavili na ta otok med tremi narodi cerkev. To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne loči, marveč jih združuje. Danes je ta mejnik vsa naša domovina. Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom. Sama ne sme biti ne eno, ne drugo, ne tretje , ne četrto. Ostati mora mejnik, ki druži -kakor Svete Višarje. To je božja volja! To nalogo bo mogla Slovenija izpolnjevati samo v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel bodisi na jugu ali na severu, na vzhodu aH na zahodu! Božja volja je, da mi vsi za to svobodo delamo. In božji volji se ne sme nihče izmikati!" Tako nekako je skušal uCiti rodove slovenskih Študentov pred usodnim 6.januarjem 1929 in po njem prof.Lambert Ehrlich. Tudi nekateri izmed vidnejših ljudi povojnega partijskega režima so kot Študentje Čuli Ehrlichove "pridige na gori" ob kresu na razglednem vrhu Sv.Višarij. Sv. V I S A R J (Iz knjižice "Mož božje volje", ki jo je napisal M. Javomik v počastitev dr. Ehrllcha ob desetletnici njegove smrti. Ehrlichove besede na Višarjah zbranim akademikom leta 1933, v času preganjanja slovenstva, izzvene kot oporoka velikega moža in vodnika, kije videl v božji volji stvarnost povsod: v življenju, v politiki, v usodi narodov - ako ljudje verujejo vanjo, kakor je veroval on.) DRŽA VNI TEMELJI KARANTANIJE Slovensko državno gibanje ima temelje v slovenskem državnem izročilu, starem skoraj tisoč let, izvirajočem iz časov, ko smo Slovenci prvič uživali samostojnost najprej v Karantaniji, državi kneza Koclja, nato pa v vojvodini Koroški, ko smo na Gosposvetskem polju sami demokratično ustoličevali svoje kneze. Krnski grad s knežjim prestolom in Gospa Sveta sta skozi stoletja bila priče slovenske svobode in državnosti. To državno izročilo, ki je v slovenskem ljudstvu podzavestno živelo vsa stoletja podložništva tujcem, je dobilo zavesten izraz leta 1848. Tedaj je slovenska razumniška mladina prvič - po dolgih stoletjih - razglasila zahtevo po Zedinjeni Sloveniji ter sestavila prvi slovenski politični program, katerega je takratni slovenski politični prvak, dr. Bleivveis, povzel po geslu: narodna država Slovenija. Misel o samostojni slovenski narodni državi so v zadnjih sto letih od časa do časa izpovedovali vsi vid oviti slovenski ljudje. Izraz te misli je v bistvu bila tudi Majska deklaracija iz leta 1917, v kateri je slovenski narod plebiscitarno poudaril dejansko le svojo voljo po samostojnosti. V obliki novega, stvarnega programa je ta volja udarila na dan po zlomu Jugoslavije v drugi svetovni vojni in sicer kot posledica razočaranja nad biv$o skupno državo. Slovensko državno gibanje - kot že uvodoma omenjeno - je bilo v novejši slovenski dobi jasno nakazano že z Ehrlichovo "Višarsko idejo", sistematično organizirano delo pa se je pričelo ob zlomu predvojne Jugoslavije aprila 1941. Takrat je 1'rofcsor Ehrlich s slovenskimi študenti na Sv. Višarjah 1. 1933. genij profesorja dr. Lambería Ehr/icha, najglobljega poznavalca slovenske zemljepisno-politične pomembnosti in tragike v sklopu evropskih prevratov po 1914, občasno dojel imperativno . nujnost postavitve samostojnega slovenskega narodnega odpora pod trojno okupacijo. Ob prevratu 1941 je predvojna Jugoslavija tako nenadoma in popolnoma razpadla, da na domačem ozemlju ni ostala niti sled kakršne koli vidne ali učinkovite jugoslovanske državne oblasti. Nedemokratično improvizirana jugoslovanska pučistovska vlada se je ob nemškem vpadu hipoma razpršila in zbežala v emigracijo, kjer je nato životarila vojna leta v neprestanih medsebojnih trenjih v diplomatsko-politični brezpomembnosti v zavezniškem svetu ter v praktični brezvplivnosti na brezupni potek tolikih raznovrstnih nesreč na ozemlju bivše države. Profesor Ehrlich, ki je bil neposredni in najbližji očividec naglega in popolnega jugoslovanskega razkroja med Ljubljano, Sarajevom, Beogradom in Nikšičem aprila 1941, je daljnovidno spoznal, da na razvalinah predvojne jugoslovanske države nobena obstoječa oblast ne bo mogla ali hotela skrbeti za skupno usodo Slovenije v letih strašne okupacije in vojne ter ob veliki odločitvi ob zaključku vojne. Zato je ob svojem povratku iz Nikšiča, koncem aprila 1941, takoj predložil domačim predvojnim politikom predlog, da se osnuje podtalna slovenska narodna vlada za skrb in vodstvo slovenskega narodnega obstoja in odpora pod okupacijo in za rešitev slovenske svobode ob koncu vojne. Odgovor, ka ga je prejel, je bil negativen in je slonel na dveh utvarah: "Naša vlada je v emigraciji" in "Podtalna vlada v Sloveniji ne bi mogla delovati". Prva utvara se je izkazala za popolnoma prazno, druga pa je bila demantirana, ko je po nemškem vpadu v Rusijo peščica slovenskih komunistov ustanovila svojo podtalno vlado na domačem terenu. Odklonitev in neuspeh za profesorja Ehrlicha sta dejansko zapečatila slovensko usodo ne le za dobo okupacije, temveč tudi za nedogled ni čas po vojni. Kar bi se ob pravem spoznanju in združenem naporu bilo moglo izkristalizirati kot največja zgodovinska priložnost za zedinjenje in svobodo Slovenije, se je končalo v dosedaj največji slovenski narodni katastrofi. Med drugo svetovno vojno, sredi komunistične neosvobodilne, krvave revolucije, je meseca junija 1943 nastala prva "Slovenska izjava", ki sta ji, na pobudo širšega kroga razumnikov, dala končno obliko, zdaj že oba pokojna, dr. Ciril Žebot in pisatelj Mirko Javomik. "Slovenska izjava" iz leta 1943. je - v odločnem nasprotju z uradnim stališčem vodstva starih slovenskih strank - postavila za politični cilj slovenskega naroda neodvisno lastno državo z DRŽA VNI TEMELJ/ K A RA NT A NI JE... NADALJEVANJE S STf-'. ozemljem, ki nam narodnostno, gospodarsko in vojaško pripada. "Slovensko izjavo" je kljub okupatorski in komunistični nevarnosti podpisalo kakih dvesto slovenskih razumnikov, javnih delavcev, županov in drugih vidnejših osebnosti. Leto dni kasneje, dne 29. 10. 1944, pa so zastopniki medvojnega slovenskega javnega političnega življenja obelodanili sledečo izjavo: NARODNA IZJAVA I DNE 29.10.1944 Zastopniki slovenskega javnega življenja po medsebojnem posvetovanju sklenejo sledečo narodno izjavo: Na temelju etnične samobitnosti slovenskega naroda in na temelju narodnostnega načela zahtevamo: 1.— državno-pravno združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v ZEDINJENO SLOVExMIJO, ki mora biti v geografskem, gospodarskem, prometnem in strateškem oziru tako zaokrožena celota, da bosla zavarovana nemoteni narodni in gospodarski obstoj in razvoj slovenskega naroda; 2.— federativno, na demokratični podlagi in socijalno pravično urejeno kraljevino Jugoslavijo pod vladarsko hišo Karadjordjevi-čev, katere sestavni del je tudi narodna država zedinjena Slovenija; 3.— tako federativno državo, da bodo narodne države kot sestavni deli imele tako stvarno področje, da bodo izvrševala osrednja zvezna oblast le tiste naloge in imela le ¡tiste prerogativc, ki so ji z zvezno ustavo izrecno priznane in izvzete iz pristojnosti oblasti narodnih držav. Zvezno ustavo jugoslovanske države sprejme ustavodajna skupščina, sestavljena iz zakonitih predstavnikov posameznih narodnih držav tako, da glasuje zanjo kvalificirana večina zakonitih zastopnikov iz vsake narodne države; 4.— temeljito socijalno in gospodarsko preosnovo, ki bo uničila gospodstvo kapitala nad delom, priznala vsem delovnim slojem, družinam in poedincem njih socialno-gospodarsko funkcijo ter jim zagotovila človeka vredno življenje. Z uveJjavnjenje teh narodnih zahtev ustanovoljeni NARODNI ODBOR za SLOVENIJO kot vrhovna narodna oblast združuje začasno, dokler ne nastopijo urejene razmere, v svojih rokah pravice suverene in najvišje upravne oblasti. Na narodni praznik, 20 oktobra 1944. (slede podpisi) ftartopniki slovenskega Javnega fcivjjanja po «»dMboJnar posvetovanju sklenejo sledečo narodno I t J a 'v o : obitnosti slovanskega naroda *n na ih t t t iji e lo temelju «tni?ne . narodnostnega na^eia 1,- državno-pravno' sdruiitev vsega slovenskega narodnaga o 7 «ml J a y tSJ) IJ.rt.HO g^OThSTJO.ki mora ^»ltl v g00 graf ak p«, gospedar-akaa, prometne« in stratejkem otiru.tnko zaokrožena celota,da bosta UTrroTUi nemoteni narodni in gospodarski obstoj in rsrvoj sloven-aksga naroda; 2,- federativno,na demokratični podlogi in socijalno pra-'viino urejeno kraljevino Jugoslavijo pot^ vladarsko hiSp *ivrad Jord J«- vl6ev,katere seetav-ni del' Je tudi narodna dr?fcva r.edinje^ia Slovenija; j,- tako federativno državo,da bodo narodne držnve kot sestavni deli^iar-l« tnko sttrr^rto pod J« trre*XL8Oblast 1« tt^tre nriogn- tiste-pTerogetiv^-jki-»» jA t zveeno uirtavo lrf^ono "priznan« in irviet« \t pristojno st?*'Oblasti narodnih držav. Zvezno ustavo Juge slov«5vSka--iitJrfl»*« «pre^rtčv ai»£vOJ^aJna skuj-JMua*» staviJen><, ^z.Zakonitih predstavnikov pos.»meznih naročjih držav tako^cf^^iatmje'ta njo kvalificiran* r^ilna ■•^ni^iV' * ih »«»tep-nikovil» vsake narodne drŽav»; 4.-temeljito sooijr.lno in gospoenrsko preosnovc,ki bo nni-Sila gospodstvo kapitala nad delom,pri znala v^e« ¿«lovni* družina« in poedlnce« njih.-oooiji lr.o-gospod arsko funkcijo ter Jim sfc^Stovili« Sloveks vreorto Mvljrnje. ta nv«lj»»vijenje teh narodnih ?j»ht*v ustanovljeni KARODFT uDBOH SIOTRFTJO kot vrhovn. narodn * oblast idru?yje ia?Asno,dokler ne nastopijo ur«Jen% razmer*,v svojih rokah pravice suverena in najviije upravne oblasti. la narodni praznik,29»oktobra TM -» / 'ttvrv i/Žf^Č". Primerjaje ti dve "Izjavi" vidimo, da je bil razhod že v medvojnem slovenskem političnem življenju viden. Poleti 1944 je bil ustanovljen "Slovenski ljudski blok", ki je misel o neodvisni slovenski državi kot poglavitnem cilju slovenske politike v bistvu prevzel ter jo nesel v emigracijo. Ideja slovenske države je bila tudi glavno politično gonilo slovenskega domobranstva kot borbenega gibanja novih slovenskih prizadevanj. Nekaj dni pred koncem druge svetovne vojne, 3. maja 1945, je bila v Ljubljani, na Taboru, o klicana slovenska država v federativni, kraljevi Jugoslaviji. Ta "tretjemajski" dogodek iz 1945. leta sicer lepo zveni, je korak naprej, vendar mimo resničnih hotenj in želja slovenskega naroda ter pravega seznanjanja istega z zunanjim svetom, zato stičen 'glasu vpijočega v puščavi'. Podobno stališče je navedeno tudi v programu Slovenske ljudske stranke v izseljenstvu /. 1954 in 1974 v New Yorku. Ustvaritev druge, komunistične Jugoslavije; usoda, ki so jo Slovenci bili v njej deležni; spoznanje, kako so Slovence zlasti v tragičnih majskih dneh 1945 pustili na cedilu bivši kralj ter jugoslovanski emigrantski politiki; dalje dejstvo, da je Slovenija prav zato, ker so jo spet prisilili v Jugoslavijo, ostala znova razkosana - vse to je pri slovenski emigraciji in v podjarmljeni, trpeči domovini ojačitu spoznanje, da bo Slovencem bodočnost zagotovljena le v popolni samostojnosti. "AKCIJSKI ODBOR" Z ozirom na pravkar povedano, so v začetku leta 1946, meseca marca, na Jožefovo, bivši poslanec Jože Splndler, dr. Ciril Žebot, dr. Janko Jež ter dr. Ludvik Leskovar v Rimu ustanovili "Akcijski odbor za samostojno in suvereno slovensko državo". Odbor je poglavitno delo opravil leta 1946 in 1947 ob pripravah za mirovno pogodbo z Italijo. Takrat je s številnimi spomenicami seznani! zavezniške vlade in Združene narode z novimi slovenskimi narodnimi težnjami in cilji. Pojasnjeval jim je značaj, delo in namene nasilniškega komunističnega režima v Sloveniji ter splošni narodni odpor proti njemu. Zahteval je tudi, naj se Svobodnemu tržaškemu ozemlju priključi čim več slovenskega ozemlja, s čimer bi bil dan zametek za bodočo samostojno Slovenijo ter ustvarjeno žarišče v podporo slovenskim težnjam po osvoboditvi izpod komunizma in po združitvi v lastni demokratični državi. Z odločitvijo za samostojni Trst leta 1946je upanje na to rešitev raslo. A sovjetskotitovska sabotaža te mednarodne odločitve je tudi to upanje kmalu uničila. Končno je s sovjetskim in titovskim pristankom Trst bil leta 1954 zopet dejansko priključen Italiji in okrnjena Slovenija je ostala zasužnjena provinca komunistične Jugoslavije. S tem je naše delo bilo registrirano ter se je začelo kazati tudi na mednarodnem področju. 25. julija tega leta je izšla prva številka "SLOVENSKE DRŽAVE". V istem času je "Akcijski odbor" sestavil in začel razpošiljati po vsem svetu v podpisovanje programatično Slovensko izjavo". SLOVENIAN DECLARATION To give expression to the natural aspiration of the people of Slovenia to a free national future the following basic requirements for the attainment of this end are hereby declared: A united Republic of Slovenia, free from any outside domination and internal autocracy. A cantonal union of the Republic of Slovenia with the Free Territory of Trieste, to put an end to divisions of, and to quarrels for this indivisible north-eastern Adriatic area, and thus to enable the port of Trieste and its natural hinterland — Slovenia to resume their common economic function in central-eastern Europe. An autonomous membership of this Republic in a Federated Europe as it shall mutually be agreed upon to serve the freedom and wellbeing of its people and their common security against Communism and any totalitarian or imperialistic revival. • * • I pledge to promote this program and to cooperate for its fulfillment with all who work openly and honestly toward the same basic ends, in particuar,. with the National Committee for Free Europe in U. S. A. Signal uxe Imc ill Priimek ................................................................................................... Datum in kraj rojstva ........................................................................................... Univerzitetna izobrazba ..........-.........................................................................- Posebno polje zanimanja ..................................................................................... Pred- in Mcd-vojni položaj .................................................................................. Točen naslov ..............................................................................................*.......... Besedilo "Slovenske izjave" 1950 ne vsebuje novega programa. V bistvu samo obnavlja slovenske narodno-politične točke, ob katerih seje borbena Slovenija spontano zedinila ob začetku trojne okupacije 1941, kije grozila Slovenijo uničiti, ako bi naci-fašistične sile Osi bile zmagovite, in ki je namesto te največje tragedije, ki bi nas bila mogla zadeti, pahnila Slovenijo v suženjstvo komunistične strahovlade. To drugo zlo, kije padlo na nas, je toliko manjše od prvotno grozečega, ker nas kot naroda kljub tisočem medvojnih in povojnih nedolžnih žrtev, ki počivajo neprešteti v množičnih grobovih širom Slovenije, ni uničilo in ker nam je ostalo upanje na svobodno življenje. Kdor zna jasno zreti v temno preteklost in pravilno premeriti njene dogodke in okoliščine, mora priti do naslednjega zaključka: Sloveniji ni bilo zapisano na steni usode, da bi zanjo zavezniška zmaga bila morala končati v komunistični diktaturi. Bila je pot, a samo ena pot, v polno osvobojenje. Ko bi se aprila-maja 1941 predvojni politični činitelji bili s srcem in sredstvi pridružili klicu daljnovidca, prof. L. Ehrlicha, ki je pozival k zgodovinski odločitvi za slovensko osvobodilno akcijo na načelu slovenske samoodločbe, bi bili mogli prehiteti komunistično peščico, predno je ta preokrenila s svoje prvotno uradne partijske naci-sovjetske Unije na stran zaveznikov po nemškem napadu na Rusijo. In vsi psihološki, terenski in geopolitični činitelji, ki so po juniju 1941 bili tako spretno, a povsem nepotrebno, zlorabljeni h komunističnemu cilju, bi bili mogli biti mobilizirani in usmerjeni k stoletnemu cilju ZDRUŽENE IN SVOBODNE SLOVENIJE. In ob zavezniški zmagi bi ta cilj mogel biti dosežen, ker bi ne bilo - v pogledu Slovenije - onega usodnega nasprotja- titovsko-sovjetske povezanosti -, ki nam je zapravila Koroško, Gorico in Trst. "Akcijski odbor za samostojno in suvereno slovensko državo" je težo svojega udejstvovanja prenese/ leta 1950 v Združene države Amerike. Misel o slovenski državi si je začela prepričljivo utirati tudi pot med Slovence, živeče na lastnih tleh v svobodnem svetu: Na Svobodnem tržaškem ozemlju, na Koroškem, na Goriškem. Pomembno DALJE NA STR.4 LJUBLJANA, 3. ma?a. Ha nocojt^l zsodovimhi seji prvega slovenskega parlamenta je bil i navausenfcjn sprejet naslednji oklic: SMI'Í VSKf:-!/ NAUOOVI rnllllfint i Ésasm PODPISNIKI SLOVENSKE IZJAVE Objavljamo iz arhiva SDG originalni seznam iz prve knjige podpisnikov SLOVENSKE IZJAVE, ki jo je leta 1952 dr. Ciril Zebot v spremstvu dr.Alojzij a Kuharja predložil ODBORU ZA SVOBODNO EVROPO (Committee for Free Europe - OSE-FEC) v New Yorku. Prepričani smo, da bodo danes se ziveci podpisniki te izjave s ponosom brali, da so bili ze pred 40 leti pionirji SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA. Na zaalost je zob časa na seznamih pustil posledice. Podpisniki 31 - Consvia 1. p.ozrron Jjnez, Vol D1 Or, Box 884,Quebec,Canada 2. Sel jok LeQ,:?le3herton niksehol.Fleshertbn, "n.t. 3. Dr. CujeS .(udoli, 8 iíu'ir ¿ve.Toronto, 4. Kuk Avgust, 55 Karbord St.Toronto, 5. Reaipan «oris, 1G1 College Str,Toronto, 6. .Tarcnik 329 Gladstone Ave. .Toronto, Seljok Andrej, 41 Sylvan »ve.,Toronto 8. Pajk Stone, 41 Sylvan Ave, 9. 3kof Viktor, £' Henry Str.,'Toronto, Ojit. lo.3kof Lea.ader, 291 Huron Str. Toronto 11.Peatotnik Karija, 33 St.Jair.es Str. 12.Vižintin Janes, 41 'Sylvan Ave. .Toronto 13.Kaetelle Janez, 39 Havelock Ave,Toronto 14.Hrastnik iJvone,24 Chisrchil Ave.,Toronto lS.Senica Janez, I'uacoca Sanatorium,Gravehhurst, IB.botina Katijo, 2963 Maplewood ,!iöutreal, 17.3eroieri Avrelio, ? 18. Koželj Alojzij, 105 Pembrocke,Toronto 19."erola Karija^ 4 Yielesley PI.'Toronto 20.?estotnik-Podrz3j Terezija, 33 St.Jarees uve. .Toronto 21.Pes»otnik Bozen«, " " 22.Pajk Franci, 41 Sylvin Ave..Toronto 23. JAklit ;;deiika, 284 Tiuelid »ve.,'Toronto 24. Vižintin Sdene, 41 Sylvan'Ave., 25. rlibersek -Trank, 55 Harbord Str. 26.Koželj Vida, 47 Huntley ■'tr«Torooto 27.Pavlin .eter,Brescia ¡¡all,London,-nt. 28.Polak Pavel, " " 29.!!auk0 Vladimir, 43/ Sy van Ave., 30. P rumen Krn--at, 238-2nd Str .íí.Kedicine Hat,..lta, Sl.Xlexenc '.*inko,114 Fermanagh,'Toronto, Ott. 32.Žižek ^ojze, 3475 De Bullion Str. Kontreal, 33. Habzelj ^voji,2060 Trenholiye A.Aot.4,Toronto 34. Jelenc-JJolinor Ävone, 9515-103 uve., Sdoontwi, 35.Šinkovec Karjan, " " 36.Puhan Karel,432-7 St.Ji.'i.Calvary, vnt.Canada 37.Konobel ~'iloS,lol>5C -txS Ave., ESicj'iton (96) 38.äupan Ciril, 9513-103 Ave., Edmonton, 39. Jakuli Tu^omir, ? SO* Br.net •'•ilnn, ? 41. Kouko Santa, 3c!io2tl of 3urs. 100 Catcahru Str,, Ottav.a; 42. Dr. otulej šntora, Ottawa 43. Turk Kßri ja, St.KartJiasß ilosoital hnrmacy Anti, oniniJ, 44. " ' ............... 45 43 47. Brajsa Vladimir,1798 ¡íint Str.Preston,cat. 46. Cerar Ivan, 155 Close Str-. Toronto, 42. Supaniio Francka,41 Sylvan..ve., 5u. ln¿.Gi>aro Jože, 241 Sherbourne Str Toronto 51. Papež Ana, 41 Sylvan „ve,.Toronto 52. . levnik Prancka,-571 Botiiurat Jtr. Toronto 53. Rev.-tener Frederik, St.Iüchael Coll.Toronto 54. 3raj3a Harija, 1798 Kin¿, St.Pres ton,Cnt. 55. Ložar Dr»¡.o, St.Cantarines, Ont. Joiiñ Gerden, K.P.3,St.Catharines, Ont. Regoug Vincent. 5o„ St.Patrick Str.St.Catharines, 52. Ctoničar Joseph, 50 St.Patrick 3tr.3t.Catharines, 60. Lesjak 'encel, R.R.3 3t. Cat harinea, Ont. 61. Jože Zebot, Yatea 7,St.Catharines,Ont. 62. Froncea Turk, St.Catharines-, H.H.5-, Podpisniki SI mix. : ar j. ga, ou. : .ur bjioaa nusj.'L.ax iinrim c y, ,vn v, L, srn. 44. otuke J otc/anija, Mount St.Vijioent Coll. Halifax, 45. Slak Cvetko,53 O-or/je Str.St.Cathariii33, "da 77. John Kraœ?-¿-Id Tanoor Str .fort Arthur, Ont.Cainda 78. Anton Sedlscek, Lavak.Oiit.Canads SI - Španija 1. Zilierl Staue, Andrea Mellado 78/V. lia rid, Spain 2. Kregsr Mihael, Donoso Cortea 63,Kadrid,Spa in 3. Porovne dr. Franc, " ■ " 4. Pestotnik Bordan, 11 " 5. Goatindar Janez, Andres Mellado 78,Madrid,Spain 6. Po:.evnak France, Donoao Cortea 63 Madrid,Spain 7. Me'jaS Ciril, (sedaj V StBa33bur¿,u) SI - Bra z l1i J a 1. V a land Leopold, Hev.,' Vi^ario,Caste-Mima,Br.-..'tl 2. Lozar I-j,.Janes, Rua Pelotaa 341,Sao Paulo,Biaail 3. Mirt Vijikb, Caixa Postal 7508,Sao Paulo,Braail 4. T'lr t Sta<-.ko, " " 5. Meat.iik JoZe, Santo Andre,Caii'.s Pojtr.l 131, Sso Pa 0. Meatnik Man J a, " " 7. Jani3r Adolf, Sao Paulo,Caixa Postal 6344,Br* -il 8. Jan car A^tj, " " 9. Lo.'uhar Katarim, Campinas,Coixa Postal 172,Sat.de 10. Franc He^ali, " " 11. Ivank-, H^.vali, " 12. Jenko Re&-.li, " 13. Valerijati Refeali " 14. Dolc-ne Franc, 11 15. Eoleno Anto.:, 16. 'joi.ne A.'ito.»io " 17. iiolAnc Joicfa, " SI - Anj.i;a Zebot Msvijtt,434 Hailsy HO, Blrmi«&lw« IV.Gr.Brxtr.in Stutc^r^ A^ka 11 " 11 Lovr;.'e:S-2cbot Dor-., 5b Belai^e Park, Lo.,..o.i,N.S T.'.o, Bidoveo Joie.l South View,Kaneot Hataraen.Gr.Britain Bodoiou Stei Ctiostem St.Great Plorton Rfi.Braii'Oj.'p Movclko AloJ.iJ, 1 Mayfair Garde.Sudeeii.Roc.-.flallc Kva Jo2e,Ystrad Mjn'.ch,Iiinerc Hojlel.H^neeed Gla . Chiü8Ko: 1. Greauriu Vi-.ra, 17C«i VJlCer.iajv Rj,Chicago 0,1x1. 2. Gr'.0or.c Lojze, 1733 Vi.Ce.it.;. *\i, Chicago o.IU. 5. Xa3ner Oi-.-.ir.S.JsC- S.V/oloot; Av.-nue,Chic '„o B.Ill. 4. H&Mt Aiilos. C»?6 S."*.loo»t. * valine,onLtnwo h,P . 5. Rev.Lanu?.'hole Kaliat.St.Mavy'a Semi.ktry,Li.'mo.n., 6.-Ai2i.-JCDi.imii' BsArajfiek, " " 7. Oe.'itiu Kirko, ¿307 So.V/olcott Avenue,Chicago 0,111. 8. Mihael,'20SO «.33th 3tr. Chicago o.Ill. 9. 2ercin r.a?.imi.r, 2j 12 Vi. 23th PI. Chicago 8,111. 10.Ma-e—P'-vlina , so.31 V/.Cernv- HU.CUie -j) a, 111. 11.Petric Fi" ¡ik,'1931 V.2..r,A.Pi.Chicago 0,111. l^.Velbl A:;ton, 1848 17.33;,d.tiH'. Chicago 8,111. 13.Jolenc LuSvlk, 1848 Ti.SSnd Str.Chicago '3,111. 14.Iiov.iR Bo-dan, ¿15 E.Ei-ie Str.Gh.caL,- 11,111. 15.PBl8lS-3ta»;iK) '1686 Vi.2i PI.Chicago 8,111. lC.PalciS Ue.Lv.8, " " 11.P-i-eiT~.T- OiriJ., " " 18.Eie-i"j'-e'r-Sjnj:<, " " .19.KosvJohn,830 K.-Wabaah Avenue,Chic:Lo 11,111. 2o,3i;c.i:.ikar Albi.:,L: ;.o it,St.Mark's Seminary 21.Hovbk •Sl.avko, 315 E.Erie Str.Chicago 11,111. ._ r 32.Karti:iilS 3o.Eoli.'i i.venue,Chicago 33,111. 23. dr. L-jo ov-r i'.Kiivik, 830 M.Wabsah Avenue,Chicago 0,111 Jo2e,Bladgoti. "d,4517 Downer Grove,111. ¿5. Anton Suts, 2114 W. 33tli PI.Chicago 8,111. 36.Franc Bilbsn, 1840 H.23th Str.Chicago 8,111. 37.Frank M'.'tkovlch, 23th Str. C..i«,a„o 3,111. 38. Joje j/una Mai,.ovich, " " 29.4xi.~ii6»3.ix"i "0_0T.ii', 1804 ".o.ol court, Cicero, 111. 30.MOOVSC ^JiiOTiila, 3313 S.Seelcy i-tcl,Ch:Lc-.„c 8,xll. Sl.'.'edved Ant ¡1, ' " " *.22u& *l.C,.ien0u 0,111. 33.th C.Ili. S.WGOd Str . ohi-6,A11. 3:-t); i'l.Chio"„o o.Ill. jo.Ho Av«:iu<<,0,iio-oo ..., ill. *>i19.0 a.„-.wiio o-.,i_i. T^.l'r' ..n"' , ,0 If.3... St^'.Chii. o,lxl. Si.'.Lo'r?ene" Pt c, w.-'xi Pl.Ciiieafio o,"lll! io.syu-j -j- p-..u,sir:3 t/.2.: ?1. cui. w0 ..,u1. 41. Heuita Mati.ovic, 20!5o 7/.33th Sti-.0;iic :: "}.X. 42. Anton 3rko, 33. 9.1935, di ;ak, 2036,CoulextStr.Siliooto 43. SwiA "jnSterSlg, 14.13.1919, 3547 S. lioinan Ave.,Clvlcc 44.. Mihaela -:.rfco,3o36 if.Coulter Str.Chicago 8,111. 32.Julia Petrick,1931 33.Anton Güstin, 31. Jrrc^Äik A.lt jji, 3339 Sa.Perko Anton,3'.'13 Vi. 36. Ta j črne.1 J.; .¡;o. ¿«47 SI - AiV.en-iiia Bol'Stnor »Stija, Coquimbo 3150,Munro,Buenos Aires Bolte2ar Ivan,' " " Hribar üd¿.nko, Bella Vista Puerta, 2 bis Ruta C; Buenoa Aires Ealin dr. Anfcel, " " Hribar Mar Jan, " " Koritnik Albin, Tino¿aata 5683,Via Re3l,L->p.B.Aire3 Koritnik Ant.mijo, " " Truden Ivan De-snTunes 1488,Vi.-: Adelina,FCHGB, B.Aires Trudcr. dr. Ivan, " " Koritnik Marijan, l'inoófsta,Buenos Aires Simáií JoSko, Plaza Hur.incul.Heuquen, Argentina Eilotz Marjan, Roaeti £086,Buenos Aires Eiletz üo2iüP.r, " " Pucko Viiil'.o, Sarmiento 1788,FCNC Roca,Arc,c.itir.í Uovak Alo'-ij Libertador Gen.San Martin 437,Ciujadelln,FCin3J ii.Air( S/.oborne SlavUo, Castol-r Eapains lSlO.Buanoa Aires MikelJ Joío, Riviaavia 14C97,Ramos Mejia PCO.Prov.B.Aires Veroic Pavía, Ranos Meji.a - C.Alv.iriao 350,8.Aireo,Ar^-sitii.-. Viable dr. Dv.rse.riJ, Arrejin 2397 Depo.C. Buenos Airea,Ar¿;nt: Skebo 01..-Í1,Libertador Gen.San Martin =ij7,Cino?6 llo.Prov.B.J Fr^nc JaSna, J.L.3uarea r>62,Buenos Air;8 iCoüti'evc Pc'.:r, " " SlUxia Ra do,-Libertuior Gen.Sau Martin TT.'.Ciunr-drlla ,PCin)F3 :io.,iavc- F¿":nc, Oral Guido 1331,Ciudaflella .F.C.O.B. B.A.'.res Tert.-.'-k Majda, C.H3.:a.u ír ira 973,'B.Alr ,-s Wa-'i'.-r Rud„x:", S'ia Martin;Calle Loa Dcr'-.-j-O» d I? Ancia ¡i?.t< Sor,.o ?r" Ero .11 i- ¡230.Santo ^v*'3 - CHGSM, prov.B.Aii-¿a Te r'v. Iv , C.R-. Fr.. ira 97 3, a. A ir:® Jtobi Dr<:-,>,A-'.3a. Isidro B.Air^ .5 ■ Kobi Anto:., Maipu 474, B.Airea BpjC Ski Mv:a Leu, Co..de r.:. 4,B.Airea Baitiá Ai'ton, Bro-liia 230, Santo Lugares,Prov.B.A^rea Manrií üvo^ka, Calle Hereuia 17 3,Yíj.1". Proaieso,Sa.. Marti.. Mezan A^.aiija, Lian 186F/II Captol.B.A.vrv a Mikelj H'-rJa-.,Biv*a. via 14397,Ra :o3 He jia, Buenos Airea MíacI J Kri.jt'.nu,. " " Mokorel Rot^llj., Cinco Salto;:, C.c.2o,Rio He^ro.Ar^ent. Mokorel Alc-toander, " " Leskovar Ir. L: Jjold Avenid). It-ili.a 4--» Cippole iti.Rio Hegr iv'ovkk K 'i'i3--JJru¿ovic, Ciuco Salto a, Cea illa do Co-reo iA ,Bio Hov3kPrar.ee, Rev. Peterliu Joze, C.S.Mi^uel-Stcfene.li - Roco,R.IÍ.Ar¿,ent SI Trat - Italija 45. l'avis ¿rko, 45. Mihael Ar ko. iln:us Sta,iler, 1810 Farr.iin0to; Rč.Peoria, lil. Korošec Dr. Bl.iS,Matho<>i3t uoapit^l.'Pesria, III. Violar.d Valentin, 542 Orosnt__Str.La ,3aj.lv;, 111. Cok::lj" Marl Ja, 211 H-idiiiu^ton St. lioTi 3„ir.:a -Jee.eb.Bla. Pl9i:'i;iš;k Jakob,¿30 BllSfu Str. uev; York a.it.Y. Marica 'Šifrer, 16 ».68 otr.Hesv York, H. Vovk Prunee.GoVern-rsent Ho.el,River,"ale, N.Dak. ^ Stefan Celee.621 Laufer Str..Betlehsm.Pa. ^ dr. Ciril 2c.,ot, PittBbur&h.Pa. Franc Kovačič, Thoicaon, o,,io Dr.Frane Zebot, 11291 B.Hazzard Str.,S.-^ta Ana,Cali£. 31 - Mil'.; ;"keo,Kise. 1. 2. Zur.ovar ivan, 334 A H.Welker Str.Milwaukee 'i.íiiac. Selak Martin, 1016 Viiscanaiji Avenue,Sheboyt.uji, Str. -il'.'.aukoa 4,Viisc. strr,"ek Soui,811 V/.Walker Strmšek Duri, " 5. Kunaver Marija, 924 A.V/.«talker Str. S, kveder Anton, 909 Su.9 Str.Kil- inks a 7. Zveder Tile,.?, " " 31 - Joxiet,111. 4.Wise. 1. Mihael Jeretina, 1017 Sumsit St.Joiiet,111. 2. Bri^ita Jeretina, " 11 3.üek Miroslav, 503 1.'.Broadway, Joiiet 4. Goršič Jože, 167 Bridko St. Joiiet (Chanipaiyi.liniv. ) 5. Jeretina Prano, 1017 Sundit Str.Joiiet 6. Jeretina Jože, " " 7. Jeretina Marija, " " 8. Jeretina Marija, " " • 9. oe^a Ste.i.slav, 167 Bridke ¿tr.Joiiet, 10. 3eö- Lojzka, " " 11. Shoener Albert, 1010 Broaöv.ay Str. Joiiet 13. Gerjol Janez, 15", Brivije Str, Joiiet 1110 13.PuiT.nrt ¿10 j r, 900 Soaait Str. J41i,;t,Ij.l. "..i. - Aaatralijo Pevec Simon, 8 View St. Pt.Kemblr., HSW Au3tr.alis Pevec Stane, 'ii.n.K.».;k.rvinn ,'Cp-nberra,A.C.T. Australia Kaiser Marjan, 37 Bria'oane Str. Hobart, (Tasm. ) Australia Skok Pe.hr, 153 Franklin 3t. Adelaide,Australia Sadravee Aioi3, Okeor. Salt Price, L.T.D. SA Australia Petek Ruüolf, 104 Third Ave,Saltan Perk, Adelaide, Cvelbar Alojz, C.E.A.Buchanan,Tufcal^ah,. 0. Muvillumbnhm Grariiinik J-.nez, E.E.A.Buchanan,Tug"lC-ah, " ' Vir«-,.:. Kuiioll',. Ocean Salt Price,L.T.D.3A Australia Lukr.va., Anton, C.E.A.Buchanan.Tu^-l^eh.P.O.Murvilliiübat, .Kancer Jf.'iea, Colmslie Hostel,Brisbane l.A'.uJtriia Horvat LoJao.C.Veir, St.Gtorge.ftulc. Australia Bolivia: e Rev. Spenaal Janez, Hapoli-Permo,poata Italy. 1 Lipovaek Anton, Via del Olmata 9, (Bešter)Roma,Italy " GombaS Sonja, Vii, Roma 17,Trieste Hribar ¡ivone.Via Orlaaiini 30/3,Treieste Planinšič dr.Jože,Via Jionsa 17,Trieste Javornik Mirko.TVELVE.Plaza Oberdan 5,Radio Trieste II. Borin Os::ar, Via del Colli 8,Roma Peti.ovSek Dra,_o,Via Cerreto 23,Barkovl je.p.PrcOol'359 BellSlS Vinko,prof. Ha'ore 2 inn pri Tratu.Triestc.P.T.T. Peterlia Alojzija, San Lazzaro 30,Trieste Peterim Jože, prof. " " Rev. BeSter Ivan,uekan. Via del Olmata 9,Roma Italy Zos Avgusta Marijan, Via San-Francesco 36,preaso Cupriz. i tHheuerschutih Ivan,prof. Via Roiuayia 69,Trat, Sah dr. l-aks.Via Geppa 16/1,Trieste, Hare iiorko, Via Oarantini 25/III,Trieste Rev.dr. Janez Belej.Via.dei Colli 10,Roma Rev.dr. Franc Plemenita ž. Via dei Colli, 1c. .ioma . Or.F'jlez Stefan; 40 Via Trasone.Homa, Italy Krar.er p.Fid'elis,OC,Via Vittorio Venetto 6,Gorizia, Italy Podpisniki SI v Clfvelaadn: Mra.Jcnny Hudina-Ma5e)c.7714 St.Clnir Ave., Rev.Anton Merkun,15519 Holmeo Ave, SteraplSiar Ana 1363-52nd Str. Jr.rc Jože,'1363-52nd Str. Zelonlk JoSe, 958 E.77 Str. ¡Juman Ludvik, 1128-67 Str. .juman Marija, 1128-57 Str. Dr.r.avlovoiž !.'ilan, 1153-61 Str. ,'Jurjes Alojzij, (naslov r.i ünan) Kocjan Anton,f,.';02 Sdna Vilibald :;o.:ni¡:ar Inc. Janez krepil 1119 I5.73nc' nr. Si'anko TiufjtcrsiE 1171 S. 58 str. Peklar konrt'i, 1153-60 Str. »,T.a lija' P« ki ar, 1153-GO Str. Frank Zorana, 7 917 Zorisan av» ., ^lohaan Jeza,1193 ".61 Str. ■Ta ni ar Peter, 1193 "i. 6.1 Str. JanSar .Mart j a, 1193 H. 61 Str. ■ OorTiek Milna; 1160 77 Str. Kova k Ivan,' 3915 St.Clnir Avn.. Grraa Hud:-lf, 770 K.156 str. Vesal .iteinn, 1539 B.47. Str. Vesel Angela, 1539 i. 47 S "ar. Urankar Frank, 1143 Addison Ave. Hočevar Anton, 6529 Juanita Ave. - g'-iea Javoy Jože, Bern,Bricken3tx-. 16, Schweiz R-:V.Blntarlč Stefon.La 'Longeraie-Mortje3, Schweiz viind3chnurer Franc, 3tation3tras.je 21,Zusrieh 36,Schweiz SI - Francija Koren dr.Franc, - v bolnici Zupan Josepfi, 58 Bd Gallieni,Arfcenteull (Seine it Oise.Pra Zupan Jeanette, " " Venezuela Iii Ja Alojz, Cerro de Los Magallanes, Calle La Filà 1, Carao« Zos Vladko,Apartado 23ul.Caracas,Venezuela. Chile : 3op Leopold (preselil v Cañado.) Pirna t Prance, Ruiz Víalledor 4019, 3a .tiat,o,Chile Jože Bevc, mis.brat, Cath.Mission,Banerans.Donkrfibuajie, Siam "AKCIJSKI ODBOR"... NADALJEVANJE S STR. 2 glede tega je navdušeni sprejem, ki ga je bilo tedaj v Trstu deležno predavanje M. Javornika z naslovom "Narodova pot in smer", ko so stotine Slovencev in Slovenk prvič na javnem zborovanju poslušali novi slovenski narodno-polltični program. TORONTSKI POSVET 1955 Konec maja 1951, nekako ob obletnici "Slovenske izjave". je predsednik 'Akcijskega odbora" prof. Žebot izročil ameriškemu "Odboru za Svobodno Evropo" prvo knjigo "Izjavki so jih podpisali Slovenci po vsem svetu, nad 350 podpisov izobražencev. Pripomnil je, da bodo nadaljni podpisi predloženi z novo knjigo. Uvod prvi knjigi pravi med drugim: "To "Izjavo" so podpisali slovenski politični emigrantje, ki hočejo, da bo bodočnost njihove domovine bodočnost svobodnega ljudstva, ki si bo samo krojilo svojo usodo pod lastno narodno vlado v okviru široke zveze svobodnih in enakopravnih narodov Srednje Evrope. Iz tega vzroka podpisniki ne odklanjajo le sedanjega totalitarnega režima nad Slovenijo, temveč so nasprotni vsakemu prisilnemu nadaljevanju Jugoslavije po osvoboditvi." Septembra tega leta je v Trstu izšel zbornik umetnosti in razprav po naslovom "Tabor 1951". Priobčil je prvi izčrpni pregled o zgodovini gibanja za slovensko državo ter med drugim poročal o stališču, ki so ga do njega zavzele razne slovenske politične skupine in osebnosti. Dalje je v njem temeljita razprava o vzrokih ki so Slovence privedli v sedanji žalostni položaj; o njihovem razočaranju nad vsako Jugoslavijo; o krivdi raznih političnih skupin in njihovih vodstev za sedanje stanje in pa, na podlagi vsega tega zaključek, da vidi slovenski narod možnost za svoj nadaljnji človeški in narodni obstanek samo v popolni državni samostojnosti. Zbornik je zaradi tega vzbudil silno pozornost med Slovenci v svetu in domovini, ki so ga navdušeno sprejeli. Vzbudil je pa seveda jezo in strah - zlasti strah - pri nekdanjih oblastnikih v Sloveniji. Njegov odmev doma je bil tak, da je morala Komunistična partija Slovenije sklicati nujno sejo svojega plenuma. Na njej so sprejeli obsežen načrt za boj proti slovenskim osvoboditvenim in osamosvojitvenim težnjam. Nič manjši nI bil strah pri prvakih nekaterih slovenskih političnih skupin v emigraciji in na Tržaškem. Ti so se velike ideje o slovenski državi ustrašili tako, da so se šli pred zgodovino in slovenskim narodom smešit in onemogočat z javnimi ter na neresnici temelječimi obsodbami "Zbornika" in gibanja za slovensko samostojnost; torej z obsodbami najvišjega in najlepšega slovenskega narodnega in političnega vzora.... M: DEL UDELEŽENCEV" TORONTSKEGA POSVETA" V dneh 6. in 7. avgusta 1955 so se zbrali v To r on tu zastopn i ki pripadnikov Slovenskega državnega gibanja iz Združenih držav Amerike in Kanade na dvodnevi posvet, ki je pregledal in premeri! dosedanji razvoj in napravil zaključke za bodoče delo. Torontski posvet je pomemben tudi v tem, ker je posta! v aktivnosti slovenskega državnega gibanja mejnik: delo "AKCIJSKEGA ODBORA ZA SAMOSTOJNO IN SUVERENO SLOVENSKO DRŽA V O" je prevzela nova, globalna organizacija, Imenovana "SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE". Posvet je bil uspešen po svojem širokem zastopniškem značaju, še bolj pa po svojih sklepih. Izraženih v 12 točkah: Sklepi torontskega posveta Pripadniki slovenskega državnega gibanja, zastopniki društev in poedinci iz Kanade in ZDA, zbrani na posvetih v Torontu 6. in 7. avgusta 1955, so se zedinili v naslednjih točkah: 1. Slovensko državno gibanje je gibanje, ki hoče priboriti slovenskemu narodu uresničenje njegove naravne pravice cio lastne državnosti in to v nič manjšem obsegu, kot jo bodo uživali drugi svobodni evropski narodi. 2. V primeru, da bi bila dana v odločilnem trenutku možnost izbire med večimi zveznimi združitvami, dajemo prednost širšim tvorbam. 3. Slovensko državno gibanje bo gojilo prijateljske odnose do Slovencem sosednjih in drugih narodov ter iskalo sodelovanje z vsemi, ki delajo za svobodo narodov*na načelih enakopravnega mednarodnega sožitja in demokratične samovlade. 4. Delo slovenskega državnega gibanja naj se razvija v smeri seznanjanja mednarodnega sveta z našim obstojem ter slovensko težnjo po samostojnosti, širjenja slovenske državne zavesti med Slovenci in študija poedinih vprašanj, ki so v zvezi z ©stvaritvijo politične samostojnosti. 5. Slovensko državno gibanje sestavljajo organizacije, ki imajo kot enega glavnih namenov delo za ostvaritev slovenske državnosti in poedinci, ki ta cilj podpirajo. 6. Slovensko državno gibanje vodi Glavni odbor, ki ga sestavljajo delegati društev ter poedinci kot predstavniki neorganiziranih. 7. Tekoče posle vodi Izvršilni odbor treh članov. 8. Glavni odbor organizira po potrebi študijske komisije za preučevanje poedinih vprašanj. 9. Postopek za volitev poedincev v Glavni odbor ter za volitev Izvršilnega odbora izdela SNZ v Torontu sporazumno z ostalimi organizacijami in poedinci. 10. Sedež Glavnega in Izvršilnega odbora je v ZDA. 11. Po izvršeni organizaciji Glavnega in Izvršnega odbora prevzameta ta delo Akcijskega odbora. 12. „Slovenska Država" je glasilo slovenskega državnega gibanja. Njen obstoj in razvoj zavisi od sodelovanja in stalne finančne podpore vseh pripadnikov slovenskega državnega gibanja. Vsak narod v Evropi hoče isto mero osnovne državne samostojnosti kot jo bodo uživali v novem okviru drugi narodi. TUDI SLOVENCI NE ZAHTEVAMO NE VEČ IN NE MANJ z enim prlstavkom, da je svoboda narodov in njih miroljubno sodelovanje lažje izvedljivo in ohranljivo v širših zveznih tvorbah kot pa v ožjih. IN TO Poleg rednega Izdajanja glasil 'Slovenskega državnega gibanja' (mesečnik 'SLOVENSKA DRŽAVA' v Kanadi, revija 'SLOVENSKA POT' (začela izhajati v avgustu I. 1953) in mesečnik 'SMER V SLOVENSKO DRŽA VO' v Argentini, ki jo je dolga leta urejeval sedanj! sourednik SLOVENSKE DRŽAVE, g. dr. Tine Duh, so omembe vredna večdnevna študijska zborovanja, politični seminarji, na katerih so predavatelji sistematično obravnavali slovensko problematiko. Poudarjeno je bilo, da se mora študij slovenskih problemov razvijati v okviru analitične logike in poznanih izkustvenih podatkov. Pogljabljati se moramo v prvine slovenstva, ki narod ohranjajo in so poroštvo njegove bodočnosti. Prisluhniti moramo utripu življenja na Slovenskem, skušati ga razumeti DVOJE JE JEDRO TORONTSKIH SKLEPOV! Potrebna je akcija in skupnost, ki zavestno stremi in dela za to osnovno narodno težnjo - brez prestanka in brez strankarsko- taktičnih ozirov in dvomljivosti. IN TO HOČE BITI SLOVENSKO DRŽA VNO GIBANJE! Vse to je bito povedano že meseca avgusta 1955. ter pravilno in trezno presojati. Za uspeh sta potrebni prava metoda ter prava vizija. Toda metoda brez vizije bi bila samo umski šport. Predavatelji so redno poudarjali, da so slovenski problemi bodočnosti plod predanalitične vizije, ki izvira iz dobrega poznavanja preteklosti in iz čuta razvojnih globalnih silnic. Ta vizija je obsegala v glavnem naslednje obrise: - Vprašanje slovenske družbe (AH smo Slovenci, kot zavesten narod, kulturno in psihološko dovolj vkoreninjeni v praktični zavesti politične kolektivne dejavnosti, da lahko jasno, času primerno, odgovorimo na dve vprašanji: 1.- Kaj smo? in 2.-Kaj kot politično odrasel narod v danih okolnostih hočemo, oziroma lahko dosežemo, da bomo končno vendarle sami ustvarjali ugodne pogoje za vsestransko narodno rast in napredek?). - Vprašanje gospodarskega potenciala, strukture Slovenije in njenega povojnega razvoja. - Vprašanje, ali smo Slovenci kot narod na sodobnem tehničnem razvoju? - Vprašanje učnega slovenskega sistema. - Vprašanje bodočnosti Jugoslavije. Kaj jo drži skupaj? AH je možna brez totalitarne centralistične sile? - Vpliv in možnosti Evropske skupnosti na razvoj politične bodočnosti Slovenije. - Navedena in podobna vprašanja smo obravnavali na političnih seminarjih. ZBOROVANJE SDG V CLEVELANDU aug./sept. 1957 Delegati iz Kanade in USA C leve land, Ohio USA, maja 1960: IZJAVA Člani Sveta, Glavnega odbora In delegati Slovenskega državnega gibanja so na svoji seji 21. in 22. maja t J. v Clcvelandu, Ohio razpravljali tudi o predlogu Narodnega odbora za Slovenijo, kako preo-snovati sedanje politične razmere v domovini. ....Ugotovili so, da je predlog na podani osnovi In v svoji ccloli nesprejemljiv, ker Je: 1.) nejasen v formulaciji o končnih političnih ciljih slovenskega naroda in 2.) po vseh izkušnjah od leta 1918. dalje omogoča Beogradu še nadaljno izvajanje hegemonije nad slovenskim narodom. 2£alo člani Sveta,. Glavnega odbora in delegati Slovenskega državnega gibanja Izjavljajo: I. Cilj slovenskega naroda Je suverena slovenska država, popolnoma enakopravna z drugimi evropskimi državami, v kateri naj vladala resnična demokracija in socialna pravičnost. Kot t a ki na naj bi slovenska država sodelovala v družini evropskih narodov In pri ustvarjanju novega mednarodnega reda. II. Do tega cilja ima slovenski narod v danih okoliščinah naravno pravico. Ta cilj naj bi slovenski narod-in prepričani smo, da to h očeti ose gel predvsem na miren način. Dosegel ga bo samo tako, d v danein trenotku razglasi svojo državo, si postavi vlado, ki bo z lastnimi oboroženimi sHaml skrbela za red ln varnost slovenskega ozemlja in stopila v takojšnje in neposredne tlke z vladami' sosednjih driav in ostalega mednarodnega svetiL' h r. Ker je pričakovati, da bodo tudi ostali narodi sedanje Jugoslavije o klicali svoje države, bo slovenska vlada hkrati stopila v zvezo z njimi, da se na miren način ln v duhu načel evropskega občestva rešijo vsa medsebojna vprašanja ln uredc zadeve In obveznosti sedanje države v mednarodnem svetu. V Clcvelandu, Ohio; 22. maja 1960. Vsa ta širokopotezna, vztrajna prizadevanja so prepričevala, krepila in vedno bolj širila Slovensko državno gibanje tako v emigraciji kot v domovini. Kot primer navajamo pismo iz Ljubljane, decembra 1957, objavljenega v SLOVENSKI DRŽA VI meseca januarja 1958: Zaključki ankete SDG Januarja 1983: ■ Pozdravljamo novico, da je tudi vodstvo SLS končno sprejelo v svoj politični program idejo slovenske državnosti. H s svojim sklepom, da "stremi in dela na tem, da narod to svojo pravico uveljavi in se ves zdruii v slovenski driavi", se je SLS tako pridružila sedaj drugim gibanjem in organizacijam v zdomstvu, ki delajo za isti cilj. I. Kot pripadnikom slovenskega državnega gibanja pa nam je izjava Se v posebno zadoščenje in oporo, ker nas utrjuje v prepričanju, da je ideja slovenske države, ki se je porodila v dnevih stiske po razpadu Jugoslavije, pognala korenine in postaja tako vodilni cilj Slovencev v emigraciji kot tudi v domovini. ■■ Želimo, da bi SLS, kot najmočnejša politična stranka pri Narodnem odboru, v duhu svoje deklaracije.vplivala na to organizacijo, da bi Se ona sprejela suvereno Slovenijo v PRVO točko svojega programa. ■ Po načelu: "V slogi je moč" bi tako vsa slovenska emigracija družila vse svoje sile v iskrenem naporu za uresničenje naSega skupnega cilja: ZDRUZENE, DEMOKRATSKE. SUVERENE SLOVENIJE. Slovenska Narodna Zveza Poleg tega moramo omeniti tudi, da so izvoljeni predstavniki Slovenskega državnega gibanja ob priložnostnih prilikah seznanjali predstavnike ameriške vlade o slovenskem narodu. V to moramo vključiti številne članke dr. C. Žebota v New York Times-u in The Washington Post-u, dalje številne dokumentarne študije poslane različnim ameriškim ustanovam, protestna pisma in spomenice predvsem pa knjige: SLOVENIJA VČERAJ, DANES, JUTRI - L II., in njegova zadnja: NEMINLJIVA SLOVENIJA. DOMOVINA jI Z SVOBODNO SLOV; PISMO IZ LJUBLJANE December 1957. Odlomki: V slovenskem ljudstva se izraža vedno bolj in bolj protiju-goslovanska smer Domovina se dobra zaveda, da zaenkrat ni moč pričakovati rešitve izpod komunističnega jarma zgolj od domačih sil samih. To nemož-nost je jasno dokazala madžarska revolucija. Zalo rabimo pomoči od zunaj, pomoči od naših vodilnih ljudi, ki se morajo odslej bolj pos-\ eliti domovinskim dogajanjem. Odveč bi bilo povdarili, da je nezadovoljstvo pri nas izredno veliko. Prav tako pa moramo povdar.ti, .da se v slovenskem ljudstvu vedno bolj in bolj izraža prolijugos o-\eiuka smsr. Komunizem namreč nujno vodi, in lo postaja iz diicva v dan'vedno bolj očilo, v jugoslo-venstvo. lo je do ustvaritve enege-ga samega državnega naroda ali z drugimi besedami v velesrbsko ju-gcslovenstvo. Železnica, pošla, carina, pa celo notranja uprava ura-tíuje srbsko (tako ima notranji minister Slovenije za potne liste zgolj srbske tiskovine!), da ne govorimo o vojski, kjer je. vsaka slovenska beseda že veleizdaja! 'zato domovina s težliim srcem pričakuje rešitve. Vendar bi bilo napak misliti, da naši ljudje — kmet, delave: in izobraženec — kar brez pridržka in kar na slepo odobravajo vsako dejanje naših vodilnih ljudi v emigraciji Za domovino je voditelj tisti, ki ¡je za slovensko državo Tredvslm jo lrej>a povdarili, da se jo d:ma od zadnjih svobodnih volilev marsikaj tejneljito izpreme-nilo. l'r v n, kar je Ireba povdarili in s čemer ¡mora vsaTta sle,, venska politična emigracija računali, je neizpodbitno dejstvo,, da slovenski narod več ali manj en l-dušuo odklanja politične programe vseli starih strank, ki temelje ua jugoslovenskem driavnem programu-, kdor, bi nastopil s takim preživelim programom, mora računali na gotov neuspeh;: ostal bo vojsk> vodja brez vojsko. Domovina je zabrisala usodno razliko med liberalci in klerikale)!;. danes so vsi Slovenci, ki si žele, da je njihova domovina samostojna in svobodna. Danes se v očeh domovine ne more nihče ne sklicevati in utemeljevali svoje vodilne vloge na zgolj dejstvu, da je bil_.*j«tari Jugoslaviji zakonito izvoljeni'1 narodni predstavnik. Taka fikcija legitimnost! velja morda za dobo enega ali dven parlamentov (in to je v redu); pozneje pa se mora taka vloga voditelja moralno in politično utemeljevali samo z.resnično stvarnim delom za liste ideale, za katere živi in dela narod v domovini.'Obstajati mora tedaj skladnost naziranj in hotepj med emigracijo na eni *in domovino na drugi strani. Domovina pa pozna danes samo dva politična ideala: Vrvi je zlom komunistične diktature, drugi pa usta. r.ovilev slovenske države. Težko preskušena domoVina odklanja vsak eksperiment' "¡tretje" Jugoslavije; kajti dve Jugoslaviji, meščanska in komunistična, sla v narodu dokončno uničili mit o politični nujnosti in državotvornosti ju-goslovenske državne ideje. Zalo smatra domovina za svoje vodileljc in predstavnike v tujini samo tiste, ki se jasno, brez pridržka in odločno izjavljajo za slovenski državni program. Zgodovinska zasluga Slovenskega državnega gibanja Smatramo, da je zgodovinska zasluga Slovenskega državnega gibanja, da se je kot prva slovenski skupine jasno izrekla za slovensko državnost Domovina tudi ve, da si ta skupina resničnih sloven&.ot«__ tO ».m. — 3 p.m. tO a.m. — 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m. na 73B Brown's Unc, Toronto Torek — sreda_ Cotnek - pet<*_ Sobota_ 10 a.m. — 3 p.m. IZp.m. — S p.m. 10 a.m. — 1 p.m. Tel.:S3l-8475 Tcl.:255-«742 v giaoittaoa pri sv. Grofiorljn Vcllkcnx VtaX potok od 4h do 8ft ivetcr. Tci.:5ai-23>52 Sobota _10a.o.-lp.n. Slovenski sklad i/. To r on t a zbral že več kot pol milijona do In rje v Marjeta ilmunič Ljubljana — Te dni se mudi v Sloveniji kanadski poslovnež slovenskega rodu gospod Viktor Zenkovft NtiS rojak Je tudi pml-sednik komiteja zn zbiruiye pomoči Slovenci, s katero J)i\j bi odpravili Škodo, ki jo je naSi drfJivi porzročlla vojaška agrttya. Včeraj jc gospod Zcnkovič predsedniku skupSčin-ske komisije za mednarodne odnose Mu* tjažu Šinkovcu izročil ček za 102,000 kanadskih dolarjev, ki so jih ob koncu lanske vojne zbrali kanadski Slovcnci v Slovenskem skladu za humanitarne namene v svoji matični državi. Na tiskovni konferenci smo tudi izvedeli, da gre v tem primeru za drugi del pomoči, saj so že pred tem zbrali 500.000 doluijcv. »Slovenski vladi sem ponudil tudi nekaj konkretnih predlogov za tesnejše in učinkovitejše sodelovanje med Slovenijo in Ka- nado, Doslej slovenski poslovnež, ki nas je v Kanadi kar prcccj, s Slovenijo kot delom Jugoslavije nismo želeli sodelovali, saj bi to pomenilo pomoč komunističnem« režimu in ne naši domovini Sloveniji in njenemu narodu. S priznanjem, h kateremu smo veliko prispevali tudi Slovenci v Kanadi, pa so za to odpne vse poli. Pogoj 'za to pa bo zagotovitev nemotenega de- lovanja vseh institucij nove države, saj mi poslovneži vlagamo tja, kjer nam jc zagotovljena varnost.« .je med drugim povedal gospod Zenkovič. Noj šc dodamo, da ima na*, rojak tudi velike zasluge za delovanje slovenskega predstavnica v To-rontu, saj brezplačno deluje v prostorih njegove družbe v samem središču mesta. Gospod Viktor Zenkovič izroča predsedniku skupščinske komisije 7,a mednarodne odnosr Matjafu Šinkovcu ček 7.0 ¡02.000 dolarjev. Foto: Ale S Pčivletič NEODVISNA IN NESVOBODNA SLOVENIJA ŽKpBijska hranilnica in posojilnica "Slovenija" Vam nudi rama ftnanCna u>)uge: Poaojia u Nt«. avtomobSe. potovanja. Bud? hd. Va*i prihranki pa » ot*eetu#ejo po nafvUji možni (topnji. Poslatitc s« uic slovenske (Isu^bc ustanove! URADNE URE na MoaalBg Are., Toronto V članku z naslovom "Konec neke mitologije" Alojz Rebula stavi v "Družini" drugače zastavljeno vprašanje o značaju in pomenu "tistih treh črk NOB, narodno-osvobodilni boj". SLOVENSKA DRŽAVA je o tem pisala z naglašanjem primerov, ki povedo, da je NOB v resnici slovenska narodna sramota. Rebulo prav posebno moti dejstvo, da je NOB obsodila z izdajstvom vsakega, ki je v sovražnih odnosih do okupatorjev delal isto kot NOB sama, toda izven NOB. Toda NOB ni bila organizacija, ki bi jo lahko imenovali "narodno" in ni bila organizacija, ki bi jo lahko imeli za "osvobodilno", že ko je - tako Rebula - boj v okviru NOB "osvobodil Slovence v barbarske pokole in policijsko diktaturo, uničevalko naše narodne in krščanske biti." In ta laž in ta sramota je bila vnešena v slovensko ustavo kot ena izmed osnov slovenske države. In ta laž in ta sramota naj bo - kakšen nesmisel! - okoliščina, ki jo naš človek praznuje in ki ji slovenski koledar posveča poseben dan v letu, dan ko naj bi bila, a ni, ustanovljena nečastna, nenarodna in neosvobodilna NOB. Boj, ki naj ga simbolizirajo "tiste tri črke" je bil v resnici partizanski boj, s katerim je komunistična partija hotela vsiliti Slovencem svojo kruto oblast, s katerim je komunistična partija preko svojih n^jkrutejših rabljev zločinsko pomorila na desettisoče Slovencev, s katerim se je komunistična partija osovražila pri naših sosedih, ko je na Primorskem, posebno v Trstu organizirala "fojbe" in pobijala slovenske kmete na Koroškem. Že zaradi teh dejstev bi se morali popolnoma ločiti od simbolov OF in jih povsem jasno obsoditi, da bi tako pokazali svetu, da slovenski narod ni kriv zločinov, ki jih je zagrešila OF in NOB. Kako nespametno je zato vsaka naslonitev na NOB; ie zdrava pamet pove, da bi morali celo tisti, ki jim je NOB pri srcu in ki jih ni sram njeno zločinsko početje za časa vojne, svojo pripadnost njej in svojo povezanost z njo zatajiti, če ie ne nimajo poguma in tiste osnovne poštenosti, ki jo vsi potrebujemo pri našem vsakdanjem opravilu, da bi ožigosali NOR kot slovensko narodno sramoto, ker le-to je ocena, ki ji praviloma gre. Praznovanje dneva ustanovitve NOB, četudi je dan izmišljen, je le en primer komunisti čne vsiljivosti in goljufivosti še danes in zlaganosti komunisti čne partije, potem ko je po vojni nad petdeset let kruto vladala nad slovenskim narodom in mu še danes zvito in zlobno krati njegovo svobodo. Seveda se komunisti imena sramujejo in so se , kot prenovljeni demokratje, predstavili Slovencem v tej novi obliki, ne da bi se hoteli odpovedati marksizmu in pogubonosni vlogi, ki so jo le-ti odigravali v času državljanske vojne, ki sojo namenoma povzročili in v njej izvajali svojo nečloveško vlogo do vseh skrajnosti, in ne da bi bili pripravljeni podrediti svoje komunisti čne in partijske interese slovenskim narodnim interesom. Komunistov ni narod nikoli izbral ali izvolil na volitvah; polastili so se oblasti s silo in se s silo držali na oblasti. Gotovo je kriva naivnost in pa zaverovanost v demokrati čna načela nekomunistov v slovenski vladi, da komunisti in z njimi komunisti čna partija ni izgubila svojih položajev, s katerih so tako uspešno obvladovali slovensko politiko in slovensko gospodarstvo. Premoženje, ki si gaje partija prilastila v letih rdeče diktature v Sloveniji, je še vedno v njenih rokah z vsemi privilegiji, ki si jih je prilastila na povsem nezakonit način. "Delo", neodvisen časnik za neodvisno Slovenijo(?) in v bistvu komunistično trobilo, sije prilastilo imetje Katoliškega Tiskovnega Društva, potem ko mu ga je "podarila" komunistična partija. Namesto, da bi mu bilo to premoženje odvzeto, s tem prikradenim premoženjem, še danes soli pamet svojim čitateljem, zastruplja slovensko politično ozračje, v glavnem zagovarja in v znatni meri podpira sabotažo in zaroto komunisti čne partije proti nekomunisti čnim predstavnikom slovenske oblasti. Seveda ne prizanaša zdravi krščanski morali. Mnogi temelji slovenskega gospodarstva so osnove, ki si z njimi partija uspešno utira pot do gospodarskega monopola. In način? Uporablja vsa sredstva, da povzroča čim večje nezadovoljstvo ljudi z namenom, da bi to nezadovoljstvo postalo tolikšno, da bi si oni v resnici zaželeli časov, ko so ti hinavci imeli tudi uradno vso politično oblast v svojih rokah. Slovenija je gospodarsko podložna komunistični partiji in, žalibog, neodvisna in samostojna Slovenija ni svobodna. Naloga vseh zdravih sil slovenskega naroda je, da se osvobodi. Ko komunistom nihče ni mogel preprec iti ali samo braniti, da si ne bi s tatvino mogli prilaščati zasebne imovine, so si, seveda brezpravno, polastili ne samo imetja Katoliškega Tiskovnega društva marveč vseh sredstev javnega obveščanja. S temi še kar naprej zastrupljajo slovensko javno mnenje, delajo nekomuniste in še zlasti nasprotnike komunizma krive za vse zlo, katero so zakrivili v razmeroma dolgi dobi, ko so bili na oblasti oni sami, drugim pa očitajo nesposobnost, ker v enem letu niso uspeli, da bi popravili vse napake in odstranili vse zlo, katero so bili povzročili ali zakrivili v času rdečega vladanja. Slovenija ne bo osvobojena vse dotlej, dokler ne bo pohiu vzcvetela "lipa sprave", dokler ne bo za vedno črtan iz slovenskega koledarja "dan ustanovitve NOB", dokler ne bo ožigosana kot slovenska sramota, pa četudi so se ji mnogi pridružili v veri, da je nastala z namenom, da se hoče boriti za pravično stvar. Slovenija ne bo osvobojena vse dotlej, dokler bodo Slovenci morali dati priznanje v znamenje častnega spomina in poklona, četudi prisiljenega, NOB, ki v prvi vrsti pomeni prekanjenost in bolj kot vse zločinsko početje OF. In daje nesvoboda prava zasužnjenost, je poklon NOB vključen in zapovedan v slovenski ustavi. Res je, suverenost in neodvisnost je bilo prvo in najvažnejše, kar je Slovenija morala izvojevati; najprej prepričati Slovence same, da za Slovence ni možna niti najnižja stopnja blagostanja in pravega slovenskega narodnega izživljanja v nobeni Jugoslaviji, nato pa prepričati vse važnejše mednarodne dejavnike, da je Jugoslavija nestvor, ki ga je treba za vedno zbrisati z vseh zemljevidov. Oboje je bilo poslanstvo, trud in delo in nenehni, ter včasih osamljen - por "SLOVENSKE DRŽAVE". Čestitke, poklon, priznanje in zahvala vsem, ki so k temu dali svoj doprinos. In zdaj, ko smo si priborili uresničenje osnovnih zahtev, neodvisnost in suverenost, si moramo zagotoviti tudi SVOBODO. Te pa ne bo, dokler bodo komunisti, ki so krivi gorostasnih zločinov nad slovenskimi sorojaki in ^venskim narodom, ne le prosti, marveč bodo uživali večje prednosti dokler ne bodo prisiljeni vrniti ukradenega imetja, dokler ne bo zakonito odpravljena OF-arska navlaka, malikovanje nekdanjih komunističnih mogotcev, dokler bo prizanešeno morilcu in pocestnemu tatu Mačku in izdajstva Kardelja - Kardelj je kratko malo odstopil sosednji Hrvaški dobršen del slovenske Istre in se odpovedal Trstu, ne da bi to moral storiti - ne bodo obsojena, slovenski človek v republiki Sloveniji, ne bo svoboden, četudi bo ta država uradno neodvisna in bo izven sklopa katerekoli tuje državne tvorbe, republike, kraljevine ali cesarstva! C.M. REPUBLIKA SLOVENIJA PRVIČ NA OLIMPIJADI! 16.zimska Olimpijada nam bo Slovencem za vedno ostala živa v spominu.Ob svečanem pohodu atletov v stadion v Albertville pod mogočnimi francoskimi Alpami, mi je za trenutek zastalo srce, ko se je na televiziji pojavil napis "Slovenie" in solze so mi stopile v oči ob pogledu na slovensko zastavo z grbom Triglava. Ponosna ekipa slovenskih športnikov nam je dala upanje, da se bo naša mlada država ugledno predstavila svetu. Ker so ob času našega poročanja olimpijske tekme šele v razvoju, nimamo končnih rezultatov vseh panog. Za enkrat naj omenim Natašo Bokal, ki je bila 4. v ženski slalom kombinaciji ter 7. v kombinaciji "šuss"-slalom, kar je seveda zelo lep uspeh! V moški kombinaciji "šussa" je tekmoval Jure Košir. Na 90 meterski skakalnici so se Slovenci uvrstili takole: 12ti je bil Samo Gostiša(84m),18.je bil Matjaž Zupan; Franci Petek je dosegel 21.mesto(80m), Primož Kopač pa 26.mesto. Isti tekmovalci so nastopili tudi v tekmovanju moštev in prišli na zavidljivo 6.mestoi Na 120 meterski skakalnici je Franci Petek zasedel 8.(1) mesto, Samo Gostiša 22., Matjaž Zupan 27., Damjan Fras pa je bil 42., vsi v zelo hudi konkurenci skakalcev, zlasti evropskih držav. V prostem stilu v cross-country smuki je nastopil Jože Kavalar in končal 62. od 110 smučarjev. Na kratkem programu umetnega drsanja je prišel na 26.mesto Luka Krasinc. Vsem slovenskim olimpijcem iskreno čestitamo in jim želimo se večjih uspehov na prihodnji olimpijadi. Zastopajoči posamezniki kanadske ekipe: Kerrin Lee-Gartner (zlata medalja), zmagovalka ženske "šuss", Nicola Fontaine, zmagovalec prostega smučanja. Posebej pa naj omenim Elvis-a Stojko (Slovenec po očetu), ki je kljub svojemu brezhibnemu drsanju bil potisnjen na 7.mesto, čeprav bi povsem zaslužil 3. mesto. M.A.K. LEE-GARTNER FONTAINE STOJKO SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA 646 Euclid Ave., Toronto M6G 2T5 Tel. 532-4746 747 Brown's Line, Toronto, Tel. 252-6527 John E. Krck's Slovenian Credit Union OFFICE HOURS MONDAY TUESDAY WEDNESDAY THURSDAY FRIDAY SATURDAY NEW TUESDAY THURSDAY FRIDAY SATURDAY 10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. '- 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 1 p.m. TORONTO 1 p.m. - 8 p.m. 1 p.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 9 a.m. - 12 noon BITI ČLAN HRANILNICE — JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU! Ali ste že kdaj pomislili, da bi delali pri kakšni agenciji ontarijske vlade? Ontarijska vlada imenuje člane v več kot 510 agencij, uprav in komisij, kot n.pr. Uprava za pogojni izpust (Board of Parole), Policijske uprave (Police Services Boards) in Stanovanjske uprave (Housing Authorities), da jih navedemo le nekaj. Agencije vplivajo na več aspektov našega vsakodnevnega življenja in zato ontarijske agencije potrebujejo izkušnje in strokovno znanje širokega kroga naše skupnosti. Sedaj smo dobili, prvič v Ontariu, imenik vladnih agencij, z naslovom Agencies, Boards and Commissions - oseDam do pomagal urac : v (Office for Disability Issi Government of Ontario. Le-ta opisuje različne vrste agencij, kaj delajo, kdaj se sestajajo in kakšna strokovna znanja potrebujejo njihovi člani. Omenjeni imenik in formular za prošnjo se dobita v angleščini in francoščini v lokalnih knjižnicah, delavskih posvetovalnicah, informacijskih centrih krajevnih skupnosti in v pisarni volilnega okrožja vašega člana pokrajinskega parlamenta (MPP). Prizadetim osebam bo pomagal Urad za pomoč prizadetim (Office for Disability Issues) na št. (416) 326-0111 ali pa brezplačna linija 1-800-387-4456 (zvočno in TDD na obeh linijah). Tajništvo za javne službe (Public Appointments Secretariat) hrani seznam kandidatov s katerega vlada izbira nove člane agencij. Torej, če ste že kdaj pomislili, da bi delali pri kakšni agenciji ontarijske vlade, stopite v stik s Public Appointments Secretariat, kjer boste dobili več informacij ali pošljite po pošti izpolnjen formular ali svoj režime na: Public Appointments Secretariat Macdonald Block, Room M2-70 900 Bay Street, 2nd Floor Toronto, Ontario M7A 1A1 Telefon (416) 327-2640 (samo v angleščini in francoščini) Opomba: Resne kandidate se lahko pokliče pred vsestrankarski odbor zakonodajne skupščine. ©Ontario Enakopravnost pri zaposlovanju SLOVENSKI SMUČARSKI DAN V WINDHAMU (CATSKILL MOUNTAINS) NEW YORK Drage Slovenke in Slovenci iz Ontaria, ki znate vsaj malo smučarske abecede, vljudno vabljeni na slovenski veleslam 25. januarja 1992. Obvezno pa prinesite s seboj ogromno dobre volje in humorja. S temi besedami so nas povabili naši sorojaki na njihov prvi smučarski dan, ki je bil v povojih zelo skromno zasnovan in je potem zavoljo velikega in navdušenega odziva prerasel v športno-kulturno manifestacijo. Med udeleženci smo našteli kar 82 tekmovalcev, 28 rekreativcev in SO navijačev. Skratka, bilo je prvič, da so se na smučarskih progah v VVindhamu med seboj pomerili slovenski izseljenci, ki žive v ZDA in Kanadi s tistimi Slovenci, ki prebivajo v ZDA le začasno. Ideja sama se je porodila v glavah naslednjih odbornikov, ki so tudi nosili levji delež organizacije: Bojan Bevc, Stane Razen, Ivan Kamin, dr. Silvester Lango in pa predvsem Darja Gačnik, ki je s svojim požrtvovalnim in predanim delom podpirala kar tri organizacijske vogale. Ker je vselej težko orati ledino sem jim pomagal z nasveti tudi jaz, saj sem v Ontariju organiziral že tri smučarska tekmovanja v okviru športnega kluba Jadran. Prevzel sem tudi vlogo konferansijeja in se zadolžil za kulturni del programa. Kot vsi vemo pa ta obširna in uspešna izvedba ne bi bila mogoča brez velikodušne podpore slovenskih predstavništev in pa posameznih slovenskih podjetnikov, ki so skupno prevzeli pokroviteljstvo. Finančno podporo so dali: METALNA, GLOBTRADE, ISKRA ELECTRO C, SK PRODUCT, 1MPOL ALUMINUM, SLT AMERIKA, DOUBLE A INT., SLOVENIA GROUP, YUTEX IN LSB BANK. DARILA: MOPED TOMOS - STR. INC., SMUČI ELAN, SK PROD. - GUGALNIK, ISKRA TELEFON IN 3 RAČUNALNIKE, KRZNENO JAKNO - YUTEX, DVE JAKNI, KRILO IN PLAŠČ -UTR, KRISTALNA VAZA - ROGAŠKA, OSTALE "MANJŠE" NAGRADE SO BILE KUPLJENE S STRANI ORGANIZACIJSKEGA ODBORA. Vsi zmagovalci posameznih kategorij - šest po številu - , ki so si priborili zlate medalje, so poleg le-teh prejeli še lepe kristalne vaze Rogaške. Obilica bogatih omenjenih daril pa je bila izžrebana med startnimi številkami tekmovalcev po pravilih srečolova. Iz Toronta sem peljal skupino 18 udeležencev. Med šestimi kategorijami smo tekmovali kar pri treh. Slovenci iz Ontarija smo lahko ponosni na dosežene rezultate, saj smo se vrnili z dvema srebrnima medaljama, pa četudi se nam niso mogli pridružiti naši poglavitni smučarski asi. Lepo je, da so bila nagrajena tudi zadnja mesta za marljiv trud in hrabro prizadevanje. Srebrni medalji sta prejeli vsaka v svoji kategoriji Marija in Natalija Kačinik. Poleg nas so se srečanja udeležili še rojaki iz naslednjih ameriških držav: New Jersey, Connecticut, Vermont, New Hampshire in pa seveda New York. Glas o izvedbi seje hitro razširil in zdi se, da se nam prihodnjič priključijo še nekatere nove ameriške države. Zelo uspešnemu smučarskemu dnevu in slavnostni podelitvi kolanj je sledila okusno pripravljena buffet večerja. Kulturni program smo izvedli v duhu samostojne, neodvisne in priznane republike Slovenije. V krajšem nagovoru sem poudaril, da nas v tem odločilnem in enkratnem zgodovinskem obdobju povezuje ne samo veselje do zimskega športa, temveč tudi notranja želja in potreba, da se Slovenci med seboj povežemo. Tudi to naše prvo meddržavno smučarsko srečanje je pomembno v okviru ameriške in kanadske slovenske emigracije. Upam in želim, da bomo začeto nadaljevali, ter stike še razširili in poglobili. Možnosti so izredne tako na športno rekreacijskem področju (smučanje, golf, tenis itd.), kakor tudi na strokovnem, kulturnem in podjetniškem. Pridružite se nam prihodnjič v čim večjem številu. Na družabnem srečanju smo si obljubili, da se pomerimo spomladi na Prvem teniškem prvenstvu Slovencev v ZDA. Ko bomo tudi mi v Ontariju pripravili meddržavna srečanja nas prav gotovo obiščejo naši rojaki iz nekaterih ameriških držav. Prijateljski pozdrav in kmalu na svidenje Vaš _ _ Dr. Tone Kačinik POPRAVEK Prosimo berite v SD Dec.1991. str.2 Postkomunistitna Slovenija, namesto Protikomuni-stična Slovenija. Obžalujemo napako! Ured. izseljenci IZ PISARNE POOBLAŠČENCA slovenskim strankah R. SLOVENIJE TORONTO, KANADA REPUBLIKA SLOVENIJA Mi-iitrt"*» ra runapje zadeve Ljubljana, 16.januar 1992 SpoStovani, z velikim vcoeljam V*m sporočam, da je Republiko Slovenijo do danes, 16. januarja 1992 do 14.00 ure priznal« Evropska okupn"?«* dvaintrideset držav. To so storile, razen dvanajstih drŽav Evropske skupnosti Ladi; llrvaftk», T.itva. Gruzija, Latvija, Estonija, Ukrajina, Islandija, Švedska, Belorusija, Vatikan, San Marino, Avstrija, Švica, Malta. Madžarska, Bolgarija, Poljska, Kanada, Avstralija, Nova Ze.landija. NorveSka in ČSFR. Sedaj, ko smo uresničili nafio dolgo pričakovano samostojnost se Vam Želim osebno zahvaliti za vsa Vasa prizadevanja in trud, ki ste ga vlužili« Tudi 2 VaBu ¿¿yinoCjo oc ja Republika Slovenija pridru2ila veliki skupini svobodnih in" suverenih evropskih narodov. PREDSTAVIMO SE SVETU PONOSNI, DELAVNI! Mnogi izmed nas živimo v izseljenstvu skoraj že pol stoletja. Priče smo edinstvenim slovenskim zgodovinskim dogodkom. Uresničile so se želje in prizadevanja dolge vrste slovenskih rodov. S ponosom, navdušenjem in prepričanjem smo se jim pridružili, nadaljevali z delom in končno dočakali: mednarodno priznanje republike Slovenije! Naši rojaki v domovini uživajo duhovno in politično svobodo. V procesu demokrati čnega ravnanja danes Slovenci brez ovir iščejo pota, po katerih bi lahko neovirano, najbolj zavzeto delali za skupni blagor, vsestransko slovensko narodno rast in napredek. Z mednarodnim priznanjem države Slovenije se Slovencem v domovini, zamejstvu in izseljenstvu odpirajo nove možnosti, prilike in z njimi velika odgovornost. Zato je umestno vprašanje: Ali bomo znali krotiti svoja osebna in strankarska hotenja in jih odgovorno, kolektivno vsklajali v izgradnjo lepše, pravičnejše in bogatejše slovenske bodočnosti? Danes še prav posebno moramo Slovenci ob prestopu meje svoje države in zlasti še, ko postanemo izseljenci, ponesti v svet predvsem to: da smo ponosni Slovenci, da predstavljamo v svetu Republiko Slovenijo in se prizadevamo pri izgradnji novega slovenskega državnega ugleda! V Sloveniji začenjajo s pripravami Na državne politične volitve. Napovedane so za 21 Juni 1792. Svobodne volitve Aprila 1990 so bile deležne velike moralne in tudi materialne podpore o strani izseljencev. Rezultat. demokratizacija, politična svoboda, nas Je razveselil. Bili t»mo polni optimizma. Na žalost je rezultat 20 meseCne svobodne Slovenije za izseljence porazen. Dobili nismo niti najmanjie možnosti soodločanja, vpliva pri gradnji nove demokracije. Nove razmere so nas v izseljenstvu potiBnile v vlogo, objekta, gledalcev, turistov, dobrotnikov, folklore in niC veC. Solidarnost izseljencev gre preko tega razoCaranja. Za dobrobit Slovenije. posebno v sedanjih težkih Časih, smo pripravljeni na delo in pomoč. Višina nate pomoči in angažiranja pa bo, človeško, do neke mere vezana na programe, platforme, slovenskih političnih strank. Stranke, naj podajo .svoja stališča in naCrte dD izšelJenstva! Izseljence zanima. a) Volitvena pravica vseh slovenskih državljanov, kot zajamčena v le odobreni ustavi.Kje in kako bomo izseljenci volili. Bomo dobili pravico na par naših zastopnikov v državnem Zboru ali Svetu, tako kot ima to madžarska in italjanska manjšina. b) Izseljeniške organizacije. Nastala je prava poplava. Ministrstvo za Slovence po svetu. Slovenska izseljenska matica SA7.U, SSK, Studia Slovenica, Katoliški. Izseljenski center v LJubljani. Silno droblenje »il.dela. VeC Škoduje kDt koristi! Država naj podpira in financira samo eno organizacijo, ki naj ima rang ministrstva. Izseljenci bi morali imeti eno mesto v vladi, najprimernejše bi bilo, da bi vodili tak izseljenski urad. r) Imenovanje zastopnikov v tujini. Njihovo delo in uspeh zavisi v veliki meri od sodelovanja z Izseljenci. Neko zaupanje je predpogoj. Pri imenovanju se mora najti neko sodelovanje izseljencev. Dosedanja slaba izkušnja to nujnost jasno nakaže. d) Državljanstvo. Sramotna določba, d« morajo bivši politični emigranti napravit proinjo za državljanstvo mora ¡liti nemudoma odpravljena. Zakoni SFRJ, ki bo odvzeli državljanstvo morajo biti razveljavljen! n) Denacionalizacij«. Zakon krni mednarodne pravne norm» in tradicijo. Višino odškodnine pušča Odprto, namesto,da bi Jo definiral z današnjo dejansko vrednostjo. Do izseljencev J» nedopustno krivičen, 6a posebej do politične emigracije. 1A. Člen. "Premoženja ni mogoče vrniti, Ce je ria nJem lastniška pravica fiziCnih ali pravnih oseb" PraktiCrio to pomeni, partizan, OF-ar,komunist, ki si J» prisvojil in prepisal zemljo bivtega domobranca, političnega begunca itd Jq bo zadržal! Nevzdržno! Člen 87 "premoženje odvzeto po zakonu o odvzemu vojnega dobitka na ne vrata"! Nevzdržno! f) Pokojnina, socialne podpore in pravice vseh slovenskih državljanov, ki so bili Člani en» ali druge oborožen» organizacije v lotih 1941/45. PovraCila in kompenzacija za pobite, mučene,zaprte politične nasprotnike revolucij», Odškodnina za dolga lata begunstva, vladna podpora r.a povratok v domovino bivšim beguncem in drugim izseljencem, ki bo zaradi diktatorskega reiima zapustili domovino itd. g) Za krvavi teror obdobja 1911/46, za vojne in zločine proti človeku, se mora položiti račun. To nudi nfcku jamstvo, da se kaj takega ne bo več ponovilo. To dolgujemo spominu pobite »ilovenske vojake, spominu izpostaviJervih dojenčkov oskrunjenih in pobitih zena in deklet. Sodnijske preiskave morajo steči z vsemi zakonskimi posledicami. Nobena pravna svubodna država, ni vredna' tega imena ako se temu izogiba, resnici in pravici mora biti zadatčfino. Slovenija, na tem podroCju strahotno poča&na, Je izpostavljena nnvarnostl Intervencij mednarodnih organizacij! Slovenija n» sme ostati dežela napoprmvlJimih številnih in groznih krivic. Do Izseljencev se mora nujno najti neki novi,noprimerno boJJ odprt, demokratJčnn pristop. Posledica teh radnjih 20 mesecev "skrbi" (op.p. 5 Cl»n nove ustave!) za izseljonc» je Škodovalo na mnogih poljih, konkretno s» ni zaznala niti ena pomembna investicija izseljencev v slovensko, ekonomijo, gospodarstvu. Kakega posobnoga Števila povratnikov ni bilo. 1992 mora biti boljši. STRANKE; IMAJO BESHD0.. NADALJEVANJE MOLKA BD JiSClDijD... DR. MILAN PAVLOVČIČ 21. januarja 1.1. je dr. Milan Pavlovčič praznoval svojo 75. letnico. Temu neumornemu, od vsega začetka vztrajnemu zagovorniku SLOVENSKE DRŽAVNE MISLI, vodji slovenske radijske oddaje PESMI IN MELODUE IZ LEPE SLOVENIJE vClevelandu, Uredništvo in Uprava S. D. in Slovenskega državnega gibanja iz dna srca kličejo: ŠE NA MNOGA LETA! P.s. 1/26 Novi hrvaSki zakon predvideva volilno pravico za Sabor, Predssednika za hrvaške državljane - izsečljence Dr.Peter Urbane M SLOVENSKI MOŠKI V Sloveniji imajo ustavo, ki ženi dovoljuje splav. Žene so obmetavale skupščino z jajci, da so dobili ustavo splava. Sem slovenski moški! Potisnimo v stran zahteve katoliške čerkve o prepovedi splava. Pozabimo ameriške republikance, ki so proti zakonu o splavu. Niso važne organizacije, ki so za splav in proti splavu. Sem samo moški! Bil sem 16 let star, mama mi je rekla: "Sin, zapomni si, žena je nekaj svetega, bo mati tvojih otrok." Odšel sem v svet. Videl sem na Dunaju pse, ki so svobodno hodili v parkih po rožicah - goije, že je otroc ek položil drobno nogico na zeleno trato. V nemškem Monakovem sem videl 4 letnega fantka, ki se je jokal na vsa usta, a ni spustil glasu. Matere okrog otroka so se strinjale, kako trdno je vzgojen - meni je rezalo v srce! Od takrat me niso motili pogovori, da so otroci umazanija, navlaka, ko ne moreš na dopust. Po širni Ameriki sem sreča val ljudi, ki so jemali v svoje domove otroke - videl sem matere, ki so puščale otroke! Srečal sem moškega, ne moža, ki je dejal: "Odpeljal sem ženo k staršem, kaj čem z njo, ima levkemijo." Žena je nekaj svetega. Dobra, ljubezniva žena, požrtvovalna sužnja družine, ki gara od jutra do večera: mar jo boš pustil ob uri gotja samo, čisto samo! Kako svet je njen nasmeh ob mraku, ko se vrneš smrtno utrujen. Kako edinstven in mogočen je njen pogled ponosa in zaupanja ob trenutkih preizkušenj....A redek, žal, redek je ta božji blagoslov. Kupovala sta hišo. Oba sta bila mlada, izredno drobne in majhne postave. Žena je bila noseča. Ce si slaboten, povsod na svetu je življenje kruto, v Ameriki še posebej. Mož je imel dve službi. Hiša je bila lepa in velika.. Žena je šepeče dejala: "Rada bi imela to hišo. Imela bova več otrok." Nasmehnila se je možu. Mož je sramežljivo sklonil glavo in resno povesil oči. "Vidita, toliko bo vaju stalo na mesec..",mož je vstal, da bo bolje videl napisane številke. Žena je obrnila oči na njega in sledil je tisti dolg pogled zaupanja in spoštovanja. Tišino je prekinil rahel vzdih: "Moj mož je priden in dober!" V svoji duši in mojih očeh je postal oijak. Silna je njegova moč in njegov rod raste na trdnih koreninah. Ima ljubečo ženo, sveto ženo, ki bo mati njegovih otrok. Jaz sam sem samo slovenski moški. V porodnišnicah, daleč tam preko moija, v rodni domovini, žene v porodnih krčih grobo kolnejo očete porajajoč ih se bitij. Možje pijejo po gostilnah. "S tem norcem nočem imeti otroka", se zaključujejo zahteve po splavu. Moški, v upanju, da si pridobijo vsaj malo lažnih simpatij, so glasovali za splav. Države na svetu nimajo splava v svojih ustavah. Veliko število glasnih Slovenk so vsemu svetu povedale, da nočejo roditi otrok svojim možem. Povedale so, da ne ljubijo in ne spoštujejo svojih mož. Glasno, javno, v najbolj svetem dokumentu naroda, v prvi ustavi lastne države, so Slovenke zatajile svoje moške - zahtevajo smrt. Slovenski moški! A je to tvoja smrtna kazen, ko si moril brat brata, sosed soseda? A so slovenske žene obsodile na smrt tebe in tvoj rod samo zato, ko ropaš in nosiš v tujino njih zadnje kaplje krvi in znoja! Kje si dobra, drobna žena s spoštljivim pogledom? Kje si mož, da te bo spoštovala mati tvojih otrok? Sem samo slovenski moški, V najbolj svetem dokumentu - prvi ustavi svobodne države v zgodovini naroda - sem javno zatajen, osramo čen pred vsem svetom. O, rod slovenski, greh smrti si vklesal v večni spomenik. F. B. Dr. Zlatko A. Verbič Združenje Ontarijskih "Land Surveyors" O.L.S. obhaja letos 100 letnico svoje organizacije. Ob tej priliki bodo na slovesni otvoritvi predstavili poleg kanadskih zastav tudi zastave držav svojih članov, ki niso bili rojeni v Kanadi. G. Peter Pavlin, Član 0LS je bil povabljen, da bi predstavljal Slovenijo. Na to povabilo je g. Pavlin odgovoril,da bo zelo vesel in si bo štel v 6ast predstavljati in nositi zastavo nanovo ustanovljene in priznane države Slovenije. G.Peter Pavlin je dolgoletni Član Slov. državnega gibanja in bivši predsednik S i o ven s ko - kar, ari r k r ga Rvpt.a O O Kanadski mediji dajejo novoizvoljeni vladi 100 dni "honeymoon-a", da more brez kritike začeti uveljavljati svoj politični program. Pri S.D. smo, po tej lepi navadi, to dobo raztegnili na 200 dni, po načelu: "DOBROBIT REPUBLIKE - NAJVIŠJI ZAKON". To načelo smo sprejeli ob Proklamaciji in njej sledeči vojni ter ga pozneje raztegnili za čas gigantskih naporov za mednarodno priznanje Republike Slovenije. Sedaj, ko je ta cilj dosežen, je "medenih tednov" konec. Zato se vračamo h kritičnemu poročanju nestrankarskega zagovarjanja demokracije in krščanskih vrednot v novi državi Slovenij i. (Uredništvo S.D.) UREDNIKI SLOVENSKE DRŽA VE Mirko Geratic dr. Rudolf Cujes Vladimir Mauko Ludvik Jamnik OB 140-LETNICI MOHORJEVE DRUŽBE Nadaljevanje II. dela izčrpnega Dr. ing. v.j. Bmin» študija ob 140. letnici DSM. CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA Da ne bo zamere, človek mora biti previden, bom 'našteval' kar po abecedi: Celjska, Celovška, Goriška. Imel sem že vse v glavi, kaj bom napisal o Celjski, pa sem zagledal v zadnji številki Družine (27. listopada 1991) že prej omenjeni članek dr. Zmage Kumer. Tristo, prav vse je v članku, kar sem hotel napisati, in še vse bolj natančno, bolj izčipno in lepše! Kaj naj storim? Predržen kot sem, bom kar izčrpno citiral. Kaj bi se sam trudil! Upam, da mi dr. Kumer ne bo zamerila, saj se pri nas reče: "Imitation is the most sincere form of flattery!" In, če kopiranje ni 'imitation', kaj pa je! Z Družino se bom pa tudi kako pogovoril, saj je prejšnji urednik dr. Klemen čič moj stari znanec, oba doma iz Vipavske doline. Torej takole piše dr. Kumer: "...Enako se po drugi vojni, pod komunisti čnim režimom, ni odrekla svojemu poslanstvu. Ohranila je mrežo poveijenikov-duhovnikov, in čeprav je bilo marsikdaj težko, je pogumno izdajala poleg redne zbirke tudi knjige, kakršnih si ne bi upala takrat nobena druga založba na Slovenskem. Samo nekaj naj jih navedem. Leta 1984 je izšlo sveto pismo. 1954 so začela izhajati izbrana dela Ks. Meška. pozneje tudi P.S. Finžgaria (od 1959) in L Preglja (od 1962), poljudne psihološke knjige Antona Trstenjaka so bile prave uspešnice, vedno znova ponatiskovane, Kuretovo Praznično leto Slovencev (v 4 knjigah, od 1965) je še danes nepogrešljiv priročniknarodopiscem, Zadnikarievi Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti (od 1973) so dragocen vodnik po slovenskih cerkvah, 1979 je izšel uvod v sveto pismo stare zaveze, 1980 uvod v novo zavezo, da ne naštevam še drugih teoloških del (Avguštin. Terezija Velika...), prevodov P. Teilharda de Chardina. filozofskih spisov J. Janžekoviča.biblični leksikon (1984) ali Benediktove knjige o papežih (1989) itd." Tako dr. Kumer. (Podčrtaval sem jaz, V.I.B!). Mogel bi dodati še pisatelja Franca Detelo. Njegova Zbrana dela obsegajo sest knjig, šesta je izšla leta 1972.Urednik te zbirke je bil znani profesor Jakob Šolar. Pierre Teilhard de Chardin je bil jezuit, malo kontroverzen, to je dolga zgodba, slaven arheolog in filozof. Jezuitski red ga je poslal na Kitajsko, nekako po tistem latinskem izreku: "Promoveatur ut amoveatur!" in tam je 'blessing in disguise!' sodeloval pri enem najbolj slavnih odkritij primitivnega človeka, pri odkritju Pekinš kega človeka, najdenega pri Zhoukoudian blizu Beijinga (Homo erectus pekinensis ali Sinanthropus pekinensis). Obširneje o tem človeku najdete v 'Atlas of Primitive Man in China', Science Press, Beijing, China. T. de Chardin je pisal arheološke in filozofske razprave, posebno znana knjiga je: 'The Phenomenon of Man', v angleškem prevodu. Mohoijeva je veijetno publicirala v prevodu kako njegovo filozofsko knjigo, katero, pa rês ne vem. Moj prijatelj, profesor V. Truhlar, S.J.,gaje cenil, tako malo več vem. Čeprav so prakti čno vse te knjige v moji knjižnici, se bom ustavil le pri treh imenih, Meško. Finžgar. Pregelj. To je tudi pravilno zaporedje, če je umetnost merilo. Včasih smo kot študentje peli: "...summusAristoteles.." tu velja "...summusPregelj..." Ksaver Meško. Izbrano delo, v petih knjigah. 1954-1960.Marsikoga bo predvsem zanimala četrta knjiga, v glavnem zaradi dokumentarne vrednosti dveh člankov: Križev pot in V četniškem ujetništvu. Mohoijeva v Celju je še separatno izdala Ksaver Meško. Legende o sv. Frančišku z ilustracijami našega sedaj že pokojnega prijatelja, akademskega slikarja Mihe Maleša, ki mi je knjigo tudi podaril. F.S. Finžgar je kvalitetno kot pisatelj na višjem nivoju kot Meško. Je tudi simpatiziral z OF in kot berem v četrti knjigi 'Ljubljana v ilegali' 1970, ga je IO OF vabil na osvobojeno ozemlje, pa zaradi starosti se je povabilu izognil. Številka 'Slovenskega Poročevalca' izdana na 'Dan osvoboditve' kot piše, je na naslovni strani prinesla Finžgaijev pozdrav, ki ga citiram. Gledal je zelo resno in zaskrbljeno v bodočnost, nobene evforije, kije takrat kar preplavila Ljubljano in Slovenijo! Takole pravi: "Naša skupna volja bodi: Hočemo! Pozdravljena jugoslovanska vojska na osvobojeni slovenski zemlji! Pridi Z oljkovo mladiko miru, ki naj vzcvele v novi dobi za novo delo v poštenosti in pravičnosti, v trudu in znoju, v spoštovanju resnične svobode, ki je v tem, da radi sluSmo pravičnim zakonom v prid naše skupnosti. V to skupno soStje naj nas ne druži nobeno nasilje - vse naj bo sad nezlagane, nesebične ljubezni. — Ne slepimo ne sebe ne drugih z zlato dobo, ki nam jo obetajo! Zlato te dobe je še silno globoko zakopano in bo treba krvavih žuljev, da ga izgrebemo. Toda naša skupna volja bodi: Hočemo! Fr.S. Finžgar. " Kljub simpatijam do OF pisatelj Finžgar ni našel milosti v očeh ljudske oblasti. Veijetno mu je zamerila že zgornji pozdrav, ki ni prekipeval od navdušenja nad Osvobodilno vojsko, ki jo je Ljubljana kar zasula s cvetjem. Kot dobro znano, je Državna Založba Slovenije (DZS) začela takoj po koncu vojne izdajati tisto monumentalno zbirko: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki je počasi vključila večino slovenskih klasikov kot Cankaija, Gregorčiča, Jurčiča, Ketteja, Kosovela, Stritarja, Tavčatja, Trdino, Župančiča, itd. Finžgar je zastonj čakal. Opogumila se je Čeljska Mohoijeva, in treba je bilo poguma, ker Finžgar pri ljudski oblasti že davno ni bil več 'persona grata', opogumila se je torej in izdala Finžgarieva Izbrana dela v sedmih okusno opremljenih knjigah. Uredil jih je neumorni dr. France Koblar. Knjige so hitro pošle in še jaz, ki bi za gotovo knjigo 'pol sveta pretekel', nimam kompletne izdaje. Zdi se, da je povpraševanje po Finžgatjevili delih, kijih ni bilo več na trgu in sitnaijenje bralcev, nagnilo ljudsko oblast in preko nje DZS, da je začela leta 1979 izdajati v prej omenjeni zbirki pesnikov in pisateljev tudi Finžgatjeve Zbrane spise. Do sedaj je izšlo 9 ali 10 knjig, v teh zmedah nisem povsem na tekočem. Bolj zanimiv je primer dr. Ivana Preglja. Tudi tu je bilo treba veliko poguma, Pregelj je bil označen kot 'katoliški' pisatelj, karkoli že ta oznaka pomeni za tiste, ki prisegajo na 'lartpurlartizem'. Mohoijeva v Celju torej je izdala Pregljeva Izbrana dela v sedmih knjigah. Sedma, to je zadnja knjiga, je izšla 1. 1970,torej pred 21 leti! Govorili so, da DZS namerava Preglja izdati v kratkem, vsaj tako so mi zatrjevali v Ljubljani vsako leto že veliko let zapored. S čim se je Pregelj pregrešil? Bil je moj profesor slovenščine, gotovo eden najslabših pedagogov. Trušč v razredu je bil neznosen, Pregelj ie kričal za katedrom in še dvigal, danes bi rekli, decibele hrupa. Mirni so bili le tisti, ki so se pripravljali za naslednje ure in pa tisti, ki so med Pregljevo uro igrali pod klopmi šah. Kot znano, zahteva igra šaha veliko zbranost! Toda Pregelj kot pisatelj - pisatelj 'par excellence'! Nemogoče je redovati umetnost. UMETNOST GOVORI SAMA! V slovenskem leposlovju je gotovo Ivan Cankar nedosegljiv, toda takoj za njim bi postavil dr. Ivana Preglja. Resnica, Pregelj ni lahko branje, moj profesor latinščine, A. Sovre, prevajalec klasičnih tekstov, med drugim tudi Izpovedi sv. Avguština, ki jih zgoraj omenja dr. Kumer, je rad trdil, kdor hoče Preglja brati, mora znati precej latinščine. Radoveden kot sem, sem izpraševal tiste, ki 'vedo, kako se taki stvari streže'. Kam je Pregelj 'izginil'? Saj DZS počasi vključuje v svojo zbirko celo Juša Kozaka, to se pravi, da do Miška Kranjca še niso prišli! Povsem nerazumljivo. Mislim, da je Preglja pokopala oznaka 'katoliški' pisatelj. Teza da je nekako - niti ne vem, če je to po diamatu - kdor je katoličan, ni svoboden, umetnik pa mora popolnoma svobodno ustvaijati! Slišal sem v tej zvezi tudi ime Josip Vidmar, ki je, oz. je bil nekaki Alfa in Omega slovenske literature. Res ne vem. Spomnim se, da sem enkrat o tem možu bral v knjigi Mirka Javornika: Pero in čas, Washington, 1980. Vsekakor njegov brat, dr. ing. Milan Vidmar je bil moj profesor elektrotehnike na univerzi v Ljubljani. Genialen znastvenik, nedosegljiv predavatelj! Podrobne podatke o obeh Vidmaijih, Milanu in Josipu, najdete v 13. zvezku Slovenskega Biografskega Leksikona, SAZU, Ljubljana 1982. Tudi Edvard Kocbek mnogo piše o njem v svojih zapisih; bila sta med vojno velika prijatelja, oz. tovariša, po Osvoboditvi se je pa njuna tovarišija močno ohladila. Seveda je nerodno, ko je Pregelj nekako izginil iz slovenskega leposlovja; sem in tja že izide kaka manjša stvar, toda med Slovenskimi pesniki in pisatelji ga ni! Toda to je nekako tako, kot da bi vsa monumentalna dela impresionista Mateja Sternena z njegovo 'Rdečelasko' vred izginila neznanokam. Bil bi kulturni škandal! CELOVŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Kot že rečeno, omejujem se samo na knjižno delovanje, čeprav se Celovška Mohoijeva udejstvuje tudi na drugih, premnogih področjih. Skoro ie nemogoče dovoli močno poudariti važnosti obeh Mohorjevih. Celjske in Goriške v prvih letih po Osvoboditvi. Danes vsak dobro ve, da je ljudska oblast napravila usodno napako, ko se je podala v borbo z uradno Cerkvijo. In še povsem po nepotrebnem! Ko bi ljudska oblast posnemala metode in način kapitalizma in dosegla mirno sožitje s Cerkvijo, še danes bi vladala. Usodna, povsem nepotrebna napaka! Nam, ki so nam bile dane vse možnosti izpopolnjevanja izobrazbe na slavnih ameriških univerzah in še vsa finančna podpora države, v katero smo prišli, in to prav v skoro prvih letih po vojni, se je nemogoče vživeti v razmere, ki so vladale v Sloveniji v istem času. Moralo je biti zelo trdo. Ljudska oblast je pač brala Levstikovega Martina Krpana, kjer sc cesar razhudi, rekoč: "Zdaj pa že vidim, da si bebec ali pa mene delaš bebca! Varuj se me, Krpane (Mohoijeva), moja roka je dolga." Ljudska oblast je upala, da dovolj dolga, da bo segla, če bo treba, do Mohoijeve v Celovcu in Gorici. Da so vse tri Mohoijeve vzdržale, je skoro manjši čudež! Od vseh Mohoijevih je v Kanadi najbolj poznana Celovška. Je imela, vsaj tako izgleda, zelo delavne in požrtvovalne poveqenike! Vse publikacije, kijih bom omenil tu, so večini Slovencev dobro znane. Sveto pismo Nove zaveze v štirih knjigah: Evangeliji, Apostolska dela, Pavlova Apostolska pisma in Apostolska pisma in Razodetje. 1968,1976.Tekst je, vsaj tako sklepam, isti kot v znani Mariborski izdaji iz leta 1958. Toda to sta dve (vezani) monumentalni knjigi velikega formata, 30x21 cm, prav bibliofilska izdaja, krasno rdeče platno, izredno lep tisk, sploh oprema prvovrstna. Odličen papir, lepe ilustracije, klasične, torej za 'show - off tudi za tiste, ki sv.pismo bolj malo berejo. Veijetno se vezanih ne dobi več, zadnje čase sem videl le broširane. Vsak Slovenec bi moral ti dve knjigi imeti, prav tako, kot Dalmatinovo Biblijo! Prepri čan sem, da ima Mohoijeva v Celovcu še vezane kopije. Prihajamo na mnogo bolj sporno knjigo, Dr. Jakob Kolarič. Škof Rožman. MI, 1967, 1970, 1977. Nekako 1900 strani. Taka knjiga takrat v SRS ne bi mogla iziti. Kako je njenemu razvoju sledila ljudska oblast, morete podrobneje prebrati v že omenjeni knjigi Ljerke Bizilj. Pisatelj Karel Mauser iz Cleveland-a, USA, sedaj že pokojen, je spisal serijo povesti, romanov in črtic, ki so mnoge izšle pri Mohorjevi. Tri bi omenil, 'Le eno ie potrebno' v dveh delih, to je biografski roman škofa Barage, in 'Kaplan Klemen'. Biografske romane pisati mora biti zelo težko, je veliko brskanja po arhivih in to še Baraga, ko kake definitivne biografije, znanstveno utemeljene, sploh ni na razpolago. Prvi del tega Mauseijevega dela je izšel že prej, vTorontu vzaložbi Slovenskih misijonarjev sv.Vincencija Pavelskega, 1972.Z nekako 24 ilustracijami je to izdajo opremil umetnik France Gorše. Izdelal je tudi za drugi del nekako 14 ilustracij, ki pa niso bile nikoli priobčene. Najbrž so bile kake finančne težave, Mohoijeva se je odločila, da oba dela izda in to brez ilustracij. Je škoda, da seje to zgodilo. Ilustracije za drugi del so prav fantasti čne! Res je, da umetnika realni svet malo zanima, dela po intuiciji, toda kakšna intuicija je Goršeta gnala, da se je tako približal realnemu svetu Indijancev, ki ga sploh poznal ni, to mi je uganka. Poznavalci sveta severno-ameriških Indijancev dobro vedo, da je fundamentals razlika med Indijanci Vzhoda in Zapada, znani Divji Zapad, ki smo ga požirali v 'indijanaricah' nemškega pisatelja Karla Maya. Brezkončna prerija je zavetnik Indijancev Zapada, hitrost, konji; nepredirni gozdovi so bili zavetnik Indijancev Vzhoda, gozd jih je v nevarnih trenutkih kar 'požrl'.To se sijajno vidi na Goršetovih ilustracijah, le kako je Gorše do tega prišel, pa res ne razumem. Ko se je Mohorjeva odločila, da bo Mauseijev roman o Baragi izdala brez ilustracij, sem v svoji požrešnosti, to je prava beseda, na umetnost, takoj odkupil vse originale za prvi in drugi del. Kipaiju Goršetu, ki se je udomačil na Koroškem in postal Svečan (Sveče), je Mohoijeva družba posvetila knjigo: Akademski kipar France Gorše. bogato ilustrirano, besedilo je napisal dr. Janez Sedej. Izdana kimovca (res piše septembra, toda bi bilo proti mojim principom uporabljati neslovenska imena mesecev) 1985. Relativno malo ljudi ve, da je vsega pet knjig, ki obravnavajo Goršeta, tri so popolnoma nedosegljive, četrta (ob priliki razstave v Ljubljani v času 1987/88 težko dosegljiva, torej je praktično ta Mohoijeva edina še na razpolago! Ko smo že pri umetnosti, še Marjan Zadnikar: Po starih koroških cerkvah. Zadnikar je avtor cele množine knjig o umetniških spomenikih! Še jaz nimam vseh. Zopet malo bolj sporna knjiga: dr. Ciril Žebot: Neminljiva Slovenija. Z dr. Žebotom sva bila stara znanca še izza srednješolskih let. Knjiga ni samo poučno branje, je tudi izredno zanimiva, zame posebno obdobje ob razpadu Jugoslavije po vdoru vseh vrst okupatoijev, Nemcev, Italijanov, Madžarov, Bolgarov. Na 500 straneh je silna množina nad vse zanimivih informacij in prognoz. Pred kratkim je Mohoijeva izdala umetniško knjigo: Valentin Oman: Spomeniki. Absolutno abstraktna umetnost, ki je popolnoma nič ne razumem. Impozantna knjiga, velik format, lepa vezava, veliko barvnih ilustracij. Toda moram priznati, jaz sem obtičal tam nekje pri ruski avantgardi: Filonov, Gončarova, Kandinski, še z Malevičem in njegovimi supermatisti čnimi liki sem se sprijaznil, toda dalje ne grem! Seveda smo prehodili že dolgo pot od impresionizma, ekspresionizma, fauvizma, kubizma, itd. Zgodbe, kaj šele knjige z izrecno lovsko tematiko so v slovenskem slovstvu bolj redke (Finžgar, Tavčar). Tako moram omeniti knjigo Mira Raka, dobro znanega v Torontu: 'Taki smo pač lovci', s podnaslovom: Ribič in lovec z beležko po treh celinah, Celovec 1990. M. Rak ima talent, knjiga je več kot golo opisovanje lovskih zgodb, je prijetno in zabavno branje, kar priča njena popularnost med bralci. Tako bi mogel naštevati.in še naštevati. Samo dvoje še! Mesečnik: 'Naša Luč', ki je tudi v Kanadi, predvsem v Torontu, zelo dobro znana. In končno, kot se reče, 'the last but most certainly not the least': revija 'Celovški Zvon'! Ta zadnja bi zaslužila obširno razpravljanje, toda v tem članku je to nemogoče. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Ker sem pač doma s Primorskega, bi me morala biti ta Mohoijeva najbližja. Toda nikoli se nisem prav dolgo zadrževal v tistih prelepih krajih, pač sovražna usoda! Predno začnem z Goriško Mohoijevo malo uvoda o moji 'klasifikaciji'knjig in publikacij na splošno. Na univerzi se s kolegi radi šalimo, da so naše hiše zelo draga skladišča knjig. Oskrba, kuijava -Kanada je izredno mrzla dežela - elektrika, itd., vse Jo za knjige. Dalje , v Kanadi, kot pač po vsem svetu, ločimo hiše v starejše in novejše. Starejše so močno grajene, tudi stropi so višji, tako, da sedem ali osem polic v višino ni noben problem. Toda v današnji poplavi publikacij postane še tako velika hiša premajhna. Res, nekaj časa se da nekako 'krpati' s stoli, ko so pa tudi ti založeni s knjigami, je treba najti drugo rešitev. Sicer to ni specifično ameriški problem, npr. pri dr. Smoliku, pa tudi pri drugih v Ljubljani, sem videl, da si pomagajo s stoli in sploh z vsako razpoložljivo horizontalno ploskvijo. Torej, druga rešitev? Pri nas je to čakalnica v ordinaciji moje žene. Tja odtekajo slovenske publikacije, kijih ne mislimo obdržati. Tja odidejo npr. vsi koledaiji Mohoijevih družb. Čakajoči pacienti, kar je* Slovencev, jih s pridom prebirajo. Seveda vsak nima žene zdravnice s svojo ordinacijo, torej ni univerzalna rešitev! Publikacije, ki mi ne leže-preveč, to bi bila tretja stopnja v moji 'klasifikaciji', pa odidejo v poletno hišo v Muskoki, od koder za publikacije ni več povratka, kot ga ni za duše, ki stopajo skozi vrata Dantejevega Inferna. V slabem vremenu gredo v poletni hiši tudi najbolj dolgočasne povesti, bi rekli 'v klasje', beremo jih, ker drugega ni! O Goriški Mohoijevi moram reči, da je lepo število njenih knjig tu, doma v Torontu, torej klasifikacija A ali pa 1, kakorkoli vam bolj ugaja. Je pa nova težava, ko tole pišem, so vse te publikacije že porazdeljene po policah upoštevaje vsebino, avtoije, itd., tako, da jih ni povsem lahko najti na prvi pogled. Kako naj se spomnim, da so npr. Bevkove Legende, ki jih je lani izdala Goriška Mohoijeva skrite tam pri Bevkovih spisih, čeprav je to logično mesto zanje. Imam svoja merila in po teh bom izbral par publikacij. Ne bi rad, da bi zvenelo 'kataloško', že pri Celovški me je zapeljalo. Začnimo z Bevkom, prej omenjene Legende, ilustrirala jih je akademska slikarka Jana Dolenc in gotovo zelo požive knjigo, posebno, ker so delane malo v romarskem, naivnem slogu, prav za legende. Ko smo že pri Francetu Bevku, majhno opazko. Spomnili se boste, da sem se jezil nad DZS, ker ignorira, več ali manj, Ivana Preglja. Toda tudi zadeva z Bevkom mi ni povsem jasna. Njegove Izbrane, ne Zbrane, spise je res izdala DZS in sicer v 12 knjigah. Toda od tega je že nekaj let, dvanajsta knjiga je izšla 1.1965 .to je pred četrt stoletja, in to v majhni nakladi samo 2000 izvodov. Knjige so danes rariteta, še jaz nima celotne zbirke Bevka in, če jaz ne morem dobiti kake slovenske knjige, je to zadosten dokaz, da je zelo redka. Bevk ni slab pisatelj, grav v dvanajsti knjigi je znana klasična povest: 'Kaplan Martin Čedermac', zgodba idealnega slovenskega duhovnika na Primorskem, ki se bori za slovenstvo in vero. Sicer , kaj bi govoril, vsak pozna to povest. Bevk ni bil samo simpatizer OF, bil je tudi visok funkcionar in, če se prav hudo ne motim, piše Andrej Kobal v svoji knjigi Svetovni popotnik, ki jo je, oz. ki ju je, sta dve knjigi, tudi izdala goriška Mohoijeva, da mu je Bevk kot visok funkcionar v Coni B izposloval dovoljenje za gibanje v tej Coni, tako nekako vsaj. Torej tudi Bevk ni bil sprejet v zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Gotovo je kaka povsem preprosta razlaga za to, ki je jaz ne vem. Potem je tu: Dobraczvnski Jan. Rednik. res prevod, le ilustracije mi ne ugajajo, bi morali vprašati kakega slovenskega umetnika, saj jih je na Primorskem dovolj. Dalje: Ceglar Ludvik. Janez Madon. biografski roman; Franca Jeza knjigo, Spomini iz Taboriš ča sem že drugje omenil. Interesantna ie Sveta Gora 1538-1989;toliko pravljic, bajk in izmišljotin je okoli sv.Gore, da je ta knjiga, ki vsebuje Gradivo s strokovnega Srečanja 27. vinotoka 1989,res dobrodošla. Med avtoiji sta npr. zgodovinar F.M. Dolinar in umetnostni zgodovinar, vsem dobro poznani Emilijan Cevc, avtor množine knjig o cerkveni umetnosti. Take knjige kot ta Sveta Gora imajo trajno vrednost. Ne smemo prezreti različnih Simpozijev, o katerih sem samo bral, videl še nikoli, to se pravi, da ne bo prav veliko primerkov v Kanadi. Tudi taki Simpoziji imajo trajno vrednost. Koledar 1991 našteva tri: Škof Anton Martin Slomšek pridiga. Verniki ga pazljivo poslušajo... Članek Tretja pot je bil pripravljen za SD še pred mednarodnim priznanjem, vendar ga radi njegove pomembnosti vseeno objavljamo. ___ TRETJA POT Spričo psihoterorja in pa hotene izolacije Slovenije,katero izvajajo že od par mesecev vladni krogi v ZDA ter vse EV/G dežele na zahodu,se naravnost ponuja vprašanje kaj nam je storiti,kajti ho-tena izolacija grozi Sloveniji z gospodarsko izsušitvijo.Zahod,ki je tako glasen v zahtevi po demokraoiji,pa nam Slovencem in vsem ostalim narodom v srednji in v vzhodni Evropi odbija zahtevo po samoodločbi narodov in sicer na ta način,da ignorira zares demokratično izvoljeno slovensko vlado in sioer v imenu neke irealne in neobstoječe stabilnosti,ki ni nič drugega,kot tankovska demokracija.Zahod hoče za vsakč ceno še naprej vzdrževati jugoslovansko fikcijo,čeravno so se zoper Jugoslavijo izrekli vsi nesrbski narodi Jugoslavije. Hrvatski filozof prof.Oršanič je že leta 1953 do kraja razkrinkal farizejstvo in zahrbtnost zahoda vključno z Ameriko,ko je med drugim zapisal tudi tole vizionarno spoznanje:"U tradiciji je Sjever-ne Amerike(USA)da podupiTe diktatore kao redarstvene činbenike za održavanje reda u zemljama njenih interesa,kao što je več postalo i ruskom tradicijom u podupiranju i stvaranju njenih diktatora. Krivo je,dakle očekivati.da bi ove dvije bile nosiocima uklanjan-ja Jugoslavije i graditeljima slobode" (gle j ponatis teh misli v "Republiki Hrvatski"1979 št.118),Da to velja danes v polni meri tudi za vse države EV/G,mi ni treba posebej poudarjati.Mi Slovenci, ki se nam gre za golo preživetje,si moramo zastaviti dve standardni vprašanji:a)kako je moglo priti do takšnega razvoja in b)kako se rešiti iz te pasti. Kar se tiče prvega vprašanja,je odgovor lahek in jasen,saj se gre za spoznanje cele serije polomijad,ki so jih naši voditelji zagrešili v preteklosti.Kretnice za današnjo katastrofo so bile premaknjene že leta 1870 v Ljubijani,ko so se odločili za združitev Slovencev,Hrvatov in Srbov v eni državi,ne da bi poprej zavarovali pomembne pridobitve naših prednikov npr.deželne avtonomije na Kranjskem itd. Ker je pri nas v odločilnih trenutkih namesto treznega spoznanja prevladovala čustvena evforija,je nujno moralo slediti streznjen-je po katastrofi,ki pa je za večino Slovencev prišlo prepozno.Iri vendar mi Slovenci nismo imeli med izobraženci samo nesposobneže, temveč tudi resnično genijalne osebnosti,katere pa so bile od Bel-grada plačanih hlapcev odrinjene na periferijo narodno-političnih dogajanj npr. dr.F.Borgija Sedeja,poznejšega goriškega nadškofa, ki je leta 1883 prepotoval Srbijo in Bolgarijo in Slovencem z vso odločnostjo odsvetoval vsako povezavo z pravoslavnimi južnjaki.Zoper povezavo Slovencev s Srbi so bili tudi kranjski deželni glavar dr.Ivan Sušteršič ugleden diplomat' evropske šole,dr.Evgen Lampe finančni minister Kranjske in še drugi. Zaustavil sem se ob dveh najmarkantnejših osebnostih tedanjega ča-sa:dr.Francu Borgiji Sedeju ter dr.A.B.Jegxiču.Prvemu je par tednov potovanja skozi Srbijo zadostovalo,da je spoznal pravo mentaliteto evrazijskih Srbov,Jeglič pa je bil 20 let v Bosni,torej t samem središču balkanskega kotla,pa vsega tega,kar je videl Sedej.niti opazil ni. Odkod lucidno spoznanje dr.Sede ju in odkod zaslepljenost dr.A.B.Jegliča? Bo mogoče kdo rekel,da pogrevam staro prežganko,toda jaz sem tej "pre-žganki" res šel do dna in ugotovil rodovod ali genealogijo sedanjih katastrof.Zato velja naslednje:če nočemo spoznati,kaj je bilo v preteklosti narobe,tudi ne moremo priti do pametnega načrta za izhod iz sedanjega položaja.Tudi leta 1870 so bili možni drugačni izhodi in rešitve,a jih nihče ni premislil,kaj šele tvegal,ko so pa vsi fanatično verjeli v privid(ne pa v realitete)goljufivega jugoslovanstva. Če npr.težek mlinski kamen,namesto,da bi ga zaprli v obod ,kjer bi z mlenjem zrna koristil ljudem,spustimo po strmem bregu v dolino,bo zagotovo s svojo težo in pa z zagonom podrl vse na svoji poti,bo ubil človeka in žival in napravil veliko materijalno škodo na svoji progi. Ko bo enkrat v teku,ga tudi najpametnejši človek ne bo mogel zaustaviti.Nekaj podobnega je bilo pri nas z jugoslovansko idejo,ki je opu-stošila najprej miselnost' slovenskega človeka,a zatem še slovensko pokrajino.Leta 1917 je bil ustanovljen na Dunaju Jugoslovanski Klub in je dr.A.Korošec na prelomnem trenutku naše narodne zgodovine odpravil .naše narodno ime.Kdo ga je pooblastil' za takšno usodno dejanje? Med leti 1918-1941 je med Slovenci zavladala jugoslovanska obsedenost in so se vsi v svetu predstavljali kot: Jugoslovani,kar so srbska diplomatska predstavništva seveda krepko podprla.Evharistični" kongres v Ljubljani leta 1935 je bil 11 jugoslovanski evharistični kongres",čeprav" jugoslovanskih katoličanov sploh ni,ker ni jugoslovanskega naroda,vse-sokolskih izletov v Pragi so se udeleževali le Jugoslovani,jugoslovanske so bile razstave,jugoslovanska je bila umetnost,jugoslovanska je bila književnost,a jugoslovanska je bila predvsem politika,ki je ustvarila ta umetni pojem ali če hočete narodnost iz retorte. Jugoslovansko Katoliško Misijo v Parizu je vodil duhovnik Nace Cretnik, za Jugoslavijo je bil "Slovenski Narodni Odbor"v B.Airesu,Jugoslavijo so poveličevali naši izseljenci v Argentini,ZDA in v Kanadi,Jugoslovane so se počutili naši Primorci,projugoslovanski so bili vsi listi,ki jih še danes izdaja duhovščina npr."Katoliški Glas"v Gorici,"Naša Luč" v Celovcu,"Ameriška domovina"v Clevelandu,"Misli"v Avstraliji in še mnogi drugi.Zahodna javnost je poznala torej samo Jugoslovane,a slovenstvo, to je bila interna zadeva naročnikov teh listov.In prav iz tega razloga so v emigraciji zamolčevali velike spremembe v Sloveniji, ki: so imele čedalje ostrejšo antijugoslovansko ost. Iz gornjih skopih vrstic pa postaja jasno,zakaj npr.italijanski zunanji minister ne pozna Slovenije,temveč Bamo še Jugoslavijo,zakaj'v Luk-semburgu,Brtlslju in v Parizu govorijo o potrebi vzdrževanja Jugoslavije za vsako ceno,zakaj je predsednik ZDA Bush moralno podprl jugoslo--vansko vlado(Markoviča),ne pa slovensko vlado in pa hrvatsko vlado !Da imata danes Slovenija in Hrvatska skoraj nepremostljive težave se imata torej zahvaliti trem usodnim dejavnikom,ki so oblikovali zahodno javno mnenje in sicer a)izdajalski politiki slovenskega vodatv« v obdobju 1918-1941,b)'ohranjanju goljufivega jugoslovanstva med slovensko politično emigracijo in danes c)v naravnost otročji zagledanosti v zahodne demokracije,ki nas kot' samostojen narod odklanjajo.Odkod ta vera in zaupanje Peterleta in dr.J.Drnovška v zahod,na kaj se to zaupanje opira in zakaj zahod tega slepega zaupanja ni nagradil z priznanjem slovenske državne neodvisnosti? Kot narod vzbujamo na zahodu vtis politično nedozorele,konfuzne mnozl-ce:leta 1918 smo kot slepci rinili iz srednjeevropskega okvira v evra-zijsko balkanstvo,čeprav je Srednja Evropa skozi več kot 1000 letobli-kovala našo mentalnost.Danes po strašnih izkušnjah z Balkanom,kamor smo prišli povsem nepripravljeni,pa znova rinemo za vsako ceno za zahod', ki pa nas noče več imeti',ker nas je že odpisal.Tudi na zahodu se' je med leti 1945-1991 veliko spremenilo,in današnje zahodnoevropske države niso več tiste,kot so bile leta 1918.Ta razvoj pa je treba upoštevati in v soglasju z tem razvojem iskati novih poti in rešitev,ki ne morejo biti edino zahodnoevropejske. Kaj sledi iz zapisanih vrstic?Da se je v zahodni Evropi in v zahodnem svetu nasploh veliko,izredno veliko spremenilo in da te spremembe niso bile vedno pozitivne.Tiste etične vrednote zahodne omike,k katerim se danes priznavajo vsi narodi srednje in vzhodne Evrope ter Kavkaza, so na zahodu ali že odpravljene ali pa tako izvotljene,da morajo nujno voditi do trčenj med našim pojmovanjem teh vrednot in med zahodnim. Prav vtem pa tiči tudi vzrok nerazumevanja,ja celo osornega negodovanja na zahodu,Se baltijski narodi,mi Slovenci,Slovaki ali tudi kavkaški narodi zahtevajo pravico, do svoje neodvisne države.Kako naj mi na zahodu dopovemo,da je naš najvišji in najplemenitejši cilj mednarodno priznana neodvisna slovenska demokratična država,v kateri bomo zares gospodje na svoji lastni zemlji,ko pa na zahodu gredo že dalje in si želijo čim večjo integracijo,ker pač ta prinaša zopet mnoge materijalne ugodnosti. Če hočemo- to nerazumevanje na zahodu,ki je diametralno- nasprotno hašim upravičenim zahtevam vsaj kolikortoliko doumeti,nam zadostuje preprosta toda učinkovita in prepričljiva primerjava:noben državljan katerekoli zahodnoevropske države ni bil po letu 1945 preganjan ali zapostavljen zaradi svoje narodnosti',svoje veroizpovedi,svojega političnega prepričanja ali zaradi svojega stanovskega porekla,kakor je bil' to slučaj' in praksa v vsej srednji' in vzhodni Evropi vse od 1945 leta naprej,pravdo danes.Narodi, ki sami niso "bili preganjani,nima jo več čuta ogroženosti,pa zaradi tega tudi' ogroženosti pri ogroženih narodih ne razumejo več.To pa pomeni,da smo v primerjavi z zahodno Evropo nazadovali za 50 let in da so vsi tisti' plemeniti' ideali, za katere se mi tako junaško bojujemo,na zahodu že razvrednoteni in brez vsake vrednosti,saj' sena zahodu gre že za drugo razvojno etapo,za integracijo,ki ho vsaj tako obeta jo,prinesla še večje blagostanje in .udobje. HarodI Srednje in vzhodne Evrope sicer niso sami krivi svoje razvojne zaostalosti,v to zaostalost so bili pahnjeni z pomočjo zahoda v Jalti in v Potsdamu, nimamo pa zato tudi nobenih pravih stičnih točk z zahodom.S tem vprašanjem pa se je treba ne samo soočiti,ga razčleniti temveč tudi pomisliti' na možnost povsem drugačne rešitve iz našega položaja, če kdo izmed nas posluša govore predstavnikov zahoda in pa predstavnikov današnje Slovenije,a še veliko bolj Hrvatske,ima vtis,da obojni govorijo "do petrolejke"tj.mimo obstoječih realitet,pa zato govorijo mimo eden drugega in eden kot drugi pravi,da"senič ne sliš"!Ha3 Slo-vencp v tujini nezaslišano draži beračenje predstavnikov Siovenije pred vratrai zdegeneriranih zahodnih politikov,ki mislijo,dn bodo z prosjačenjem za priznanje Slovenije imeli uspeh.Saj ne obsojamo naših sedanjih politikov,ko pa mi vsi dobro vemo,da vsi njihovi neuspehi niso rezultat njihove nesposobnosti,temveč zdegeneriranosti zahoda.Zato jim želimo čimprejšjne spoznanje,da na zahodu nimajo opravka z gentle-meni,temveč z gangsterji najslabše zvrsti. Slovenski politiki,vseeno iz katerega tabora izhajajo se morajo princi— pielno odločiti za tretjo pot v slovenski narodni zgodovini.Sedanje antichanmiranje pred vratmi zahodnih politikov ni samo skrajno poniževalno , temveč tudi izredno nevarna.Koopazujemo zahod,ki Slovencem priporoča naj še dalje ostanejo v Jugoslaviji,katera dejansko ne obstoja več,si zastavljamo upravičeno vprašanje,ali je takšno moledovanje prod vratmi zahodnih politikov še sploh pametno in upravičeno?Zago-tovo na noben način ne,ker Izhaja iz pozicij slabosti,a politika,ki izhaja iz takšnih si;ališč,je politika narodne pogube. Podobne pozicije slabosti smo imeli že leta 19*IO:takratni politiki so zaslepljeni drli v Srbijo in niso znali niti zavarovati tistega,kar so si Slovenci z tolikšnimi napori znali pridobiti pred letom 1918.Ker po Koroščevi zaslugi nismo bili več niti samostojen etničen imrod,temveč jugograajna,seveda nismo bili znani nikomur in so nas v ostali Evropi enostavno prišteli k Balkanu.Tedanje slovenske politike,katere mi u-pravičeno imenujemo zvoditelje slovenskega naroda,je treba prišteti k "ubogim v duhu!!,ker niso imeli niti elementarnih pojmov o politiki,pa so Slovence podredili evrazijskemu Belgradu in s tem prezrli kardinal-no politično maksimo-.narodu,ki se je odrekel svoji lastni zunanji politiki,bodo kmalu komanairali tujci tudi v njegovi notranji politiki. In ko se je to tudi kmalu zgodilo,je Slovenija v Jugoslaviji postala čisto navadna pobalkanjena provinca evrazijske države,in slovenska vprašanja so se "reševala" v Belgradu in ne več v Ljubijani.Kako naj: se naša ljubljena Slovenija reši iz sedanjega brezupnega položaja? Slovenija mora stopiti na tretjo pot in pokazati celemu svetu, da zna slovenski narod samostojno hoditi.Ue nas na zahodu nočejo več, i": i 10 SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA 646 Euclid Ave., Toronto M6G 2T5 Tel. 532-4746 747 Brown's Line, Toronto, Tel. 252-6527 John E. Krek's Slovenian Credit Union OFFICE HOURS MONDAY TUESDAY WEDNESDAY THURSDAY FRIDAY SATURDAY 10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 1 p.m. NEW TORONTO TUESDAY 1 p.m. - 8 p.m. THURSDAY 1 p.m. - 8 p.m. FRIDAY 10 a.m. - 8 p.m. SATURDAY 9 a.m. - 12 noon BITI ČLAN HRANILNICE — JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU! OBRAČUN Leto 1991 je za nami. Brez dvoma je bilo to leto najvažnejše v slovenski zgodovini v zadnjih tisoč letih. Slovenci smo dosegli, kar smo stoletja želeli, o čemer smo samo sanjali. Danes so te sanje uresničene v mednarodno priznani suvereni in demokratski Republiki Sloveniji,čemur bo gotovo sledilo kmalu še priznanje pri OZN. Ob takih prilikah zmagoslavja se rado pojavi vprašanje, kdo je do tega uspeha pripomogel, kdo največ doprinesel? Vsekakor je na široko gledano bil zelo vpliven dejavnik za ta uspeh zgodovinski razvoj družbene mentalitete vzhodno evropskih držav, predvsem Sovjetske zveze (Baltijcev, Rusov, Ukrajincev, Poljakov in drugih). Tega tudi obotavljajoče sile zapadnoevropskih držav, skupno z ZDA, ki so iz neznanega razloga želele ohraniti "status quo",niso mogle ustaviti. Težnja po svobodi in odločnost zanjo se boriti, ki so jo pokazali še zlasti Slovenci in Hrvati, je bila tako močna, da je niti najmočnejše vojaške sile niso mogle ustaviti. Ne bomo ponovno naštevali najvidnejših tekmovalcev za slovensko svobodo in nezavisnost, saj so danes vsem znani. Omenili bi le, da so poleg teh imeli mnogo zaslug tudi tisti tihi, zakulisni delavci, katerih imena ne vidimo vsak dan v časopisih, ki so poklicno pripravljali vse vrste zakonov in zakonodaj, da je bilo po Brionskem premiiju vse v pravem času na mestu. Čeprav trenutno ni popularno hvaliti formacijo in delo DEMOSA, moramo poudariti, da je ta, sicer dostikrat v krhki obliki doprinesel ogromno že s svojim20 mesečnim obstojem, po več ali manj negotovem volilnem uspehu aprila 1990. Njegovo vodstvo je bilo izredno zahtevno in tudi uspešno. Brez njegavbi danes še vedno bili tam, kjer smo bili pred volitvami. Štejemo si v čast, da smo tej zvezi, ki se je zavzemala za demokracijo in deloma tudi za suverenost, nudili svojo pomoč. S tem smo se navdušeno uvrstili v politični razvoj v domovini, čeprav nismo imeli pravice do aktivnega sodelovanja. Junaška odločitev braniti našo domovino v junij-juliju napadu in še bolj junaška, neveijetno modro vodena dejanska obramba, ki je na žalost zahtevala 17 slovenskih žrtev, katerim gre slava in čast, danes ponovno dokazuje, da bi brez nje naše sanje šle ponovno v zaton in rodile usodne posledice; ob misli na nje nas stresa mrzlica. Ne smemo pozabiti omeniti tudi skoraj perfektne enotnosti našega naroda v teh dneh, za katerega- je bilo rečeno, da še nikoli v zgodovini ni bil tako trdno združen v skupnem cilju, pomagati in braniti domovino. 2a vse te uspešne akcije smo Slovenci dobili tudi laskavo pohvalo od sicer redkobesednega kanclerja Helmut Kohla, ko je javno izjavil, da je bila slovenska politika PAMETNA, NAČELNA IN ODGOVORNA. Nekateri pravijo, da so Slovenci poleg modrega vodstva imeli tudi "veliko srečo". Saj pri celem procesu niso naredili skoraj nobene napake. Mi pa pravimo, da nam je pomagal Bog. Ne maramo omalovaževati zaslug zaslužnih mož, vendar se nam zdi, da ne bi bilo dobro, ves uspeh pripisovati samo njim. Lahko bi namreč zapadli misli,da je ves uspeh samo njihovo delo in posledično zaključili, da bodo lahko tudi v bodoče vse sami zmogli. Znano nam je, da niso vsi Slovenci verni kristjani. Slišimo, da v slovenski družbi nekateri "verujemo",drugi pa "vedo". Ne-kristjani trdijo, da večina Slovencev ne veruje v Boga. Tega enostavno ne moremo verjeti. Morda ne izvršujejo redno nedeljskih verskih obveznosti, morda svoje vere na zunaj ne kažejo, a ko se približuje zadnja ura, tako slišimo, se celo največji brezbožneži spokorijo, četudi morda samo "za vsak slučaj". Zato ne osporavamo svobode njihovega prepričanja, sedaj celo zapisanega v novi ustavi; vendar upamo, da bodo isto toleranco kazali tudi oni do nas kristjanov. Iz tega razloga ne moremo zamolčati našega prepričanja, da so vsi dosedanji uspehi, poleg trdega dela slovenskih državnikov in žrtev slovenskega naroda, morda imeli končni blagoslov tudi od Boga, kot uslišanje molitev tisočerih in desettisočev mater in žena, ki so iskale v svoji žalosti pri Bogu, ob izgubi svojih domoljubnih sinov, ki jim nihče ne more dokazati, da niso ljubili svoje domovine. Koliko molitev je bilo opravljenih zadnjih 45 let za Slovenijo! Koliko priprošnjikov imamo danes Slovenci pri Bogu, ki so priporo čali domovino Kralju vseh kralejv. Zato danes negiramo Cankaijevo humoristi čno-sarkastično pripombo: "Tebi še Bog ne more pomagati, ker si Slovenec!" in jo nadomeščamo s preprostim, a zato nič manj prepri čljivim starim slovenskim izrekom: "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!" Bilo bi predrzno zaupanje, če bi po eni strani pričakovali božji blagoslov, po drugi pa kazali prezir do Njegove postave. Tako ne moremo razumeti, zakaj slovenski zakonodajalci niso uspeli dati v preambulo ustave tudi idejo o Višjem bitju. Da za tako omembo niso bili navdušeni agnostiki in ateisti, razumemo, čeprav bi tudi od njih človek pričakoval vsaj nekaj tolerance. Bolj pa nas presene ča, da nismo nikjer v javnih občilih videli, da bi kdorkoli podprl naš predlog za vključitev v ustavni osnutek besedo Bog ( objavljenem tudi v majski številki 1990 S.D.), ki smo ga poslali Zboru za ustavo. Isto velja za člen 55. nove ustave. Upali smo namreč, da bo skupščina le sprejela dr. Bučaijev predlog, naj se beseda "splav" v ustavi sploh ne omenja. Ugledni liberalni politik je smatral ta predlog za sprejemljiv kompromis, kar bi bila tudi boljša rešitev iz stališča krščanske etike, ko je sedanja legalizacija abortusa v ustavi. Vprašujemo se, ali so katoličani o tem vprašanju izčrpali vse sile, da bi zagovornike splava prepričali naj v ustavi nanj pozabijo. Kaj pa katoliške žene in dekleta? Kje so bila, ko so "pro abortion" ženske obmetavale skupščino z jajci? V Kanadi imamo Društvo REAL WOMEN, ki s svojim časopisom in, če je potrebno, tudi z javnimi nastopi, protestira proti splavu! (Te pripombe o splavu smo napisali že prve dni po Novem letu, torej cele tri tedne predno smo v Družini (št. 3, jan. 17.1992) brali dr. Bučaijevo izjavo o kompliciranih variantah in debatah o tem členu. Dejansko krivdo za to, da je ta člen v Ustavi, nosi jasno slovenska družba. Po 45 letih komunističnega, materialističnega in potrošniškega življenja, je postala gluha za vse kar je duhovnega. Tako se peha za zeipeljske materialne dobrine po načelu: "Nakopičiti si čim prej, čim več, s čim manjšim naporom". Pri tej filozofiji življenja so pa otroci velika ovira, celo izdatek! Zakaj bi jih potem imeli? Pri vsem tem pa slovenski narod umira, saj je letna mortaliteta večja od rojstev. Rojstva se pa množijo v Sloveniji pri neslovenskih narodnostih. Pri taki družbeni mentaliteti pa tudi zakonodajalec ne more dosti napraviti. Dokler se narod ne bo zavedal, da je splav umor, ki je proti vsem naravnim in božjim postavam in v veliko škodo slovenskemu narodu, ga tudi ustava ne more preprečiti. Za slovenski narod je potrebna duhovna obnova družbe in pri tej ima Cerkev še veliko misijonsko, poslanstvo, da bo nova generacija vnesla v Ustavo Boga in izključila splav. Mislimo, da ni daleč čas, ko bodo Slovenci spoznali, da je način življenja, na katerega jih je navajal komunsitični sistem, kije obljubljal raj, zagazil v slepo ulico. Kmalu bodo spoznali, da bo treba v bodoče temeljito zavihati rokave in morda celo stisniti pas, če bodo hoteli gospodarsko obstojati ob evropski in drugi svetovni konkurenci. Takrat se bodo morda utegnili spomniti Se na Boga. Če v teh mislih pretiravamo, pomislimo samo, kam je prejšnji režim privedel Slovence in druge narode na Jugu. Titovega izigravanja Vzhoda proti Zahodu (če nam Amerikanci ne daste, gremo pa Sovjetom") je konec. Ni pa konec ogromnega dolga, ki ga bodo morale v bodoče generacije odplačevati. Sv. Benedikt je za svoj red postavil načelo: "Ora et labora - Moli in delaj!" Brezverci se takim načelom posmehujejo. Pa je vendar tisočletna zgodovina dokazala, da "breznič, ni nič",ali kakor angleški svet to definira: "There is no free lunch!" Slovenska emigracija v Kanadi (zlasti politična) tolikokrat obrekovana, prezirana in zasmehovana, si je ustvarila udobno življenje, v glavnem zato, ker je živela po tem načelu. Če imajo prenovitelji in njihovi pomaga či boljšo formulo, naj jo predstavijo na prihodnjih volitvah in potem dokažejo, "that it works". V SZ in bivših komunističnih državah na svetu ni delalo. Odgovornost za izvolitev dobrih ali slabih programov, dobrih ali slabih politikov, naj pa prevzamejo volilci. Upajmo, da bodo glasovali modro in odgovorno. Slovenskemu narodu in vsem voditeljem želimo v smislu navedenega razmišljanja srečno NOVO LETO 1992! A.Kuk YOUR BEST BUY IN FRESH CULTURED DAIRY PRODUCTS •YOGURTS »CREAM CHEESE •PRESSED COTTAGE CHEESE •SOUR CREAM •COTTAGE CHEESE •DRINKING YOGURT YOGURT BASED SALAD -DRESSINGS | THE YOGURT LOVER'S DRESSING" QUALITY and TASTE you can TRUST Try Biobust Yogurt, and Famous Astro Domo Granola Yogurt. NOW! Both with Fruit on the Bottom ASTRO PRODUCTS AVAILABLE AT FINE DAIRY COUNTERS astro dairy products ltd., etobicoke, ontario OB 140-LETNICI MOHORJEVE DRUŽBE NADALJEVANJE S STR.? Sedeiev simpozij v Rimu 1988. Missiev simpozij v Rimu 1988. Mahni čev simpozij v Rimu 1990. Vsem bodo poznana imena teh treh velikih slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov in vsaj dva sta imela, kljub visoki poziciji ali prav zaradi nje, več ali manj težko nalogo in življenje in sta bila deležna veliko nasprotovanj s strani svetnih in cerkvenih oblasti. Jakob Missia je bil ljubljanski škof, nato nadškof v Gorici, in je končno postal prvi slovenski kardinal. Kdo bo pa drogi slovenski kardinal pa vsi vemo, nadškof v Torontu! In končno, da se preveč ne zavleče, je tu mogoče najbolj pomembna - vsaj po mojem okusu - publikacija Goriške Mohorjeve, to je Primorski Slovenski Biografski Leksikon! Poseben, dolg in temeljit članek bi zahtevalo to delo! Tu le na kratko! PSBL je začel izhajati 1.1974in je dosedaj izšlo 16 zvezkov (ali snopi čev). Šest let ga je urejal 'Uredniški odbor', od 1. 1981,to je že deset let ga pa ureja profesor Martin Jevnikar. Do sedaj je dosegel PSBL okrog 2100 strani! Monumentalno delo! Zadnje geslo v 16. zvezku je pisatelj Narte Velikonja. Leksikon omenja Slovence rojene na Primorskem in pa tiste, ki so delovali na Primorskem. Je v resnici težko razumeti, kako profesor Jevnikar to delo zmore. Res ima vrsto sodelavcev, res so sedaj na razpolago računalniki. Toda računalnik 'zna'in 've'samo to, kar mu požrtvovalni in neumorni sodelavec PSBL 'pove'in vnese vanj. Primerjava s Slovenskim Biografskim Leksikonom, ki ima zelo pisano zgodovino in, ki ga sedaj izdaja SAZU, se skoro sama vsili. Do sedaj je izšlo 14 zvezkov SBL-a, mogoče že kakšen več, zadnje mesece nisem povsem na tekočem. Zadnje ime vSBL je Zdešar Henrik. Vsak zvezek obsega nekako 250 strani, vsaj novejši, prav starih nisem še nikoli videl. Uredniški odbor je impresiven, kar šest članov SAZU. Lista sodelavcev se bere kot "Who is Who in Slovenia', na kulturnem in znanstvenem odročju. Obsega, oz. vsaj obsegati bi moral zaslužne Slovence po vsem širnem svetu. SBL vsebuje zelo podrobne podatke o posameznih osebnostih iz slovenskega življenja, da delo napreduje zelo počasi, lahko bi rekli, prepočasi. Posamezne knjige ali zvezki izhajajo, kot se reče 'vsake kvatre enkrat', pravzaprav še bolj redko. Ta tempo bi ugajal mojemu prijatelju Dolinaiju, ki sem o njem pisal v 'Slovenski državi' pred par meseci. Je vedno neprijetno primeijati, toda PSBL se odlikuje po izredno rednem izdajanju, vsako leto Mohoijeva izda en zvezek,točno kot ura, dalje po svoji širini, 'sine ira et studio' vključuje vse s Primorsko povezane Slovence, brez ozira na politično ali svetovnonazorsko orientacijo, ne dela razlike med katoličani in marksisti. V tem oziro bi ga primeijal z mojim vzorom enciklopedij, z Encyclopaedia Judaica, Jerusalem, ali pa z Encyclopaedic Dictionary of Judaica, Jerusalem. "Prid zidar se les jčit, je zapel Valentin Vodnik. Je mislil na SBL, na ES? Mogli bi brez posebnih težav še nadaljevati! Tri ali ena Mohorjeva? -Mohorjeve družbe v bodočnosti? - Bodočnost Mohorjevih družb v Kanadi in Združenih državah Amerike. - Dalje, Slomšek v upodabljajo či umetnosti. Npr. na pročelju Slomškovega doma je Slomškov relief, delo kiparja Goršeta, v Mariboru so odkrili spomenik Slomšku, delo kipaija Marjana Dreva, itd. - Uradna Cerkev se tudi trudi, to je slovenska uradna Cerkev, da bi Slomšek, kot se reče, dosegel čast oltarja. Napori v to smer trajajo že desetletja s približno istim uspehom kot pri Slovencu Baragi! Praktično vsakdo pozna anekdoto o latinskem prevodu in zaprepaš čanju v Vatikanu - takrat so v Vatikanu še znali latinščino, vsaj enostavno srednjeveško, ne nujno klasične Ciceronove - v zvezi s Slomškovo pesmijo: "en hribček bom kupil...."¿td., itd. PRIPIS Kmalu si bomo segli v roke in si voščili srečno Novo leto 1992! Čakali bomo na vsakoletne knjižne darove Mohorjevih družb! Novoletna voščila vsem trem Mohorjevim družbam, da bi čim bolj uspešno delovale po Slomškovem naročilu: SVEfA VERA V^M BODI LUČ, MATERINA BESEDA PA KLJUČ DO ZVELIČAVNE NARODOVE OMIKE! VESTI Dr.Rudolf Čujeg, profesor emeritus iz sociologije na st.Franeis Xavier univerzi v Antigonishu, je bil po daljSi težki bolezni na obisku pri svojih hSerkah v Torontu. Ves je oil in optimističen, Čeprav ima Se malo težav pri govoru, posledica možganske kapi. Sedaj je ves v delu za Čimprejšnji izid knjige o Ehrli-chu. Pri uredništvu S.D. smo ga zelo pogreSali, Baj nam je bil avtoriteta pri krSSansko-socialnih papeževih naukih. V soboto, 1. februarja je bila v fari pri Mariji Pomagaj zahvalna mača za uspela mednarodna priznanja Republike Slovenije. Sv.ma5o je organiziral Slovensko-kanadski Svet. Zahvalne ma£e se je udeleiilo nekaj nad 100 Slovencev,kar je znatno manj kot slavja na Brovm's line 15. januar j a. Pa smo kljub temu s pomočjo cerkvenega zbora hvaležno zapeli Te Deum, nato pa Se Povsod Boga! Namestnik g. župnika, i.g. Rataj je imel zelo aktualno in lepo pridigo o vlogi in zaslugah slovenske Cerkve pri ohranjanju slovenske tradicije, ki nas je pripeljala v svobodo in nezavisnost. Devetega januarja je poteklo tri leta, odkar se je od nas poslovil dr.Ciril že-bot. Ko Se danes prebiramo kopice njegovih spisov, vlog in resolucij,vse v nesebični želji uresničiti suvereno Slovenijo, se Sele zavedamo, kako ogromno smo Slovenci z njegovo smrtjo izgubili. Kot kristjani pa verujemo, da je zelo aktiven tudi na drugem svetu, kjer z dr. Ehrlichom in drugimi prijatelji mučenci bdi nad razvojem v Sloveniji. Tisti, ki se za bodočnost Slovenije bojite, se priporočajte tem "diplomatom" in bodite prepričani, da boste uslišani. V soboto,25.januarju smo imeli v Torontu mašo zadušnico za Štiri zavedne Slovence Dr.Mateja Pofituvana iz Trsta, Ing. France Vovka iz Omaha, Nebraska dr. FranSka Žebota iz Kalifornije in dr. Jožeta Kvedra iz Spitala -Avstrija. Haj 3lii bo zemlja Sirom sveta lahka, v nebesih pa naj uživajo nagrado za svojo zvestobo Bogu in slovenskemu narodu. Članek Tretja pot je bil pripravljen za SD še pred mednarodnim priznanjem, vendar ga radi njegove pomembnosti vseeno objavljamo._____ TRETJA POT Spričo psihoterorja in pa hotene izolacije Slovenije,katero izvajajo že od par mesecev vladni krogi v ZDA ter vse EV/G dežele na zahodu,se naravnost ponuja vprašanje kaj nam je storiti,kajti ho-tena izolacija grozi Sloveniji z gospodarsko izsušitvijo.Zahod,ki je tako glasen v zahtevi po demokraoiji,pa nam Slovencem in vsem ostalim narodom v srednji in v vzhodni Evropi odbija zahtevo po samoodločbi narodov in sicer na ta način,da ignorira zares demokratično izvoljeno slovensko vlado in sicer v imenu neke irealne in neobstoječe stabilnosti,ki ni nič drugega,kot tankovska demokracija.Zahod hoče za vsakd ceno še naprej vzdrževati jugoslovansko fikcijo,čeravno so se zoper Jugoslavijo izrekli vsi nesrbski narodi Jugoslavije. Hrvatski filozof prof.Oršanič je že leta 1953 do kraja razkrinkal farizejstvo in zahrbtnost zahoda vključno z Ameriko,ko je med drugim zapisal tudi tole vizionarno spoznanje:"U tradiciji je Sjever-ne Amerike(USA)da podupite diktatore kao redarstvene činbenike za održavanje reda u zemljama njenih interesa,kao što je več postalo i ruskom tradicijom u podupiranju i stvaranju njenih diktatora. Krivo je,dakle očekivati,da bi ove dvije bile nosiocima uklanjan-ja Jugoslavije i gradlteljima slobode"(glej ponatis teh misli v "Republiki Hrvatski""!979 št. 118).Da to velja danes v polni meri tudi za vse države EV/G,mi ni treba posebej poudarjati.Mi Slovenci, ki se nam gre za golo preživet je,si moramo zastaviti dve standardni vprašan ji:a)kako je moglo priti do takšnega razvoja in b)kako se rešiti iz te pasti. Kar se tiče prvega vprašanja,je odgovor lahek in jasen,saj se gre za spoznanje cele serije polomijad,ki so jih naši voditelji zagrešili v preteklosti.Kretnice za današnjo katastrofo so bile premaknjene že leta 1870 v Ljubljani,ko so se odločili za združitev Slovencev,Hrvatov in Srbov v eni državi,ne da bi poprej zavarovali pomembne pridobitve naših prednikov npr.deželne avtonomije na Kranjskem itd. Ker je pri nas v odločilnih trenutkih namesto treznega spoznanja prevladovala čustvena evforija,je nujno moralo slediti streznjen-je po katastrofi,ki pa je za večino Slovencev prišlo prepozno.In vendar mi Slovenci nismo imeli med izobraženci samo nesposobneže, temveč tudi resnično genijalne osebnosti,katere pa so bile od Bel-grada~ plačanih hlapcev odrinjene na periferijo narodno-političnih dogajanj npr. dr.F.Borgija Sedeja,poznejšega goriškega nadškofa, ki je leta 1883 prepotoval Srbijo in Bolgarijo in Slovencem z vso odločnostjo odsvetoval vsako povezavo z pravoslavnimi južnjaki.Zoper povezavo Slovencev s Srbi so bili tudi kranjski deželni glavar dr.Ivan Sušteršič ugleden diplomat' evropske šole,dr.Evgen Lampe finančni minister Kranjske in še drugi. Zaustavil sem se ob dveh najmarkantnejših osebnostih tedanjega ča-sa:dr.Francu Bofgiji Sedeju ter dr.A.B.Jeg.Liču.Prvemu je par- tednov potovanja skozi Srbijo zadostovalo,da je spoznal pravo mentaliteto evrazijskih Srbov,Jeglič pa je bil 20 let v Bosni,torej v samem središču balkanskega kotla,pa vsega tega,kar je videl Sedej,niti opazil ni. Odkod lucidno spoznanje dr.Sede ju in odkod zaslepljenost dr.A.B.Jegliča? Bo mogoče kdo rekel,da pogrevam staro prežganko,toda jaz sem tej "pre-žganki" res šel do dna in ugotovil rodovod ali genealogijo sedanjih katastrof.Zato velja naslednje:če nočemo spoznati,kaj je bilo v preteklosti narobe,tudi ie moremo priti do pametnega načrta za izhod iz sedanjega položaja.Tudi leta 1870 so bili možni drugačni izhodi in rešitve,a jih nihče ni premislil,kaj šele tvegal,ko so pa vsi fanatično verjeli v privid(ne pa v realitete)goljufivega jugoslovanstva. Če npr.težek mlinski kamen,namesto,da bi ga zaprli v obod »kjer bi z mlenjem zrna koristil ljudem,spustimo po strmem bregu v dolino,bo zagotovo s svojo težo in pa z zagonom podrl vse na svoji poti,bo ubil človeka in žival in napravil veliko materijalno škodo na svoji progi. Ko bo enkrat v teku,ga tudi najpametnejši človek ne bo mogel zaustaviti.Nekaj podobnega je bilo pri nas z jugoslovansko idejo,ki je opu-stošila najprej miselnost slovenskega človeka,a zatem še slovensko pokrajino.leta 1917 je bil ustanovljen na Dunaju Jugoslovanski Klub in je dr.A.Korošec na prelomnem trenutku naše narodne zgodovine odpravil .naše narodno ime.Kdo ga je pooblastil' za takšno usodno dejanje? Med leti 1918-1941 je med Slovenci zavladala jugoslovanska obsedenost in so se vsi v svetu predstavljali kot: Jugoslovani,kar so srbska diplomatska predgtavništva seveda krepko podprla,Evharistični' kongres v Ljubljani leta 1935 je bil "jugoslovanski evharistični kongres",čeprav-jugoslovanskih katoličanov sploh ni,ker ni jugoslovanskega naroda,vse-sokolskih izletov v Pragi so se udeleževali le Jugoslovani,jugoslovanske so bile razstave,jugoslovanska je bila umetnost,jugoslovanska je bila književnošt.a jugoslovanska je bila predvsem politika,ki je ustvarila ta umetni pojem ali če hočete narodnost iz retorte. Jugoslovansko Katoliško Misijo v Parizu je vodil duhovnik Nace Cretnik, za Jugoslavijo je bil "Slovenski Narodni Odbor"v B.Airesu,Jugoslavijo so poveličevali naši izseljenci v Argentini,ZDA in v Kanadi,Jugoslovane so se počutili naši Primorci,projugoslovanski so bili vsi listi,ki jih še danes izdaja duhovščina npr."Katoliški Glas"v Gorici,"Naša Luč" v Celovcu,"Ameriška domovina"v Clevelandu,"Misli"v Avstraliji in še mnogi drugi.Zahodna javnost je poznala torej samo Jugoslovane,a slovenstvo, to je bila interna zadeva naročnikov teh listov.In prav iz tega razloga so v emigraciji zamolčevali velike spremembe v Sloveniji, ki: so imele čedalje ostrejšo antijugoslovansko ost. Iz gornjih skopih vrstic pa postaja jasno,zakaj npr.italijanski zunanji minister ne pozna Slovenije,temveč samo še Jugoslavijo,zakaj' v Luk-semburgu,Brflslju in v Parizu govorijo o potrebi vzdrževanja Jugoslavije za vsako ceno,zakaj je predsednik ZDA Bush moralno podprl jugoslo--vansko vlado(Markoviča),ne pa slovensko vlado in pa hrvatsko vlado!Da imata danes Slovenija in Hrvatska skoraj nepremostljive težave se imata torej zahvaliti trem usodnim dejavnikom,ki so oblikovali zahodno javno mnenje in sicer a)izdajalski politiki slovenskega vodatv« v obdobju 1918-1941,b)ohranjanju goljufivega jugoslovanstva med slovensko politično emigracijo ln danes c)v naravnost otročji zagledanosti v zahodne demokracije,ki nas kot' samostojen narod odklanjajo.Odkod ta vera in zaupanje Peterleta in dr.J.Drnovška v zahod,na kaj se to zaupanje opira in zakaj zahod tega slepega zaupanja ni nagradil z priznanjem slovenske državne neodvisnosti? Kot narod vzbujamo na zahodu vtis politično nedozorele,konfuzne mnozi-ce:leta 1918 smo kot slepoi rinili iz sre-dnjee-ropskega okvira v evra-zijsko balkanstvo,čeprav je Srednja Evropa skozi več kot 1000 letobli-kovala našo mentalnost.Danes po strašnih izkušnjah z Balkanom,kamor smo prišli povsem nepripravljeni,pa znova rinemo za vsako ceno za zahod,ki pa nas noče več imeti,ker nas je že odpisal.Tudi na zahodu seje med leti 1945-1991 veliko spremenilo,in današnje zahodnoevropske države niso več tiste,kot so bile leta 1918.Ta razvoj pa je treba upoštevati in v soglasju z tem razvojem iskati novih poti In rešitev,ki ne morejo biti edino zahodnoevropejske. Kaj sledi iz zapisanih vrstic?Da se je v zahodni Evropi in v zahodnem svetu nasploh veliko,izredno veliko spremenilo in da te spremembe niso bile vedno pozitivne.Tiste etične vrednote zahodne omike,k katerim se danes priznavajo vsi narodi srednje In vzhodne Evrope ter Kavkaza, so na zahodu ali že odpravljene ali pa tako izvotljene,da morajo nujno voditi do trčenj med našim pojmovanjem teh vrednot in med zahodnim. Prav vtem pa tiči tudi vzrok nerazumevanja,ja celo osornega negodovanja na zahodu,če baltijski narodi,mi Slovenci,Slovaki ali tudi kavkaški narodi zahtevajo pravico, do svoje neodvisne države.Kako naj mi na zahodu dopovemo,da je naš najvišji in najplemenitejši cilj mednarodno priznana neodvisna slovenska demokratična država,v kateri bomo zares gospodje na svoji lastni zemlji,ko pa na zahodu gredo že dalje in si želijo čim večjo integracijo,ker pač ta prinaša zopet mnoge materijalne ugodnosti. Če hočemo- to nerazumevanje na zahodu,ki je diametralno- nasprotno *iašim upravičenim zahtevam vsaj kolikortoliko doumeti,nara zadostuje preprosta toda učinkovita in prepričljiva primerjava:noben državljan katerekoli zahodnoevropske države ni bil po letu 1945 preganjan ali zapostavljen zaradi svoje narodnosti', svoje veroizpovedi, svojega političnega prepričanja ali zaradi svojega stanovskega porekia,kakor je bil' to slučaj' in praksa v vsej srednji' in vzhodni Evropi vse od 1945 leta naprej,pravdo danes. I-farodi, ki sami niso bili preganjani,nima jo več čuta ogroženosti,pa zaradi tega tudi' ogroženosti pri ogroženih narodih ne razumejo več. To pa pomeni, da smo v primerjavi z zahodno Evtropo nazadovali za 50 let in da so vsi tisti plemeniti' ideali, za katere se mi tako junaško bojujemo,na zahodu že razvrednoteni in brez vsake vrednosti,saj' se na zahodu gre že za drugo razvojno etapo,za integracijo,ki bo vsaj tako obeta jo, prinesla še večje blagostanje in udobje, l-larodi Srednje in vzhodne Evrope sicer niso sami krivi svoje razvojne zaostalosti,v to zaostalost so bili pahnjeni z pomočjo zahoda v Jalti in v Potsdamu, nimamo pa zato tudi nobenih pravih stičnih točk z zahodom.S tem vprašanjem pa se je treba ne samo soočiti,ga razčleniti temveč tudi pomisliti na možnost povsem drugačne rešitve iz našega položaja. Če kdo izmed nas posluša govore predstavnikov zahoda in pa predstavnikov današnje Slovenije,a še veliko bolj Hrvatske,ima vtis,da obojni govorijo "do petrolejke"tj.mimo obstoječih realitet,pa zato govorijo mimo eden drugega in eden kot drugi pravi, da"senič ne sliš"!llas Slovenca v tujini nezaslišano draži beračenje predstavnikov siovenije pred vratrai zdegeneriranih zahodnih politikov,ki mislijo,da bodo z prosjačenjem za priznanje Slovenije imeli uspeh.Saj ne obsojamo naših sedanjih politikov,ko pa mi vsi dobro vemo,da vsi njihovi neuspehi niso rezultat njihove nesposobnosti,temveč zdegeneriranosti zahoda.Zato jim želimo čimprejšjne spoznanje,da na zahodu nimajo opravka z gentle-meni,temveč z gangsterji najslabše zvrsti. Slovenski politiki,vseeno iz katerega tabora izhajajo se morajo princi-pielno odločiti za tretjo pot v slovenski narodni zgodovini.Sedanje antichamuiranje pred vratmi zahodnih politikov ni samo skrajno poniževalno ,temveč tudi izredno nevarna.Koopazujemo zahod,ki Slovencem priporoča, naj še dalje ostanejo v Jugoslaviji,katera dejansko ne obstoja več,si zastavljamo upravičeno vprašanje,ali je takšno moledovanje prr-d vratmi zahodnih politikov še sploh pametno in upravičeno?Zago-tovo na noben način ne,ker izhaja iz pozicij slabosti,a politika,ki izhaja iz takšnih si;ališč,je politika narodne pogube. Podobne pozicije slabosti smo imeli že leta 1910:takratni politiki so zaslepljeni drli v Srbijo in niso znali niti zavarovati tistega,kar so si Slovenci z tolikšnimi napori znali pridobiti pred letom 1918.Ker po Koroščevi zaslugi nismo bili več niti samostojen etničen irarod,temveč jugogmajna,seveda nismo bili znani nikomur in so nas v ostali Evropi enostavno prišteli k Balkanu.Tedanje slovenske politike,katere mi u-pravičeno imenujemo zvoditelje slovenskega naroda,je treba prišteti k "ubogim v duhu!i,ker niso imeli niti elementarnih pojmov o politiki,pa so Slovence podredili evrazijskemu Belgradu in s tem prezrli kardinal*-no politično maksimo:narodu,ki se je odrekel svoji lastni zunanji politiki,bodo ktnalu komanairali tujci tudi v njegovi notranji politiki, ln ko se je to tudi kmalu zgodilo,je Slovenija v Jugoslaviji postala čisto navadna pobnltonjena provinca evrazijske državefin slovenska vprašanja so se "reševala" v Belgradu in ne več v Ljubljani.Kako naj' se naša ljubljena Slovenija reši iz sedanjega brezupnega položaja? Slovenija mora stopiti na tretjo pot in pokazati celemu svetu, d? zna slovenski narod samostojno hoditi,Ue nas na zahodu nočejo več, i 10 SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA 646 Euclid Ave., Toronto M6G 2T5 Tel. 532-4746 747 Brown's Line, Toronto, Tel. 252-6527 John E. Krek's Slovenian Credit Union OFFICE HOURS MONDAY 10 a.m. ■ - 4 p.m. TUESDAY 10 a.m. • - 8 p.m. WEDNESDAY 10 a.m. ■ - 4 p.m. THURSDAY 10 a.m..- - 8 p.m. FRIDAY 10 a.m. ■ - 8 p.m. SATURDAY 10 a.m. ■ -1 p.m. NEW TORONTO TUESDAY 1 p.m. - 8 p.m. THURSDAY FRIDAY SATURDAY 1 p.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 9 a.m. - 12 noon BITI ČLAN HRANILNICE — JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU! OBRAČUN Leto 1991 je za nami. Brez dvoma je bilo to leto najvažnejše v slovenski zgodovini v zadnjih tisoč letih. Slovenci smo dosegli, kar smo stoletja želeli, o čemer smo samo sanjali. Danes so te sanje uresničene v mednarodno priznani suvereni in demokratski Republiki Sloveniji, čemur bo gotovo sledilo kmalu še priznanje pri OZN. Ob takih prilikah zmagoslavja se rado pojavi vprašanje, kdo je do tega uspeha pripomogel, kdo največ doprinesel? Vsekakor je na široko gledano bil zelo vpliven dejavnik za ta uspeh zgodovinski razvoj družbene mentalitete vzhodno evropskih držav, predvsem Sovjetske zveze (Baltijcev, Rusov, Ukrajincev, Poljakov in drugih). Tega tudi obotavljajoče sile zapadnoevropskih držav, skupno z ZDA, ki so iz neznanega razloga želele ohraniti "status quo",niso mogle ustaviti. Težnja po svobodi in odločnost zanjo se boriti, ki so jo pokazali še zlasti Slovenci in Hrvati, je bila tako močna, da je niti najmočnejše vojaške sile niso mogle ustaviti. Ne bomo ponovno naštevali najvidnejših tekmovalcev za slovensko svobodo in nezavisnost, saj so danes vsem znani. Omenili bi le, da so poleg teh imeli mnogo zaslug tudi tisti tihi, zakulisni delavci, katerih imena ne vidimo vsak dan v časopisih, ki so poklicno pripravljali vse vrste zakonov in zakonodaj, daje bilo po Brionskem premirju vse v pravem času na mestu. Čeprav trenutno ni popularno hvaliti formacijo in delo DEMOSA, moramo poudariti, da je ta, sicer dostikrat v krhki obliki doprinesel ogromno že s svojim20 mesečnim obstojem, po več ali manj negotovem volilnem uspehu aprila 1990. Njegovo vodstvo je bilo izredno zahtevno in tudi uspešno. Brez njegabi danes še vedno bili tam, kjer smo bili pred volitvami. Štejemo si v čast, da smo tej zvezi, ki se je zavzemala za demokracijo in deloma tudi za suverenost, nudili svojo pomoč. S tem smo se navdušeno uvrstili v politični razvoj v domovini, čeprav nismo imeli pravice do aktivnega sodelovanja. Junaška odločitev braniti našo domovino v junij-juliju napadu in še bolj junaška, neverjetno modro vodena dejanska obramba, ki je na žalost zahtevala 17 slovenskih žrtev, katerim gre slava in čast, danes ponovno dokazuje, da bi brez nje naše sanje šle ponovno v zaton in rodile usodne posledice; ob misli na nje nas stresa mrzlica. Ne smemo pozabiti omeniti tudi skoraj perfektne enotnosti našega naroda v teh dneh, za katerega- je feilo rečeno, da še nikoli v zgodovini ni bil tako trdno združen v skupnem cilju, pomagati in braniti domovino. Za vse te uspešne akcije smo Slovenci dobili tudi laskavo pohvalo od sicer redkobesednega kanclerja Helmut Kohla, ko je javno izjavil, da je bila slovenska politika PAMETNA, NAČELNA IN ODGOVORNA. Nekateri pravijo, da so Slovenci poleg modrega vodstva imeli tudi "veliko srečo". Saj pri celem procesu niso naredili skoraj nobene napake. Mi pa pravimo, da nam je pomagal Bog. Ne maramo omalovaževati zaslug zaslužnih mož, vendar se nam zdi, da ne bi bilo dobro, ves uspeh pripisovati samo njim. Lahko bi namreč zapadli misli,da je ves uspeh samo njihovo delo in posledično zaključili, da bodo lahko tudi v bodoče vse sami zmogli. Znano nam je, da niso vsi Slovenci verni kristjani. Slišimo, da v slovenski družbi nekateri "verujemo",drugi pa "vedo". Ne-kristjani trdijo, da večina Slovencev ne veruje v Boga. Tega enostavno ne moremo verjeti. Morda ne izvršujejo redno nedeljskih verskih obveznosti, morda svoje vere na zunaj ne kažejo, a ko se približuje zadnja ura, tako slišimo, se celo največji brezbožneži spokorijo, četudi morda samo "za vsak slučaj". Zato ne osporavamo svobode njihovega prepričanja, sedaj celo zapisanega v novi ustavi; vendar upamo, da bodo isto toleranco kazali tudi oni do nas kristjanov. Iz tega razloga ne moremo zamolčati našega prepričanja, da so vsi dosedanji uspehi, poleg trdega dela slovenskih državnikov in žrtev slovenskega naroda, morda imeli končni blagoslov tudi od Boga, kot uslišanje molitev tisočerih in desettisočev mater in žena, ki so iskale v svoji žalosti pri Bogu, ob izgubi svojih domoljubnih sinov, ki jim nihče ne more dokazati, da niso ljubili svoje domovine. Koliko molitev je bilo opravljenih zadnjih 45 let za Slovenijo! Koliko priprošnjikov imamo danes Slovenci pri Bogu, ki so priporočali domovino Kralju vseh kralejv. Zato danes negiramo Cankarjevo humoristi čno-sarkastično pripombo: "Tebi še Bog ne more pomagati, ker si Slovenec!" in jo nadomeš čamo s preprostim, a zato nič manj prepri čljivim starim slovenskim izrekom: "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!" Bilo bi predrzno zaupanje, če bi po eni strani pričakovali božji blagoslov, po drugi pa kazali prezir do Njegove postave. Tako ne moremo razumeti, zakaj slovenski zakonodajalci niso uspeli dati v preambulo ustave tudi idejo o Višjem bitju. Da za tako omembo niso bili navdušeni agnostiki in ateisti, razumemo, čeprav bi tudi od njih človek pričakoval vsaj nekaj tolerance. Bolj pa nas preseneča, da nismo nikjer v javnih občilih videli, da bi kdorkoli podprl naš predlog za vključitev v ustavni osnutek besedo Bog ( objavljenem tudi v majski številki 1990S.D.),ki smo ga poslali Zboru za ustavo. Isto velja za člen 55. nove ustave. Upali smo namreč, da bo skupščina le sprejela dr. Bučarjev predlog, naj se beseda "splav" v ustavi sploh ne omenja. Ugledni liberalni politik je smatral ta predlog za sprejemljiv kompromis, kar bi bila tudi boljša rešitev iz stališča krščanske etike, ko je sedanja legalizacija abortusa v ustavi. Vprašujemo se, ali so katoličani o tem vprašanju izčrpali vse sile, da bi zagovornike splava prepri čali naj v ustavinanj pozabijo. Kaj pa katoliške žene in dekleta? Kje so bila, ko so "pro abortion" ženske obmetavale skupščino z jajci? V Kanadi imamo Društvo REAL WOMEN, ki s svojim časopisom in, Ce je potrebno, tudi z javnimi nastopi, protestira proti splavu! (Te pripombe o splavu smo napisali že prve dni po Novem letu, torej cele tri tedne predno smo v Družini (št. 3, jan. 17.1992) brali dr. Bučarjevo izjavo o kompliciranih variantah in debatah o tem členu. Dejansko krivdo za to, da je ta člen v Ustavi, nosi jasno slovenska družba. Po 45 letih komunističnega, materialisti čnega in potrošniškega življenja, je postala gluha za vse kar je duhovnega. Tako se peha za zeipeljske materialne dobrine po načelu: "Nakopičiti si čim prej, čim več, s čim manjšim naporom". Pri tej filozofiji življenja so pa otroci velika ovira, celo izdatek! Zakaj bi jih potem imeli? Pri vsem tem pa slovenski narod umira, saj je letna mortaliteta večja od rojstev. Rojstva se pa množijo v Sloveniji pri neslovenskih narodnostih. Pri taki družbeni mentaliteti pa tudi zakonodajalec ne more dosti napraviti. Dokler se narod ne bo zavedal, da je splav umor, ki je proti vsem naravnim in božjim postavam in v veliko škodo slovenskemu narodu, ga tudi ustava ne more preprečiti. Za slovenski narod je potrebna duhovna obnova družbe in pri tej ima Cerkev še veliko misijonsko, poslanstvo, da bo nova generacija vnesla v Ustavo Boga in izključila splav. Mislimo, da ni daleč čas, ko bodo Slovenci spoznali, da je način življenja, na katerega jih je navajal komunsitični sistem, kije obljubljal raj, zagazil v slepo ulico. Kmalu bodo spoznali, da bo treba v bodoče temeljito zavihati rokave in morda celo stisniti pas, če bodo hoteli gospodarsko obstojati ob evropski in drugi svetovni konkurenci. Takrat se bodo morda utegnili spomniti Se na Boga. Če v teh mislih pretiravamo, pomislimo samo, kam je prejšnji režim pri vedel Slovence in druge narode na Jugu. Titovega izigravanja Vzhoda proti Zahodu (če nam Amerikanci ne daste, gremo pa Sovjetom") je konec. Ni pa konec ogromnega dolga, ki ga bodo morale v bodoče generacije odplačevati. Sv. Benedikt je za svoj red postavil načelo: "Ora et labora - Moli in delaj!" Brezverci se takim načelom posmehujejo. Pa je vendar tisočletna zgodovina dokazala, da "breznič, ni nič",ali kakor angleški svet to definira: "There is no free lunch!" Slovenska emigracija v Kanadi (zlasti politična) tolikokrat obrekovana, prezirana in zasmehovana, si je ustvarila udobno življenje, v glavnem zato, ker je živela po tem načelu. Če imajo prenovitelji in njihovi pomaga či boljšo formulo, naj jo predstavijo na prihodnjih volitvah in potem dokažejo, "that it works". V SZ in bivših komunističnih državah na svetu ni delalo. Odgovornost za izvolitev dobrih ali slabih programov, dobrih ali slabih politikov, naj pa prevzamejo volilci. Upajiho, da bodo glasovali modro in odgovorno. Slovenskemu narodu in vsem voditeljem želimo v smislu navedenega razmišljanja srečno NOVO LETO 1992! A.Kuk YOUR BEST BUY IN FRESH CULTURED DAIRY PRODUCTS •YOGURTS »CREAM CHEESE •PRESSED CCTfTAGE CHEESE •SOUR CREAM •COTTAGE CHEESE •DRINKING YOGURT QUALITY and TASTE you can TRUST Try Biobust Yogurt, and Famous Astro Domo Granola Yogurt. NOW! Both with Fruit on the Bottom ASTRO PRODUCTS AVAILABLE AT FINE DAIRY COUNTERS astro dairy products ltd., etobicoke. ontario v_;_ OB 140-LETNICI MOHORJEVE DRUŽBE NADALJEVANJE S STR.? Sedeiev simpozij v Rimu 1988. Missiev simpozij v Rimu 1988. Mahni čev simpozij v Rimu 1990.Vsem bodo poznana imena teh treh velikih slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov in vsaj dva sta imela, kljub visoki poziciji ali prav zaradi nje, več ali manj težko nalogo in življenje in sta bila deležna veliko nasprotovanj s strani svetnih in cerkvenih oblasti. Jakob Missia je bil ljubljanski škof, nato nadškof v Gorici, in je končno postal prvi slovenski kardinal. Kdo bo pa drugi slovenski kardinal pa vsi vemo, nadškof v Torontu! In končno, da se preveč ne zavleče, je tu mogoče najbolj pomembna - vsaj po mojem okusu - publikacija Goriške Mohoijeve, to je Primorski Slovenski Biografski Leksikon! Poseben, dolg in temeljit članek bi zahtevalo to delo! Tu le na kratko! PSBL je začel izhajati 1.1974inje dosedaj izšlo 16zvezkov(ali snopi čev). Šest let ga je urejal 'Uredniški odbor', od I. 1981,to je že deset let ga pa ureja profesor Martin Jevnikar. Do sedaj je dosegel PSBL okrog 2100 strani! Monumentalno delo! Zadnje geslo v 16. zvezku je pisatelj Narte Velikonja. Leksikon omenja Slovence rojene na Primorskem in pa tiste, ki so delovali na Primorskem. Jc v resnici težko razumeti, kako profesor Jevnikar to delo zmore. Res ima vrsto sodelavcev, res so sedaj na razpolago računalniki. Toda računalnik 'zna'in 've'samo to, kar mu požrtvovalni in neumorni sodelavec PSBL 'pove'in vnese vanj. Primerjava s Slovenskim Biografskim Leksikonom, ki ima zelo pisano zgodovino in, ki ga sedaj izdaja SAZU, se skoro sama vsili. Do sedaj je izšlo 14 zvezkov SBL-a, mogoče že kakšen več, zadnje mesece nisem povsem na teko čem. Zadnje ime v SBL je Zdešar Henrik. Vsak zvezek obsega nekako 250 strani, vsaj novejši, prav starih nisem še nikoli videl. Uredniški odbor je impresiven, kar šest članov SAZU. Lista sodelavcev se bere kot "Who is Who in Slovenia', na kulturnem in znanstvenem odročju. Obsega, oz. vsaj obsegati bi moral zaslužne Slovence po vsem širnem svetu. SBL vsebuje zelo podrobne podatke o posameznih osebnostih iz slovenskega življenja, da delo napreduje zelo počasi, lahko bi rekli, prepočasi. Posamezne knjige ali zvezki izhajajo, kot se reče 'vsake kvatre enkrat', pravzaprav še bolj redko. Ta tempo bi ugajal mojemu prijatelju Dolinatju, ki sem o njem pisal v 'Slovenski državi' pred par meseci. Je vedno neprijetno primeijati, toda PSBL se odlikuje po izredno rednem izdajanju, vsako leto Mohoijeva izda en zvezek,točno kot ura, dalje po svoji širini, 'sine ira et studio' vključuje vse s Primorsko povezane Slovence, brez ozira na politično ali svetovnonazorsko orientacijo, ne dela razlike med katoličani in marksisti. V tem ožim bi ga primeijal z mojim vzorom enciklopedij, z Encyclopaedia Judaica, Jerusalem, ali pa z Encyclopaedic Dictionary of Judaica, Jerusalem. "Prid zidar se les jčit, je zapel Valentin Vodnik. Je mislil na SBL, na ES? Mogli bi brez posebnih težav še nadaljevati! Tri ali ena Mohoijeva? -Mohoijeve družbe v bodočnosti? - Bodočnost Mohoijevih družb v Kanadi in Združenih državah Amerike. - Dalje, Slomšek v upodabljajo či umetnosti. Npr. na pročelju Slomškovega doma je Slomškov relief, delo kipaija Goršeta, v Mariboru so odkrili spomenik Slomšku, delo kipaija Maijana Dreva, itd. - Uradna Cerkev se tudi trudi, to je slovenska uradna Cerkev, da bi Slomšek, kot se reče, dosegel čast oltaija. Napori v to smer trajajo že desetletja s približno istim uspehom kot pri Slovencu Baragi! Praktično vsakdo pozna anekdoto o latinskem prevodu in zaprepaš čanju v Vatikanu - takrat so v Vatikanu še znali latinščino, vsaj enostavno srednjeveško, ne nujno klasične Ciceronove - v zvezi s Slomškovo pesmijo: "en hribček bom kupil....",itd., itd. PRIPIS Kmalu si bomo segli v roke in si voščili srečno Novo leto 1992! Čakali bomo na vsakoletne knjižne darove Mohoijevih družb! Novoletna voščila vsem trem Mohoijevim diužbam, da bi čim bolj uspešno delovale po Slomškovem naročilu: SVETA VERA VAM BODI LUČ, MATERINA BESEDA PA KLJUČ DO ZVELIČAVNE NARODOVE OMIKE! VESTI Dr.Rudolf Čuješ, profesor emeritus iz sociologije na st.Francis Xavier univerzi v Antigonishu, je bil po daljâi težki bolezni na obisku pri svojih hčerkah v Torontu. Ves je cil in optimističen, Čeprav ima Se malo težav pri govoru, posledica možganske kapi. Sedaj je ves v delu za SimprejŠnji izid knjige o Ehrli-chu. Pri uredniStvu S.D. smo ga zelo pogreSali, saj nam je bil avtoriteta pri krSfiansko-sooialnih papeževih naukih. V soboto, 1. februarja je bila v fari pri Mariji Pomagaj zahvalna aiaSa za uspela mednarodna priznanja Republike Slovenije. Sv.maSo je organiziral Slovensko-kanadski Svet. Zahvalne maSe se je udeležilo nekaj nad 100 Slovencev,kar je znatno manj kot slavja na Brown's line 15.januarja.Pa smo kljub temu s pomoijo cerkvenega zbora hvaležno zapeli Te Deum, nato pa Se Povsod Boga! Namestnik g. župnika, S.g. Rataj je imel zelo aktualno in lepo pridigo o vlogi in zaslugah slovenske Cerkve pri ohranjanju slovenske tradicije, ki nas je pripeljala v svobodo in nezavisnost. Devetega Januarja je poteklo tri leta, odkar se je od nas poslovil dr.Ciril že-bot. Ko še danes prebiramo kopice njegovih spisov, vlog in resolucij,vse v nesebi6ni želji uresniiiti suvereno Slovenijo, se Solo zavedamo, kako ogromno smo Slovenci z njegovo smrtjo izgubili. Kot kristjani pa verujemo, da je zelo aktiven tudi na drugem svetu, kjer z dr. Ehrlichom in drugimi prijatelji muSenci bdi nad razvojem v Sloveniji. Tisti, ki se za bodofinost Slovenije bojite, se priporočajte tem "diplomatom" in bodite prepritarii, da boste uslišani. V soboto,25.januarju smo imeli v Torontu maSo zaduSnico za Štiri zavedne Slovence Dr.Mateja PoStuvana iz Trsta, Ing. France Vovka iz Omaha, Nebraska dr. Franika Žebota iz Kalifornije in dr. Jožeta Kvedra iz Spitala -Avstrija. Naj "j i'm bo zemlja Sirom sveta lahka, v nebesih pa naj uživajo nagrado za svojo zvestobo Bogu in slovenskemu narodu. TRETJA POT... nadaljevani c s str . 8 prav,bomo pa šli v drugo smer,saj se ta svet ne sestavlja izključni iz zahodne poloble.Kaj mi razumemo pod pojmom "Tretje poti"TPod tem pojmom razumemo navezavo političnih stikov 3 tistimi silami,ki niso nujno zahodne,a igrajo v koncertu svetovne politike veliko in važno vlogo.Takšne sile so npr.Japonska,Južna Koreja,Taivan,Tajska,Singapur, a v Evropi najbrž Rusija in Ukrajina. Vse te navedene države niso bile prav nič soudeležene ne 'pri nastanku SHS ali poznejše Jugoslavije in tudi ne v Jalti,kjer so "veliki trije-gangsterji"izročili srednjo Evropo evrazijcem.To pa pomeni,da čuvstve-no niso povezani z tvorba,ki je znana pod imenom Jugoslavija in jim je vseeno,kdaj bo Jugoslavija izginila iz zemljevidov. *a vse zgoraj navedene države daljnega vzhoda pa velja načelo narodnega gospodarstva,da nastanek vsake nove,suverene države rodi tudi nove potrebe in da je tem potrebam treba dati realno podlago v obliki mednarodnega priznanja,kar potem prinaša koristi predvsem tisti državi,ki je' novonastali državi dala prva svoj placet in priznan je.Japonska ni samo vojaška temveč tudi gospodarska in tehnična velesila in je torej v stanju priznanje slovenske državne neodvisnosti podpreti z krediti trde valute. Bo mogoče kdo rekel,da je "tretja pot"prevellk riziko in tveganje za Slovenijo.Brez rizika v tej dimenziji ni ničesar,ne v javnem,ne v za- . sebnem živijenju:riziko je npr.izstop iz jugoslovanskega državnega okvirja,ker nam zahodnjaki zavirajo pot, še večji riziko je ukloniti se srbskemu nasilju,ki bi za mnoge Slovence pomenilo gotovo smrt,a riziko in še kako nevaren,je tudi slepo zaupanje zahodu,ko je pa znano,da je zahod v slučaju srbske zmage obljubil Belgradu izročitev tistih Slovencev,katere bi Srbi najraje videli pod zemljo!Se niso današnji slovenski voditelji ničesar,prav ničesar naučili iz izročanja slovenskih domobrancev srbskim alias jugoslovanskim krvnikom? Kaj torej razumemo pod pojmom "Tretje poti"za Slovenijo? Prva pot je bila pot slovenske državne neodvisnosti,po kateri so naši predniki hodili za vlade slovenskih knezov Valuka,Boruta in 5c drugih. Ker pa je knez Borut zaradi napada Avarov prišel v stisko,se je obrnil do Bavarcev za pomoč,katero je tudi prejel.Ilič ne vemo,pod kakšnimi pogoji so Bavarci nudili Slovencem pomoč,dejstvo pa je,da so Bavarci nesramno izkoristili stisko Slovencev in jih napravili za svoje vazale. Tudi ne vemo,ali je Borut skušal ubrati tudi še kakšno drugo pot ali izhod,v vsakem slučaju je položaj današnje Slovenije analogn o začuda podoben položaju kneza Boruta. Druga pot,ki smo jo ubrali je razmeroma zelo kratka,a tudi neizmerno težavna in tragična:začela se je leta 1910 in se končuje v današnjih dneh-.To pot' smo ubrali,absolutno nepoučeni in nepripravljeni in smo mislili,da se svoboda nekemu narodu podeljuje kot cucelj dojenčku.Ho in sedaj imamo rezultat amaterstva tistih,ki so se povsem nesposobni šli politike. SJričo silno slabih izkušenj z našimi potmi v preteklosti,se moramo danes hočeš-nočeš odločiti za tretjo pot že zato,ker nas ev/egejci hočejo kar z nasiljem zadržati na pofcubni drugi poti t j. v Jugoslaviji. Tretja pot je pot v dokončno svobodo ih neodvisnost ko bomo .zares gospodarji na lačjhi zemlji.A na to pot sc moramo podati . sami,kajti vsak narod ima svojski način reševanja svojih elementarnih zadev.Ker tudi uporabnega vzorca nimamo,si moramo sami napraviti osnutek in takoj začeti z gradnjo pametnega prvizorija.Mogoče bo kdo radoveden kajfc sem prišel na to zamisel. Zanimala me je usoda malih narodov,kako so oni reševali probleme svoje majhnosti in z njo povezanih težav.Hajprej sem se lotil finske zgodovine.Finska je bila tedaj,ko je v Ljubljani rezidiral Napoleonov namestnik maršal Marmont,ruska pokrajina,v kateri so Rusi gospodarili kot pri nas Srbi.Finski narod so zastrupi jevali z ceneno* vodko in' zapiti finski narod je bil na tem,da izgine iz zgodovine.Štirje nadarjeni finski fantje,ki so šli na vseučilišče v Stockholm,so se zapriseg-lida bodo rešili finski narod,toda kako?Vsa tedanja Evropani nudila u-streznega vzorca,ki bi odgovarjal specifičnim finskim razmeram,Premišljevali so in izmislili originalno finsko pot-f Vsi štirje,ki so z odliko dovršili univerzitetne izpite,so se vrnili na Finsko in namesto kariere ostali doma na svojih kmetijah,kjer so začeli narodno-izobraževalno delo med svojim narodom,Začetek je bil zelo trd.Akademiki-kmetje so se pooženili in začeli vzgajati finske množice.Vsak izmed njih je imel svoj okoliš,v katerem se je z apostolsko gorečnostjo lotil izobraževanja svojih rojakov. Probojni uspehi so se kmalu pokazali.Iz njihovih okolišev je izšla narodno prebujena finska mladina,ki se je odrekla ruski vodki in začela zbirati finske narodne pesmi.In ta mladina je to delo navdušeno nadaljevala in snroti izboljševala. Danes se finski narod nahaja na samem vrhuncu ustvarjalne umetnosti in je ime skladatelja J.Sibeliusa pravtako pojem za finsko muziko,kot je ime maršala Mannerheima sinonim za finsko vojaško sposobnost ali ime Pava o Nurmija sinonim za finski šjfort. Finska pot, katero so si morali utirati sami,je požela triumfe in mednarodno priznanje.Finci so potem narodno prebudili še sorodne Estonce. Študiral'sem tudi albansko zgodovino in odkril,da so nepismeni Albanci leta 1878 sprejeli narodno-politični programski je viso.konadkril jeval npr.klavrno "majniško deklaracijo" naših fajmoštrov leta 1917.Albanski-politični program znan pod imenom Lidhja e Prizrendit(Prizrenska Zveza) je od turškega sultana zahteval široko avtonomije za Albanijo,ki mora obsegati vse od Albanoev naseljene pokrajine.Hekaj takega v majniški deklaraciji ni mogoče odkriti.Ker sem moje študije o Albaniji zajel v moji knjigi "Albanija in njena zgodovina"Mtinchen 1970.Ce torej nekaj' trdim,potem imam o tem zagotovo čisto konkretne pojme. Vrnimo se k "Tretji poti",ki bodi naša rešilna pat iz čisto specifičnih razlogov.Katerih?Japonska je vodilna velesila_na daljnem vzhodu in najresnejši tekmec ZDA v tihomorskem prostoru.Že geografska oddaljenost je simpatična,ker ne dovoljuje posegov v slovenske notranje zadeve.To zlato izkušnjo imajo za seboj Albanci,katerim kitajsko zavezništvo zaradi oddaljenosti ni bilo nikoli nevarno. Japonska je bogata in industrijsko zelo razvita dežela,ki nam je v Stanju pomagati.Prihod slovenske delegacije v Tokio bi izzval zanimanje in simpatije za Slovenijo,a v japonskih gospodarskih krogih zanimanje za potrebe slovenskega gospodarstva.In tu imamo že stične točke. Konkretne slovenske želje bi Japoncem odprle slovenski trg, a Japonci itak nameravajo odpreti svoja predstavništva v Srednji Evropi,ki bi pripravila tu teren za japonske industrijske izdelke'. Japoncem bi bila slovenska delegacija dobrodošla. že' iz razlogov gospodarske rivalitete in pa zaradi tega,ker ne morejo pozabiti ponižanja,ki so jim ga prizadeli Amerikancl.Slovensko razočaran je nad zahodom, še-posebno nad ZDA,bi našlo pri Japoncih odprta ušesa in bi povečalo simpatije in interese za Slovenijo in njene potrebe. Japonski državniki niso nikoli krojili slovenske zemlje in jo podeljevali grabežljivim sosedom,kot so to delali Amerikanci,Angleži in Francozi.Ker Japonci niso ne krščanska,pa tudi ne mohamedanska ali socija-listična dežela,niso ne razumsko a še manj čuvstveno povezani s' katerikoli vero v Evropi ali z kakršnimkoli gibanjem v Evropi,npr.z jugoslovanskim gibanjem v Evropi s katerim so razbili Avstro-Ogrsko in na njenih razvalinah ustvarili od zahodne framasonerije odvisnih držav v Srednji in v vzhodni Evropi.Zato Japonci tudi ne morejo biti pristaši naziranja,da je Jugoslavijo treba ohraniti za vsako ceno. Zahod bi za svoje zamolčevanje Slovencev prejel zasluženo zaušnico in bi spoznal,da je vloga zahoda kot nezaželjene guvernante srednjeevropskih narodov za vedno pri kraju.Mi Slovenci spričo vsega,se posebno pa zaradi negiranja slovenskih temeljnih pravic nimamo nobenega razloga,da bi še silili na nam sovražni zahod.Zasolimo torej' tej zde-generirani zahodni bratovBSini juho,kot se spodobi in sicer na ta način,a)da bodo Slovenci kar naenkrat prenehali ponavljati,da so za vstop v EWG,b)da bodo Slovenci zreducirali svoje hlapčevske in lakajske obiske na zahodu na minimum in c)da se bodo Slovenci v vsej tišini podali na obisk na daljni vzhod in č)da bodo Slovenci prenehali vabiti tuje t j.zahodne diplomate v Slovenijo,ko pa iz takšnih zahodnih obiskov nič koristnega ne izide za Slovenijo.Slovenija mora z vso odločnostjo pokazatijda ne misli zahoda za negiranje slovenskih pravic,ki povzroča v Sloveniji akutno gospodarsko stisko,še nagraditi z hlapčevstvom in' se po vsej sili podrejati zahodu. Japonska je največja velesila na daljnem vzhodu in najresnejši tekmec ZDA tako na gospodarskem,kot na vojaškem področju.Japonska je s svojo zdravo trdno valuto sposobna podpreti vse srednjeevropske narode v njihovih upravičenih težhjah in izbiti nadutemu zahodu vse argumente iz rok.V vsej srednji in vzhodni Evropi ni niti enega naroda,ki bi bil kdajkoli zaprosil zahod,naj odloča v njegovem imenu in za uveljavljen-je njegovih pravic.Nasprotno:zahod je tem narodom deloma že 1918 leta po svoje "krojil"usodo teh narodov,a v Jalti,Teheranu in v Potsdamu izročil sovjetskemu izžemanju.Da se med žrtvami zahodnega urejanja v srednje-in v vzhodnoevropskem prostoru nahaja tudi veliki ruski narod, ki je postal prva žrtev zahodne zarote,mi ni treba še posebej poudarjati, kot mi tudi ni treba poudarjati,da med Rusi skokoma raste narodno gibanje,ki se hoče zahodu maščevati za Izdajstvo leta 1917. Takorekoč pred vrati Maastrichta se Slovencem obeta "priznanje"sloven-ske suverenosti na mednarodni ravni.Ja zakaj tega priznanja že davno niso izrekli in zakaj ga vežejo na Haastricht?Zato,ker živ krst ne ve, kako se bo konferenca v Maastrichtu .končala.A če v Maastrichtu ne dosežejo temeljnega sporazuma,kar je spričo nasprotujočih se naziranj povsem mogoče,potem se bodo po tej neuspeli konferenci vzjajemno lasa-li in si očitali neuspeh in pri tem pozabili na obljube dane Hrvatski in Sloveniji, Skoraj bi si želel poloma v Maastrichtu,da bi se Slovencem končno le odprle oči in bi slovenska vladna delegacija takoj nato odšla najprej v Tokio,odtod v Seoul,potem na Taivan, Ta jsko, -Singapur, pa tudi v Kijev in v Moskvo.Če*dobi Slovenija priznanje teh 7 držav,pa tudi finančno pomoč,bi se z to diplomatsko potezo preko noči spremenil politični položaj Slovenije,Slovenija bi postala nekdo v Evropi in delavni slovenski narod bi se relativno hitro izkopal iz gospodarskih težav v katere so pahnile Slovenijo zahodne države vključno z Ameriko,ko so ji brez vsakega razloga odrekale mednarodnopravno -priznanje.Slovenija bi lahko nato napram zahodu zavzela hladno stališče in bi poudarila,da se z priznanjem Slovenije od strani zahoda sploh ne mudi,kot se zahodu ni mudilo vse od 25.junija 1991 leta do sedaj.V zgodovini narodov so trenutki, ko mora narod pravtako pokazati svojo pokončnost in hrbtenico, kot jo mora pokazati posameznik-v boju za svoj obstanek. Zahod je namreč soočen z tolikšnimi težavami,katere si je naprtil s svojo ideološko zaslepijenostjo,da bo kmalu sam postal žrtev svojih zraešanih ideologov.Za nas Slovence velja samo eno:mi ostanemo zvesti izročilom naših pradedov,ki nikoli niso iskali zaveznikov na zahodu,a bomo z našo tretjo potjo dokazali,da znamo hoditi pokončno po naših poteh in ne bomo več slepo kopirali ne zmešane teorije New Age,ne One World'Order,pa tudi ne zahodne evrointegracije,ki je dejansko v službi anglosaške framazani je .Ne verjamem,da bi mednarodna framasoneri ja zmagala s svojimi načrti,ki ne predstavljajo nič drugega kot uničenje narodov. ter popolno odpravo naravnega in etičnega reda.Padec komunizma v Srednji in v Vzhodni Evropi,ki je prekrižal račune framasoneriji,pa je najlepši dokasr za to prepričanje! Branko Pistivšek 2881 Andoi6ek Franc 100.00 2640 Berkovic Alojz 100.00 2891 Bertalanies Anton 10.00 1910 Bezjak Pavla 30.00 1909 Bostjancic Alojz 300.00 1779 Breznik Konrad 100.00 2634 Brus Alojz 100.00 444 Bi.M General Carpentry 300.00 1592 Cermet] Carolina 100.00 2619 Cesnik Aldo 100.00 375 Chermar Aldo & Maria 100.00 1591 Copland & McKenna 1,000.00 1528 Coventry Bricklayers Inc 500.00 2623 Dobravec Franc 50.00 2633 Donnelly Marija 100.00 2617 Duh Florijan 100 00 2889 Fabijan 150.00 2636 Fon Ivan 200.00 1784 Frata Ignac 200.00 387 Gabersek Otmar & Terezija 350.00 1781 Gorse Antonia 100.00 2635 Grimsic Aloj 50.00 2624 Hajdinjak Franc 200.00 438 Hauser Mr & Mrs 150.00 2888 Hepp Mira 100.00 2560 Hrovat Vene 100.00 1943 H-W Slovenian Cultural Society Inc. 5,000.00 2890 Industrial Galvanizing Co Ltd. 500.00 2631 Jagorinec Alojz 100.00 1529 Jarc L.F. 500.00 2639 Jerebic Steve 50.00 2887 J ost Bogomir 100.00 2883 Jug John 100.00 2893 Kenda Hubert 300.00 2894 Kovac Franc 100.00 1170 Kozina Matija 200.00 2899 Krajnc Tine 60.00 2620 Kramberger Franc 50.00 2815 Krancart Slavko 100.00 2900 Kravos Mario 60.00 2618 Kress Rudy 100.00 374 Kunej Ivan & Paula 100.00 1633 Kus Majda 100.00 2557 Kuznik Frank 300 00 Darovalci za SKLAD Številka 5. 1329 Lapajne Vera 100.00 2884 Lokanc Joze 100.00 2627 Matez Toni 100.00 442 Mikiavcic Emil & Mrs 100.00 361 Miklic Anton 1,000.00 2621 Mikus Julio 50.00 2616 Mravfy Janez 100.00 2637 Oresnik Vinko 250.00 373 Penca John 300.00 1326 Pens Pep (spomincki) 36.00 2625 Petrnvic Vezo 50.00 1785 Pu6ic Martin Jr 300.00 1790 Retoii Alojz 150.00 2886 Ritoper Zlata 100.00 1532 Scieni;o Dorothy T. 100.00 2895 ScorcMasonry Ltd 300.00 443 Skala Mr & Mrs 400.00 2898 Slabe Frank 20.00 2892 Slabe Frank 20.00 2901 Slovenian Canadian Club of Calgary 1.071.56 1420 Sloverian Youth Council 1,015.00 2558 Slovenski romarji 100.00 2622 Smerdelj Ivan 50.00 2885 Smerdely Adolf 100.00 1328 Svetanic Ernest 500.00 1327 Svetanic Milan 300.00 2897 Taskar Viktor 100.00 2614 Terenta Ivan 100.00 2626 Trejic Enver 20.00 2896 Turk Construction 200.00 1974 Turk Joze & Anica 200.00 2882 Turk Karel 100.00 1973 Ule Janez 50.00 1669 Vengu6t Anne 50.00 2638 Vogrincic Joze 200.00 2632 Vrečar Franc 100.00 2558 Zaje Milka 100.00 2630 ZakocIvan 50.00 2629 Zilavec Franc 50.00 2628 Zizek Ivan 50.00 1911 Zupan Frank 100.00 Lista 1-4 476,634.81 Li6ta 5 20.692.56 Skupno 497,327.37 Objavljamo 5. listo darovalcev za "Slovenski Sklad." Če bi v seznamih naSli kakSno netoinost prosimo,da to takoj sporočite spodaj navedenim odbornikom: ODBORNIKI za" Slovenski Sklad": Frank Brence, DuSan KlemenCifi, Dorothy LenarCič, Č.gg.:Ivan Plazar,Frank Slo-bodnik in Tine Batič, Avguštin Kuk, Lojze KocjanČiC, Ludvik Stajan, Frank Osredkar, Joe Žoldoš, Tomaž Podobnik, Tony Komljanc, Jo2e Slobodnik, Carl Vipavec, Viktor ZenkoviC. Lista za Sklad št.5. Jan. 31/92: 497,327.37 Deposit Feb. 6/92: Slov.Hunting &Fishing Club Alliston 3,000.00 Interest Jan.31/92 1,953.19 Fpreign Excb. 135.30 Se ne na listi 743.36 SKUPNO DOHODKI FEB. 6/1992 Can $ 503,159.22 Dvignili in poslali Izv.Svetu Rep.Slov.: V letu 1991 400,000.00 Feb. 7./92 nesel Predsednik Sklada g. V.Zenkovic ISRS SKUPNO poslano 102,000.00 $ 502.000.00 Ostane v Bankah: 7. Febr. 1992: J.E.Krek CU 45.51 Slovenia CU 1,113. 71 SKUPNO SKUPNO 1,159.22 1,159.22 503,159.22 dalje na stri». Priloge PISATELJ V SODOBNEM ČASU Mnogi so se v antagonosti čni zgodovini človeštva počutili kot odrešitelji sveta, in medtem ko so ti sredi slepih bitk brezumno vase in v svojo zmago zaverovani uničevalci življenja širili prostor svojega gospodstva in se je ožilo območje človečnosti in je nastopil ubožni čas, je zob časa že poskrbel za poraze. Isti pesnik, ki je v dolgi pesnitvi - Kruh in vino - vzkliknil "Cbmu pesniki v tem ubožnem času", je napisal tudi tri verzije pesmi Dictermuth - Pesniški pogum. Hölderlin je himnično-zanosno menil, da so pesniki "jeziki ljudstva",namreč tisti, ki jih je, kot sporoča misterij binkoštnega praznika, razsvetlila ognjena resnica spoznanja. Priznam, da me položaj, ki je kot iracionalna stihija izpodkopal temelje elementarnih življenjskih pravic narodom te razpadajo če Jugoslavije, vznemiija. Zavedam se, lastne nemo či sredi večsmernosti različnih negativnih procesov, in vendar je tu tudi upanje, o katerem govori Hölderlin, ko v prvi verziji svoje pogumne pesmi trdi, da smo "Wir, die Dichter des Volks" (Mi, pesniki ljudstva), oziroma kasneje "Wir,die Sanger des Volks" (Mi, pevci...) in končno tretjič in dokončno "Wir, die Zungen des Volks" (Mi, jeziki ljudstva..). Mašinerija vojnega stroja je ogromna, vendar so škornji militaristov, lončeni. Ko zmagoslavno tolčejo z njimi ob tla, njihov korak že razpada. Holderin je bil velik pevec, vendar so mu sirene ponudile - kot vsakomur, ki mu je dano spoznanje -orožje, ki je močnejše od vpitja in petja, molčanje. Z njim je prevpil tiste, ki so imeli na tisoče besed, ampak, že Wittgenstein in Karl Wolfskehl sta vedela, da je beseda ob tej inflaciji besede mrtva. Ali naj sredi vseh nakopi čenih grozot molčimo? Ali naj molčimo v vojni, ker v vojni muze, kot pravi pregovor, molče? Ali naj molčimo v času, ko so stari v socialistične utopije zazrti sistemi, ki so postajali vedno manj perspektivi čni in zato totalitaristi čni, že davno izčrpali vse svoje materialne in duhovne substance in odpadajo kot posušeno cvetje? Toda, vse kar se stihijsko dogaja zdaj in tukaj in tam, se je nakazovalo že zdavnaj, takoreko č od prvih dni po vojni, v letu 1945, ko ni bilo mogoče ukrotiti zmaja herojskega titanizma in ustaviti nevarne militarizacije jugoslovanske družbe z vojaškim kultom negovanja Lev Detela osebnosti. To je bila negativna junaška doba, ki je v drugačnem človeku vse prehitro videla zakletega sovražnika, tega pa je bilo treba že v kali eliminirati. Mistifikacije in mitologizacije vojne in osvobodilnih bojev brez pravih in za demokrati čni in humani razvoj družbe nujnih objektivirajočih diferenciacij so rodile, naslanjajoč se na stare in dejanske travme narodov, Jasenovac, in druga koncentracijska taborišča, pokole nad resničnimi ali domnevnimi nasprotniki, grozljivo krvava obračunavanja komunističnih zmagovalcev po vojni z vrsto drugih, novih, tem sledečih represalij, posebno, čustveno naelektreno izključevanje razuma, oziroma racionalnih kriterijev, pri urejevanju in oblikovanju družbene stvarnosti. Militarizacija se je ne le v politiki, temveč tudi v mentaliteti, v dušah ljudi, spojila s starimi travmami iz polpreteklosti in prastarimi mitologizacijami in mistifikacijami zgodovine izpred mnogih in mnogih stoletij, če ne tisočletij. Opraviti imamo z napačno in nevarno usmeijenostjo, ki se a priori loči od vseh integracijskih evropskih usmeritev in demokrati čnih prizadevanj. Kako tu naprej? Ali je molk edini in največji odgovor? Wolfgang Hildesheimer, nemški žid,kijepo doživetjih vojne, holokavstvu in razpadajo či povojni humanitas, ob rastoči ogroženosti zemlje, ob uničevanju njenih dragocenih surovin, ob rastočem onesnaževanju okolja in grozeči radioaktivnosti, skrajno pesimistično napovedal konec, prenehal pisati in zdaj umrl, je eden tistih, ki se je kot pisatelj odločil za zadnji, v skrajno substanco naše eksistence segajoči odpor. Ta avtor fan tasti čnih, absurdnih in črnih zgodb ter dram ni edini v zadnjem času, ki se je odločil za tako pot. Tudi iz sredine te majhne, a skoncentrirane slovenske književnosti, se je prostovoljno poslovilo več izredno subtilnih, posebno nadaijenih talentov. Je to usoda molka na potresni črti, kjer se Srednja Evropa stika s pandemonijem Balkana? Na vsaknačinobstaja ustvaijalni molk, ko se duša, kot v primeru Holderlinu ali Rimbaudu, zapre vase in spoji z valovanjem etra, ki je konkretno nevidno in neslišno. V času amputiranega družbenega razuma se na tako pot izključevanja iz konteksta podajo le nekateri. Ne morem se odločiti za molk, kot pisanje pesmi ni utihnilo niti po grozotah genocida v Auschwitzu. In četudi morda gre za inflacijski odpor tisočerih besed, z kulturnopoliti čni paradoks in literarni ornament, s odločam za kritično moč besede, ki se upira starin brezumjem in novim brezumjem. O tem se jasno zavedam lastne nemo či. Kljub temi vloga popotnika skozi prostor in čas lahko pisatelju ka prija. Ob integraciji raste tudi nomadska strast. V ten kontekstu je razkosavanje nekdanje Jugoslavije zare manj kot oksimoron, bistroumni nesmisel, bi mislil Petei Handke. Ob tem pa je zamenjal posledice z vzrokom Tudi v - Ponovitvi - in pri -Kobalovih - je prav tako ko ob prevajanju Lipuševega - Dijaka Tjaža - iskal ii odkrival neko arhaično, mitologizirano Deveto deželo Indijo Koromandijo nekega ljudstva izven konkretnega časa in prostora. Veliki stilist avstrijsko-nemške literature, ki je po moje svoje najboljše stvari, kot seir pisal že leta 1981, dal v svojem prvem, začetnem ustvaijalnem obdobju, je s sentimentalno - romanti čnem zanosom zgrešil svoj cilj in izgubil svojo ljubljene slovensko Deveto deželo. Vendar je po drugi strani nevarno - čeprav ne bi bil rad kritik nečesa, kar se je dogajalo izven mojega gibalnega prostora - uporabiti določen narod, pa naj je bojda še tako majhen, za konstrukcijo lastne literarne mitologije. Za Slovence je kar prav, da so ušli iz arhai čnega časa Devete dežele, iz kraljestva palčkov in vil,v dejansko družbeno resničnost, ki jo hočejo, kot mnogi drugi evropski narodi, ki ravno zdaj rastejo v subjekt političnega dogajanja, oblikovati kot samostojen faktor. V tem smislu je, kot mislim, kar prav, da je Handke ta čas, kot sam misli, spoznal tudi slabe razsežnosti Slovenije, ki je očitno ni nikoli prav poznal, drugače zdaj tega razočaranja ne bi bilo. Vse to seveda priča za to, da čas pesnikov tudi v ubožnem času še ni minil. In četudi je molk kriterij, ki bi mu bilo možno slediti, še niso izveneli ugovori in morda celo sfingasti disputi, ki pa jim je še vedno vredno slediti. In četudi smo, kot pravi v pesmi, iz katere je vzet citat za naslov letošnjega srečanja v Vilenici, tu prepozno, lepa beseda ne zveni zaman, zakaj tudi dobri bogovi, ki so nas v tem nevrednem ubožnem času zapustili, se bodo spet vrnili. (Predavanje na mednarodnem pisateljskem srečanju v Vilenici 1991.) STUDENTOVSKO GIBANJE V SLOVENIJI Študentovsko gibanje v Sloveniji je bilo, prav tako kot celotno mladinsko gibanje, vkalupljeno v ZSMS (Zveza Socialistične Mladine Slovenije). S prihodom takoimenovane slovenske pomladi in preoblikovanjem ZSMS v politično stranko, je iz nje izstopila UKZSMS (Univerzitetna Konferenca Zveze Socialistične Mladine Slovenije), kakor se je imenoval študentovski del ZSMS in ustanovil Študentovsko organizacijo Univerze v Ljubljani in Mariboru. Študentje so že prej poskusili ustanoviti svojo stanovsko organizacijo. Tako je na Filozofski fakulteti že od leta 1988 pollegalno deloval Študentski parlament. Vendar se je pravo študentovsko organiziranje začelo z razpadom ZSMS. Na podlagi pregleda dela Študentovske organizacije Univerze v Ljubljani lahko ugotovimo, kako poteka študentovsko življenje. Študentovska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) je pravna naslednica Skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov, ki seje ob združitvi Zveze študentov Slovenije preimenovala v UKZSMS in je pod tem imenom delovala do preoblikovanja v stanovsko združenje študentov ljubljanske univerze. Temeljni akt, ki ureja delovanje ŠOU, je študentovska ustava. Iz nje so razvidna področja delovanja ŠOU. Poudariti pa je treba, da je ŠOU striktno nadstrankarska organizacija, ki zaradi uresničevanja svojih ciljev sodeluje z vsemi strankami in organi upravljanja. ŠOU je neprofitna organizacija s katere lastnino razpolagajo in upravljajo študentje na način, ki ga določa študentska ustava. V ŠOU lahko deluje vsak študent, ki je redno vpisan na katero izmed fakultet univerze v Ljubljani. Najvišji organ ŠOU je študentovski parlament, v katerega so na tajnih volitvah izvoljeni predstavniki (poslanci). Na vsakih petsto študentov je voljen en poslanec. Izvršni organ študentovskega parlamenta je študentska vlada, ki se oblikuje za eno leto. Vlada ima predsednika in študentske ministre za naslednja področja: proračun, mednarodno sodelovanje, založništvo, šport, izobraževanje, socialno varstvo, kultura. Nekatere obštudijske dejavnosti delujejo direktno v okviru ŠOU, to so: 1. KOMISP (Koordinacijski odbor za mednarodno izmenjavo strokovnih praks). Glavno področje dela je organizacija in izvedba mednarodne izmenjave različnih oblik strokovnega izpopolnjevanja za študente, kot so strokovne prakse, seminaiji, študijska potovanja, izmenjalni tedni, ipd. Nastal je kot združenje pododborov mednarodnih strokovnih ali stanovskih študentovskih zvez, ki delujejo na ljubljanski univerzi. V KOZMISP se povezujejo: AIESEC (Mednarodna zveza študentov ekonomije), SMSIC (Komisija za mednarodne odnose študentov medicine), IAESTE (Združenje študentov tehnic nih in naravoslovnih ved), IPSF (Združenje študentov farmacije), ELSA ((Združenje študentov pravnih fakultet), itd.. 2. Študentski servis deluje kot posebna dejavnost ŠOU. Organiziran je zato, da posreduje in organizira občasna dela tako visokošolcem kot tudi dijakom srednjih šol. V sklop dejavnosti sodi informiranje, posredovanje priložnostnih del, svetovanje.... Posebej moramo poudariti, da se denar, ki ga Študentski servis zasluži s posredovanjem del, porablja za financiranje obštudijskih dejavnosti. To pa direktno pomeni, da si študenti sami zaslužimo denar za naše dejavnosti in tako nosimo glavni del financiranja le teh. 3. Študentovska kulturna društva. ŠOU pomaga tako finančno, kot z oddajo prostorov nekaterim društvom, ki združujejo vsaj 50% študentov. Sem spadajo: Akademski pevski zbor Vinko Vodopivec, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Študentski plesni klub Kazina, Akademska folklorna skupina France Marolt, Akademsko planinsko društvo, itd.. 4. Študentovski časopis Tribuna in radijska postaja Radio Študent skrbita za obveščanje o študentovskem življenju pa tudi o drugih dogodkih, 5. Študentovski center (SC) je zavod, ki so ga ustanovile Republika Slovenija, Univerza v Ljubljani in ŠOU. Glavna dejavnost je nudenje bivanja in prehrane študentom ljubljanske univerze ter ustvaijanje pogojev in razvijanje rekreacije ter drugih interesnih dejavnosti študentov. vše je trenutno 6073 študentov, to je približno 1/3 vseh študentov univerze v Ljubljani. Približno 1/3 študentov je iz ljubljane in stanujejo pri starših, preostala tretjina pa stanuje v privatnih sobah. DELOVANJE ŠTUDENTSKE VLADE V PRETEKLEM LETU V nekaj stavkih je težko povzeti vse dejavnosti, ki so jih člani vlade in vlada v celoti izvedli. Velik del dejavnosti je bil v zvezi z v v vzdrževanjem in vodenjem funkcij ŠOU. Ostale dejavnosti pa so se nanašale na sodelovanje pri oblikovanju vseh zakonov, ki so bili in so še v skupščinski proceduri in posegajo v življenje študentov tako na univerzi kot izven nje. Prvi večjiuspeh delovanja vlade je bilo povečanje štipendij. Vključili smo se tudi v obravnavo Zakona o dohodnini in dosegli, da je izvzel iz obdavčitve štipendije in prejemke študentov. Po podpisu sporazuma z mariborskimi študenti so se nam odprle nove možnosti sodelovanja z organi upravljanja in ostalimi ustanovami Republike Slovenije. Pripravili smo javno tribuno s predsednikom Izvršnega sveta Republike Slovenije g. Lojzetom Peterletom in ministri. Velika dvorana v študentovskem naselju je bila nabito polna, uspeli pa smo tudi navezati stike, ki so nam veliko pomagali pri reševanju problemov študentovskega standarda. V mednarodnem prostoru se je, poleg strokovnega sodelovanja, SŠO (Slovenska studentovska Organizacija), ki jo sestavljata SOU iz Ljubljane in Maribora, včlanila tudi v Evropsko študentovsko organizacijo. Sodelujemo pri delu Svetovne organizacije študentov. Študenstki predstavniki so se udeležili večih zborovanj in srečanj, kot npr. generalna skupščina mladih v palači OZN (Organizacije Združenih Narodov) v New Yorku, zasedanje Evropskega parlamenta vStrasbourgu. Lahko povemo, da smo s svojimi mednarodnimi uspehi prehiteli slovensko zunanjo politiko. Tudi prizadevanja raznih nevladnih organizacij, kot je naša, so vtkana v mednarodno priznanje Slovenije. Sodelujemo tudi pri oblikovanju Univerze in pripravi Zakona o Univerzi. Kar se tiče vključitve Teološke fakultete v univerzo, si prizadevamo, da bi do tega čimprej prišlo. Tako v Ljubljani kot v Mariboru so v delo ŠOU vključeni tudi študenti teološke fakultete. Organizirali smo tudi študentovske kulturne dneve, na katere smo povabili ljubljanskega župana, g. Strgaija, ministra za izobraževanje, g. Venclja in rektoija univerze, prof Sketa. Vsi gosti so bili skupaj s študenti presene čeni nad uspešnostjo kulturnih dnevov. Poleg študentovskih organizacij kot stanovskih združenj so pomembne študentovske skupine še MOŠ (Medškoiijski odbor za študente) v Ljubljani in Mariboru, SAK (Slovenski Akademski Klub) pri mladih krščanskih demokratih, Akademski klub pri Demokrati čnem forumu oz. mladih prenoviteljih, vendar za slednjega vem, da obstaja le na papirju. Raščan Stanislav MLADI KRSCANSKI DEMOKRATI V začetku svojega predavanja mi dovolite, da se vam zahvalim, da ste naju povabili medse kot predavatelja in naju prišli poslušat. Posebej hvala g. dr. Klopčiču. Predno osvetlimo današnje mladinsko in študentovsko gibanje na Slovenskem, je prav, da pogledamo, kako je bilo urejeno vse v času 45 letne vladavine komunizma. Kot najmočnejša in praktic no edina sila je bila ZKS. SZDL je bila samo navidezen pluralisti čen prostor, v katerem so prav tako vladali komunisti. Mladi so bili avtomatično, s petnajstim letom sprejeti v ZSMS, kjer je bila prav tako, za vsako višjo funkcijo potrebna partijska izkaznica. Leta 1974 so ukinili Zvezo študentov Slovenije, v zameno so ustanovili UK ZSMS, kije bila priključena enotni socialistični mladini (ZSMS). Med mladimi, predvsem študenti in dijaki, je deloval MOŠ (Medškoiijski odbor za študente in izobražence), ki je deloval v Ljubljani in Mariboru, kjer so se študentje zbirali v veroučnih skupinah in so na ta način lahko prišli tudi do drugačnih idej, kot jih je širil režim. Vendar je bil, in je še, MOŠ pretežno verska organizacija za izobražence, tesno povezana s katoliško Cerkvijo. Ponovna vzpostavitev večstrankarskega sistema na Slovenskem, je postavila tudi izziv pred mlade, da so se aktivneje vključili v politično in družbeno življenje. Prva je bila med sodobnimi mladinskimi strujami ustanovljena Zveza kmečke mladine. Nato pa so se dokaj hitro ustanovili tudi pomladki drugih strak. Pri Slovenski Demokrati čni zvezi so ustanovili MLIN (Mlada Iniciativa pri SDZ), ki se zelo aktivno vključuje tudi v Evropska združenja konzervativnih strank. Pri Socialdemokratski zvezideluje Socialdemokratska mladina. Komunisti oz. prenovitelji, imajo kot svoj pomladek Demokrati čni forum. Po razpadu komunisti čnega režima in ko je iz Sibirije pihal čedalje južnejši veter, je prišlo tudi do razpada ZSMS, iz katere so se najprej izločili študentje in ustanovili Študentovsko organizacijo, kot stanovsko organizacijo. Kmalu zatem so jim sledili še dijaki in ustanovili Zvezo dijakov Slovenije. Zveza dijakov Slovenije je v slovenski javnosti znana predvsem po dijaškem štrajku, kije razburkal duhove do takrat poslušne in pohlevne šolske mladine. Predvsem v Ljubljani, pa tudi v nekaterih večjih mestih, so se vrstile dijaške manifestacije. Dosegli so, da je o njihovem vprašanju razpravljal slovenski parlament in skoraj povzročili odstop ministra za izobraževanje. Poleg študentov in dijakov se je iz nekdanje ZSMS ustanovil še Mladinski Svet Slovenije, ki naj bi bil krovna organizacija mladih Slovenije. Vanj so vključeni vsi pomladki političnih organizacij, ter razne druge oblike delovanja mladih kot npr. Zveza tabornikov Slovenije, Zveza katoliških skavtinj in skavtov, ŠKUC (Študentski d-a n'x str. IZ MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI... nad al..i e v ari j e s sti . II Kulturno-umetniški center) in drugi. Ker pa se organizacije, ki sestavljajo Mladinski svet Slovenije bojijo ponovne prevlade ene monopolisti i ne organizacije mladih, se vse bolj uveljavlja ideja o vladnem organu, ki bo koordiniral delo mladih. Predlogi se predvsem opirajo na izkušnje iz zahodne Evrope, kjer imajo kot npr. v Nemčiji ustanovljen Jugendamt- Urad za mladino, kot del ministerstva za družino. Tako bi naj tudi v Sloveniji ustanovili poleg ministerstva za socialo in delo še urad za mladino, ki naj bi deloval kot usklajevalec in seveda tudi financer dejavnosti mladih. Za tak koncept se zavzemajo predvsem MLIN (Mlada iniciativa pri Slovenski Demokrati ini zvezi), Mladi Social-demokrati ter Mladi krščanski demokrati. DELOVANJE MLADIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV MKD so bili ustanovljeni novembra 1989 in štejejo danes okrog 2500 članov. Številka sicer ni visoka, vendar smo v primerjavi z ostalimi pomladki političnih strank ena namočnejših organizacij. MKD si v skladu s programom stranke prizadevamo, za čim učinkovitejše delovanje na področjih, ki so za mlade še posebej zanimiva. Svoja prizadevanja smo usmerili k temu, da delovanje naše stranke približamo ljudem. Odprtost do bližnjega in pripravljenost za sodelovanje, sta značilnosti MKD ter vzor za skupno življenje v slovenski državi. Naša politika temelji na krščanskem razumevanju posameznega človeka in njegovi odgovornosti pred Bogom. Prizadevamo si, da vrednote kot so svoboda, humanost, vera ne postanejo usodna nasprotja med socialističnimi, liberalnimi, konzervativnimi in še kakšnimi političnimi gibanji. * Vsebina našega političnega delovanja je v ohranjanju tistega, kar je zgodovina potrdila in obnavljanju tistega, kar je totalitaren režim v prejšnjih desetletjih nasilno zatrl. Prav tako nujno pa je razvijanje novih perspectiv političnega delovanja, ki bodo odgovarjala na izziv času in nam odprla vrata v Evropo in v svet. ORGANIZIRANOST MKD Najvišji organ MKD je Izvršilni odbor, ki ima 13 članov. Najvišji odbor na občinski ravni pa je občinski odbor. Na državni ravni Mladih krščanskih demokratov delujejo številne komisije, ki se trudijo svoje delovanje prenesti na čim širši krog članstva. MEDNARODNA KOMISUA Glavna naloga peščice ljudi, ki delujejo na tem področju, je mednarodna prezentacija MKD in hkrati prenoss izkušenj in idej med članstvo. V dveh letih delovanja smo vzpostavili ogromno stikov z demokrati čnimi evropskimi združenji ter političnimi strankami naših sosedov. (DEMYC, EYCD, Junge Union, Junge Volkspartei...). Svojo filozofijo in usmeritev stranke smo dokazovali s svojim delom, saj se je nemalokrat zgodilo, da so svoja nezaupanja do novih strank v mladih demokracijah tudi glasno izrazili. Dejstvo je, da se je skoraj hkrati na slovenskem pojavilo več strank s podobnim imenom (Demkrati čni Forum, ki so mladi komunisti; MLIN, MKD...) in je opazovalcu od zunaj vetjetno res težko razlikovati, kdo je kdo. MKD so polnopravni člani DEMYCa ter opazovalci pri EYCD. V Ljubljani smo gostovali več evropskih gostov. Sami pa smo se udeležili večih političnih srečanj, kongresov povsod po svetu. KULTURNA KOMISUA Že ime samo pove, kaj je naloga in smoter te skupine. Eden večjih uspehov te komisije je ustanovitev dramske skupine, ki trenutno gostuje po Sloveniji z Hochwaeldeijevo igro Sveti eksperiment. Organizirali so tudi razstavo in kulturni tabor, kije potekal od 6. do 8. septembra v Kranju. POLITIC NA KOMISUA skrbi za seminar politične misli. To so mesečna srečanja, na katere vabimo znane predavatelje, predvsem krščanske demokrate in se poskušamo v neposrednem pogovoru čimveč naučiti. KOMISIJA ZA SOCIALO IN DRUŽINO Svojo aktivnost so predvsem posvetili problemu mater študentk in mater samohranilk, katerih status je v kritičnih ekonomskih razmerah res ogrožen. EKOLOŠKA KOMISUA Področje njihovega delovanje zavzema raziskovanje načina življenja živih bitij in njihovega odnosa do okolja. Seveda je najbolj kritičen odnos človeka do okolja. Organizirali so nekaj čistilnih akcij ter tabor v Lendavi, kjer so se ukvarjali z vprašanji izumiranja črne jelše ter onesnaženje rek Ledave in Mure. Pri MKD se je ustanovil tudi Slovenski akademski klub, ki naj bi povezoval kakoliške študente in izobražence ter se zavzemal za njihove pravice. Irena Mlinarič-Raščan DRZNI SLOVENEC Z JADRNICO OKROG SVETA Trenutno sredi Atlantika. Slovenci smo dostikrat imeli vrhunske športnike, ki so se uspešno uveljavljali na mednarodnih tekmovanjih. Slovenski telovadci in smučarji so dostikrat bili med svetovnimi prvaki, slovenski planinci so preplezali najbolj nevarne in visoke gorske stene, tudi igralci košarke in plavalci niso bili slabi. Manj pa je znano o slovenskih športnikih, ki zjadrnico plovejo širom sveta. Od teh je brez dvoma najbolj zaslužen in uspešen naš slovenski rojak Jure Šterk, ki je doma iz Bele Krajine. S čolnom je prejadral veliko sveta, med drugim tudi že trikrat Atlantski ocean, kar je neverjeten uspeh, s katerim se le malokdo lahko pohvali. Jure je brez dvoma primer neustrašenega in odločnega pomorskega jadralca, kakršnih je malo na svetu. Svoje izkušnje je lepo napisal v knjigi o jadranju, bil je tudi že dostikrat na ljubljanskem TV. Povedati pa moramo tudi, da je Jure velik rodoljub in da je med zadnjo vojno na Slovenskem, sodeloval pri Teritorialni obrambi. Trenutno je Jure zopet na Atlantiku in jadra proti Martinique. To pa je samo prvi del njegovega drznega potovanja z jadrnico okoli sveta. Od Martinique namerava nadaljevati potovanje skozi Panamski kanal in po Pacifiku do Nove Zelandije in Avstralije, od tam pa na New Guinea in naprej po Indijskem oceamu do Afrike. Potovanje bo nadaljeval po Rdečem morju, skozi Sueški prekop bo prišel v Sredozemsko morje in po Jadranskem morju nazaj v Slovenijo. Jure meni, da bo potreboval za to pot dve in pol leti. Na pot se je podal 23. avgusta 1991 iz pristanišča Portorož. Po Jadranskem in Sredozemskem morju, katera pozna, kot on pravi, boljše kot svoj žep, je prispel na Kanarske otoke. Najslabše prilike za jadranje - na tej poti - so bile južno od Balearskih otokov in potem tik pred Kanarskimi otoki, koder so radi neurja valovi visoki do 8 metrov. Iz pristanišča Las Palmas na Kanarskih otokih je Jure odplul dne 28. decembra 1991 in se podal preko Atlantika proti Martinique. Jadranje preko Atlantika je bilo dosedaj (jan. 22. 1992), z izjemo enega velikega viharja, kar prijetno, morje ni bilo zelo valovito, tako da si je Jure kar želel malo več vetra, da bi lahko hitreje prijadral do prvega cilja. Stopnjo težavnosti tako zahtevnega jadranja lahko doumemo le, če upoštevamo, da Jure plove v jadrnici čisto sam in da je jadrnica samo 6.5 metrov dolga, da je to pravzaprav prava 'lupinica', katera se dostikrat mora boriti z valovi, ki so večji, kot je jadrnica dolga. Jadrnica se imenuje "SLOVENUA" in na jamboru plapola slovenska zastava. SLOVENUA se ne sme potopiti, pravi Jure. Jadrnico je naredilo podjetje TRI PLAST v Vikrcah pod šmarno goro in sicer po vzorcu francoskih Cocojev, ki so se dosedaj najbolje obnesli na sličnih potovanjih. Seveda so jadrnico, posebno trup, primerno ojačili in Jure dosedaj še ni imel nobenih težav. Seveda nesreča nikoli ne počiva in eno noč, sredi Atlantika ko je Jure spal, se jadrnica zaletela v lesen hlod in pri tem pokvarilo krmilo. Na srečo je Jure imel seboj nadomestno krmilo, katerega sedaj uporablja in pri tem moli, da bi krmilo zdržalo do Martinique. Tam pa bo dobil dva nadomestna krmila. Drugače je jadrnica SLOVENUA odlično opremljena. Ima vse naprave za moderno navigacijo, vključno dva autopilota, radijsko oddajno postajo, s katero vzdržuje zvezo s Transatlantic Maritime Mobil Net, z radioamaterji v Sloveniji in drugod po svetu. Jure uporablja oddajnik ICOM 735 z vertikalno anteno. Električni tok dobiva iz baterij, katere polni s solarskimi celicami, in če je potrebno, z majhnim Honda generatorjem. V sili pa lahko polni baterije tudi z generatorjem, ki ga poganja mlin na veter. Jure se javlja dvakrat na dan. Vedno najprej pove svojo pozicijo, da bi mu v slučaju kake nesreče lahko hitro poslali pomoč. Po radiu smo med drugim zvedeli, da je s hrano dobro založen, vsa hrana je v konzervah razen zelja, tako si lahko včasih naredi svežo zelnato solato. Poleg golaža, nadevane paprike in slične domače hrane, mu najbolj ugajajo vampi, krompir pa si skuha na plinski pečici.Pokvarile pa so se mu pomaran če in ena steklenica vode, radi česar je imel dva dni težave z želodcem, vendar se je hitro pozdravil z domačim žganjem. Na jadrnici ima, tako on pravi, 'vinsko klet', ki je bila spočetka dobro založena, ima pa sedaj samo še tri steklenice rebule, kar bo komaj zadostovalo do Martinique. Povedal pa je še, da ima v vinski kleti tudi še nekaj bolj žlahtnega kot npr. brinovec in domače žganje. Jadrnica »Slovenija«, s katero Jure Šterk pluje okrog sveta. Foto: Marjan Garbujs Na samoto v čolnu je navajen in mu dolgčas nikdar ni, ker je vedno dovolj dela s pisanjem dnevnika, z vzpostavljanjem radijskih zvez, s snemanjem z'video camero', s kuhanjem ins poglavitnim opravilom, z jadranjem. Z veseljem pa je povedal, da je tokrat prvič na Atlantiku srečal dve ladji. V pomorske deklice Jure ne verjame, pravi, da jih ni, pač pa mu je družbo delal nekaj dni 3 metre dolg morski pes. Drugače pa pravi Jure, da je neizmerno lepo jadrati ponoči, ko je nebo posejano z zvezdami. Na dan Jure prevozi nekako 40 do 80 milj, včasih tudi več, vse je pač odvisno od tega, kako močno piha veter. Včasih je treba precej potrpeti, vendar Jure pravi, da je na to navajen. Ko bo pristal v Martinique, se bo najprej malo sprehodil, in če bo prilika, šel tudi na ples, da si utrdi noge in malo razvedri. Potem bo pa vse temeljito pregledal, in če je potrebno, popravil jadrnico, zamenjal staro krmilo z novim. Ko bo vse to urejeno in jadrnica pripravljena za nadaljnjo pot, se bo Jure malo 'oddahnil', šel na 'počitnice' v Plymouth, Ma., kamor ga je povabil slovenski radioamater , Polde Brie, WS1M. No, morda nam bo uspelo, da ga bomo dobili celo semkaj v Toronto. Toliko za danes, v prihodnji številki pa morda še kaj več o Juretu, temu našemu pogumnemu jadralcu. Mate Lenard, VE3TJA P.S.:Za slovenske radio amateije v Kanadi: Jureta lahko dobite vsak dan ob 13.10GMT, na 21.360MHz ali pa na 14.155MHz, potem pa še ob 22.30GMT, na 21,205MHz ali pa na 14.310MHz, pač glede na to. kako je propagacija. As a Slovenian-Canadian and a representative of the Slovenian Council in Canada and the Slovenian National Federation in Canada, I, and the organizations I represent, and Slovenians throughout the world, would like to, first, thank those countries which have recognized Slovenia and Croatia as independent, sovereign states - these are: The Baltic nations, the Ukraine, Germany, the Vatican... and, earlier today, the Europian community and its member nations, and Canada. Thank you very much, and particularly, thank you, Canada. Secondly, I urge those countries which have not already done so, particularly the United States, to recognize the sovereignty of Slovenia and Croatia at the earliest opportunity. Such an action could greatly help to stop the expansionist goals of the aggressive Yugoslav federal army, and lead to a lasting and just peace in the area. GROBOVI DR. FRANČEK ŽEBOT V Wcstmin5lru, Nizu Ana-hcima v Kalif., je 9. Januarja umrl dr, Franc ¿ebot, po rodu li Maribora, Umrl je na posledicah možganske kapi, v i(a-tosti 81 let. Pokojni je bil najstarejši sin predvojnega mariborskega podžupana in narodnega poslanca Franja Zebota ter brat na Isti dan pred tremi leti umrlega prof. dr, Cirila žebota. Pogreb je bil 14; Januarja v We«tmlftjtrti. Z« pokojnim žalujejo: žena Lija roj, Pogačnik, hčerki Marinka Cti Sonja, sinovi Oeorge, Frank In Peter ter sestre Mara v Mariboru, Anka In Dora v Londonu, v St. Catharinesu, Kanada pa brat Jože. Več o življenjski poti dr. FranCka 2ebota v prihodnji žtevilki. (1922 - 1992) Iz avstrijske Koroške, iz mesta Špital na Dravi, je prispela žalostna vest, da je v ponedeljek, 13.januarja letos, umrl dr. Jože Kveder. Taka novica je povsem drugačna od onih, ki jih vidimo v posebni časopisni rubriki vsak dan. Druga?na je, ker je osebna. Smrt prijatelja nas prizadene, ker je bil pokojni del nas samih. Prijatelj je tisti, ki nam je, če že ne čustveno, vsaj razumsko podoben. Prijatelja spremlja pogosto tudi naši podobna življenjska usoda in čas, zato je izguba prijatelja tako težka. Spomni nas tudi na našo življenjsko minljivost. Jože Kveder je bil rojen v Ljubljani 1922.Končal je istotam klasično gimnazijo. Med njegovimi sodobniki najdemo pesnika Franceta Balantiča in duhovnika TonetalZmca. Maja 1945 se je Jože Kveder s tisoči Slovencev umaknil na Koroško. Bival je sprva v Špitalu v UNRRA - Camp, pozneje pa v Gradcu, kjer je študiral in končal medicinsko fakulteto. Vrnil se je v špital in tam deloval kot splošni zdravnik. Med domačini je bil priljubljen in dosegel položaj okrožnega zdravnika. V špitalu se je poročil, si ustanovil lepo družino in lepo domačijo. Kanada, Amerika ali Argentina ga niso mikala. Osebno sem ga spoznal šele v Špitalu v kampu in v njegovi družbi prebil neštete ure. Obiskal sem ga vedno na njegovem domu na poti v Ljubljano. Jože ie bil odkrite narave, poštenjak in tisto kar imenujemo RESNIČEN SLOVENEC. Slovenstvo ni obešal na veliki zvon niti ne na kričav boben. Svojega prepričanja, svetovnonazorskega kot še osebnega, ni nikoli časom ali politični modi spreminjal ali prilagodil. Ostal je, kar je vedno bil: Slovenec in kristjan! Ker je živel 45 let takoreko č ob slovenski meji in ves čas budno spremljal razvoj dogodkov v Sloveniji, je bilo njegovo razumevanje teh, bolj aktualno, bolj realistično in manj z nostalgijo in romanticizmi prežeto od našega, ki živimo v Amerikah! Tako mi je sam povedal, to isto sem bral v njegovih pismih. Sloveniji je pomagal z mnogimi pošiljkami zdravil. Vkljub domotožju se nikoli ni več vrnil v svoj domači kraj, v Slovenijo. Politična emigracija je z njegovo prerano smrtjo izgubila enega najvidnejših članov. Žapušča ženo Lore, sina dr. Gerharda z družino in hčerko Moniko tudi z družino. Naj mu bo lahka koroška zemlja, katero je ljubil! Njegovi družini, sorodnikom in prijateljem naše iskreno sožalje! Božo Kramolc The United States is the world leader in the fight for justice and human rights. 1 now urge the United States to continue being a world leader and to join those countries which have recognized the rights of Slovenians and Croatians to their own independent, sovereign countries. Thank you, once more, to the countries which have recognized Slovenia and Croatia. Croatian Queen's Park Vigil ( Na dan mednarodnega priznanja Hrvaške in Slovenije, 15.januaija 1992.je, na hrvaški vigilijina Queen's Parku v imenu Slovensko- Kanadskega Sveta in Slovenske Narodne Zveze, govoril g. inženir Ciril Pleško. Uredništvo Slovenske Države.) CROATIAN QUEEN'S PARK VIGIL