36. številka. Ljubljana, v sredo 13. februvarja 1895. XXVIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan av«»*er, izimsi nodel'n in praznike, ter velja po poŠti prejeuvm za a v s t r o-o v e r s k e dežele za vse leto 15 tfld., za pol leta s gld.. za četrt leta 4 gld , za jeden mesec 1 gld. 4.U kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na d<un za vse leto 1j gld., za ćetrt leta 8 gld. .'JO kr., za jeden mesec 1 gld, 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se p« 10 kr.
na mesec, po .'JO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina mala. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrsto po t) kr., če se oznanln jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in p • \ kr . če se trikrat i»li večkr;»t tiska. Dopisi naj se izvole frar.kirari. — Rokopisi ne no vračajo. — Uredništvo iu upravnistvo je na KongrMH0I£ trgu št. 12. IJ p r a v n i S t v u nuj te blugunolijo pošiljati naročnine, reklamivcje, oznanila, tj. vse adminisjt ra* ivne stvari.
Koalicija in njeni zagovorniki.
n.
Te dni se je pa oglasil ho tretji zagovornik koalicije, ki ima v politiki še važnejše stališče, kakor gospod Kltin ali gospod Višnikar. Ta mož je dr. Ruse, po smrti Schmeykalovi vodja čeških Nemcev in zatorej njegova beseda nekaj velja. Odkar je Dunaj dobil protisemitsko lice, je vse vodstvo nemškoliberalne politike prešlo na češke Nemce. Ti »o torej zelo važen faktor v avstrijski notranji politiki, posebno, odkar imamo koalicijo, ko se zopet vse suče okrog liberalne stranke, kakor Izraelci okrog zlatega teleta.
Rusa je bil sklical svoje volilce v Karlovih Varib in jim razkladal svoje postopanje. Razložil jim je, da so bili liberalni Nemci prisiljeni vstopiti v koalicijo, ker sami ne morejo sestaviti nobene vlade, kajti v zbornici imajo le jedno tretjino poslancev, torej so obsojeni v vedno manjšino.
Iz Russovih besed se je dalo pač posneti, da se ni bilo tako bati zveze mej liberalci in Poljaki, kakor trdita gospoda Klun in Višnikar. Gotovo bi ne bili tako beračili za podporo konservativnega kluba, ako bi se jim Poljaki bili tako radi kar obesili na vrat in če bi zveza s Poljaki že zadoščala jim v izvršitev važnejših parlamentarnih nalog.
Tukaj mi moramo omeniti, da so Nemci poprej že večkrat poganjali se za zvezo s Poljaki, a vselej zastonj. Že pod Taaftejevo vlado so se vršila taka pogajanja a niso imela nobenega vspeba. Poljaki so se za koalicijo odločili še le, ko so videli, da je grof Hohenvvart že vse dogovoril z levičarji. Se potem so bili hudi boji v poljskem klubu in nekateri vplivni poljski listi se dolgo niso mogli odločiti, da bi koalicijo zagovarjali.
Mi ne bodemo oporekali, da nekateri poljski poslanci niso bili zadovoljni s Taaffejevo volilno reformo, a mnogo jih je pa jako vne'ih za znatno razširjenje volilne pravice Že sedaj se stihijo v poljskem klubu glasovi za občno volilno pravico, a ti glasovi bi bili gotovo mnogobrojnejši, da je na
Gospod uredniki
Oprostite, gospod urednik, ker so obračam do Vas s čudnim vprašanjem. Jaz sem si sicer že sam nanje deloma odgovoril, a Vi kot veščak potolažite gotovo popolnoma mojo radovednost: nAli imajo nekateri časniki privilegije?4 Neumevno se Vam adi, kako pač pridem do tega. Moj odgovor pa je kratek: .Čital sem sobotno številko „Slovenca".
Da si list, tiskan v „katolički" tiskarni s »katoliškimi stroji", pisan na „katoliški" podlagi na »katoliško" ljudstvo, pripisuje gotove pivdpravice, to mi je znano. Če mu izmuzne sem ter tje — recimo evfemistično — kakšna neresnica, no, to smatram, dobrohoten, kakeršen sem, /a navadno časnikarsko raco, zleženo v Katoliški tiskarni. Če udriha robato po kakem stanu, no, to zapišem na rovaš „ revolverju- v rokah „Slovenčevega" urednika. Da je pa „Slovenec" zašel mej „klafarje", to mi pa je neumevno. Saj „Slovenec" vender piše na katoliški podlagi o resolucijah katoliškega shoda ! Saj vender nSlovenecu vedno besni zoper gnusne „ klafarje" in sva po naj no vejem receptu „Sloven-eevem" tudi midva, gospod urednik, brezbožna „kla-farja", ker sva bila toli nemoralna, da nama je oftla Časih v veseli družbi tista klafarska „0j, ti eoldaski boben".
krmilu vlada, ki je zares za kako znatno razširjenje volilne pravice. Tudi minister Zaleski ni bil v poljskem klubu brez vsega vpliva. Za gotovo lahko rečemo, da bi se bilo že tudi v poljskem klubu dobilo toliko glasov za Taaffejevo volilno reformo, za katero ni bilo potreba dvetretjinske večine, da bi bila ž njo zmagala vlada, da niso konservativci z grofom Hohenwartom na čelu se zvezali z nemškimi liberalci.
Sicer se pa tudi sedaj še ni treba bati po'jsko-nemške zveze. (Je že gospod kanonik Kiun ali gospod Višnikar to trdita, sta stvari le strankarski zavijala. Namen koalicije jet izvesti volilno reformo in da more to nalogo izvršiti, pa mora imeti dvotretjinsko večino. Le Taaffejeva volilna reforma bi se bila dala izvesti z navadno večino, a baš proti tej so pa izrekli se koaliranci. Kakor hitro izstopijo slovenski koalicijski poslanci iz Hohenvvartovega kluba, zgubi vsa koalicija pravico do obstanka m priti mora do večjih sprememb. Zveza mej Poljaki in nemškimi liberalci se ne more vzdržati, ker nima potrebne dvetretjinske večine za rešitev najvažnejše parlamentarne naloge, ki je sedaj na dnevnem redu.
Kako se koalicija boji za vsak glas in kako postane hitro spravljiva, ako se ji le resno zapreti z izstopom, to smo videli, ko so bile znane demonstracije v Istri. Ko je Coroninijev klub zapretil, da izstopi iz koalicije, se je kar zganila vsa levica, predsednik zbornice poslancev Chlumeckv je storil vse korake, da pridrži Corouinijevce v koaliciji in vlada je prijenjala. Gotovo bi levica ne bila za Lahe toliko storila, ko bi vedela, da je gotova zveza s Poljaki in če bi 8 to zvezo že izhajati mogla. Jednake moči imajo naši koaliranci, a se ne upajo resno postaviti po robu, ker se loje, da bi se razmere v Avstriji tako n« zasukale po raz-rušenji koalicije, da se znatno razširi volilna pravica. To je tisto strašilo, ki Kluna in tovariše drži v koaliciji.
Gospod Klun je zatrjeval, da hi razpad koalicije bil Nemcem v korist,  dr. Russ je pa narav-
Po RSloven6eviha katoliških naSelifa na sme
nikdo „klafati". »Slovenec" pa vender „klafari". — Jaz si tedaj tega n« morem drugače tolmačiti, nego da si dnevnik, tiskan v „Katoliški tiskarni", prisvoja „privilegium elafandi".
Jaz vem, da boste začudenim obrazom pra-šali, jo li mogoče, da „Slovenec" „klafari". Toda, gospod urednik, ste U brali v „Slovenčevi" številki z 8. dne" t. m. klafarsko reklamo za klafarske knjige, v koji reklami mečljo v isti koš nedoraslo žensko mladino s „higijeno ljubezni" in „tajnimi boleznimi"? Ali ste nadalje čitali klafarski podlistek v sobotni številki „Slovenčevi" ? Evo Vam iz njega najmarkantnejsib odstavkov. Ko je „duhoviti" listkar popisal zploino veselje na svatbi in plešoče goste nadaljuje:
„Tuđi neko logaško mater, kije široko sedela za mizo, je začelo privzdigovati, ko so godci tako vabljivo in po taktu delali. Dasi je bila videti nekako nepripravna za ples, «e je vender tudi ona spustila na okoli ter se sukala kakor „frtalka". Toda — o joj ! Kaj pa sedaj? Ženo slabosti popadejo, da jo morajo kar nevtegoma odvesti v stransko sobico in ji pomagati na posteljo. — Nič ni bilo hudega, — hvala Bogu. K sreči jo bila hitro pri rokah priletna starka, ki ve pomagati v t a c i h stiskah, kakeršno so logaško mamico zalezle — ravno na svatbi.
nost rekel, da razruSeuje koalicije svetujejo le tisti, ki so Nemcem nevoščljivi. Mari ni s tem vodja Čeških Nemcev, ki razmere gotovo bolje pozna, nego naši konservativni poslanci, gospoda Kluna in Višnikarja zavrnil? Koalicija je le Nemcem v korist, to smo mi že večkrat trdili in jeden prvih nemških politikov sedaj to potrjuje.
0 kacih posebnih uspehih koalicije pa seveda tudi Russ ni mogel ničesar povedati, ker jih ni. Le o volilni reformi je rekel, da je največ upanja, da se osnuje k sedanjim skupinam še jedna nova skupina. Natančneje pa še ni mogel povedati, kdo bode volil v novi skupini. O Dipaulijevem oziroma Klu-novem predlogu je pa popolnoma molčal. Iz tega pač moremo razvideti, da levica se Se ni posebno navdušila za ta predlog. Brez levice pa ni dvetretjinske večine in zatorej moramo reči, da se je gospod Klun še malo prezgodaj ponašal s tem predlogom. Mi bi bili vsaj sodili, da ima gospod Klun že kakšno zagotovilo, da bodo vodje strank upoštevali ta predlog, ker drugače se pač o kakem uspehu govoriti ne more.
Gospod Klun je pa tuđi vedel veliko povedati, koliko so se že liberalci poboljšali. Ako stvari tudi pazno zasledujemo, smo pač le opazili, da so konservativci prijenljivejši postali. Dr. Russ je sam povedal, da liberalci niti za jedno pičico niso še odstopili od načel, in to je tisto poboljšanje, o katerem je govoril gospod Klun.
če primerjamo Kluna in pa Russa govor, pridemo te do prepričanja, da naši koaliranci ali tisti, ki bi to radi postali, vodijo vodo na nemško-liberalni mlin.
Deželni zbori.
I4raiii*ki.
( X111 seja dne 13. februvarja 1 8 9 5.) Deželni glavar D e te 1 a otvori sejo ob 1 ,11. uri. Ko se je prečital in odobril zapisnik zadnje seje, naznani došle vloge, katere se odkažejo pristojnim odsekom , kakor tudi razdeljena deželnooilborska poročila.
Mam:ci je krnilo odN-glo in svatovska družba je bila pomnožena Kil mlado človeško bitje, krepkega fantiča, da ga j" veselje videti."
„Živemu človeku s.* vse primeri. Da je kaka svatica na ženitni „m t j h no" imela, je sicer redek slučaj, a nakljnči «e pa vendarle In veste, kakšna vera je razširji na mej ljudstvom o takem otroku, ki se je na svatbi rodil? Ta, da bo z m i raj vesel in da ga bo rad pil."
„Nekoč sem vprašal {eno, ki ima moža pi-jančka, kaj da ga ne skuša po tej ali oni poti poboljšati, da bi bil, kar je prav in ne zapravil sproti vsacega grošiča, ki ga zasluži. „0h" — je vzdilmila ženica žalostno — „vse zastonj. On mora biti tak; na svatbi je bil rojen in taki so vsi taki." „No — sem dejal sam sebi, to j*' /."pet jedna, ki je nisi še vedel."
„Naj mladi Logačan, ki je pri t;:ko veseli priložnosti stopil na svet, ki so mu ob rojstvu godci godli in svatje peli, vrlo raste, v veselje sta-rišem in vsem svatom. In če mu bo kdo kdaj oponašat živahnost in poskočnost, naj se kratko odreže: „ K a j hočete? Prirojeno mi je. Ne morem biti drugačen. Na svatbi sem bil roje n."
No, kaj pravite? Kaj ni, kakor da je ta „listek" posnet iz „Caviarjevega" koledarja? Gospod urednik, brezbožen „klafur" sem, a rudečica sra-
Prva toeka dnevnega reda je glasovanje o po ročilu upravnega odseka glede vodovoda v logaški občini.
Poročevalec posl. Lenarčič prečita dotične predloge upravnega odseka.
Pri glasovanju se vzprejme predlog skoro soglasno.
Posl. S u k I i i; utemeljuje svoj samostalni predlog gledH belokranjskih železnic, kateri predlog slove: nT)pželnemu odboru ee naroča, naj temeljito prouči obliko in velikost prispevka, s katerim bode deželi udeležiti se pri dobavi stavbene glavnice be-lokranjsk h železnic ; dalje se mu naroča, naj stopi v dogovor z visoko vlado, z vodstvom dolenjskih železnic in z udeleženci v to svrho, da se omogoči zgradb.i belokranjskih železnic ter zagotovi potrebna stavbena glavnica ; končno naroča se deželnemu odboru, naj o uspehih svojega pogajanja poroča v bodočem zasedanji ter naj glede deželnega prispevka za belokranjske železnice tačas stavi konkretne predloge."
Govornik povdarja, da se je splošno priznala absolutna potrebnost te železnice. Zato je konsorcij naročil projekt pri firmi Redlich čc Berger. Miui-sterstvo je poslalo svojega izvedenca na lice mesta in konsorcij je dobil odlok, v katerem se naznani, da je vlada odobrila projekt Pri tej železnici je prvo vprašanje: ne koliko bo nesla, ampak koliko bo stala. Če se ta proga gradi kot lokalna železnica, postane železnica za 2 kilometra daljša ali stavbena potrebščina se izdatno zniža. Oe se železnica zida kot ozkotirna proga, se cena še bolj zniža. Proga bi bila sicer oOl/a kihu. dolga a troški bi bili 2,800.000 gold., torej ceneji za 2l/3 oziroma 1 milijon hO tisoč, nego da se zida po drugih tipih. Ta razloček v ceni je tolik, da se govornik ne more izreči zoper lokalno železnico. Z lepimi govori bi se dati volilo! preslepiti, da bi najgibčnejši kapelani nič ne mogli proti takemu govorniku ali stvari bi ne bilo pomagano. V sedanjih razmerah ni mogoče misliti na drugo, kakor na lokalno Železnico. Država bo b« lokranjsko železnico podpirala, a te če se gradi kot ozkotirna, ne pa, če se gradi kot normalnotirna. To je vlada že naglašala v svojem preddovoljenji. Uzrok temu je, da bi ozkotirna železnica zadostovala za lokalni proniet, ali zvezo s Karlovcem perhore-scira vlada z vso odločnostjo, kakor se zanjo poteza ogerska vlada. Oziri na Trst so merodajni za to. Belokranjska ali sploh ne dobi ali dobi ozkotirno železnico. Zadovoljiti se moramo s tem, kar moremo dobiti. Kdor odklanja v sedanjih razmerah ozkotirno-železnico, si naloži veliko odgovornost, da postavi na nje mesto širokotirno. V katoliških listih se je čitalo, da se je trasa napravila le v korist nekemu posamniku, ki bo dajal največ tovorov. Ta mož hoče postati eksporter v velikem stilu in se je on izrekel za lokalno progo, ker ve, da druge ni doseči. Po njegovem terenu mora teči proga na vsak način. Za traso, kakor se je izdelala, so bili merodajni jako tehtni razlogi, mej njimi v prvi vrsti financijalui, pa tudi oziri na Novo mesto. Ker se nam  brani zveza s Karlovcem, moramo misliti na
merljivosti mi je oblila obraz, ko sem čital ta podlistek. In kako realistično je pisan! Ženitovanjsko gostovanje v prvi sobi, v drugi pa filijala tistega oddelka ljubljanske bolnice, kjer se rabijo — krstni botri Emile Zola, veseli se, tvojemu prvemu slovenskemu učencu otvorit je „Slovenec" svojo katoliške predale! Vi samci pa, ki plačujete težke denarje za pikantno francoske in nemške knjige, pustite tujo literaturo in poprimite se domače. Naro čite si t,SlovenoaM, ki vas bo gotovo zadovoljil !
„Slovenec" bo gotovo tajil svoj privilegij, a mi bore „klafarčki" „minorum gentium", ki se nismo pospeli še višje nego do klafarske pesmi „Oj, ti Boldažki boben", spoznali smo ga, zato se v kratkem snidemo, da bomo imenovali „Slovenca" častnim „klataronom" in mu ponudimo predsed-niltvo „kluba vseh klafarjev", za kojega ustanovitev se baje vsled sobotnega „Sloveučevega" podlistka živahno agituje
Vam pa, gospod urednik, priporočal bi, da se i Vi potrudite za kak privilegij, ako ne bi bil prepričan, da bi v tem oziru bil ves Vaš trud brezuspešen, ker Vam primanjkuje — katoliške podlage.
Pozdravljajoč Vas s krepkim „živela kl afarija na katoliški podlagi"
ostanem vedno Vaš
k 1 a f a r in i n o r.
zvezo Novega mesta z Zagrebom, za kar je nneto tako vojno, kakor trgovinsko ministerstvo.
Govornik opisuje obširno celo projektovano progo, povdarja, da je ministerstvo na podlagi lastnih podatkov odobrilo proračun in pojasnjuje rentabi-liteto te proge, nje gospodarski pomen za prebivalstvo. Po novem zakonu o lokalnih železnicah prevzame država obrat za gotov odstotek kosmatega dohodka, kar je velikega pomena. Brez deželnega prispevka pa ne bo izhajati, a riziko je jako omejen, tako da se bo letni prispevek lahko iz kurentnih dohodkov pokril. Drug način je, da prevzame dežela nekaj glavinskih delnic, pri katerih pa bi se obresti glavnice izgubile, dokler ne bo proga nesla toliko, da ne nese za dividendo. Tretji način je deželno poroštvo, kakor se je prevzelo, za dolenjske železnice. V tem oziru pa bi bil riziko prevelik. Mogoča bi bila formalna garancija, da se letno plačilo dežele omeji na gotov majhen prispevek. O tem naj dež. odbor na vse strani premišlja, tako da se bo novi dež. zbor lahko precizno izrekel. In kronik bo lahko rekel: storila se je marsikatera napaka, a zgradila se je dolenjska železnica in storil prvi korak za zgralbo belokranjskih železnic. Priporočam svoj predlog. (J)obro klici.)
Pri glasovanju se vzprejme Šukljejev predlog soglasno.
Posl. Hribar poroča o prizidavi pri deželno-branski vojašnici v Ljubljani. Vsled uvedenja dveletnega službovanja pri deželni brambi je nastala potreba, da se preskrbe prostori za še dva bataljona. Deželni odbor s« je izrekel za dozidavo 8 pogojem, da bo dežela dobivala primerno najemščino. Sedanja najemnina znaša 10382 gld. 12 kr, za novi del bi se dobilo na leto 5510 gld. 93 kr., skupaj 15 893 gld. Novo poslopje bi veljalo vsega vkupe 1S0.000 gld. Kar bo vlada dajala na leto in kar bi dežela morala dajati, da ne zida vojašnice, znaša več kakor 4°/0 obrestovanje tega kapitala. Stvar se bo pa še na bolje obrnila, če pride Ljubljana v višji plačilni razred, potem se bo kapital obrestoval po 5 9/0. Z dosedanjo prezidavo še ne bo storjeno dovelj, nego bo treba zidati še več poslopij in na to eventuvalnost bo misliti. Zato naj deželni odbor gleda, da kupi zemljišča pri vojašnici, dokler ni svet predrag. Govornik predlaga:
1. ) Dežel nema odboru se naroča, naj zaradi prizidtve k deželnobranski vojašnici prične in do-žene potrebni dogovor z vojaško upravo.
2. ) Deželni odbor se pooblašča, da kupi sta v išče za prizidavo deželnobranske vojašnice in da z ozirom na mogoče kasnejše prizidave začne pogajanja za nakup še kacega druzega primernega stavišča v sosedstvu ali v neposrednji bližini deželnobranske vojašnice, pri čemer se mu je zlasti ozirati na deželne tinance.
3. ) Isti se pooblašča, da za izvršitev prizidave k deželnobranski vojašnici najame proti kolikor mogoče nizkim, vsekakor pa 4'5 % ne presegajočira obrestim posojilo v najvišjem znesku 180.000 gld., katero naj se amortizuje v 25 letih.
Posl. Pfeifer se izreče zoper to, da bi se na deželne troske zidala nova vojašnico, nego želi, naj se namesto tega, porabi novomeška vojašnica. Vojaštvo naj se sploh nastani v malih mestih.
Posl. Gr as seli i se ne čudi, da je Pfeifer dal duška svojemu srcu in opozoril na novomeško vojašnico in pripozna, da bi bilo nastanjevanje vojakov v malih mestih dobro. Govoril je pa tudi o žrtvah dežele, a tu ne gre za žrtve, ampak gre za investicije Znano je, da se prišteva Ljubljana najboljšim garnizijam, kar vojaška oblastva rade teoretično pripoznavajo, a pri reorganizaciji domobranstva se je štab prestavil v Trst, naše domobranstvo pa priklopilo polku „Klagenfurt". Vlada I i se morala ozirati tudi na Ljubljano, ko vender mesto in dežela mnogo žrtvujeta. (Živahni dobro-klici).
Poročevalec posl. Hribar pravi, da so Pfei-ferjeve zahteve nemogoče, v tem oziru namreč, da vojna uprava želi vojaške sile konceutrovati. Sicer pa novomeška vojašnica ni bila nikdar deželna ampak erarična in je tudi že prodana. Zidati bo torej v Ljubljani. Govornik se iz polnega srca pridružuje besedam posl. Grassellija in povdarja, da se tudi pri drugih strokah na Ljubljano dosti manj ozira, kakor na druga glavna mesta.
Pri glasovanji se v z prej mejo vsi predlogi soglasno _ (Konoc prih.i
V KJllblJfttll, 13. februvarja.
Celjsko vprašanje. „Grazer Volksblatt" misli, da bode vlada osnovala gimnazijo v Olji, naj tudi liberalci ugovarjajo. Proti predlagani resoluciji bodo glasovali celo nemški konservativci, ki zastopajo večino kmetskoga prebivalstva, zatorej resolucija ni stvar vsega deželnega zbora, še manj pa izraz mnenja vsega nemškega naroda. Zato se pa nanjo ni treba vladi ozirati. Liberalci iz koalicije ne bodo stopili zaradi gimnazije v Celji. Če pa izstopijo, pa tudi ne bodo sami nastopili dedščine koalicije. Ko bode vlada izpolnila želje Slovencev, se pa povrnejo v deželni zbor.
Davčni zakon. Nikakor ni resnica, da bi davčni zakon zaradi tega v državnem zboru ne mogel priti takoj na vrsto, ker morajo poslanci še poročilo proučiti, večina poslancev si ne dela truda s takim proučevanjem, tisti, ki se pa za stvar za nimajo, so jo pa že poprej dobro proučili. Zasledovali so pazno vsa posvetovanja odsekova. Stvar le zaradi tega ne more na dnevni red, ker se levica ni sporazumela s konservativci glede volilne pravice tistih davkoplačevalcev, ki po davčni reformi zgube volilno pravico. Konservativci bi radi, da se sklene kako določilo, da se vsem dosedanjim volilcem varuje volilna pravica, do'im levica trdi, da tega ni treba, ker se itak pripravlja občna volilna reforma. Govori se, da so konservativci pripravljeni glasovati proti davčni reformi, ako so ne ust reže njih željam. Sedaj je stvar odvisna od Poljakov. Će Poljaki podpirajo levičarje, desnica ne more prav ničesar storiti.
Dr. Suess o stanju kmetijstva. V dolenje-avstrijskem deželnem zboru je poslanec dr. Suess pobijal govornike, kateri so govorili o bedi kmetskoga stanu. Rekel je, da pretiravajo, kajti v posojilnicah na Dolenjeavstrijskem imajo kmetje uloženih blizu 2 milijona goldinarjev. Suess je trdil, di se s slikanjem bede kraetskega stanu le vzbuja nevolja mej prebivalstvom. Svota 2 milijonov goldinarjev res ni majhna na prvi videz, a pomisliti je, da štejejo okraji, za katere so osnovane te posojilnice, nad 200000 prebivalcev, torej pride na lednega komaj 10 gld., kar pač ni veliko. Tako, kakor gospod Suess, misli večina nemškoliberalne stranke, a vender konservativni slovenski poslanci podpirajo te liberalce v državnem zboru. Vsakdo, ki to dobro premisli, mora spoznati, kako je s tisto skrbjo za kmeta, o kateri toliko govore in pišejo doma.
Volilna reforma in delavci. Na shodih delavcev v nedeljo se je naglašalo, da izmej vseh predlogov, ki so se stavili za volilno reformo, je dosedaj najugodnejši poslanca Krausa, da so osnuje peta kurija z občno volilno pravico. Delavci pa morajo z demonstracijami vlado silit', da volilno reformo ne odloži. V tem pa niso delavci jedini, bi li se poslužili sile v dosego svojega namena, ali ne.
Moravski deželni zbor se je zaključil. V končnem govoru je namestnik nuglašal, da je v politiki treba razmere trezno presojati, le tako je mogoče upati boljše prihodnj sti. — Te besede so baje veljale Čehom, dasi bi treznost bilo umestneje Nemcem priporočati.
Aleksander Abaza. Dne 6. t. m. umrl je 74let.ni ruski državni tajni svetnik Aleksander Abaza, jeden najznamenitejših državnikov v Rusiji. Po svojem političnem prepričanji je bil zapadnjak in dober prijatelj generala Loris Melikova Pod vlado carja Aleksandra II. je Abaza imel vel k vpliv. Sodeloval je pri raznih velicih reformah sedanjega časa. Bil je jeden najgorečuejših zagovornikov misli, da se v Rusiji uvede ustava. Nekaj časa je bil finančni minister in je odpravil solni davek, ki je hudo zadeval kmete. Pod Aleksandrom HI. je bil do 1893. 1. ravnatelj narodno-gospodarskega oddelka. Posebnega vpliva pa  pod vlado  Aleksandra III. ni več imel.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. februvarja. — (Kaznovana Notranjska.) V predvčerajšnji seji dež. zbora se je, kakor razvidno iz našega poročila, posl. Arko zaman trudil pridobiti sicer aa kmeta „tako unete" konservativne poslance, naj bi glasovali za njegov predlog: .Deželni zbor se izreče, da je za vodovod v Cerknici zagotoviti, v slučaji, da prevzame država 50°/0, vdeleženci pa 20*/o dotičnih troškov, 30% deželno podporo." Posl. Klnn je hotel Cerknico kaznovali za to, da je volila po*
klancem svojega in ne njegovega zaupnega moža, izrekel se je soper predlog, — dasi je bil stvarno povsem umesten in tako stilizovan, da se ne more ob njem nihče izpodtikati — in ukazal svojim „somišljenikom" , da morajo proti njemu glasovati. To se je rgođilo in predlog je bil odklonjen, Cerknica je bila kaznovana. Jednako je kanonik Klun hotel postopati tuđi glede vodovoda v Logatci. V predvčerajšnji seji se je z vso silo upiral dotičnemu predlogu. Poznalo se mu je, da ga vodi pač strast in bil je ves togoten, ko mu je posl. Arko povedal, da Notranjski še vode ne privošči in ko je posl. Hribar ga spomnil na prvo dolžnost vsakega poslanca, dobrohotno postopati proti vsem okrajem. Ta lekcija je izdala, kajti v današnji seji se je glasovalo o predlogu glede logaškega vodovoda in so zanj glasovali ne samo narodni in nemški ampak tudi konservativni poslanci in celo sam kanonik Klun se je četudi z vidno nevoljo in le na pol vzdignil s svojega sedeža.
— (Notarji in „Slovenec".i Kakor je čitateljem našega lista znano, opozorili smo v sobotni številki na „poslano* tukajšnje notarske zbornice z dne 7. t. m., v katerem ta navaja svoje pismo na uredništvo „Slovenca" radi istih dveh slučajev, o katerih sta dva notarja zahtevala legalizacijsko pristojbino po 30 kr. reči: trideset krajcarjev, sicer po zakonu popolnoma opravičeno, in potem odgovor „Slovenčevega" uredništva na to pismo v listnici. Kdor je bral ta odgovor v „Slovenčevi" listnici, misliti si je moral, da je notarska zbornica v resnici nedostojno in neosnovano pisala in radovedni so bili izvedeti vsebino dotičnega pisma zbornice. Vsled tega morala je zbornica sama na dan s tem pismom, in ko smo je prebrali, videli smo, kako -arogantno odgovarja „Slovenec" na poizvedovalno pismo notarske zbornice, katera ima čuvati nad po slovanjein njej podrejenih notarjev — Da je pa zbornica, katera še vedno ni imela pojasnila v rokah, -dalje poizvedovala in se konečno dne 8 t. m obrnila po svojem poslancu na uredništvo „S1 venca", to je pač samo ob sebi umevno in njena dolžnost. Popolnoma opravičen je bil tudi ta drugi korak notarske zbornice, U „Slovenec", kateri črti notarje in vse, kar je s temi v zvezi in to menda radi tega, ker želi, da bi zanaprej notarska pisma delali zopet tam, kjer so jih v onih časih, iz katerih vedo naši starejši kmetje marsikaj zanimivega povedati, je druzega mnenja in napada zopet v svoji številki z dne 11. t. m. notarsko zbornico radi tega njenega koraka ravno tako surovo in hribovsko, kakor prvikrat radi njenega povsem stvar nega pisma. Da s takimi ljudmi ni mogoče stvarno razgovarjati se O resnih stvareh, kakor je notarijat — se je tu zopet pokazalo.
— (Osebne vesti) Finančni komisar v Ljubljani g. Ivau Mrak je imenovan tajnikom pri fin ravnateljstvu v Ljubljani. — Poštni tajnik dr. K. Reuss v Trstu je premeščen na Dunaj; asistent Fran Bartoš v Gorici je stopil v pokoj; asistent Fran Sornig v Trstu pa se je odpovedal službi.
— (Slovenska opera.) Petek dne 15. t. m. bode za prijatelje slovenske opere posebno znamenit dan. Prvikrat se bode namreč pela izvirna opera v treh dejanjih „Urh, grof Celjski", spisal Anton Funte k, uglasbil Viktor Parma. Zanimanje za to najnovejše delo na polju slovenske glasbene umetnosti je naravno veliko in občinstvo že težko pričakuje, da se mu poda novo delo domačega skladatelja. G. Par maje že dospel v Ljubljano, da se udeležuje zadnjih skušenj. Po vsem, kar se nam poroča o tej operi, smemo pričakovati za petek izrednega glasbenega užitka. O delu samem spregovorimo v jutrišnjem listku.
— (Slovensko gledališče) Včerajšnja druga predstava „Fromonta mlajšega in Rislerja staršega" je stekla tako gladko in srečno, kakor prva, razun v prvem dejanji, kjer so jo neznani razlogi neko* liko zavirali. Vse osobe so imele hvalevredne, nekatere celo odlične uspehe. Na novo je nastopila goapioa Slavčeva v ulogi preprosto dobre in krotke Desiree, katero je pogodila v vsakem oziru na veliko zadovoljnost občinstva. Igra in predstava je zaslužila večjega občinstva, Boljšega v drami se na provincijalnem odru že ne more zahtevati. — Gospića J. Po lako va, ki si je v letošnji sezoni slasti kot „Nitouohe" pridobila lepo gledališko ime, prestopila je včeraj k „Carltkeatru" na Dunaj i. Na mnogo sreče!
— („Jour-fixeu) bo danes zvečer ob l/i8. uri ■ pri Slonu".
— (Maškarada pevskega društva »Ljubljana".) Vabila so te ze razposlala. Ako kdo po neljubi pomoti vabila ni prejel, blagovoli naj se oglasiti pri g. Zalazniku na Starem trgu, kjer se tudi dobivajo ustopnice. Razun godbe si. pešpolka kralja Belgijcev št. 27., naznanila je svoj prihod novo ustanovljena ljubljanska, katera je jako mnogobrojna in baje dobro izvežbana in ki ta večer prvič nastopi.
— (Občni zbor Marijine bratovščine v Ljubljani) vršil se je minolo nedeljo dopoludne v magistratni dvorani vpričo 100 moških udov. Predstojnik g. K. Lachainer je podal v kratkem pregled, po katerem so dohodki v lanskem letu znašali 40011 gld. 29 kr., stroški pa 3998 gld. 11 kr., a društveno premoženje je koncem leta 1894. znašalo 24.007 gld. It! kr. V imenu pregledovalnega odseka je poročal g. Arzelin, da so vse društvene knjige, društveni računi o dohodkih in stroških v najlepšem redu. Odboru se je dal absolutorij. Pri dopolnilni volitvi v odbor bili so zopet izvoljeni gg. Karol Dostal, Ivan Dogan, Karol llinterlechner, na novo pa Anton Gams, v pregledovalni odsek pa gg. Arzelin, lienda in Reich.
— (Sneg brez konca in kraja,) to je menila deviza letošnje Uredne zime. Komaj je začel vsled nastalega južnega in deževnega vremena giniti novo padli sneg in smo mislili, da ga bode že vendar dovolj, padlo ga je ponoči zopet prav obilo. Snežne barikade po mestu so v nekaterih krajih že tako visoke, da se ne vidi preko njih. Lahko si je misliti, kako je po deželi. Kakor vse kaže, so morali b;ti tudi drugod snežni zameti, ker nam je zjutranja pošta popolnoma izostala.
— (Narodne čitalnice v Kranj i maškarada vršila se bode v društvenih prostorih v soboto dne 23. februvarja 1895. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Vstopnina: Članom 30 kr., nečlanom 00 kr. za osebo; nekostumovani, izvzemši garde-dame plačajo 40 kr. globe Pri plesu svira oddelek vojaške godbe c in kr. pešpolka št. 27.
— (Narodna čitalnica v Črnomlju) je letos priredila že dve veselici: 13. januvarja plesni ven-ček, 2. februvarja pa Vodnikovo svečanost. Plesni venček sicer ni bil tako številno obiskan, kakor bi bdo želeti, vender je prekosil še venčke prejšnjih let, na Vodnikovo svečanost pa se je zbralo vse, kar kaj šteje, in tudi uuanjih gostov je bilo mnogo. Koncert je sijajno Uspel in tudi dramatična predstava je vse navzočmke iznenadila. Posebna zahvala gre g. Fabijauiju, ki je ves ča«, kar je bil pri nas, vodil veselice jako spretno« Po koncertu se je seveda plesalo, kolikor je pros or dopuščal, a plesalo se je ueumorno do jutra.
— (Ilirsko Bistriško Trnovsko gasilno društvo) priredi dne 17 svečana 1895. v prostorih JelovŠkoVS gostilne v Ilirski Bistrici veselico z dramatično predstavo in plesom. Pri zadnji točki svira domači tercet. Začetek ob l,'%8. uri zvečer. Vstopnina za izvršujoče člane gasilnega društva 20 kr., Z rodbino 30 kr.. za nečlane 50 kr., z rodbino 70 kr. Ker je či^ti dohodek namenjen v pokritev stroškov  gasilnih   priprav, se   preplačila hvaležno
sprejmč.
— (Bralno društvo v Radečah pri Zidanem mostu) je priredilo dne lo. t. m. veselico, ki je jako dobro uspela. Na vzporedu je bil koncert, (sekstet v orkestru), petje, srečkanje in ples. V sekstetu so pod vodstvom g. P. svirali iz prijaznosti trije gospodje z Zidanega mostu in trije domači. Koncert je jako dobro uspel, tudi mešani in moški zbor, katera je bil vadil z veliko marljivostjo g. Kamni kar, je pod vodstvom g. P. žel obilo pohvale. Da je bilo pri srečkanju mnogo zabavo in da se je živahno plesalo, se po sebi umeje. Inteligencije je bilo malo, ta bi raje hodila v kak mejnarodui ke-gljaški klub — ka-li.
— (Rojansko posojilno in konsumno dru štvo) v Bojana pri Trstu imelo je 3. t. m. svoj letošnji redni občni zbor, katerega se je udeležilo 101 zadružnikov, 1 5 jih je poslalo pooblastila. Zbo rovanji je predsedoval načelnik g. Just. Piščanec. Prometa je imelo društvo preko 100.000 gld., čistega dobička pa 920 gld. Sklenilo se je najeti posojilo za nakup lastnih prostorov. V ta namen se skliče izreden občni zbor, da premeni pravila. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik g. Just Piščanec, odbornik gg. Fr. Štrekelj, Ant. Brenuc, Josip Jamšek, Ivan Gerdol, Josip Turk, Matej Ster-žinar, Josip Pertol in Iv. Gregorič; v nadzorništvo gg. Fr. Mikelič, Alojz Golievšček, Fr. Dolenc, Iv. M. Bole, Iv. M. Gombao, Fr. Ferfolja; v razsodišče gg. T Thaler, Jvan Nabergoj, Karol Barbo, dr. M. Pretnar, dr. K. Glaser, Iv. Martelanc To konsumno društvo že peto Ihto lepo napreduje ter se polagoma širi, radi česar je priporočamo vsem onim, ki si naročajo razno kolonijalno blago ali vino v Trsta.
— (Redek lov.) V Tupanju v Dalmaciji je tamošnji ribič vjel dno 4. t. m. lepo morsko tele. Ta redka žival je dolga 1 meter in tehta 50 kilogramov.
— (Nemška temeljitost.) Dunajska „Bautn-dustrie - Zeitung" dosledno piše o „kralj, ogerski vladi v Zagrebu" in pa o „kralj, ogerakih okrajnih oblastvih* na Hrvatskem. Pri tem listu pač ne vedo, da je Hrvatska avtonomna v tacih stvareh in da se oficijalno imenuje vlada v Zagrebu „kralj, hrvatsko slavonsko-dalmatinska. Omeniti je, da avstrijsko učno ministerstvo priporoča ta list kot učni pripomoček na obrtnih šolah.
— (Vihar v Senju) Ze štiri tedne je v Senju tako vreme, da tacega še niso imeli. S hiše kmeta Ivana Tamljanovića je odneslo streho dne 4. t. m. Trije otroci so se na čuden način rešili. Gospodarja je sneg pokopal, da so ga izvlekli šele čez 15 ur. Sedaj je nevarno bolan in bode težko okreval. Zelo primanjkuje drv, ker ljudje od nobene strani ne morejo ničesar pripeljati.
* (Ruska razstava tiskarstva.) Gosp. Kru-moslav H e r u c nam piše iz Petrograda: Za meseo dnij, tedaj 27. (15.) svečana t. 1. otvori se tukaj „Prva vseruska razstava tiskarstva", katere se lahko udeleže tudi inozemni izlagatelji. Kolikor mi je znano, prispelo je že mnogo prijav iz zapadne Kvrope in Amerike, a nijedno prijave od inozemnih Slovanov. Knjige in novine so najzanesljivejše merilo razvitka in prosvete. Zategadelj je, izložba tiskovin brezdvomno imenitna v svetovni prosveti, tedaj bode sm šno za sedanjike in v zgodovini sramotno, ako se od več kakor oOO inozemnih časopisov slovanskih ne pojavi niti jeden na tej kulturnej slavnosti Rusije. Tu, na izložbi, se ponudi raznim slovanskim narodom prilika, da daj o glas o sebi pred tisoči in tisoči izobraženimi, prvimi učenjaki cele Rusije, ki gotovo posetijo razstavo v teku S mesecev, kolikor časa bu namreč odprta. Da tudi jaz nekaj doprinesem občej kulturuo-slovanskej stvari po svojih slabih močeh, odločil sem, da izložim svojo zbirko slovanskih novin in časopisov (a nikakor popolno in novo.) Mnogo bolje bi namreč bilo, da se iztožijo vse sedanje slovanske novine, po jezikih in strokah. Zategadelj prosim ponižno vse gospode izdajatelje in undmke |>oljskih, čeških, slovenskih, lužiških, slovaških, hrvatskih, srbskih, bolgarskih in m domskih novin brez razlike smotra m stroke, da mi priporočenim ovitkom pošljejo takoj, ko so to brali, po dva iztisa svojih izdan j, ako je le možno prvo številko 1 89 5. leta. Vsakemu, ki mi pošlje svoja izdanja, hočem doposlati pravočasno sestavljeni imenik sedanjega slovanskega (vključno tudi ruskega) časopisja, ali pa mu plačam na zahtevanje vrednost doposlauih izdauj. Prosim vse dnevnike slovanske, da prevedejo in uvrste ta moj poziv. — K r u n o s 1 a v H e r n c . P e t r o g r a d , G u s e v p e r e u I o k 4.
* (Anarhisti na Češkem ) V Kraljevem Grad i na Češkem se je vršila predvčerajšnjim in včer..j kazenska obravnava proti nekim delavcem, toženim veleizdaje, zarote in anarhistične agitacije. Najma, -kautnejša osoba mej zatoženci je .Jurij Wolf, 27leteu delavec, katerega dolži obtožba, da je storilec atentata na Mauthnerjevo tovarno v Nasodu in da je ponarejalec denarja. Atentat na Mauthnerjevo tovarno se je zgodil dne 4. aprila 1 I- Tisti dan j« žid Mauthner praznoval svojo sedemdesetletnico. Bomba katero je Wolf vrgel v Mauthnerjevo hišo, je bila taka, da bi bila lahko nastala velika nesreča. Wolf je osnoval tudi tajno društvo „Pekel", čegar namen je razširjanje revolucionarnih idej; Ta obravnava obuja veliko zanimanje zlasti na Češkem, ker je to na Češkem prva obravnava zaradi storjenega atentata z dinamituo bombo. Glavni zatoženec Wolf je tuberkulozen in ne bo dolgo živel, zato pa pričakuje tudi s stoično mirnostjo konca pravde in sodbe.
_J_
-----t""
Slovenci in Slovenke! ne zabite
družbe sv. Cirila in Metoda I
^__4^
_j___
Darila s
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. d i -jaki izpod Nanosa G kron.   Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Za „Narodni dom' v Ljubljani: G. Jo*. Pavlin 4 krone 28 vin. kot del nabranega zneska v „Kranjski vi nami". — Živio rodoljubni darovalec in njega nasledniki!
Kn Ji* & xr n o m t.
— Veneo slovenskih pesnij. Za citre sestavil Jos. Mešiček. Založila L. Schvveutuerjeva knjigarna v Brežicah ob Savi. Drugi natis, cena 70 kr. Najbolji dokaz za to, kako je ustregel podjetni g. izdajatelj slovenskemu občinstvu z mi. nun vencem, je ta, da je v primerno kratkem času razprodal prvo izdajo in je bilo treba druzega natisa* Venec obseza pesni „Slovenec sem", „Od straže hrovaške", »Pridi Gorenje", „Bodi zdrava domovina", »Preljubo veselje, oj kje si doma", »Zvoni-karjeva" in „Pobratimija", v prav efektni harmonizaciji. Vnanja oblika izdaje je prav lična in tisek iz Eberlove tiskarne muzikalij lep in razločen. Gotovo bodo prijatelji citer z veseljem sezali tudi po tej novi izdaji mičnih slovenskih pesnij.
Gorica 13. februvarja. Vladni zastopnik je izjavil, da se deželni zbor zaključuje, ker Slovencev ni k zborovanju. Italijani so podali protest.
Dunaj 13. febniv.-rja. Govori se, a še ni gotovo, da je vlada naročila deželnim n a č e 1 d i k o m, d a takoj začno priprave za državno z borske volitve.
Dunaj. 13. februvarja. „Vaterlandu" se poroča iz Gradca, da Izstopijo iz štajerskega deželnega zbora konservativci, ko bi se odklonil njih predlop, da se Spodnje Štajerske se tikajoča deželno kulturna predloga vrne odseku, dokler se v zbor ne vrnejo Slovenci.
Dunaj 13. februvarja. Weigl je odložil referat o domovinskem zakonu in izstopil iz odseka.
Sofija 13. februvarja. Vznemirjenost za radi užitni ne se je pomanjšala,  ker je upati, da se mej Sofijo in Dunajem doseže porazum-Ijenje. Bolgarska vlada je pripravljena, načelno vzprejeti avstro-ogerske zahteve.
Benetke 13. februvarja. Mati črnogorskega kneza Stana Petrovič, vdova velikega vojvode Mirka Petroviča, je včeraj po noči za starostno oslabelostjo umrla.
Draždane 13. februvarja. Finančni minister Thummel je umrl za kapjo.
Poslano«
„Slovenski Narod" priobčil je v sobotni številki daljšo notico, katera govori o zadnjem z boro vanji tukajšnjih gostilničarjev in kavarnarjuv. V tem je koj uvodoma tudi j_rov<>r o konkurenciji italijanskih vin in rečeno mej dragim, da se je italijansko vino, koje se razpečava na tukajšnjem trgu, anali-zovalo v Klosterneuburgu kot umetno vino. Ker jaz v svoji gostilni točim italijansko vino in se je moje vino v kemično analizo odposlalo, čutim se sprva v obrambo dobrega imena moje gostilne in nadalje mojim častiti m gostom nasproti obvezanega tem potom javno povedati, da dosedaj o mojem vinu ni bila nikakerina nengodna analiza iz Kloster-nenbnrga semkaj prijavljena marveč se mi je dne 11. februvarja 189:") pri tukajšnjem slav. magistratu uradoma naznanilo, da ja moje vino spoznano bilo povsem pristnim in naravnim
S ■poštovanjem (177) jos. 2L4o3ea»a%
gostilničar v Vegovih ulicah it. 10.
Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prcha\ ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dnbrnznane^a, pristnega „Mtdl-evega Seiil I itz ■ praska",
ki bc dobi 7.a nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na VBe težkote prebav ljenja. Originalna Skatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prnfiek vsak dan le k ar A. MOLI/, c. in kr. dvorni zalagate Ij na DUNAJI, Tuclilanben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLb-ev preparat, zaznam«.van z varnostno znamko in podpisom.        1 (4—3)
Umrli so v Ljubljani:
11. februvarja: M«»rtin Strajnar, posestnik, 5.3 let, Ulice na Grad fiv V2. — Ferdinand Ivanišević, zasobni uradnik, 41 let, Florijansko ulice št. 2S. — .lanez Gregorett, delavec, 43 let, Žabjak ftt. 2. — Ignacij Berdajs, umirovljeni rudar, 73 let, Poljanska cesta &t. 6«>.
V deželni bolnici:
8. februvirjn: Gašper Kotar, gostač, 74 let.
10. februvarja: Marija Flore, gostija, HO let.
Meteorologično poročilo.
n d	o&3 upa* <o Vanja	Stanje liaronoa r*	1 in. f : atnra	Vetrovi	Nebu	Mokrimi v
		v mm.				
t.' JE «2 *>*	. vjurrai popnl. Bvadai	7->l) 8 «. . 788*. ... 7-2 \'2	0 l" (j 4 8« C 1 S1 •	brez v. si. svz. si. svz.	megla ol.t. obl.	lu-7.. de>.ja, sneca. '
	Srednja	temperatm	a    8«, za	2'7° nad normalom.		
JD-u.an.ajslsa, "borza,
dne 13. februvarja 1895.
/Saiipiu državni dol t« v untati Skupni Urtavni dolg v srebru a'HtrijuUa zlata renta.....
Avutrijnka kronika renta 4 Ogi-ruka zlat, renta 4* „ .... Ogerska kronska renta 4°/ A.VHtro-oj!erfh.   haoAn« delna •
Kreditne do!m<c.......
Ij<mii«mi viKta.......
Nemftto drž. bonkovoi za  leo tanrk ?0 mark ...
SO fr.iaUov.....
ilij.uisiii bankovoi.....
*.) kr. cekini..... . .
•i ,, «ii »Hvoe m-f^ke iz 1. ! MM ;><> ||J T I>:-;.uvnc »-.-..Mi ./ .      I (.«> i«.'> . :,{, kimava mg, ..•      >' , po ion
t  rn'i. ttbfi. »VatT,      .•/« -'-In'" Muti Ii8»
Krodnae tse&kt po 100 f,id. . ljubljanske srečk.' l...ii..it«.»i hrttetce po 10 udri, . Akcije aiiflo-avs'r banke  DO glđ, ', iatnwuy i'roAt, veli. |70 Rjd, a. V, •Papirnati rubi-li ...
i;ld.
102	gld	15	
102	»	10	•
ifij	*	3"	
lito	r	95	
184	k	85	
' u		80	
1100			
415	m	—	*
	-	40	■
l".' i	i*	72',',	•
12	*	14	
ft		84«/.	tj
10	*	95	
S	v	84	p
151	gld	—	kr.
20o	■	80	
132		75	
lv 4		—	
BOO		88	
24		»0	
tta		5u	
BI		75	
442		—	rt
	4	»Si/,	
klavna ralopcn
pristnih ruskih gumijevih galoš
pri (126—5)
J. S. Benedikt-u v Ljubljani.
V^KitK <lrtn sveži
glf pustni krofi
dobć se pri
Jakobu Zalazniku
Stsiri trgr št. 21. (16-15)
♦♦»♦»♦♦♦»♦♦eeeeeeeoeee*»♦♦♦»♦♦♦♦♦
£ Na najnovejši in najboljši način %
l it molu o (1180—35) J
t zobe in Koftovfa ?
• uttavlja brez vsakib bolečin ter opravlja pbmibo- ♦
* vhh|h in \se sobne »pernclje, — odstranjuje 9
# mbne bolečine z usmrtenjem Živca ♦
j zobozdravnik A. Paichel j
♦ poleg Čevljarskega mostu, v Kdhlerjevi hi&i, I. nadstr. +
Vsem, ki žele  kupiti za produjalnico in gostilno prikladno posest*o, se nudi izredno ugodna prilika.
Lepa hiša z zemljišči
sredi vasi Mm urino pri Uf I j I, blizu cerkve, v kateri bi^i se nahaja prodnjalnica z mešanim blagom, ki obstoji že čez 50 let in katero posestvo je cenjeno na lil IO gl«! , prodajala se bode pri C. kr. sodišču v Litiji, in sicer
dne 15. fetjrvL-^ra.rja. 1895 in đ.xxe 15. marca 1895
vselej ob 11. uri dopoludne.
Natančni pogoji so na vpogled pri c. kr. notarju g. I.ii U i Svcbii in pri c. kr. okr. sodišču v Litiji. (156 —")
* Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, X T  kakor tudi gg. mizarjem, da otvorim z dnem 8. fo- *
• bruvarjom tukaj
v LjubLani, na Bregu št. 20
plesno h latasto obrt.
Moje 25letne izkuSnje v tej stroki mi omogo'n-jejo izvrSevati vsako delo naj fine je, najsolidneje, no da bi mi sc bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah, ker sem pri tvrdki Eberl, kjer sem delal skozi 80 let, izvrSeval najfineje imitacije vsakovrstnega lesa. / velespoStovanjem (134—f>)
Josip Makovec
pleskar in lakirar ■■a  Bregu,  %«»lMO»n   IiInu  k(i>v. HO.
w
FViporočevano od ravnateljstva poliklinik*.!
Uporablja se pri oslovskem kaftlju, Influenci, boleznin na vratu, pralh in pri otroških boleznih
konjakov sladni izvleček.
Neobhodno potreben ?a rekonvalescente.
Dob va se v vseh boljfiih lekarnah, droguerijah.
Tvornica     (1 .'102— H V-onjakovega sladnega izvločlca v Loipnlku.
Pristna Brnska suknena roba
za spomladim in potrtim dobo 1895.
Kupon 8*10 met. ( kI«I.   4 no i* <lol»r«-      j = KM<   o—  i« ■»«»!j c tflil,   7.75 is II ur "co
populili«
obloko (•uktij««
Ulacf,  trlo« nI U)
Htlftil*' MUHI)
Ul«l.   «•—   i* iiiieie I U><l. 1O.30 i i. iiutlliM-Jel g
Kupon za crno salonsko obliko I O.—, blago za
vrhnje suknje. 1 d<> i /a turiHtt« cm peruvieune indosking, blago za unif rine drž. uradnikov,  najiiuejo greilašano tkanino itd. raspul l|a po tovarniških  cenah kot reelna in solidna najbolje znana zaloga suknenoga blaga
SIEGEL-IMHOF v Brnu.
Vzorci laltoNl in poaiaino pronto! — Jamči se za to, tla
pošiljke popoluoiiia '»Igotariajo vzorca. Na nvatenje! S avno p. n. obdinutvo se zlasti opozarja, da bo blago dobi iimo-o cene>|«. ce so premo im-n.eu, nego če se naroča od lakih, ki sumi isto pri nas kupujejo. TtrUl.a MU-^fl-Imli«.f" r Urim razpošilja vse blMieu po p m vi h lotarnisiUllt «enwh, ne da bi v rafinu jemala privatne kupovalce jako ofikodujofiega •loparakoga „krojafikega popusta". (139-3)
C. tr. glavna favaattljun a;sir, tiri, teleiait.
Izvod iz voznega reda
vei'avnegra  odL X. olctoTora. 1894
JVMtopno omenjani  pr(h«J»l U  Id   odh^alni  (ul oaM^ntU ■<> 9T*4y\J++vr\rp*)€ein š<un*. SradnjMTropakl ĆM )• k»|ttrau tean v i,),,.. IjMtl       * minuti napr«i.
Odhod la LJvblJaa« jut. kol.)
O* 19. nr* A mit*, po iwM OMbnl ?l*k t Trhlm, PonUbal, Hrtijak, O«.
loTeo, Fr*na«n*fe«to, I.Jul.iio, c»m SaUthai v Ana«««,   Itchl, Omua.
dan, Soln««r»il, Land-Oaatafn, Kali u» Jcaaru, Stoyr, Lina, Tlu !.>i.vion
Placu j,  Marijine ram,  K«or,   Karlora   V»ra,   Praitoora  vara, l'ras.0_
l.iptljo, Dunaj vi» AniMtetten. Oh  *$. atrt IO tnin. *Jntrnl metani vlak t Noto m m to, lotit.«. OH 7. «ri  tO min. slftrnt ..»obal vlak ▼ Trhli,   Hontahel,  H. Itak, OV
Iotao, Kraaaenifoate, Ljubno, Dunaj, oea Selatlial t Salnograil, I)un»
Tla Vmht»'tt.»ii.
Oh i'j. url SS min. ,tnj>o4u<ln* mnaani vlak t Novo muilo, KoiievJ*. Ob It. uri SO mit*. ,U'i>ot*ttln« uaabnl vlak v Triu«,  Pontaaal, Moljaa,
Onlovec, KrMnaonafnsta, l.j.il>u«>, Selatlial, Dunaj. Oh 4. aH 14 mlH. pnjnluttn* oaabnl Tlak * Trl.lt,  Haljah, OeloTeo,
ljul.no, eea Halalhal t 8»lno«r«dt  Lend-Outafn, Zeli u» Jonera, Ino.
moil, Hr.-i.-nic, Ourih, (tenaTO, Pari«, Steyr,  Mao,  Omiimlnii, Iaohl,
Bniiajevioe, Plaanj, Marijine Tara, K^er, ITraneove Tare, Karlove Ttrt,
Pnivo, l>ip«ko, Iiun^j vi« Ametptten. Oh 7. tiri HO min. mverrr melani Tink t Noto raaato, Kočevja
Prihod v LJubljano (jai. kol.).
Oh ti. ttrt 39 min. e/itfoij oiabnl Tlak a Dunaja Tla. Anutatten, Ldp-tijo, Pra««, PraueoTth TnrOT, Karlovih varov, Mfnt, Marijinih Tarov, ricnja, Rudejuvio, Holuoifradn, I.Ino*, Hlarra, Omundena, Iichla, Ana, •eea>, Zollr na jeieru, Ucnd-Oaateina, Ljub ne«*, Oelovoa, HnUnkn-Frananu«faatr T»bU»
Oh H. Mrl 19 min. mjtttrnj mekani Tlak la Kodevja, Novega Dlllt.
Oh ti. uri '47 min. iittfmltutn« oanhnl vlak s Dunaja Tla Ametatian. Lipalj'', Praffe, PrauvOTih TaroT, Karlovih varov, Ker a, Marijinih varov, Planja, Budcjevia, rlolnofrrade, Linoa, Htejrn, Parlaa, Ueiieve, Curilaa, Breirnina, Inomoet», Zella na Jaeeru, Leud-Uaateina, Ljnhna^a, Pelovca, Llanta, Poutabla, TrblAa.
Ob ». ari .IV mi«, i ><»/><>/«)/rte m eea u I Tlak la Koeevj., Normi« maata
Ott 4. uri 4H min. jiufHtiu-ln« aaebni Tlak i Dunaja, Ljui.uBafc, SnUthala Hrlj..ka. Celovca, Prameuefoata, Pontabla, Trbtia.
lih ». uri       min. *rr-«*<*r inelanl Tlak la KoAeTja, Noveita Meita.
Oh O. aH VI ntin. *t*xrr oaehnl Tlak ■ Dnnaja preko Amilattena It. Ijubuoa*. HeOalia, OeloToa. Pontabla, Trbiia.
Odhod U LJubljana (dr*. kol.>
Ob   7. uri »,t min. nf**trtv'       t Kamnik. ,     9.   m   OS    „    popottulnm „ n -     fl.    -   SO     n     904B0r « m
Prihod V LJubljano (drz. kot.v
Ob O. ««rfl 30 min. *\h*tr<>J U Kamnika »    11.    n    t/i     ,     dajiolurtnm   , ,,
5—36)
Krojačica z Dunaja
priporoča se za najukusnejBe  izgotavljanje najmodernejših
toilet za gospe in otroke. tisi-5)
Najboljil kroji! Jako šmarna oene!
^£a.rlja. Baumg-artnor
Doua|»ka cent« nt.  8, I. utmtlMirOpje. ^W
Komi oziroma poslovodja
Ini'f h»* za neko trgovino z mešanim blagom v večjem mestu na Kranjskem tipreten in zanesljiv komi, ki jo zmožen opravljati tudi delo poslovodje.
Ofcrti, podprti s spričevali, naj se pošiljajo upravni-Stvu .Slovenskega Naroda". {UM—3>
Staroznana
trjcovlim T» urami
nujtlnejSe vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, re-petirk, kalenderskih ur in krono-grafov, najnovejšega v table.iux-nrah. urah z njihalom in dragih
urah. Najnižje cone. Popravljanja se izvršujejo naJBkrbneje. — Prvi in najstarejši optični zavod najfinejših naocal, bčipalccv v zlatu, ziatu-double, niklu itd.; največja izber kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v to stroko spadajočih predmotov pri (1420—43)
N. KIJDIIOI.ZlOlt-Jii, Pred rutttvieiu nt. S.
Jr*rim<a.
Prhnu
Trboveljski salonski premog
bukova drva sea gorivo, tuđi Nekaiia.
Im. SCHIFFER
Dovozna cesta..
-J*T~" Naročila so tudi v/prejemajo pri J. E. Bučarja nasledniku Viktorju Bohlfferju in na Dunajski oastl it. 26, IZ. nadstropje.       (l-J" 4)
00
Z-aSodčne kapljice^
kolo p  n. <i'(činst\o navad 110  zal.tova pod imenom
Marijinceljske kapljice.
Te kapi nun ho zelo pro-upeSmi (prOV/• oru jejo nlu-t. d. ic!a, rai«; vpijajo sli/., ho pomirljive i u olajšujoče, usta v ijajo krč in kn-p«'>ijo loludeo ; ranijo pri napenjanji sape6enoatl, preobloienem iolodol x Jedili m pijačami i. t. d.
Stoklonloa   % rabilnlm navbdom velja 90 kr., tuoat 2 arld., 3 tnoato samo 4 g-ld. 00 kr.
Priporoča jih
Lekarna Trnkdczy
zraven rotovža v Ljubljani. (1010-22)
Fo&Ujajo se vsak dan po pošti proti povzetji.
'sjjri
i i
i i i i
\
\
I PofiUJa: esjv vsjpvsjr*«
I
l»
t
i \
izdujnt.dj i u odgovorni urednik: Josip N o I i i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarna".