K upu j trn
VOJNE BONDEI
Najstarejši slovenski dnevnili v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
E Q U AL I T Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXVIl.—LETO XXVll.
Kupujte		
1 VOJNE BONDEI		
j The Oldest		
Slovene Daily	Mm BgY	
In Ohio		
Best Advertising	4*^	
Medium		
		
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 20, 1944.
ŠTEVILKA (NUMBER) 293
Nemci v poizkusu za predor zavezniških linij
KONICE SO OBLEGANE OD RDEtEVOISKE
Tudi madžarska prestolica je skoro vsa obdana-z obročem ruskih sil
Grški narod stoji za ELAS osvobodilno fronto
LONDON, sreda, 20. decembra. — Rdeča vojska je včeraj zdrobila verigo utrdb okrog Ko-šic na Slovaškem in omenjeno Važno strategično točko, na kateri sloni nemška fronta, obdala z obročem svojih sil od vseh strani. Obenem so Rusi prerezali železniško progo, po kate-ci bi se mogli Nemci umakniti proti jugu.
Obkoljen je Košic predstavlja največjo pridobitev ruskih sil tekom včerajšnjega dne na 80 milj aolgi fronti skozi juž-110 Slovaki jo in severno Madžarsko. Rusi so ponekod napredovali 8 milj daleč in napravili vdore v Slovakijo na več •lovih točkah.
V eni bitki na tej fronti je Rdeča vojska ubila 400 Nem-/ cev in Madžarov, medtem ko jih je bilo nad 2,000 ujetih.
Borba za Budimpešto
Kar, se tiče borbe za Budimpešto, ni bilo v Moskvi objavljenih nobenih uradnih vesti, toda radio je i poročal, da j 2 Kiadžarska prestolica sedaj sko-ro od vseh strani obkoljena z obročem ruskih sil.
Nemški radio poroča, da se Rusi pripravljajo na novo o-fenzivo pri Blatnem jezeru v južnozapadni Madžareki, kjer v teku regrupacija tretje u-krajingke armade za obnovitev , ofenzive proti avstrijski meji in
Dunaju.
Poročilo iz Aten: Včeraj zavezniki, danes sovražniki
ATENE, 17. decembra (O.N. ^) — Pred mojim, hotelom je ®edel na stopnicah britanski ^ojak, padalec, ki se je bil ravnokar povrnil iz izvidniške pa-tfole. Obračal je liste v mali "^odro vezani knjižici in mi de-ko je opazil,' da stojim v njegovi bližini; "Tole vas bo Zanimalo. To je knjiga, katero Smo dobili predno smo prišli ®em. o Grčiji piše — poslušaj-f' kaj pravijo v njej.
^ "Srečni ste, da greste v Gr-^^jo, kajti to je dežela zavezni-J^ov. Zaveznikov, katere je do-5° imeti." Britanski parašu-•st me je pogledal po strani in nasmehnil. "Najbrže ni de-^e, ki bi bila trpela več kot ^eije . . _ Toda Grki se kljub einu nisd nikdar podali. Možje žene so tvegali svoja življe-za britanske vojake, ki so 'li zaostali v njihovi deželi, elavci v mestih so organizi-""^li štrajke, gerilske čete, v predelih dežele so se niftožile in rasle, mostovi in ce-®te so se rušile pod udarci teh ' • Grki niso nikdar izgubili u-^^nja ..." Britanski padalec je zopet pogledal in dejal: • kaj pravite o tem?" Zmajal sem z glavo, a on je "Ne morem razume-
Pomembno poročilo ameriškega časnikarja. Za hrbtom Angležev se skrivajo fašisti in izdajice
Odlični ameriški časnikar Richard Mowerer, ki zastopa "Cleveland Press" in "Chicago Daily News," je poslal včeraj iz Rima pomembno, poročilo, ki se glasi:
Usoda grške demokracije je*
na tehtnici in iz sedanje borbe
bo prišla živa le tedaj, ako se bo dvignilo vzbujeno in pravilno poučeno javno mnenje širom svetovnih demokracij. To je moje iskt-eno prepričanje, do katerega sem prišel po bivanju v j od Angležev kontroliranih Atenah.
Potvarjanja in laži avtoritativnih virov
Temeljna vprašanja za grškim vprašanjem so bila potisnjena v ozadje od obtožb, proti-
ga imperija. Takozvana britska "življenska linija" v Indijo in na Daljni vzhod je bila od osi šča presekana, in Anglija se je zavzela, da to črto za bodoče napravi bolj varno kot pa je bila pred letom 1929.
Odtod izvira dominantno zanimanje Velike Britanije v Španijo, Italijo, Grško in Srednji vzhod.
Prav kot je Rusija izjavila, da ne bo trpela fašističnih in nedemokratičnih režimov v državah, ki meje na Sovjetsko u-
obtožb, potvarjanj in navadnih nijo, tako hoče Britanija, da
laži, ki jih širijo takozvani, avtoritativni viri. Fundamentalna dejstva v grški situaciji kot jo vidim jaz so sledeča;
Na eni strani so Angleži, na drugi strani pa velika masa grškega ljudstva, ki je organizirana v neizmerno popularnem Osvobodilnem gibanju E. A. M., čigar bojna sila sestoji iz čet Osvobodilne fronte, znane kot E. L. A. S.
Grški fašisti in izdajice stoje za Angleži
Vmes so grški fašisti, kolabo-racijonisti z Nemci in monar-histi, ki so skočili na angleško stran, da uidejo kazni za svoje
bodo v državah ob njeni "živ-Ijenski linrji" na krmilu vlade, ki bodo "varne" s stališča njenih interesov.
Anglija se zanaša na monarhije
Razlika med bdtskim in ruskim položajem je ta, da medtem ko Rusija podpira vlade, ki imajo svojo oporo med ljudstvom, pa Anglija ne dela tega. Premier Churchill in konzerva-tivci v njegovi vladi čutijo, da se je na monarhije — ali kaj podobnega —. mogoče zanesti, da bodo pristale na interesih Anglije.
Vsled tega izgleda, bo Fran-
početje tekom okupacije, in pa;cu v Španiji sledila monarhija, da dosežejo svoj cilj, ki je dik- j Iz istega razloga se je princa tatorska monarhija pod brit- Umberta v Italiji potisnilo v o-
skim pokroviteljstvom.
Zakaj se je Anglija tako globoko zamotala v grške notranje zadeve ?	#
Politika britskega imperijaliz-ma
Odgovor je; politika britske-
spred je kot "lajtnant-generala kraljestva", medtem se je anti-rojalističnemu grofu Sforzu na pritisk Anglije zaprlo pot v v urad notranjega ministrstva.
To je vzrok, zakaj se grške •mase boje, da jim Anglija hoče vsiliti kralja George-a II.
Nov grob
FRANK BOŽIČ
Danes zjutraj je umrl Frank Božič, star 63 let, stanujoč na 4462 W. 130 St., West Park, pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
URADNICE PROGRESIVNIH SLOVENK ŠT.]
'Pri krožku št. 1 Progresivnih Slovenk je bil izvoljen za prihodnje leto sledeči odbor: Predsednica Mrs. Ana Zaic, podpredsednica Mrs. Antonia Tonile, tajnica Mrs. Frances Wolf, 14703 Sylvia Ave., zapisnikari-ca Marion Bashel, nadzorni odbor: Mrs. Rose Slejko, Mrs. A-na Brenčič in Mrs. Josephine Zafret, poročevalka Mrs. Frances Wolf, zastopnica za delniško sejo S. D. D. Mrs. Ana Zaic. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu v dvorani št. 3 S. D. D. na Waterloo Rd.
ODBOR DRUŠTVA "RIBNICA"
Društvo Ribnica št. 12 S. D. Z. je na svoji letni seji izvolilo sledeči odbor za leto 1945: — Predsednik Frank Wirant, podpredsednik Anton Kaušek, tajnik Joseph Ban, 1218 E. 169 St., zone 10, zapisnikar Andy Sadar, blagajnik Anton Debelak, radzorni odbor: Frank Žagar, Anton Kaušek in Frank Drobnič, E. 64 St., zdravnik Dr. F. J. Kern in ostali slovenski zdravniki; zastopnik za delničarsko sejo Slovenskega narodnega doma Andy Sadar, za Klub društev S. N. Doma Frank Žagar, za Prosvetni odbor SND Joseph Pograic, za JPG, SS Frank Wirant in Luka Hočevar, za SANS Frank Wirant in Frank Žagar.
pruštvo zboruje vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 uri zvečer v starem poslopju S. N. D., soba št. 4, in ostane še za-naprej član S. N. Čitalnice.
delavskem domu na Waterloo Rd. Članice se prosi, da se se-
MARŠAL TITO ZAČEL ■ BORBO ZA ZAGREB
LONDON, 10. decembra. — Maršal Tito je danes poročal; da so se čete Jugoslovanske osvobodilne vojske priborile do obronkov Zagreba, in da se je začela končna bitka za glavno mesto Hrvaške.
Komunikej % glavnega stana maršala - Tita pravi, da so jugoslovanske čete zavzele Remetiace, ki leži okrog miljo in pol od Zagreba, in da so bili Nemci vrženi tudi iz več drugih močnih postojank v zagrebški okolicL Istočasno se iioroča, da so Titove čete zavzele Podgo-rico v južni Črni gori blizu albanske meje, in da se je v bojih na omenjeni fronti Nemcem zadalo: težke izgube.
iLausehe morda že o božiču odide iz Clevelanda
Superbombniki B-29 so zopet vprizorili napad na Japonsko
WASHINGTON, 19. decembra. — Ameriška zračna sila, sestoječa iz sujserbombnikov B-29, katere baza se nahaja na Kitajskem, je danes zopet u-darila Japonsko, sicer je bil tarča nap£tde A-:§ihff-produkeij-ski center Omura.
Ta napad na japonsko vojno industrijo je sledil komaj 2i ur za petami sličnega napada, ki je bil vprizorjen z baz na o-toku Saipan, v katerem so bile bombardirane industrijske naprave v mestu Kukuki. ,
Mesto Omure, 600 milj juž-nozapadno od Tokija, leži v za-padnem Kyushu in je bilo izza 21. novembra že štirikrat bombardirano.
Domneva se. da utegne žu-' pan Frank J. Lausche že o bo-i žiču, oziroma v teku prihod-' njega tedna zapustiti Cleve -' land in se podati v Columbus, da se pripravi za prevzetje državne vlade. Kolikor je znano, ne bo vzel s seboj nobenega od mestnih direktorjev z izjemo svojega eksekutivnega tajnika John E. Lokarja, ki^ pojde z njim v Columbus, niti se še ni definitivno odločil glede nobenega člana svojega državnega kabineta. Z ozirom na dejstvo, da znamenja kažejo, da'se bo mnogo ljudi iz Clevelanda in drugod udeležilo njegovega vstoličenja, je Lausche naznanil, da bo zaprisego kot novi governeri položil v rotundi državnega kapitola. Zaprisegel ga bo, kakor je običaj, predsednik najvišjega državnega sodišča, Carl V. Weygandt.
Thomas A. Burke jr., sedanji mestni pravni ravnatelj, ki bo postal novi župan, utegne z nastopom novega urada imenovati namestnika na svoje lastno mesto, ako pa bo napravil kake druge spremembe v kabinetu, ni znano. Za urad pravnega ravnatelja se omenjajo štiri imena in sicer Felix T. Ma-tia, demokratski član okrajnega volilnega odbora, predsednik mestne zbornice Michael M. Lucak, direktor mestnih javnih naprav Emil J. Crown in William J. Corrigan, član odbora javne knjižnice.
SOVRAŽNI TANKI NADAUUJEjO Z BESNIMI NAPADI; NA ENEM SEKTORJU BILI VRŽENI NAZAJ
Vesti z bojišč
LETNA SEJA WATERLOO GROVE
Nocoj, ob 7:30 se vrši letna je gotovo udeležijo, ker se bo seja društva Waterloo Grove, volilo odbor in ukrepalo o dru-št. 110 W. C., v Slovenskem' gih važnih zadevah.
^. . . .
Umrli - ranjeni - ujeti
Mrs. Helen Prudish, rojena Dolenc, z 555 E. 128 St., je pred nekaj meseci bila obveščena, od vojnega departmffnta, da je bil njen mož Pfc. John M. Prudish, resno ranjen nekje na bojišču v Franciji. Pretekli ponedeljek pa je prejela drugo obvestilo, da se njenega moža izza tega dne pogreša.
Pfc. Prudish je sin obče poznane družine Mr. in Mrs. John in Pauline Prudish, ki so dolgo vrsto .let živeli v Collinwoodu, sedaj pa v Willoughby, O., ter je pred leti delal v naši tiskarni. Star je 33 let in k vojakom je bil vpoklican 18. marca 1943, preko morja pa je bil poslan v januarju t. 1. Pred odhodom k vojakom je bil zaposlen pri Euclid Road Machinery Co.
Poleg žene in staršev ima doma tudi dve in pol leta staro hčerko Diane Marie, dve sestri Mrs. Pauline Fletcher in Mrs. Marie Bishop, v Balti more, Md.
I PARIZ, 20. decembra. — Nemška proti-ofenziva na zapadni fronti je včeraj dobila značaj poizkusa za velik predor skozi zavezniške linije. To je mogoče razbrati iz poročil s fronte, medtem ko je iz močno cenzuriranih poročil razvidno, da prva ameriška armada sedaj mobi-lizuje infanterijo in oklopne sile v poizkusu za stabiliziranje fronte.
*--
Nemške kolone še vedno prodirajo dalje skozi Belgijo in Luksemburško navzlic silnemu naporu naših sil, da bi jih držale nazaj. Ljuta borba se nadaljuje na 70 milj dolgi fronti,
ki se razteza od Monschaua na severu pa do Echternacha na jugu.
Kontroverza o plačah policistov in ognjegascev
Mestna zbornica je pretekli ponedeljek glasovala, da se plače policistov in ognjegascev povišajo za $240 na leto, akorav-no je župan Lausche povišanju v toliki vsoti nasprotoval. Domneva se, da bo novi župan Burkte sledil Lauschetu in tozadevno ordinanco vetiral, in ker zanjo nista glasovali dve tretjini councilmanov, bi bilo povišanje s tem pokopano.
Policaji in ognjegasci sedaj o b nastopu službe dobivajo $1,800 na leto, potem pa se plača poviša vsakih šest mesecev, dokler se ne doseže standarda, ki znaša med $2676 in $2945.
Tekom debate v mestni zbornici je župan Lausche izjavil, da je za zvišanje v znesku $150 na leto, da pa je proti vsoti $240, ker s tem bi se uničil prebitek $700,000, ki bi drugače ostal ob koncu leta v mestih blagajni.
KLUB DRUŠTEV S. N. D.
Jutri, 21 decembra se vrši glavna seja zastopnikov Kluba društev S. N. Doma na St. Clair Ave., in sicer v spodnji dvorani. Pričetek ob 8. uri zvečer. Apelira se na vse zastopnike za leto 1944 kot tud; na novoiz voljene zastopnike, da so gotovo navzoči, ker se bo ukre palo o delovanju za bodoče leto.
bi včeraj ustavljeno, dalje proti jugu pa da je položaj še vedno zmeden in nejasen.
Glavni stan nadaljuje s cenzuro
Sila nemške ofenzive je nezmanjšana _
Kot izgleda, Nemci še vedno udarjajo z enako besnostjo kot so tekom prvih treh dni, ko je bila prva armada na eni točki vržena 20 milj daleč nazaj.
Neki vojni poročevalec, ki se nahaja na fronti, poroča, da je bilo sovražno prodiranje južno od Monschaua po krvavi bor-
Na glav. stanu se je danes nadaljevala stroga cenzura vseh poročil, toda nocoj je bila dana obljuba, da se bo o porazu prve armade objavilo polno in resnično poročilo, v kolikor je to v tem času dopustljivo s stališča vojaške varnosti.
Medtem ko časnikarjem danes ni bilo dovoljeno poročati, kako daleč so Nemci do sedaj prodrli, pa so vsa poročila s fronte edina v tem, da se \Tši-jo besni boji s težkimi izgubami za obe strani.
^ I Kratke vesti
Naši fan+je-vojaki | ★ ★
A/'c Joseph Zupančič, sin Mr. in Mrs. Joseph Zupančič, 1079 E. 76 St., se nahaja doma na dopustu za 10 dni. Prišel je z šole za letalske kadete v San Antonio, Texas. Pri vojakih se nahaja 22 mesecev.' Ima tudi tri brate, ki I se nahajajo v službi Strica Sama, in sicer: poročnik Ernest se nahaja na Kitajskem; nadpo-, ročnik Louis se nahaja z zračno obrežno artilerijo v Camp Bliss, Texas; Adolph Soundman 3/c je ^ pa pred nekaj tedni odšel k mornarici in se nahaja v San Pedro, Cal.
* v *
"Na dopustu se nahaja Petty Officer 1/c Henry Skidel, sin Mr. in Mrs. Joseph Skidel, 1230 E. 168 St. Bil je v službi 22 mesecev v Italiji, Franciji in Severni Afriki. V Cleveland je dospel v nedeljo večer in takoj je imel nesrečo. Na postajo so ga prišli čakati starši in njih prijatelji, da ga sprejmejo domov. Spotoma so se ustavili na E. 62. St. in Glass Ave., kjer žive prijatelji, ki so ga prišli čakati na postajo. Domov prišedši pa je fant zapazil, da je nekje zgubil svojo denarnico, v kateri je imel med drugim uradne listine za dopust od mornarice za 30 dni in večjo vsoto denarja. Domneva, da mu je denarnica padla iz žepa, ko je izstopil iz^avta na Glass Ave., in ker ima težkoče, ako nima dotič-nih uradnih listin.na rokah, prosi poštenega najditelja, da mu jih vrne na omenjeni naslov, kjer ga prijatelji tudi lahko obiščejo.
RABA SLADKORJA ZA INDUSTRIJO ZNIŽANA
WASHINGTON, 18: decembra. — OPA urad je odredil, da se raba sladkorja za industrijske svrhe od 1. januarja naprej zniža za 10 procentov. E-dina izjema bodo pekarije in producenti lekarniških preparatov.
ROOSEVELT SE VRNIL Z ODDIHA V WARM SPRINGS
WASHINGTON, 19. decembra. — Predsednik Roosevelt se je ogorel in odpočit od naporne kampanje za svoj četrti termin danes vrnil z 3-tedenskega oddiha, katerega je prebil v Warm Springs v Georgiji, da obravnava težke diplomatske, vojaške in politične probleme, pred katerimi stoji administracija. Danes je bilof prvič uradno odkrito, da se je predsednik nahajal izven Washingtona, dasi-ravno so ga na poti v Warm Springs spremljali zastopniki treh vodilnih novinarskih a-gencij.
PEPPER ODNEHAL Z BOJEM GLEDE DRŽ PODTAJ NIKOV
WASHINGTON, 19. decembra. — Sen. Pepper, demokrat iz Floride, je danes naznanil, da New-dealerji v senatu ne bodo nadaljevali z bojem proti potrditvi šestih pomožnih tajnikov drž. departmenta, katere je imenoval predsednik Roosevelt, ker mu je predsednik sporočil, da bo na nominacijah vztrajal, obenem pa obljubil, da bodo tajniki odslovljeni, ako bi ne sledili administracijskemu progi amu.
Knpujte vojne bonde in vojno-varče-ralne znamk«, da bo čimprej poražene ^iš£e in vse, kar ono predstavljal
V BOLNIŠNICI
Mr. Anton Stefančič, z 890 Rudyard Rd., se nahaja v Huron Rd. bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo, želimo mu skorajšnje okrevanje!
STllA-N 2. '
ENAKOPRAVNOST
20.* decembra, 1944.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
ii
99
ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. GLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# eUBSORIPTION RATES (GENE NAROČNINI)
by Carrier in Cleveland and by MaU Out of Town:
(Pu raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ______________________________________________________________$6.50
For Half Year — (?.a pol leta).................................................................. 3.50
For 3 Months — (Z» 8 mesece)
....................... 2.00
by Mail in Cleveland, Canada and Mexico: <Po pošti V Clcvelandu, Kanadi In Mehiki):
Koi One Year — (Za celo leto)____
t or Hall Year — (Za pol leta)___________
t ur 3 Montha — (Za t meiece) _________
__________$T50
_______4.00
___2J5
f or Europe, South America and Other Foreign Gountriem: I Zu Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske drtave):
t o: One Year — (Za celo leto)-------------
for Hali Year — (Za pol leta) ..............................—.............
..........$8.00
_________4L50
Bi nered m Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ~ ,
TEORIJA IN PRAKSA
Poglavje o vojnih zločincih
Moskovska konferenca treh zavezniških zunanjih ministrov je izdelala lansko jesen med drugim tudi načelo o kazni vojnih zločincev. Mogoče je v preprostih srcih evropskih narodov ravno to načelo našlo največ zadoščenja in utehe. Cut pravičnosti je gotovo eno izmed največjih duhovnih pridobitev evropskega človeka. Na vsak način pa mu ta pravičnost daje posebno noto in ga razlikuje od drugih izven evropskih narodov. Prav posebno pa je pravičnost pri slovenskemu človeku ne samo cenjena, spoštovana in vpoštevana, pač pa daje evropski noti še poseben povdarek, ki je včasih morda celo na prvi pogled pretiran.
Slovenski narod se je v svojih kmečkih puntih boril v prvi vrsti za svojo pravdo, za pisane zakone in določila, za nepisane pravice starih urbarjev. Slovenskemu človeku je bila v preteklosti pravica celo važnejša od svobode.
Slovenska literatura od prosvitljene dobe dalje je polna motivov, ki premnogokrat naravnost dramatično slikajo tiho in neprestano borbo našega naroda za pravico. Koliko slovenskih domačij je propadlo zaradi ene same brazde na njivi, koliko tožb in prepirov se je rodilo v slovenskih vaseh zaradi — časih kar namišljene — pravice.
V pravico veruje slovenski človek najmanj tako trdno in neomahljivo kakor veruje v Boga. Pravičnost "zelene mize" na mirovnih konferencah je bila Slovencem v preteklosti edini zagovornik, v katerega je verjel ves narod od izobraženca pa vse do zadnjega kmečkega delavca. In kljub strašni in krivični odločitvi, ki je po prvi svetovni vojni eno polno tretjino slovenskega naroda in njegove zemlje izročila najhujšemu sovražniku, vera v pravičnost "zelene mize" ni prenehala, čeprav se je naj-brže preoblikovala.
Zaradi te pravice, ki je bila že v prvi vojni in je prav posebno v tej povezana, zlasti med primorskim ljudstvom, z osvobojenjem, so kaj lahko razumljive vse žrtve doma in v tujini, ki jih naš narod polaga z navdušenjem na oltar pravice in svobode. Samo zaradi te pravice je primorski človek že prvi dan vojne napovedi kot en mož stopil na stran demokratičnih sil; zaradi te iste pravice so vsi Primorci danes v vrstah Narodno-osvobo-dilnega gibanja.
ffi ^ ^
Nekaj mesecev po moskovski konferenci se je v Londonu ustanovila posebna komisija, ki naj bi na podlagi moskovskih sklepov, ki so kasneje dobili v Teheranu popolno potrdilo, prevzela funkcije nekakega zavezniškega preiskovalnega sodišča. Ti sčdniki so imeli zbrati obdolžence in dokazno gradivo, da bi moglo biti pravici zadoščeno takoj, ko bodo zločinci prišli v njene roke. Celo podrobni postopki so bili izdelani in objavljeni.
Delo preiskovalnih sodnikov, katerim so pomagale v,e zavezniške vlade, bi moralo biti naravnost ogromno, h.viš.nih zločinov je na milijone, zločincev pa tudi na SL:.tisoče. Samo pri nas so Lahi pomorili na tisoče Slovencev in Slovenk, brez obtožbe in brez sodbe. Čez 60,-000 ljudi so s silo odpeljali v zapore in koncentracijska taborišča. Tu so jih dobesedno izstradali, saj gredo številke pomrlih na 10,000. Na sto in sto slovenskih vasi j3 bilo požg^nih, na tisoče slovenskih domov uničenih. Vse to ne zaradi vojaških, operativnih potreb, pač pa zgolj zaradi utešitve fašistovskih in nacističnih živalskih nagonov ter zaradi načela, da je za "novi evropski red" treba evropske narode iztrebiti. Samo v naši mali Sloveniji so laški in prusijaški lazboiniki povzročili na deset* in desetti.^oče prostaških zločinov, ki bi v mirnih časih po njihovih la.-Lnih zakonih — zahtevali smrtno kazen. Ti zločini se po vsom ozemlju Jugoslavije dvigajo v stotit-oče, po Evropi na milijone, na vi^h evropskih bojiščih ))a na ducate milijonov.
Knajst mesecev je pretek/i, '.:dkar so se preiskoval-
ni sodniki v Londonu vrgli na delo. Pomislite, celih 350 "osumljencev" so našli in jih lepo vpisali na listo, da jih ob svojem času povabijo na zaslišanja. Tristopetdeset ljudi, ne ljudi, zveii so vsega našli do sedaj. Mogoče se jim je še to število zdelo previsoko in kar verjetno je, da marsikateri preiskovalec ni zatisnil oči ponoči, ne zaradi prusijaških letečih bomb, pač pa zaradi nadlegovanja — vesti . . .
Že takoj ob samem začetku, ko je bila preiskovalna komisija postavljena, se je šušljalo, da nekaj ni v redu s to stvarjo. V komisiji predvsem niso bili zastopani vsi Združeni narodi. Na prvem mestu v njej ni zastopnika Sovjetske zveze. Na moskovskem radiu so upravičeno dejali: "Precej skeptični smo nasproti vsem tem pravnim strokovnjakom, ekspertom, politikom, komisarjem itd. Svoječasno smo gledali pii delu Chamberlaina in Stoja-dinoviča ter nekatere druge genialne politične veleumne. Videli smo tudi Slobodana Jovanoviča in vse te pravniške kapacitete, kako rešujejo i>olitična vprašanja. Urejevali so nas in upravljali, ali kadar koli so hoteli, da ne pride do lešitve, so zadevo kar enostano izročili strokov-pride do rešitve, so zadevo kar enostavno izročili strokov-pač pa voditelji in zato je tudi prišlo do pozitivnih rešitev in odločitev. Pravniki v Londonu govorijo: "Dajte nam paragiafe, pa bomo postopali in sodili!" Paragrafov pa še ni, ali zločinci so tu. Ti pravniki so navajeni, da zločince razvrščajo po kategorijah in da po pravilnikih sodijo . . . Ali, ce bi ti pravniki sebi sneli robec, z oči in praktično pogledali v svet, v tak kakršen je, bi se jim pokazale stvaii najsramotnejše v zgodovini človeštva . . ."
V resnici stoje v tej sodni dvorani, ki jo predstavlja vsa Evropa, milijoni trpinov, izstradanih, oskrunjenih, pohabljenih, ponižanih in razžaljenih. Med njimi pa se razvrščajo milijonski giobovi i^bitih in pomor jenih; v tej evropski dvorani je ena sama velika mlaka krvi . . .
Pa so pravniki po pravilnikih, ki so jih izvlekli iz starih predalov in ki so bili najlisani v 19. stoletju, našli 350 zločincev, ki so morili, lopali, požigali: Ustje, Lozi-ce, Hrašče, Kromberg, Podsabotin, Miren, Volčjodrago, Bilje, Vogrsko, Ajševico, Renče, Št. Peter, Dol-Otlico, Črni vrh, 13 vasi v Reški dolini, 7 vasi na Cerkljanskem, 9 na gornjem Krasu, 8 v slovenski Istri, da naštejemo samo nekaj množenstvenih zločinov. Kaj so laški fašisti in Prusijaki počenjali po ostali Sloveniji, o tem bodo govorile debele bukve slovenske zgodovin^ In zločini po vsej ostali Jugoslaviji? Zločini v Majdanpeku, Kragu-jevcu, Šabcu, Kozari, Jasenovcu itd. itd. Strašni zločini v Haijkovu in Minsku, v Lidicah itd. Ti pravniki in sodniki so po 11 mesecih težkega in napornega dela našli 350 zločincev, ki so pobili na ducate milijonov prebivalstva Evrope.
Mislimo, da bi za londonske pravnike bilo nujno potrebno, da napravijo malo ekskurzijo v Harjkov in Krasnodar, da obiščejo svobodno Jugoslavijo, kjer sodijo fašiste in Piusijake, ustaše in narodne izdajalce in bi se mogoče na licu mesta le naučili, kako se najdejo zločinci in kako se kroji pravica.
Ko so v Londonu povedali, kaj so opravili v 11 mesecih dela preiskovalni sodniki, so se zganile množice po 'vsej Evropi in trupla pomorjenih so se obračala od strašnega razočaranja. Kljub temu veruje Evropa, da bodo londonski pravniki in sodniki odvrgli teoretična modrovanja in sodili praktično tako kakor sta Hitler iil Mussolini praktično zapovedovala zločinska dejanja. Če se to ne bo zgodilo, bo vera Evi ope v pravico izgubljena in z njo bo izgubljena tudi sama Evropa. Ali ne bi bilo mogoče pametno, da bi v to komisijo postavili ljudi, ki so zaradi nacističnega in fašistovskega divjanja izgubili svoje najdražje in so sedaj po takem lojidonskem modrovanju j blizu, da izgube vsak smisel do življenja.
Svojci žrtev — ti naj bodo porotniki fašizma in' nacizma in pravica bo gotovo našla svoje dostojno mesto. — "Bazovica."
Ko je prva lokomotiva prisopihala v Ljubljano
Dne 18. avgusta leta 1850 je v Ljubljano prvič prisopihala lu-komatija. Vso progo od Dunaja do Trsta so pred 94 ISti zidali v šestih etapah. Prvi del od Dura"'a do Gloguitza pod Seme-ii; ;_;vUi je zidala zasobna druž-' bu, vso ostalo železnico je pa I zidala avstrijski) država sama, ; ki je poverila vodstvo graditve slavnemu inženirju vitezu Ghe-gi. To je bil edini mož, ki si j3 I drznil zamisliti vzpon železnice I po strminah Semeringa in je I svojo zamisel tudi genialno iz-j vedel.
Do Gradca je pripeljal prvi vlak z Dunaja dne 21. oktobra 1844. Tretji del proge jo tekol že po slovenskem ozemlju. Delo ni bilo tež.ivno, in že 2. junija 1840, £ta popeljali dve E-lavnostno okrašeni lokomotivi najodiičnejše goste iz Gradca skozi Maribor v Celje. Veliko je bilo navdušenje, mnogo pa je tudi bilo strahu pred žele.^no cesto, pred hudičevim delom. Dotlej je fo cestah plalo veselo luimansko življenje, katero pi jc železnica čez noč pregnala. Ceste f:o opustele, utihnile h'i prej noč in dan bučne gostilne. Vzroka jo torej bilo dovolj, d i je marsikdo preklinjal lukama-tijo.
Prav težavno je bilo delo na četrti etapi, po ozki dolini od Celja do Zidanega mosta in po
soteski ob Savi proti Ljubljani. Niso smeli ovirati živahne plovbe po Savi in konjičev, ki so po ozki cesti vlekli po vodi navzgor ladje, natovorjene z žitom in vinom s Hrvatskega za Ljubljano, za večji del Kranjske, za Trst in ostalo Primorje. Narava jc tu postavila navidezno nepremagljive zapreke. Obiti je bilo treba ogromne pečine ob najostrejših savskih ovinkih. Toda inženir Ghega je premagal tudi te ovire s krivinami proge, da se je zvrstil ovinek za ovinkom, kakor dotlej še nikjer na svetu. Ti kraji so bili takrat sila redko naseljeni in je bilo treba zgraditi nujno potrebna zavetišča in stanovanja za železniške uslužbence na progi. Zidani most je bil določen, za jiavno postajo proge, kjer naj bi se tovorilo s savskih ladij in >oz vse blago s Hrvatskega in odkoder naj bi pozneje stekla tudi železnica proti Zagrebu.
"Novice" so takrat pogosfeje poročale o zidanju proge. Če-' prav je delu ob silnih terenskih težavah naglo napredovalo, je vendar vlada še priganjala, kakor to razberemo iz "Novic" due 13. junija 1849: "Te dni je prišlo vnovič ministrsko povelje v Ljubljano, da železnica Vno-la do meseca avgusta biti dokončana, da se bo potem vožnja po nji začela."
In'res je Ghega zmagal, da je 30. julija že vozil prvi poskusni vlak od Celja do Zidanega mosta. Izdelan pa je bil v glavnem že tudi najtežji del proge ob Savi do Ljubljane, da so "Novice" lahko dne 15. avgusta sporočile svojim bralcem; "Zelo se govori in ta vesela novica se tudi v mnogih dunajskih časopisih bere, da prihodnji mesec, ico se bo prvikrat splošna vožnja po železnici iz Celja do Ljubljaue odprla, se bodo cesar v Ljubljano pripeljali, odkoder se bodo tudi v Trst podali. Kolera se je na železnici krog Zagorja začela."
Tako se je torej približal slavnostni dan 18. avgusta, rojstni dan taki at komaj 19-letne-ga cesarja Franca Jožefa, ko j3 prihrumel iz Celja prvi poiz-kusni "hlapon." O tem so poročale "Novice", da se je "popoldne ob treh prvikrat po železnici iz Celja v Ljubljano pripeljal hlapon (Locomotiv), kateremu kmetje lukamatija pravijo. Brez vse spodtike se je pripeljal lično ovenčan v 4 urah in pol iz Celja.
Drugi pot pa bi lahko v treh urah prišel, ker ne bo imel na poti nič preiskati, kakor zdaj, ko je bila prva poizkušnja. Neizrečena množica ljudi, deželni poglavar in več drugih uradnikov je hlapon z veseljem sprejelo v kolodvoru.
Tako se je torej železnica pr-[ vič dotaknila Ljubljane. Poteklo pa je 30 mesec dni, da je bila proga slovesno odprta. Ve-I liko je bilo razočaranje, ker co-. C M^a k otvoritvi ni bilo in j j hot svojega zastopnika poslal nadvojvodo Albreciiia.
1' 1 ' ,7
Draginja
F. Č. iz Metropole Se zadnjič je ona jezila.
Čudak, deiomrznež in zapravljivec
Sergij Bog
___ /
Svoj čas so £e vsi kulturni Francija in z njo vsi ljubitelji umetnosti po vsem gvetu zani-niali za človeka, ki mu je uspelo ukrasti dragoceno Watteau-jey.o sliko "Brpzbrižuik" iz Lou vra. Tat Sergej Poguslav se 'jc sam javil sudniji i;i izjavil, d i jo Fliko ukradel iz ljubezni do umetnosti. Uestavriral jo je in napisal knjigo o načinu i-ostav-racije slikarskih mojstrovin.
Pariški listi so poročali tedaj zelo obširno o mladem čudaku, ki je postal čez noč nekako sla-
I ven. Zanimivo je, kako je opi-I sal Sergeja Boguslavskega, ki mu prijatelji kratko pravijo ; Bog, njegov najboljši prijatelj i gledališki igralec Richai d Des-'
, pres in kako ga je opisala nje-i gova mačeha.	1
Richard Despres je mlad i-, fralec, ki je z uspehom igral žj ; tudi v filmu. Boguslavski je bil član kluba, v katerem so bili sami mladi igralci in še neznani , in nepriznani umetniki. Despres :
' je vedno sanjal o uspehu v sli-1 T" """"J"
karstvu. Tovariši so imeli Boga'	a se je s otalila.
radi. Pripovedoval jim je o svo- . ^	amenski povej,
ji žalostni mladosti.	!'
Bogov oče je bil Rus in po po- "No, no; le počasi ženička,
klicu krojač. Pridobil si je fran- ji pravim; saj nisva telička, cosko državljanstvo če preden Ne veš, da draginja velika,
je bil Bog roji n. V zgodnji mla-, se šopiri med nami — hudika? . dosti je Bog izgubil mater. Zanj :
je nekaj let skrbela starejša'	^ brivcu in rečem; Tine!
sestra, ki pa je nekega dne tu-' ostriži in raziraj kocine, ^ di izginila iz Pariza. Oče se je!	^om v nedeljo, saj veš,
drugič oženil; Bogova vzgoja je '	se ven prikazat ne smeš.
bila odtlej zanemarjena. TrpeljTine striže in s škarjami miga, ,je, ker ni imel možnosti, da bi h,ko jefiniš, tako-lezariga:
seizobrazilindosegelsvojvi-samocopakinpolbošdal, ,
soki zivljenski ideal. Vedno	. ,
, /	J i ce ne, po glavi sam bos oral.
I rad cital.
Mladi Bog je tako doraščal He, res zvita buča je to, , ob poeziji in navdušenju za sli- i po glavi orati je silna težko, karsko umetnost, a moral si je i Ko se žena hotela učiti bi,
jtudi služiti vsakdanji kruh.,Naj-. potem jaz bil bi brez skrbi.
prej je bil v službi pri nekem ^
stiicu potem je bil natakar,
tograf, statist v filmskih	malo si gobček,
Ijih, a nikjer ni imel obstanka.	ruma zavlipovcaj,
Bog je čutil v sebi ogenj ge-	^ot zmaj.
nija, veroval je, da mu je na-' Tam pri okencu pravi možak. ' klonjena posebna usoda. Vrgel daj dvanajst copakov, rojak.* se je zopet na slikarstvo, a s Pijača je to iz starega kraja, svojimi deli ni bil zadovoljen. ^ kjer vojna in buna razsaja. Najbolj vneto je kopiral Watte-
auja. Despres mu je dokazoval, Preveč za to brozgo; godrnjam, da je Leonardo de Vinci naj- štejem groše in trepetam. : večji mojster, tgda Bog je trdil,: dedec zasmeje in drdra,
da je Watteau večji.	! glihat tukaj nič ne da.
^ Obenem pa je čudaški Bog: Grem k trgovcu po obleko, ; propadel, kajti navadnega de-; gj izberem belo ko mleko la se ni več lotil. Stradal je v Vprašam za lajbelc — ga ni, ; SVOJI sobici, V kateri je spal ka-; ^^^mesto zifer pa knofi svetli, kor puščavnik na tleh. Prijate-
i Iji so mu pomagali, kadar so , Mister povejte kakšna je cena/
mogli.	obleka je redka kot koprena.
Nekaj dni po tatvini je Bogi Štirideset čukov; ljubi moj,
zaupal tovarišu Despresu, da jo in teks povrhu; gvant bo tvoj.
tat "Brezbrižnika". Ta dan je ^.	v, . , , •
■ , , . . , ,	Od jere sem škripal z zobmi,
bil kakor ozarien od neke no- . ,	i . .
, ■' . . , , toda pomoči nobeno tu ni.
tranje radosti. Glej, je rekel ^ , , .
.. , ,.	Rad bi mu ga vrgel naza"",
: prijatelju kako sem pomladili ,, ,	•
D u - 1	1	: al nag hoditi; ni prijetno zdaj-
. Brezbriznika m popravil, očistil	> f j
in mu viiiil prvotno lahkoto. ■ Grem k šuštarju po šolne.
Moje delo je -sedaj končano, po-' velike, prostorne kot čolne.
pisal sem, kako sem ga restav- Ker zagnanci in kurja očesa, liral in kako je treba take u-' štrlijo kot češnje od telesa. ' metnine restavrii ati."
Zadnje dni — je še _ dodat I'crdamano nogo Ti imaš, ^
Despres, se je Boga. lotila po-1	^"^^ba — ba j gas.
. ti^ost. Hotel j(j sliko poslati mi- ^^šuale bodo petnajst čukov, nistru za prosveto in pr iložiti ^ plesal in ukov.
svoj rokopis tor si nato konča-1 Ta šuštar jc pa od hudirja, ti življenje.	, brbra kot mešetai, krompirja,
.ie prijatelju Despresu j mislim, ko odhajam iz štor^i tudi pripovedoval kako je sliko i	te pocitra — pokora,
odnesel iz Louvra. V trenutku, i
ko je sliko zavijal v časopisni | Grem k	- n ■. % iskavo,
papir, je pristopil k njemu neki i da pregleda mi trebuh ip gla^"-človek, najbrž kdo izmed go-i Nekaj z menoj je narobe,
ctov, ki so si ogledovali olike v, mi kruli kot jifllel bi otrobe. muEcju, in sa vprašal, kaj	DriUska mi „,.štriimcnt'
1%.™ J« '^Eovcril	poduk in ,„.avi; glojtc:
Vidite, sljko zavijam, ker mo-: • - , , ,
, ,	I Moja uccno3t dosegi;; je to,
: am dane;; se delati . Nezauncc: ,	, , ^	, /
. ...	^ ! da ovcr-nolat tick a .c bo.
03 JO začudil: Danes morate
delati, saj jc nedelja!" Tat j; ■ imn;""; revmo, lamkeg-: — odgovoril: ""Da, na žalost!" ' orlovski kašelj, sv. Vida plt-^-
Majcho Boguslavskega |)a s.) | iti bo j moral v špital,
novinarji dobili na iraiicoski a mvfii petindvajset kecrov dal-Rivieri, kjer p.cživlja pojitr.i-	, .
ce s svojim možem. Ta je izja-, / ' ^	i ze.iica, ^
vila, da je Sergaj lopov in do-	.".ablisKa.
lomrziicž,	: '
bcno pošteno delo, in ki za rav-' zdaj jc vojnu - direuU.U-
Ija denar, k jlikor mu ga oče iz- y šapi sem ko"U natrooil,
:oči. Ko so jo vprašali ali s: bo vrnila takoj v Pariz, se j ' mačeha ua^mcja'a in rtkla, d v ji niti na rai.s?! ne pride, da b'
da c\cnk se jc silno poglobil-Nike I al' clnjm naj pi imalmc, zr, kiizrr.uD naj bonus
]iil
prekinila lc"c počitnice ob mor- I'o* ul-i:	bos jc po3^^
ju pri Montc Gadu zaradi osla- - -	,
I dcbi'lo jc pljunil in I'ckcl '
ijc, ki jo jo napravil Scrgcj.
My Thinking... My Money...My Timo will stay in this . v/cr to the iinish
— Ivory AmttUan
' To I'.uaci, d/i I'.i vražji kujni-UJ'' ''' socijaliLit, piekocuh, antikii^:'*"
In %: klibkala so Je di uga I ček (ial njoj scm — seveda, i Prinesla je iz štora kračo, j eešplje, rozine, cukra, kofc^^'
20. decembra, 1944.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3. I']
LEPI Sf BIcEK
BEL-AMI
Francoski spisal — GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ
(Nadaljevanje)
Jecal je: "Clo, mala moja Clo, vzrok imam."
Obstala je in mu pogledala v obraz: "Lazes . . . kakšen , vzrok?"
Rdečica mu je silila na lica, in ni vedel, kaj naj reče. In o-gorčena mu je oponesla: "Vidiš, da lažeš, vrtorepec ti!" — In s togotno kretnjo, s solzami v očeh, je zbežala od njega.
še enkrat jo je prijel za rame, ni si mogel kaj, pripravljen, vse priznati, samo da prepreči ta razdor, je izpovedal z obupanim glasom: "To je: niti solda nimam v žepu . . . Vidiš."
Strmo se je ustavila, pogle-dala mu globoko v oči, da bi brala v njih resnico: '"Kako si rekel ?"
Do las je zardel: "Rekel sem, da nimam niti solda. Razumeš? Niti dvajset soldov ne, niti deset soldov, niti toliko ne, da bi plačal čašo pelinovca v kavar-kamor bi šla. Primorala si me, da sem ti priznal to svojo sramoto. A kako naj bi bil šel s teboj ven, in ti potem, ko bi sedela za mizo pri naročeni pijači, mirno povedal, da ne utrpim toliko, da bi plačal račun . . ."
Ves čas mu je gledala v o-braz: "Torej ... ali je to res?"
Kakor bi trenil, je obrnil vse svoje žepe, hlačne, od telovnika, suknje, in je mrmral: "Na • . ali si sedaj zadovoljna?" Nenadoma je razprostrla ro-ke in se mu strastno vrgla okrog ^^atu, jeclja je:
"O, ubožček moj dragi ... ubožček moj dragi . . . Ko bi bila vedela! Kako se ti je to Zgodilo?"
Potisnila ga je na stol, sama je sedla na kolena, ovil a mu ^oke okrog)vrata, ^a venomer Poljubljala, poljubljala mu br-usta, oči, ter ga silila, naj ji i Pove, kako se mu je pripetila ta nezgoda.
Izmislil si je genijivo histori-•10. Moral je priskočiti svojemu ®^etu, ki je bil v stiskah. Dal je ne samo vse svoje prihranke, nego se je še hudo v dolgove zakopal.
Pristavil je: "Najmanj pol |eta bom radi tega stradal, za-vse svoje vire sem izčrpal, kaj, življenje ima pač svoje težke ure. Denar, navsezadnje, vreden, da bi si človek zanj Preveč glavo belil."
^ašepetala mu je na uho: Jaz ti ga posodim, ali hočeš?" Veličavo je odgovoril: "Zelo ljubezniva, zlata moja, am-Pak ne govoriva več o tem, pro-te. žalilo bi me."
Umolknil je; ona ga je stisni-^ k sebi in je zamrmrala: "Ni-
koli ne boš vedel, kako te ljubim."
Bil je eden najlepših večerov njune ljubezni.
Ko se je odpravljala, je smehljaje pripomnila:
"Ali ne? Kadar je človek v takem položaju, kako se zvese-li, če najde v kakem žepu pozabljen denar, ki mu je smuknil pod podlago!"
S prepričanjem je odgovoril: "A, da, to pa to!"
Hotela je iti peš domov, češ da je luna tako čudovita, in kar zamaknjeno jo je gledala.
Bila je mrzla, jasna noč začetkom zime. Pešci in konji so hodili hitro, ker jih je vzpodba-dal sveži mraz. Pete so odmevale po trotoarjih.
Ko sta se razstajala, je pra-šala: "Ali hočeš, da se snideva pojutršnjem?"
"Da, da, gotovo."
"Kakor danes?"
"Kakor danes."
"Zbogom, srček moj."
Sladko sta se poljubila.
Potem se je vračal z dolgimi I koraki domov, izprašuje se, kaj I bi iznašel jutri, da se izvije iz j škripcev. Ko pa je odprl vrata v svojo sobo, je segel v žep svojega telovnika po žveplenke in je ves osupnil, ker je zatipal s prstom denar.
Toliko da je prižgal luč, ga je vzel v roko, da bi ga natančneje pogledal. Bil je lui, dvajset frankov!
Mislil je, da je zblaznel.
Obračal ga je na to plat, o-bračal na ono plat in premišljal, po kakem čudežu bi mu bil prišel ta denar. Iz neba mu vendar ni mogel pasti v žep.
Kar se mu nenadoma zasveti in ogorčena jeza ga je pograbila. Njegova metresa je bila res govorila o denarju, ki smukne pod podlako in ki ga človek najde, kadar revščina pritisne. Ona torej mu je podarila to miloščino. Ta sramota!
Zarotil se je: "A, že prav! Jo že pozdravim, pojutršnjem! Ji že urice navijem!"
Legel je spat, ves ljut in ponižan.
Pozno se je zbudil. Lačen je bil. Poskusil je zopet zaspati, da bi vstal šele ob dVeh; potem pa je dejal sam pri sebi: "Tako ne pridem nikamor, treba je, da dobiril naposled kje kaj denarja." — Nato je odšel, upajoč, da mu šine na cesti prava misel v glavo.
CLEVELAND ORCHESTRA
Eugene Goossens, dirigent četrtek, 21. dec., 8:30 Sobota, 23. dep., 8:30 NATHAN MILSTEIN, Violin Vstop.: Severance dvorana CE. 7300
POSEBNOSTI ZA PRAZNIKE PRI
Mramor's Grocery
6710 St. Clair Ave., HE. 7769
"Diamond" orehi (celi), 2 fun+a.Slc
Occident moka, 25 funtov.....1*55
Bele rozine, funt..............21c
Catsup, 1402..................19c
Campbell's Pork & Beans, 2 kanti 21c Don-De kavo, 2 funta.........61c
Vsem našim cenjenim odjemalcem se iskre-zahvaljujemo za prijazno naklonjenost v preteklem letu, ter se priporočamo tudi za naprej.
belimo vsem naSim prijateljem in znancem vesele božične praznike in zdravo, srečno novo leto!
DOMAČA FRONTA
Poziv delavcem v ladjedelnicah
Washington. — Paul McNutt je naslovil delavcem v ladjedelnicah, ki izdelujejo udarne transportne ladje in tovorne parnike,
nujen poziv, naj ostanejo na delu. Chairman War Power komisije je naglasil in še podčrtal prošnje za večjo produkcijo, katere so prišle od uradnikov mornarice in pomorske komisije; dejal je, da je program za produkcijo udarnih ladij kritično nujen.
"Zdaj, ko se je začela ofenziva proti Japonski, so postala sredstva za prenos materiala na bojno polje, ladje za izkrcavanje najvažnejša zahteva morharice.
Ako hočemo izkoristiti ugodnosti, katere nam nudi naše izkrca-1 četku leta 1944 je WPB cenil, da nje na Filipinih, ihoramo imeti bo industrija uporabljala v te-dovolj ladij za izkrcavanje in i kočem letu vsega skupaj naj-imeti jih moramo takoj. Ena iz-} manj 14,000,000 predmetov, ki med potov, ki nas bo povedla do so v službi varnosti—in to v onih | hitrejše zmage na Pacifiku, je' 17 industrijskih panogah, ki ■ ta, da vsak delavec, ki pomaga j uporabljajo največ varnostnih pri gradnji teh življenjsko važ- i naprav.
ja v miru. Iz tega je razvidno, da bo repatriacija vojaštva, prevažanje potrebnih dobav in delo za obnovo zaposlilo večino ameriške trgovske mornarice najmanj za šest mesecev, morda pa celo za tri leta po koncu vojne proti Japonski.
Z napredkom v industriji so napredovale tudi varnostne mere Washington. — War Production Board poroča, da so varnostne mere v industriji napredovale v koraku z razvojem industrije v teku zadnjih pet let in da so naprave za varnost igrale važno vlogo v vojnem produkcijskem programu s tem, da so prepričile mnogo nezgod. V za-
nih udarnih ladij, ostane pri svojem poslu prav do konca." Pomanjkanje mornarjev grozi
prevozu Washington. — Skupna izjava
Uporaba Penicillina v zdravljenju spolnih bolezni Washington., — Dr. J. R. Heller, Jr., načelnik oddelka za spolne bolezni pri javnem zdravstve-
pod-admirala Emery S. Land, ^ nem oddelku, državno varnostno USN (v pokoju), War Shipping zastopstvo, je dejal, da bodo administrator in chairman U.S. znanstveniki, ki so se udeležili Maritime Commission, in Paul V. konference za kontrolo spolnih McNutta, chairmana War Man- bolezni po vojni v St. Louisu od power komisije pravi, da kritič- 9. do 11. novembra, slišali poro-no pomanjkanje mornarjev in čila o najnovejših in zelo obšir-častnikov za trgovske ladje, ki nih poskusih s penicillinom na vozijo na različna vojna ozem-: tem posebnem polju. "Zelo ver-Ija, grozi zakasniti že v teku | jetno je," je dejal dr. Heller, "da prihodnjih tednov dobave na: so razkrila ta poročila, da je fronte v Evropi in na Daljnem; zdravniška veda zdaj vendar od-Vzhodu. Oba urada sta radi te-1 krila sredstva, s katerimi bo ga začela skupno akcijo, da se | mogla odpraviti oboje, sifilis in prijavi zadostno število potreb-1 gonorejo (kapavico), kot razšir-nega moštva, izurjenih mornar- i jene in nevarne nalezljive bolez-jev in tudi novincev, ki bi hoteli ni."
služiti na morju.
Trgovska mornarica bo služila po koncu vojne Washington. — Office of War
Maksimalne cene za polnilna peresa
Washington. —. Urad za administracijo cen je objavil nove i
Information je objavil nekatere; predpise, ki določajo maksimal-podatke iz poročila o tovorni ne cene v dolarjih in centih za mornarici v vojni in o izgledih polnilna peresa in mehanične ameriškega trgovskega brodov- i svinčnike v prodaji na drobno.
Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem!
C*1R|
%
CARL G. OPASKAR, M. D.
Zdravnik 740 EAST 152nd STREET Office: GL.: 3134 — Res.: PO. 8055
DR. VINCENT OPASKAR
Zobozdravnik 6402 ST. CLAIR AVENUE — HEnderson 4114
FRANK V. OPASKAR
Odvetnik HIPPODROME BUILDING MAin 3786	Res.: WAshington 0989 i
Ali ste dovolj zavarovani?
proti požaru, nevihti, avto nezgodi in tatvini
Za točno in zanesljivo postrežbo se obrnite na
JOHN ROŽANC
15607 WATERLOO RD., IV. 6561
v vašo udobnost za nakupovanje bodo naši dve trgovini odprti odslej do božiča od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
Imamo popolno zalogo igrač, šivalnih strojev, itd., ter popravljamo vsakovrstne električne predmete.
Tiie American Appliance Co.
8209 SUPERIOR AVE. — GA. 3268 12427 SUPERIOR AVE. — GL. 9458
Določene so tudi maksimalne cene za prodajo na debelo in uvedeni koraki, da bodo morali tovarnarji navesti na predmetu samem prodajno ceno na drobno, obenem z znamko in številko modela.
Nakup avtomobilov bo olajšan
Washington.—Office of Price Administration je spremenil nekatere določbe racioniranja avtomobilov v cilju, da olajša onim, ki imajo certifikata, najti primeren voz. Najvažnejša sprememba bo ta, da bodo morali vsi prodajalci avtomobilov nabiti cenike in svoj inventar vseh avtomobilov iz leta 1942, katere imajo na prodaj. Seznam bo moral biti napravljen po tovarni, tipu, serijskih številkah, števil kah stroja in z navedbo ali gre za nov voz ali ne. Trgovci, ki nimajo modelov iz leta 1942 na prodaj, bodo morali nabiti tozadevno izjavo. Trgovci, ki bodo odklonili prodajo interesentom, ki razpolagajo s potrebno vsoto denarja in potrebnimi dokumenti, bodo mogli izgubiti pravico trgovati z vsemi vozovi, ki so zdaj racionirani, ali pa še bodo, je naglasil OPA.
Čevlji, ki niso iz usnja, niso racionirani
Washington. — Sedakje zaloge čevljev, v katerih je vdelano le malo usnja, so izvzete iz racioniranja. OPA omejuje to dolčbo na čevlje izdelane tukaj, ali im-portirane pred 6. novembrom. Gre za to, da se omogoči prosto prodajo razpoložljivih zalog, a ne za to, da se vspodbuja nove izdelke te vrste.
Prijave so nezadostne
Washington. — War Shipping Administracija naznanja, da so bile prijave neizurjenih in izurjenih mornarjev in častnikov za ameriške trgovske ladje nezadostne. WSA more zdaj sprejeti tudi za vojaško službo telesno sposobne moške od 18. do 25. leta, katere je mogla sprejeti do-zdaj le, ako so bili nesposobni za aktivno vojaško službo. WSA sprejema sedaj izkušene in neizkušene mornarje od 17 do 50 let.
Visoki poljedelski pridelki potrebni
Washington. — J. B. Hutson, predsednik tvrdke Commodity Credit Corporation in ravnatelj produkcijskega oddelka pri War Food Administration, je ponavljal naslednje besede predsednika Roosevelta o priliki nekega shoda v Washingtonu: "Poraba živeža doma mora ostati visoka, in radi tega mora biti tudi pridelek na visoki stopnji. Le tako bodo krite vse potrebe domačega prebivalstva v Ameriki polne zaposlenosti ... V bližnji bodočnosti bomo izvažali precejšne količine hrane, ki bodo deloma služile naši zmagi skoro neposredno, deloma pa kot prispevek Zedi-njenih držav k podpori akciji UNRRAe, katere cilj je, da pomaga osvobojenim narodom do tega, da si sami pomagajo. Zopet druge količine hrane pa bodo odposlane v inozemstvo po običajnih trgovskih potih."
n,600,000 hiš
Washington.—National Housing Agency ceni, da bo 12,600,-00 hiš v prvih 10 letih po vojni ravno dovolj, da krije potrebe ameriških rodbin v primernem obsegu nadomesti začasne in stare zgradbe z dobrimi hišami.
Sintetični plašči so bolj občutljivi
Washington. — Office of Defense Transportation svari voznike kamijonov in avtobusov, da je treba posebno skrbno ravnati z sintetičnimi plašči in cevmi, bolj previdno kot z predmeti iz naravnega kavčuga.
ZA POPOLNO ZADOVOLJSTVO Z JEKLENO
GRAND plinsko PEČJO
obiščite
The Newburgh Furniture Co.
4000 E, 71 St., blizu Harvard
Za delavce Za delavce
i
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA OSKRBNICE
za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj.
NajboljSa plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se
Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
The Ohio Bell Telephone Co.
Mali oglasi
NOVA IZDAJA
Angleško-slovenski besednjak
(English Slovene Dictionary)
' Sestavif Dr. F. J. Kem
Cena $5.00
Dobi se v uradu
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John OMaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Ernest Verh
Papirar in barvar Lično delo po zmernih cenah
19251 Abby Ave.
Euclid, Ohio Tel.: KEnmore 5715
KUPITE VAŠA BOŽIČNA DARILA PRI
DAVID'S
ZAKAJ? KER SO NAŠE CENE NIŽJE!
Bulova ure od 24.75 Prstani z velikimi diamanti od 29.75 Moške vse-volnene obleke vrhnje suknje in zimske suknje od 24.50 naprej
David's
932-934 E. 152nd St.
(5 Points)
Poslužite se vašega kredita $1.25 tedensko odplačevanje
SNAŽILKE
Polni čas Tedenska plača
Zglasite se na 5. nad. EMPLOYMENT OFFICE
Wm.Taylor Son 8Co.
FINISHERS
I ročne šivilje na kril ah Dobra plača — stalno delo
SAM CUFFARI
2530 Superior Ave.
HOTEL STATLER
ima stalna dela za Kuhinjske poročnike moške in ženske Splošne snažilce moške in ženske Busboys (18-45) Counterwomen Kuhe
Pri teh delih dobite obede in uniforme Zglasite se v
Hotel Statler
E. 12th & EUCLID OPERATORICE NA Power šivalnih strojih na krilah
Dobra plača — stalno delo
SAM CUFFARI
2530 Superior Ave.
NOČNO DELO SNAŽENJA
ženske ali moški do 65. leta. Za začetek $25.84 za 48-umo delo. $2.00 poviška po 30. dneh. Delovna obleka in perilo prosto. Dobre delovne razmere. Vprašajte za PERSONNEL MANAGER, FORUM CAFETERIA, 2050 E. 9th St.
Mali oglasi
POZOR!
Nabavite si VAŠE PIVO v zabojih pri
Tino Modic
6030 St. Clair Ave. EN. 9691
Imamo vse znane vrste pive
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
J. G. Electric Repair HE. 7000
Točna postrežba — delo jamčeno
Brezplačno pridemo iskati in pripeljemo naz£tj. Popravimo in prenovimo velike in majhne električne motorje. Izvršujemo tudi popravila na električnih čistilcih preprog \ Vprašajte za JOE GORJANC
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanskih zastorov In "draperies."
PA'RKWOOD HOME FLliNISHINGS 7110 St. Clair Ave.
Odprto ob večerih
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondoT in vojno-varčevalnih -uuuuk!	i'
- 13
STRAN 4.
ENAKOPKAVNUST
20. decembra, 1044,
PET LET POZNEJE
LOJZE JERANČIČ
z dnevnika odpuščenega kaznjenca)
(Nadaljevanje)
Ko so se izgubili brzeči koraki zunaj na nodniku, se mi ja zavalilo v dušo, kakor težak kamen. Torej sem napačno ugibal ? Moj Bog, kolikokrat sem se ta dan že zmotil. A moralo se je zgoditi vendarle nekaj pomembnega v pretekli noči. Na zagonetnin obrazih policistom' sem brai, iz opetovanega nami-gavanja na neki svež dogodek sem sklepal, da gre za večji zločin, ali pa morda drug drugega "viečejo" za prvi april. Opazil sem to, ko so me pripeljali. Med seboj so nemara ljudje, kakor vsi drugi zemljam, a v svojem službenem delokrogu so brezčutni stroji, ki ne poznajo nobenih obzirnosti, nobene pri-zanesijivpsti, ker je ne smej.) poznati. Tako sem razmišljal, kar se sunkoma odpro vrata. Vstopilo je kakih pet do šesc gospodov. Molče so se poz.dra-vili z navzočimi. Čutil sem, kako so me oplazili z očmi. Dva izmed prišlih sta nosila pod pazduho manjše zavojčke. Vjsok, lepo oblečen gospod je stopil naprej in odprl vrata v sosednjo sobo. Ostali so se napotili z
njim, zadnji je zaprl vrata. Kmalu potem sta vstopila detektiva, ki sta ostala v moji sobi in nadaljevala preiskavo. Nesla sta neke zavitke in šla mimo mene naravnost za onimi. Sedaj nisem dvomil več, da sta; odkrila skrivališče in pobrala' pisma. Po velikosti zavitkov pa: sem sklepal, da sta morala najti še kaj drugega, kar se jima jj| IZ bog ve katerega lazloga zde-1 lo sumljivo.
Deset minut pozneje je nekdo poklical moje ime in stopili sem v prijazen kabinet. Za pisalno mizo je seael elegantni ^ gospod, ki je šel prej pred dru-; gifni, obkoljen od tajnih polici-j otov. Obrali se je k meni in ma- j lomarno velel, naj se vsedem.i Grobno tišino, ki je vladala v' prostoru, je motilo le šustgn j j papirjev, ki jih je uradnik nervozno prekladal po mizi, kakor ui nekaj iskal. OD strani je i-! mel na mizi zložene zavitke, kr so jih prinesli detektivi. Naposled se je odkašljal in vprašal;
"Torej, vi šte gospod Jeran-j čič?"
"Da!"
Sledil je mučen premor. V o-i
čividni zadregi, kako bi zastavil naslednje vprašanje, je začel uradnik privzdigovati posamezne zavite, kakor bi preizkušal njihovo težo. Detektivi so stali nepremično v polkrogu o-koli mize v napetem pričakovanju. Na steni je boječe tiktika-la ura. Končno se je odločil:
"Zakaj ste umorili nesrečni-CO?' Pn tem vprašanju me j a pogledal s takim pogiedom, di bi se ga bil gotovo prestrašil, če ne bi bila zatrla v meni strahu nepopisna osuplost.
"Katero nesrečnico?" V tistem trenutku sem občutil vso težo suma, ki je počival na meni. S strašno negotovostjo sem pričakoval nadaijnega vprašanja, ki bo morda vsebovalo vsaj toliko jasnosti, da bom zamo-gel zavzeti primerno obrambno stahšče. Duša v meni se je tresla od nestrpnosti.
"Zakaj ste jo umorili?" je prerezalo tišino kratko in rezko.
"Ne vem, kako mislite. Blagovolite se izraziti določneje! Jaz nisem nikogar umoril."
"Dobro veste, koga imam v mislih," je nadaljeval strašni človek cinično. "In nazadnje: pa tem vas ne vprašam; hočem samo, da nam razodenete vzroke, zakaj ste to storili!"
Na stojalcu v kotu je zabrnel telefon. Uradnik je stopil tja, prijel za slu šalo in poslušal. Nasmehnil se je in odgovarjal:
"Potrpite vendar nekoliko;' saj snjo komaj začeli!" Pavza. Nato zopet:
"Jaz osebno. Nadsvetnik doktor Moder. — Danes zjutraj na licu mesta — Popoldne. — Klanjam se."	;
Iz vsega sem izvedel toliko,; da mi je sam načelnik kriminal-; ne policije naklonil čast da se i zagovarjam pred njim radi kr-; vavega zločina, čigar podrob-i nosti sem zvedel šele tekom [ preiskave. Ko je odložil slušalo,| se je obrnil zopet k meni: j "Nu, ali ste se že domislili?": "Gospod nadsvetnik, verujte, mi, da ne vem, kaj zahtevate! od mene."
"Ne veste? A jaz vam po-i vem, da trdovratnost, s katero} se skušate izviti, govori zoper j vas. Radoveden sem, če boste' tudi potem tajili, ko vam hudo-i delstvo dokažem."
"Zločina, ki ga nisem storil, i ne morem priznati. Tu je straš-i gospod!" sem j
na pomota vzkliknil.
"Tako bi vi želeli," je pripomnil, iztegnil roko po enem od bližnjih zavitkov, ga razvil in začel jemati ven posamezn; predmete: usnjato žensko torbico, glavnik, ogledalce, robček. Vsako stvar posebej mi je pomolil pred oči in vprašal: "Ali poznate?"
Zanikal sem vsako vpraš^-šanje. Kako naj poznam predmete, ki so mi popolnoma tuji? Nadsvetnik pa se je zdei neu-trudljiv. Porinil je vsebino prvega zavitka na stran iu se lotil drugega. Tu pa je ravnal nekoliko neprevidno. Ko je odvijal, se mu je nekaj izmuznilo in padlo na tla. V bližini stoječi policist se je sklonil, pobral in izročil doktorju. Bila je majhna, na vogalih obrezana slika, — moj prvi dar Faniki. Razširil seni oči od presenečenja. Sedaj sem vedel, da je z zadevo v zvezi tudi ona. Ustrašil sem se: "Kaj če je kdo nanjo streljal potem, ko sva se ločila. Polagoma 30 se začele stvari ujemati. Ni dvoma, da bo kaj takega. Saj sem č u 1 sinoči oddalje.i strel, ko sem se vračal domov. In pred dobre pol ure so govorili tudi o ranjeni "punci". O, da bi zvedel, kaj se je zgodilo z nje kot najemnino. Popravljamo stare hiše kakor tu- njo! Moids. ni hudega in' so jo
potemtakem že zaslišali. A v cli trgovine piedelamo za stanovanja,	kakšni zvezi naj bom jaz z
ViCm tem? Čemu hoče nadsvetnik, da priznam, da sem jo u-^ s°b: sem oul, da je
Vsem Slovencem in Hrvatom želim prav vesel Božič in srečno Novo leto!
Frank Strumbely
ranjena, a iz načina zasliševanja bi sklepal, da je mrtva. — Mrtva, mrtva . . . !! Ne, ne, ne more, ne sme biti res! Samo strašijo me, bog ve, čemu!" Iz napetega sklepanja me zdrami zopet načelnikovo vprašanje;
"Kje ste bili sinoči?"
"Spremljal-sem svoje dekle — Faniko Petkovškovo — proti njenemu stanovanju na Vodovodno cesto!"
"Doma ste trdili, da ste bili v gledališču!" Med detektivi sta se zganila "debeli" in "dolgi". Pripravila sta se, da bi stopila naprej, pa nista. Spogledala sta se samo, potem pa sporazumno prikimala nadsvetniku, ki je dvignil glavo in jima stavil nemo vprašanje.
"Res sem rekel tako, a nisem bil v gledališču."
"Zakaj niste govorili resni-ce?"
"Ker nisem želel, da bi stari-ši zvedeli, da se shajam z dekletom."
"Aha! Kako dolgo pa ste bili s Petkovškovo?"
"Par minut pred enajsto sta se ločila." Tu je začel detektiv, ki je ves čas nekako dvoril svojemu predstojniku, beležiti moje izjave. Nadsvetnik pa je nadaljeval ;
"Kaj ste ji imeli toliko povedati?"
"Toliko!" sem odvrnil nejevoljen.
"Nu, nu, le ne razburjajte se!" je hitel, ko je opazil mojo nejevoljo.
"Čemu me mučite?"
"Čemu ne priznate?"
"Kaj naj priznam?"
"Zakaj ste jo umorih?"
"Kako naj rečem kaj takega, če nisem storil," sem skoro o-bupno odvrnil. Nadsvetnik pa je ostal neizprosen;
"Jerančič, kako morete biti tako' kruti do deklice, ki vam je žrtvovala svojo ljubezen? Storili ste morda v naglici, nepremišljeno . . . Priznajte skesano svoje nesrečno dejanje in i olajšate si vest! Saj vam ven-! dar ne pomaga tajiti, ko vas je i sama izdala. Še danes ji boste' gledali v obličje. Ali ji boste tudi v obraz rekli, da je niste? In ko bodo njene, v smrtni grozi osteklenele oči terjale od vas: Priznaj, nesrečnež! — ali boste hladnokrvno odvrnili: Nisem! —?"
Nepopisna bolečina mi je objela dušo in jo tiščala v neznansko ozek prostor, če bi se v tistem trenutku osvobodila, bi zarjul in morda bi mi bilo odleglo. A preveč je bilo vsega te-i ga naenkrat. Tisto uro sem do-i živel dvojno gorje, ki se z besedo ne da izgovoriti, s peresom ne opisati: spoznal sem, da je umorjena ljubljena deklica in da sem krvavega zločina osumljen jaz, njen ljubimec. Težko bi razsodil, katera od teh dveh zavesti mi je zasekala globoke j-šo rano v srce. Sedel sem tam kakor okamenel. V tistem trenutku bi z največjim naporom ne spravil besedice iz sebe. Hrepenel sem, da bi sfe razodelo, a ko sem zvedel sem onemel.
Načelnik se je zmagoslavno! smehljal, misleč, da so njegove! besede dosegle zaželjeni uspehi v polni meri. Ne zamerim mu,' če je pričakoval, da si opomo-1 rem od učinka čuvstveno izgo-l vorjenih besed in potem v sol-i zah porečem tisti odločilni "da", I ki so ga vsi navzoči v nestrp-1 nosti pričakovali. Saj niso slu-j tili,. kaj se godi v meni. Iz oči jim je gledala želja, polna vris-kajočega zmagoslavja, a usmiljenja prizanesljiva nr.eni, ki
bom v naslednjem trenutku
zdrknil na kolena iii prosil odpuščanja. O, saj niso slutili, kaj se je godilo v meni.
"Torej Jerančič?" Mehkejši je bil nadsvetnikov glas zdaj, kakor bi hotel reči: "Vidiš, pa smo le upognili tvojo trmo in sedaj te imamo! Prave strune je treba napeti! Nu, odpuščana ti bodi ta trma, samo da vsaj zdaj priznaš!" Začutil sem silen odpor proti takemu izsiljevanju blaznega priznanja in vsa moja notranjost se je dvignila v mogočen protest proti zločinski roki, ki je brezdušno upih-nila nedolžni deklici mlado življenje in mene oropala najnež-nejših sanja ter me spravila slednjič v ta mupni položaj.
"Gospod nadsvetnik, ne vem kdo od naju bi v tem trenutku rajši poznal storilca! Drugega nimam ničesar povedati!"
Doktor Moder je skomizgnil z rameni, naježil obrvi in jezno spačil obraz. Vsi navzoči so u-prli oči vanj in pričakovali u-kazov.
Nadsvetnikov "adlatus" je prejel tiho navodilo in ga sporočil tovarišem. Nato so me nekateri obstopili, a eden me je pozval, naj odložim obleko. Sle-kel sem vse, razen srajce. Na vprašanje, če moram tudi srajco odložiti, so pritrdili in tako sem stal sredi načelnikovega kabineta, kakor Adam v raju.
(Dalje prihodnjič)
WMUiiDS

STAVBENI KONTRAKTOR
Highland Road - Highland Heights-Telephone HHIcrest 225 W. 5

Mi še vedno gradimo nove hiše, ter plačujete na-
Drenik's Beverage Dist. Inc.
Razvaža najboljše pivo
ERIN BREW-BUDWEISER-MKHELOB ~ DUQUEM BEER AND ALE
Toplo se zahvaljuje za naklonjenost v preteklem letu odjemalcem, društvam, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti v bližajočem se novem letu 1 945.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem našega na trgu najboljšega piva.
Budweisfsr
KEnmore 5500
23776 Lakeland Boulevard
Euclid, Ohio
KEnmore 5501
A ■ * - A ■ ■ A 4
#. jg: M
& A A # i i 4 I

- - .....*
^ A
Model 2205 FLIGHT French too styles in block Coif
s to-vf
CHANCE TO
You walk more miles, stand longer hours every day now because of wartime. No wonder your feet feel the strain, no wonder you are "tired all over." Step into a pair of Massagic Air Cushion Shoes — built for tired feet. Let the resilient air cushion ease every step, while the flexible Arch Lift gives you added support. Come in today for the surprise of your life!
*	Yields with evary stap -k Absorbs shocks, jars
*	Keeps you foot-lresh
ir
Model 22 5
ZEPHYR
Hond stitched h
Model 2207
Tan Moccailn
CUSTOM
Block Calf
Mod#! 2242
Model 2228-5 KENWOOD
Timber Tan Calf, Codet Antique
%
iMoul Styles $0.00
t WEYENBERG
AIR CUSHION SHOES
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim mojim
odjemalcem in prijateljem
I LOUIS MAJER
Trgovina finega obuvala
6410 ST. CLAIR AVENUE
^0. decembra, 1944.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 5.
Množični odhod rudarjev v partizane
(^2 "Slovenskega 'poročevalca " 2. avgusta IBJfJf) Lep dokaz zaupanja Osvobodilni fronti in njenemu vodstvu J® na Štajerskem množičen pristop revirskih delavcev fronti v našo Narodno osvobodilno voj-*^0- Samo v zadnjih mesecih po-Trboveljska premogokop-družba skoro 2,000 svojih Uslužbencev.
Na osvobojeno zemljo so odšli iz Zagorja, Hrastnika in Trbo-skoro vsi zdravniki in slo-*'®nski inženirji. Često odhajajo B&rtizane skupine po 50 in več ^fjev. Kaj pomeni odhod ru-6v za švabsko gospodarstvo, nazorno povedo naslednje %ilke:
dnevna proizvodnja rudnikov 4^orje, Trbovlje in Hrastnik je ^ala v tonah:
''^ik do aprila v maju v juniju 1944 1944 1944 1,300 900 O ^Wlje 2,000 1,690 700 ^tnik 900 600 O Rudnik Laško in Senovo so že uničile naše enote in je se-produkcija vseh omenje-^dnikov še pred nekoliko 'ci padla na borih 700 ton v JU. Verjetno je, da bo popol-prenehala. En sam dan je
%
lOO
^ agorja odšlo k partizanom Novincev. V Trbovljah je v 10 dneh 325 prostovolj-
lev k
^^Venske brigade na jjohodu
^^lovenske 'obodii
5^
y Zadajajo vedno težje udarce cem in njihovim pomaga-Vedno bolj se zajedajo v *°otakljivi"	--
partizanom.
enote Narodne | ne vojske iz dneva v ^
tretji rajh na in Koroškem. Že mostovi in električni prestajajo služiti
irskem
^Hovodi
Svobodno ozemlje se ij" Novi borci polnijo vrste osvobodilne vojske, anci spregledujejo in za-L potapljajoče se Rupni-° barko.
Štajerskem 16. divizija dokazuje Neriicem 'ostoj in svojo moč, ker ne-i	Vsi pohodi Fri-
Ijg ^ Njihovih gnezd se konču-, ^ b^om in klaftrami mrt-jjo ^'^andant divizije major ) ^ N. K.) se je predo-^učil v treh letih tolči oku-iji
brigada je 9. julija itpi y Vitanje in pred nosom i^Qv Nemcev odpeljala 11 J. Ko so ji drugi dan ' ^ dveh kolonah v pohor-Va^ jim Tomšičevi dostojen sprejem. Zo-pokazali, da so odlični
L^'"cer ■
In ^ Jeva brigada se spušča h v Dravsko dolino, 'lijj iztirjena dva vlaka na ^''^or-Dravograd in na *v b^fažgana tekstilna tovar-
Bračičeva brigada se je udomačila tam od Celja do Maribora. Nemci to čutijo na dnevno prekinjeni progi Celje-Maribor, požgani tovarni za bakrene tulce in avionske dele "Metallwer-ke Submeyer und Gruber" v Slovenski Bistrici in v izgubi 800 kilogramov usnja iz tovarne Ce-rar pri Polskavi nad Slovensko Bistrico.
Kozjanski odred ne da spati nemškim žandarjem. V enem mesecu je njegov bataljon pod komando podporočnika tov. Antona Žlindra-Janoša likvidiral kar tri žandarmerijske postojanke; Jurklošter, Pišece nad Brežicami in Slivnico pod Št. Jurijem pri Celju. V Sevnici pa je zgorela tovarna za puškina kopita.
Minerji Kamniško-zasavskega odreda so postali pravi mojstri. Savska soteska od Zidanega mosta do Zaloga vsako noč posluša grmenje min. Vlaki pa drve v Savo. Tovarna oblek v Zagorju tudi ne bo delala več zelenih uniform.
Na Koroškem je Vzhodno-ko-roški odred konec junija in v začetku julija imel vsakodnevne boje okrog Železne Kaple, Črne in Guštanja. Dne 28. junija je bila najsrditejša borba v Bistri pri Črni. Padlo je 48 SS-polica-jev in zgorel en tank z majorjem in posadko. V vseh teh borbah so bili pobiti 103 Nemci.
Na Primorskem je 18. brigada —"Bazoviška—v B a š k i grapi uničila še postojanko Lošinj in ujete italijanske vojake poslala po njihovi želji k italijanskim partizanom.
Enaintrideseta divizija je po predhodnim pogajanjem z domobranci opravila s postojanko Ri-hemberg na Krasu. Borbe se nadaljujejo okrog Ajdovščine.
Na Gorenjskem je 30. divizija 19. julija zavzela Hotavlje v Poljanski' dolini. Posadka 100 domobrancev je v glavnem pobegnila. V večdnevnih borbah so bile vse intervencije Nemcev iz Idrije, Gorenje vasi. Svete Lucije Grahova ob Bači odbite.
Južno-primorski odred okrog Trsta pridno pošilja nemške transporte v zrak.
Na Dolenjskem sedmi korpus še vedno bije boje na komunikacijski črti Ljubljana-Novo mesto. Dne 22. julija so edinice 17. divizije razrušile predor pri Šmarju na progi Ljubljana-Gro-suplje. Pri Novem mestu so morali Nemci in švabobranci zapustiti pod našim pritiskom Težko vodo.
Notranjski in Dolomitski odredi dajejo vedno dovolj dela organizaciji Todt pri popravljanju proge Ljubljana-Trst.
Posojilna kampanja v Slovenski htri
Zaskrbelo nas je, kako bo pri nas šlo, ko smo od odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Pri-
to so plod teh obis-
morje prejeli sporočilo, da predvideva posojilni načrt za naše okrožje 2,000,000 lir. Vzelo nam je pogum in dolgo ča^ se nismo upali na delo. čas je hitel, iz drugih okrožij so prihajala poročila o ugodnem poteku kampanje, pa smo se končno tudi mi lotili naloge.
Sklicali smo finančne referente vseh okrajev. Razložili smo jim potrebe posojila in prijeli so za stvar z navdušenjem. Pričeli smo razdeljevati vsoto 2,000,000 lir na posamezne kraje, sorazmerno z njihovo velikostjo, gospodarsko močjo in stanjem politične razvitosti. In glej: finančni referati so si postavili višje postavke, kot jih je predvideval prvotni načrt okrožnega odbora Osvobodilne fronte. Kar pomeni, da so spoznali nalogo tekmovanja in sklep ob koncu konference je bil: Slovenska Istra bo dala svoji domovini, svoji državi, svoji vojski najmanj tri mif lijone!
Sedaj sem v našem okraju, ki obsega predel, zapadno od Kopra. Posojilni teden se nagiba h koncu, pa se pomenkujem z našimi terenskimi aktivisti o poteku kampanje. Kakšna je zavest tega prebivalstva, ki je od vsega kulturnega sveta odrezano tako dolgo bedno životarilo pod fašizmom, pričajo zopet hladne številke. Načrt za ta I okraj je predvideval 250,000 lir ! posojila. Sam okraj si je postavil nalogo, da zbere vsaj 300,000 lir posojila. Danes kampanja še j ni zaključena, nekaj vasi še ni i oddalo posojila in že je zbranih j 320,000 lir.
■ Ljudje dajejo rade volje. Ko jim pojasniš pomen posojila zanje same in za državo oziroma vojsko, gredo po denar in odštejejo. Le redki so, ki bi ne hoteli dati posojila, zelo redki.
Kako to, da imajo ljudje tako zaupanje v nas? Kak,o to, da nam za nebogljen listič papirja, podpisan od predsednika in tajnika okrožnega odbora Osvobodilne fronte, izročajo svoj denar, ki so ga si z žuljavim delom prihranili v dolgih letih? Kako to, da zaupamo naši mladi, še ne povsem izgrajeni oblasti? Mi-traljezi in bombe naših borcev, ki pravkar regija jo in pokajo v Šmarskem okraju, motorji silnih zavezniških bombnikov, ki hrumijo preko naših krajev dan na dan, poštenost naše organizacije, velike ustvaritve naše osvobodilne vojske—vse to jim daje zaupanje. Danes vedo istrski Slovenci: Časi fašizmu se naglo bližajo kraju. Naša stvar, stvar demokratične in federativne Jugoslavije zmaguje. Saj o tem ne poročajo samo naši listi. Naše ljudstvo dan za dnem sliši bobnenje iz daljave: bombe zaveznikov, ki padajo na Ankono, na Mestre, Na Padovo, na Benetke, na Reko, na Videm, na Pulj. Trst je doživel že dva težka napada. Orjaški stebri dima so se dvigali iz mesta dva dni. Da, se-
VHKVI vrsti je bilo treba smelosti za odkritje te dežele. Smelosti za ustanovitev. Smelosti potisniti nazaj divjino, prenašati ledeno mrzle zime, stati proti krutemu sovraštvu.
Treba je bilo smelosti odgovarjati kralju, bojevati se z njegovimi armadami, postaviti narod in hoditi svojo pot.
Treba je bilo smelosti zdržati se navzlic panikam, povodnjim, požarjem, državljanski vojni. Toda napravili smo.
In zgradili smo najbogatejši, najzdravejši, najsvo-bod^ejši, najbolj prehranjeni, najizobraženejši narod v vsej zgodovini.
Nato je prišla velika depresija. In pozabili smo vse o smelosti. Postali smo plahi in boječi. Mislili smo, da bi bilo mogoče boljše prepustiti svojo usodo—vladi, ki nam ni mogla dati niti dajma več, kot smo ga mi dali njej.
Zatem smo šli v vojno. In vrnila se je naša smelost. » Pri Pearl Harborju, na Guadalcanalu, Tarawi, Saler-nu. Na obrežju Normandije.
Prišla je v ladjedelnice ob celi obali in tisoč milj v notranjosti naših meja. V tovarnah za aeroplane, za tanke, v tovarnah, v strojnicah, v naglo zgrajenih delavnicah vsepovsod.
Zopet enkrat smo dokazali, da moremo nadsanjati, nadmisliti, naddelati, nadproducirati, nadopremiti, nad-iznajti, nadprosperirati vsako deželo na svetu. In z vrnitvijo naše smelosti smo pričeli opažati mnogo drugih stvari. Opazili smo, da moreta vlada in business resnično delati skupaj.. Da delo in management imata več skupnega, kot pa imata razlike. Da vse različne skupine v naši deželi morejo in bodo skupaj vlekle v skupni stvari.
Ali je v^^na edini skupni povod, ki nas more družiti?
Ne, razen ako mislimo, da revščina in nazadnjaštvo in pomanjkanje polne priložnosti za vse niso povseiji toliko vredne kot naša kri in npše jeklo kot Japonci in Naciji. Preporod našega stvarljivega duha, iznajdb, odkritij, neverjetno povečane produktivnosti, nam more dati življenje preobilice, kakoršnega noben narod
na zenUji—vključno našega—še nikdar ni videl. * * *
Ravno sedaj imamo največjo produktivno velikost v vsej zgodovini. Večinoma je bilo zgrajeno za vojno—in bo moralo biti predelano za mir.
Da pa predelamo, moramo podvzeti k^orake, da zagotovimo, da bomo zmožni kupiti vse mnoge stvari, ki jih bodo izdelale naše tovarne in farme.
In to je mogoče storili. Ne z vladnim razdeljevanjem—kar bi imelo za posledico .samo več in več dol-
i/*
ga. Temveč s tem, da rabipio našo produktivno velikost, da si preskrbimo več za svoj denar v stvareh, ki jih kupimo, tako da moremo kupiti vec—in s tem vstva-riti več del in več zaslužka za vse.
Skratka, da se popolnoma poslužimo brezmejne energije in ambicije te dežele, moremo pomagati voditi svet v dobo miru in blagostanja, ki bo večje, kot ga je kdo videl.
Potrebni sta dve stvari, da se uresniči ta priložnost. Ena stvar je liberalna, naprej misleča politika na strani businessa. Druga je javno sodelovanje.
Business je obvezan storiti svoj delež—prvič s povečanjem priložnosti za vse, da služijo, in drugič s povečanjem priložnosti za vse, da kupijo.
Da se povečajo priložnosti za vse, da služijo, business obljubi pravično in prosvetno plačilno politiko in otvoritev vsake možne poti napredovanja za delavca.
Predlaga pričeti najzgodnejši trenutek z novimi podjetji in z razširjenjem starih, da bo preskrbljenih več del za več ljudi—vključno vrnivše ^ vojake in demobilizirane vojne delavce.
Predlaga položiti v roke delavcev najbolj uspešno razpoložljivo orodje—tako da bo delavec s tem, da bo povečal produkcijo, tudi sam dodal k svojemu zaslužku.
Da se povečajo priložnosti za vse, da kupijo, business predlaga, da napravi, da se v polni meri posluži tehnologične smernice "vedi, kako," ki si jo je zbrai tekom vojne, da postavi na trg najboljše izdelke, ki morejo biti narejeni, po najnižji ceni, za katero morejo biti prodani.
Predlaga, da bo iskal z ni;prestanim proučevanjem in preiskavanjeni na polju produkcije in razdelitve, vsako možno sredstvo za še večje znižanje cen skozi nadilj-na leta, tako da se bo moglo dobrih stvari za življenje veseliti več in več ljudi.
Predlaga pospeševati polno in svobodno tekmovanje, da se izognemo napeti trgovini in da so zagotovljene
boljše in boljše vrednosti.
* * *
To je program businessa za bodočnost. Da pa se to doseže kar mogoče hitro, je potrebna vaša pomoč. Za dosego tega bo potrebno legislativno postopanje—postopanje, ki ga morate podpreti. Povojno davčno politiko, ki bo pustila dovolj sklada za razširjenje. Postave, ki jasno preprečijo neumerjeni monopol. Delavska po-litiV:a, ki postavlja odgovornost na delo in podjetje. In poslovanje businessa po postavi, mesto nenapovedane "direktive."
Ako želite več vedeti o tem programu, pišite za brezplačno knjižico, "How Americans Can Earn .More, liuy .More, Have .More." Naslov; National Industrial Information Committee, 14 West 49th St., New York 20, N. Y.
le poslanice so objavljene, da se pojasnijo koraki, katere je Ireba podv/eti, da je ameriškemu naro-J^spodarslvo preobilice v povojnem svetu. Podpira jih NATIONAL INDUSTKIAL INFORMATION^ COMMITTEE od NATIONAL ASSOCIATION OH MANUFACTURERS, ki predstavlja tisoče različnih businessov, velikih in majhnih, ki zaposlujejo 75 oc^to dekvcev v izdelovalni industriji.
f-
DAJTE VOJNI BOND
IN NAPRAVITE RESNIČNO
VESEL BOŽIČ
TAPCO
THOMPSON AIRCRAFT PRODUCTS 23555 Euclid Ave.
daj pravijo, beže tudi Švebi in fašisti, tako kot so nekoč morali bežati pred njimi naši ljudje, kadar so se kot stekli psi pripodili sovražniki v naše vasi. Da, sedaj se veselijo naši ljudje, ko naši Hrvatje pošteno mlatijo šva-be.
Ob obrtni razstavi
V nedeljo 23. julija je bila v Beli Krajini odprta obrtna razstava. Razstavljeni predmeti so pokazali, kako kljub pomanjkanju surovin in delovne sile sa-moiniciativa in požrtvovalnost prekoračita še tako velike ovire.
Razstavljena spalnica je spominjala na velesejske dni v Ljubljani, Čevlji z lesenimi podplati, izdelani v suhorskem okraju, so pokazali, kako nadomešča les usnje. Pozornost vinogradnikov in sadjarjev so pritegnile izdelane stiskalnice. Z raznovrstnimi predmeti iz litega železa in alumija, ki se zbira ob porušenih železnicah in mostovih in iz strmoglavi jenih nemških letal, je bila zastopana "Livarna" iz Črnomlja. Mestna elektrarna jc grJifično prikazala svoj nastanek takorekoč iz nič, svoj dvig na kapaciteto 16,000 kw. in razširitev omrežja na daljno okolico tja do Tan če gore, Otovca in
Podzemlja. Pletene košare, lončena posoda, volovski jarmi, žeblji in podkve, vsi izdelki naših obrtnikov in samoukov, so povečali pestrost razstave. ' Dosežene uspehe naše obrti na ; osvobojenem ozemlju je treba ! povečati. Z dobro voljo in iz-, najdljivostjo se da storiti še I mnogo več. Pridelovanje doma-j čega olja iz oliaric bi lahko do-I seglo višjo stopnjo. Izdelava do-I mačega platna bi v veliki meri I nadomestila industrijsko tekstil-j no blago. Kovinsko industrijo I je treba po vzgledu belokranjske I livarne povečati; Surovin ne ! manjka. Lončarstvo je treba I razširiti in tako kriti pomanjka-
MARIJANIŠČE
Marijanišče je slovenski javnosti zelo poznan zavod. Imel je svojo petrazredno osnovno šolo, lepo urejen dijaški konvikt za srednješolce in učiteljiščnike. Zelo znamenita in daleč naokrog čislana je bila kmetijsko-gospo-dijijska šola, ki je dala Sloveniji nešteto najboljših gospodinj. Zlasti dekleta z velikih kmetij, ki se posvetijo temu gospodinjstvu, in večina naših gospodinjskih učiteljic je dobila tu svojo izobrazbo, ki jo nudijo slovenski najboljši strokovnjaki.
Bili so časi kot naši in je bilo , veliko ljubezni, ki je ni danes, in je dvakrat blagoslovljen rojstni dan zavoda, ki je vzgojil dobršen del naših najboljših. Nepozaben ostane vsem onim brezdomcem, ki so, iskajoč očeta in mater, našli oboje v obilni meri. Načelo-vali so vedno naši najboljši in najsposobnejši, od Janeza Goga-le, ustanovitelja, preko obeh Lampetov, Franceta in Evgena, do očeta mladine prelata Andreja Kalana. Ti so sejali, želi so fantje in uživali dneve svoje bogate mladosti. Ni možna mladost in ljubezen brez matere, ki čuti in ve in zdravi otrokovo bol!-
Ko je bil čas stiske največji j nje kovinske in steklene posode, i in je zapuščen otrok taval pa uli-I V živilskih panogah bo treba j cah in trkal na vrata, ni bil spre-misliti na izdelovanje kisa, kon- jet, ker je bil reven in prašen,
zerviranja sadja, sadnih sokov, praženje ječmena in izdelovanje cikorije kot kavnih nadomestkov.
Delovno silo moramo črpati iz mladine. Zaposliti je treba čim več vajencev. Tako bodo tudi tisti, ki po svoji starosti še niso vojni obvezniki, prispevali čim večji delež k svobodi. Poleg tega se bodo strokovno usposobili i in tako več kot koristili pri ob-
tedaj je vstal usmiljen mož, ki mu je bilo ime Janez in je bil Vincencijev brat, in je hodil v trudu svojih nog in s trpečim srcem, dokler ni plamenček ljubezni vžgal velikega ognja in je toplota njegova zajela vso deželo; ni manjkalo dobrih rok in na zapuščenih Poljanah je vzrastla zgradba, ki se je zdela bežen privid, pa je bila velika solza krvi, ki je postala pelikan, da ki ju je v
nnvi našo domovine. SANS, svoje srce in hrani svoj rod.
OBČUTJE Polje spi in sonce beži,
noče ga greti.
Megla leži, teži,
v dušo se sonce noče ozreti.
Duša je bolna, dvomov polna, megla jo duši;
ljubezen vanjo ne pajde poti; joj, ker sonca ni!
Bolno vpijem v mraz in meglo, bolan je moj korak.
Bolno moje misli v mraz gredo r joj, nikamor ne vedo! ... ^ Jan Plestenjalc,
STRAN 6.
ENAKOPRAVNOST
20. decembra, 1944,
Vesele božične praznike in srečno, blagoslovljeno novo leto vsem ««sim odjemalcem, prijateljem in sorodnikom zeli
OBLAK FURNITURE
6612-14 St. Clair Avenue
HEnderson 2978
Oglejte si našo razstavo najlepših in najbolj pomembnih daril za božič in novo leto.
LOUIS IN JENNIE OBLAK
MATT F. INTIHAR
REAL ESTATE — INSURANCE
NOTARY PUBLIC 630 EAST 222 ST. — IVanhoe 2644 21491 NAUMANN AVE. — IVanhoe 0678 Prodajam zemljišča in hiše, vsakovrstno zavarovalnino
in vršim notarska dela.
Vsem, mojim klijentom želim i}€sele božične praznike in srečno novo leto!
REAL HARDWARE CO.
MOHAWK STORE
727 EAST 185th STREET — IVanhoe 9634
Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem!
JIM OKOREN
6906 ST. CLAIR AVE.
Krojačnica in čistilnica oblek
čistimo in popravimo moške in ženske obleke.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Zopet je tu Božič—praznik miru in sprave. Do letos sem čutila, da je ta praznik res simbol miru. Sedaj imam pa vs^ iri moje fante v vojni in hudo mi je pri srcu. Da bi letošnji Božič in leto 1945 prineslo mir, po kateremu tako vsi hrepenimo.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem z iskreno željo, da se povrnejo kmalu vsi
nasi sinovi nazaj
i/
MRS. MARY JAKŠE
Slovenska "gostilna 882 EAST 200 STREET
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem
FRANK KOŽAR
Mobilgas postaja
VOGAL WATERLOO RD. IN E. 152 ST. IVanhoe 0626
Pri nas dobite vedno prijazno postrežbo in najboljši gasolin in olje.
Prav vesele božične praznike in srečno novo leto, ki na j prinese mir ljudem na zemlji, želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
VIHTELIČ HARDWARE
807 EAST 222 ST.
Euclid, Ohio
STANDARD FOOD MARKET
854 East 185th Street
Polna zaloga finega svežega in p reka j enega mesa in grocerije.
Prcu) vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem!
Razglednica s Triglava
so
je
Ani ni bilo prav nič videti, da bi bila zaljubljena v Štefana. In tudi Štefanu ni bilo kaj takega videti. Bila sta pač skupaj v pisarni, hodila sta drug mimo drugega, sicer nemara večkrat, kot je bilo treba, in na hudomušna vprašanja sta drug drugemu hudomušno odgovarjala. Sicer se )a nista brigala dosti drug/za drugega. In vendar sta se ljubila. A kako naj bi to drug drugemu priznala? V pisarni je kaj takega težko, prevečkrat sta se videvala v vsakdanjosti in tako sta si bila samo tovariša, ki se celo nista nič kaj razumela.
Ko so prišli prazniki in za štiri dni zaprli pisarno, Štefan vprašal:
"Kaj boste pa počeli čez praznike, Ana?"
"Jaz? Odpotovala bom. In
VI?"
"Tudi jaz bom odpotoval."
"Veliko zabave 1"
"Hvala! Vesele praznike!"
Segla sta drug drugemu v roke, kar tako, le malo nejevoljno.
Dober prijatelj marsikdaj dela čudeže. In če imaš kakega prijatelja, ki se za praznike kam daleč odpelje in celo na Triglav, pa če si sam le ubog revež, pa se že pripeti, da zaprosiš prijatelja:
"Ali bi mi storil dobroto?"
"I, Štefan."
"Saj veš, Ivan, da sem v pisarni skupaj z neko Ano?"
"Vem, že večkrat si mi govoril o njej."
"Rad bi ji pisal razglednico s Triglava."
"Saj vendar se odpelješ tja!"
"Saj zato. A ti se odpelješ tja, Ivan! In ti boš namesto mene vrgel razglednico v nabiralnik. Ta koza si namreč domišlja, da bo s svojim prazničnim potovanjem kdo ve kako vihala nos nad menoj. A če bo zdaj brala, da sem jaz na Triglavu, se bo kar razpočila. In zato sem te naprosil."
"Kaj ti je tako zoprna, Štefan?"
"Zporna mi sicer ni—a ne morem je videti."
Tretjega prazničnega dne pa je dobil Štefan razglednico. Razglednico od Ane. S Triglava.
"Tu je prekrasno," je pisala, "debel sneg in sijajno sonce! Škoda, da ne morete videti tega. Lep pozdrav! Ana."
Štefan je strmel v razglednico. Ali si jo je lepo zagodel! Če bo zdaj ona prejela njegovo razglednico s Triglava, pa bo vedela, da jo je nalagal. Saj sicer bi se morala ondi sniti. Ves razkačen je razcefral razglednico, a je nato poedine koščke le spravil v knjigo. Kaj naj pa jutri zjutraj poreče Ani v pisarni, če ga bo prav porogljivo vprašala, kako mu je bilo na Triglavu všeč? Prene-umno! Le kaj se človek meša med ženske! Ah kaj, povedal ji bo pač, da se je samo šalil. Mogoče mu bo verjela. In če mu ne bo?
Drugi dan zjutraj je prav oblastno stopil k Ani:
"Ali ste dobili mojo razglednico s Triglava?"
"Sem, Štefan," je rekla.
Štefan se je zdrznil. Njen glas je bil tako čuden. Le kaj je Ana
namerjala? Ali se je namesto njega sramovala?
"Tudi jaz dobil vašo karto, Ana."
"Ste jo—žal!"
"Kako to?"
"Veste, prav trapasta' šala je bila to. Hotela sem se ponašati pred vami. A kaj bi govorila zdaj, ko itak vse veste! Vi ste bili zares zgoraj in bi me bili morali videti. Saj me je res tako sram . .
"Kaj? Ti nisi bila na Triglavu?"
Ana je zaihtela.
"Ne. Neka moja prijateljica je bila. Dala sem ji svojo razglednico."
Štefan ni vedel, kaj in kako bi.
Ker ni našel drugega izhoda, jo je poljubil. Ker sredi pisarne.
"To za kazen, ker si me preslepila," je dejal.
"Jaz sem le—jaz sem le hotela
Štefan je kar žarel;
"Čez šest tednov bo pust. V treh tednih, sva oklicana. Nato bo poroka. In zato se bova skupaj odpravila na Triglav. Jaz bi ga namreč tudi rad videl."
"Kaj? Ali nisi bil pravkar ondi ?"
"Kaj še!" je dejal Štefan in jo poljubil. "Prav tako sem ostal doma ko ti. Tudi jaz sem te nalagal. Zato se bom pa oženil s teboj, da me ne boš spet opeharila!"
"Štefan! Veš, dobra in pridna žena ti bom. Pa tudi kuhati znam."
"Ali me hočeš že opehariti, Ana?"	(J. R.)
stla z njimi vred. Pa v svojih divjih domovih tudi morajo biti pozorni! Prežijo na plen, na sovražnika, na znake po tleh, grmih, drevesih. Veja ali mladika, ki leži na stezi, jim pove vse; skrivi jena veja, loček na tleh: vse te stvari jim že od mladih nog mnogo pomenijo, zato so domačini izvrstni izvidniki. Če si belec pridobi njihovo zaupanje, mu pomen vseh teh stvari razložijo. Iz nam neopaznih malenkosti uganejo, koliko ljudi je v šotoru, s kom so v sorodu, kak> šne običaje imajo. Prav nič ne uide njihovemu bistremu pogledu.
"V taboru sedijo okoli mojega šotora in opazujejo. Poznajo vsa moja pota, kdaj odhajam, kdaj se vračam. Nekateri belci so sirovi. ^ato so tudi divjaki spočetka govorili z mano le kri če, odurno. Pa sem se premagovala, potrpela sem in jim postregla. Danes prihajajo k meni in so mirni, tihi, vdani.
"Kako dobro mi dene ta lepa sprememba, kakšna nagrada mi je za ves moj trud z njimi! Ne morem si kaj, da ne bi neprestano nanje mislila, jih ljubila in z njimi potrpela, kakor je treba potrpeti z otroki."
Božično pismo sannotarke
Mrs. Daisy M. Bates živi v Avstraliji v taboru domačinov Avstralcev, da jih proučava in poučuje. Zadnji sveti dan je pisala
v	domovino sledeče pismo:
"Danes vas zavidam, kolikor
sploh kdo more koga zavidati. Vi poslušate božične zvonove; vi lahko sedite v prijazni hiši in molite v družbi dobrih znancev;
vi	ste obdani z veselimi otročiči, ki z vami vred obhajajo božični dan, ki izžarevajo in sprejemajo ljubezen, jaz pa nimam niti otroka, da bi se vsaj danes ž njim poigrala.
"Dambinja in njena mati sta prišli v moj šotor, da nisem tako hudo sama. Ni še dolgo, odkar sta prišli v naš tabor s svojim rodom. Mislila sem, da bosta gotovo veseli, ako ju danes pogostim s kakšno posebno slaščico, zato sem šla kljub strašni vročini na lov ter se vrnila z dvema igA/anoma, ki jih Avstralci posebno radi jedo. Spekle smo ju v pepelu na mojem ognjišču.
Nato sem jima pokazala časopise, ki sem jih prejela prejšnji dan ter jima poskušala razložiti Jezusovo rojstvo. Pa kaj, ko je v naši veri toliko lepih re-'či, ki jih sploh ni mogoče prevesti! Rada bi jima prestavila
Tujezennsko časopisje v Zedinjenih državah ameriških
v naslednjem podajamo številke urada Bureau of Census, ki so bile objavljene v "Clinton Labor Congress," Clinton, Iowa, z dne 4. septembra letos:
število	Število
tiskovin—Narodnost	naročnikov
149 Nemško................4,949,000
114 Italijansko..........3,766,000
Poljsko ................2,416,000
Špansko ..............1,861,000
Rusko .................. 585,080
Madžarsko .......... 453,000
Judovsko 1...........1,751,100
Švedsko................ 830,000
Ukrajinsko .....T.... 83,600 Srbo-hrvatsko .... 153,000 češko-slovaško .. 520,000
Slovak.................. 484,000
Finsko .......;........ 230,000
Francosko ..........1,412,000
Norveško ............ 658,000
Litvinsko ............ 272,000
Grško .................. 273,000
Slovensko ............ 178,000
Japonsko ............ 126,900
Kitajsko .............. 77,500
Romunsko .......... 65,000
Portugalsko ........ 215,000
Dansko ................ 226,000
Holandsko ........267,000
Armensko............ 68,000
Arabsko .............. 107,000
75 140 17
58
***
42 - 14 16
59 31 21 39 38 26 27 13
3 12 5
17
18
15
16 12
—Število neobjavljeno Torej je skupaj 977 tujezem-skim tiskovin in 22,027,180 naročnikov, kar predstavlja eno šestinko vsega prebivalstva Zedinjenih držav ameriških. Mnoge izmed navedenih narodnosti tiskovine so v velikem obsegu različnih pojmov, seveda tudi za širjenje fašizma se porablja
gradivo, ki ga servirajo svojim očenaš, pa sem bila v strašni za^- čitatel jem.
dregi za izraze. Tako na primer ,	_
nikakor nisem mogla najti be-1 Benjamin Franklin, ameriški sed, ki bi povedale po avstral- državnik, je bil najmlajši v sko: 'Posvečeno bodi Tvoje družini, ki je štela 17 otrok. Ime!'
"Domačini nas sodijo po tem,
S cevmi, ki se rabijo v Zedi-
kar na nas vidijo. Opazujejo pa njenih državah za olje, plin in nas neprestano, vsak dan, sle- gasolin, bi bilo mogoče trikrat herno uro. Ta pozornost je zra- oviti zemeljsko oblo.
Northeast Sales and Service
819 E. 185 St.
KEnmore 5700
' Letošnji božič borna praznovali drugače kakor kdaj popreje. Vojna je omejila mnogo reči; vendau imamo še nešteto stvari pripravnih za božična darila. V upu, da I se kmalu vrne mir in da pridejo naši fantje domov k svojim dragim, želiva vsem;
vesele božične praznike in srečno Novo leto!
DAJEMO LEPE KOLEDARJE MR. & MRS. JERRY BOHINC
KADAR
si želite kozarček pi'istnega žganja, kozarec pristnega vina ali svežega piva, pridite k nam. Vedno prijazna postj-ežba in vesela družba.
Okusen prigrizek.
KOMNA'! (AFE
MR. IN MRS. FRANK KOPINA, lastnika
481 East 152nd St., KE. 9899
Prav vesele božične praznike in srečno ter zadovolj-nosti polno leto 1945, želimo vsem gostom in prijateljem!
Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem!
xnw

DR. WILLIAM J. lAUSCHE
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 15619 Waterloo Road	KEnmore 4212
TOP HAT
Hugh Carney, Prop.
661 East 185th Street
rVanlioe 9671
Vedno najboljše pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
SON CLEANERS 8 DYERS
406 EAST 156 STREET IVanhoe 5252 ČISTILNICA
Mi pridemo iskati in dopeljemo na dom. Lastuj^' mo in obratujemo lastno čistilnico, kjer izvršimo vrstno delo pri čiščenju in likanju. Se priporočan^®'
MICHAEL A. SON, lastnik
Vesele božične praznike s željo, da bi novo leto prineslo novo življenje, želimo vsem!
Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto žeU^^ cenjenim gostom ^	serve ^
/at^Lundies
MOCIINIKAR'S UFE
S37 East 185th Street
Phillip in James Močilnikar Pri nas vam vedno postrežemo z izbornim ž#*' njem, pivom in vinom. Vedno dober prigrizek.-
" " " ^	^ -v#
Kadar rabi vaša hiša barvanje, zunaj ali znoti"®^ ali pa če hočete papirati vaše sobe, se obrnite do na®' Vedno prvovrstno delo.
.
VICTOR PETERCA
UNIJSKI KONTRAKTOR
17724 Grovewood Ave.
Naš telefon: IVanhoe 5693 Vesele božične praznike in srečno novo leto
vset"-
r
20. decembra, 1944.'
ENAKOPRAVNOST
STAAN 7.
Kuharica
Korenje s kislo smetano
^fednje debel koren ostrži in na rezance. V kozi pa raz-žlico masti; ko je mast vro-^ stresi vanjo korenje, preme-I in mu primešaj pol žlice ki naj se nekoliko strdi. 'to mu prilij četrt litra mrzle osoli ga, prideni žličico ibtio zrezanega zelenega pe-ga pokrij in duši do ^ega (približno eno uro).
korenje mehko, mu prideni "I*popra in žlico kisle smetane.
in lovorov list. Ko prevre, pri-i deni žlico kisle smetane in kisa
i po okusu.
j
!	Zeliščno meso
Zelena v omaki
v slani vodi debelo ^no zeleno, pa ne premehko. '^0 zrezi na rezance. Na-iz žlice masti in pol žlice ® bledo prežganje, v katere-zajemalko juhe ali '^Pirjevke in dobro premešaj, omaka gladka. Nato stresi _ ako zrezano zeleno in ščep ter kuhaj nekaj minut, še žlico kisle smetane in omako s krompirjevim ^ na mizo.
Ki'ompir s smetano
olupi, operi, zrezi na skuhaj v slani vodi; naj bo popolnoma po-- osebej pa napravi prežga-®^asti in moke, ga razred-"^kaj žlic mrzle vode ter ga skoraj kuhan krompir, tiidi vejico majarona in
nekoliko povre, prideni ^^sle smetane in kisa po
^ftietanov hren
^3 v kožici žlico moke z L, klicama kisle smetane, " dve žlici krušnih drob-,^0 nastrganega hrena, za ^'fovega masla, nekaj zrnc '^^niinko litra tople juhe. ■■ "ko časa vre, prideni žli-
^ižo/ova omaka
čez noč četrt litra fi-
Vode toliko, da je fi-
pokrit; ko zavre, odlij »Odo
k
Četrt kilograma telečjega plečeta zrezi na majhne kocke, stresi jih v kozo, prideni drobno zeleno, olupljeno in na repni str-galnik nastrgano zeleno kolerabo, prav tako srednje debel olup-Ijen koren in nekaj listov zreza-nega ohrovta. Osoli in nalij toliko vode, da je zelen j ad pokrita. Ko so je meso in zelenjad že pol ' ure kuhala, prideni še debel, i prav tako nastrgan krompir, pokrij in kuhaj vse skupaj še pol uro. Nato prideni eno do dve žlici redkega in bledega prežganja ' ter ščep popra. Ko vse skupaj I še pet do osem minut vre, postavi kot samostojno jed ali z makaroni na mizo.
Krompirjeva pašteta
Skuhaj kilogram opranega krompirja, kuhanega olupi in dobro stlači (v loncu), prilij nekaj ! žlic mleka, osoli, primešaj za oreh sirovega masla, raztepeno jajce in vse skupaj prav dobro zmešaj. Tri dele tega testa stresi v pomazan tortni model, raz-ravnaj in potresi s svežo meseno i pečeno in dobro sesekljano klo-■ baso. Vrhu klobase deni še osta-; lo testo, ga razravnaj, pomaži z 1 jajcem in speci. Pečeno razreži ' kakor torto in postavi s kislim zeljem na mizo.
Kakavni obročki
Stresi na desko 40 dekagra-mov moke, 16 deka gramov sladkorja, pet dekagramov sirovega masla, žličico drobno zrezane li-monove lupine, pol žličke cimeta, dva jajca, štiri žlice mrzlega
I mleka in pet gramov (1/2 dkg) I jedilne sode, polno žlico medu in žlico kakava. Iz vsega tega napravi testo najprej z nožem in potem še z roko. Ko je testo 10 minut počivalo, ga razvaljaj za debelo noževo hrbtišče in razreži s krofovim obodcem v okrogle kolačke. Te kolačke izreži še " manjšim obodcem ter jih po-kladaj na pomazan, z moko potresen pleh in jih speci v srednje vroči pečici. Ostalo testo pogneti, razvaljaj in zreži kakor prvo.
Božična penasta torta
Stepaj v kotliču s šibico najprej na sopari, da se segreje in še na hladnem pol ure tri cela jajca, rumenjak in 12 dekagramov sladkorja. Nato primešaj nekoliko drobno zrezane limono-ve lupine in 12 dekagramov moke. To testo stresi v tortni model ter ga rumenkasto zapeči. Pečeno torto pomaži po vrhu z dušenimi jabolki in po vrhu jabolk namaži z beljakovo peno, vrhu pene pa natakni precej gosto olupljene, na podolgaste re-! zauce zrezane in v pečici prav j malo zarumenele mandeljne. Nato postavi vse skupaj še za nekaj | minut v pečico, da se nekoliko zaiumeni. Postavi gorko ali mr-1 zlo na mizo.	. '
Beljakova pena
Stepaj sneg dveh beljakov, kateremu primešaj polno žlico sladkorja.
Veliki krompirjevi cmoki. Skuhaj in pretlači skozi sito štiri krompirje, dodaj košček sirovega masla, malo soli, dva rumenjaka in šest žlic moke ter naglo napravi testo. Testo razvaljaj za pol prsta debelo. V sirovem maslu ocvri malo na drobno zrezane čebule, peteršilja in žlico drobtin. S t^m namaži testo ixi ga zavij. Zdaj razreži na kose, dolge po tri prste, ogladi z rokami, da dobiš podolgovate cmoke, in skuhaj v glcni vodi. Ko so cmoki kuhani, prereži na krožniku vsakega čez pol in vse zabeli s sirovim maslom.
Krompirjeva juha s smetano in svinjino. Skuhaj kilogram olupljenega krompirja v slani vodi. Posebej pa napravi z dvema žlicama masti, čebulo, peter-šiljem in tremi žlicami moke svetlo prežganje, zalij ga z krompirjevo vodo in razmešaj. Zdaj krompir zmečkaj in zmešaj s prezganjem, prideni še četrt litra kisle smetane in malo popra ter vse precedi. Naposled dodaj še kuhane in na drobne koščke zrezane prekajene svinjine.
I Ko v§e skupaj še pialo povre, je juha gotova. Daš jo na mizo z opečenim kruhom, zrezanim na kocke.
Prazen ohrovt. Očisti, nareži, operi in opari ohrovt, odcedi in poli j z vodo ter spet odcedi. Na dveh žlicah masti zarumeni drobno zrezane čebule in zelen peteršilj. Deni v to ohrovt, soli ia praži. Med praženjem večkrat premešaj. Ko je ohrovt dosti mehak, ga potresi z moko in prilij zajemalko juhe. Ko še malo prevre, je jed gotova.
j Zabeljene ohrcvtove glave. Skuhaj dve zelo trdi ohrovtovi glavi v mastni juhi. Kuhani prereži vsako na štiri dele, odstrani štore, deni k mesu na krožnik in zabeli s sirovim maslom in drob-I tinami.
; Svinjski golaž s kislim zeljem. Deni v kožico žlico masti, v masti zarumeni žlico drobno zrezane čebule in dodaj poldrugi kilo-'•gram na kocke narezanega svinjskega mesa od vratu. Do-I bro pokrij in počasi pari, da se meso zmehča. Potem potresi s papriko, soljo in žlico moke, ma-; lo premešaj in prideni že prej v vreli vodi prevrelo kislo zelje, da skupaj vre. Nato deni v skledo. Posebej pa daj zraven na krožniku pečen krompir na mizo.
r
6116 ST. CLAIR AVE.	TEL. EN. 0670
WISHING YOU THE BEST OF C^^ISTMAS!
Hoping the next one will be a better one, when the boys return. Until then, make the Photographs keep the dear ongs close to you.
in zalij z litrom tople ®soli in kuhaj do mehke-^nega z vodo vred pretla-: V kozi rumeno pre-jiveh žlic masti in žlice l^iniešaj pretlačeni fižol
Vesele božične pr-aznike in srečno Novo leto želi vsem
Waterloo Department Store
Najlepša hvala vsem Slovencem in Hrvatom za naklonjenost, ter se priporočamo v bodoče. V naši trgovini dobite tisoče raznih stvari, pripravnih za božična darila, za celo vašo, družino.
15504-12 WATERLOO ROAD
VOGAL EAST 156th ST.


U
L:
>. r-n
_ ^	/-5
WW'V/'•'■'■
;'sO$W'WiSif.^č6S8a6Sg^-',; f*


Fm
Ve&ele .bpžičn^ praznike in sreče polno leto 1945 želi vsem

DR. (ARI W. ROTTER
829 East 185th Street
KEnmore 6850
MR. IN MRS. FRANK KOVACIČ
4121 ST. CLAIR AVE.
Gostilna in restavracija
Želimo i/rav* vesele božične pra^^nike in srečno Novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem!
Priporočamo se vam, tla nas obiščete za praznike. Postregli bomo vedno najboljše.
Pri nas dobite vedno meso najboljše vrste
F. A. MARINCIG
SLOVENSKA MESNICA 542 EAST 152 ST., MU. 5832
5«^
Prav vesele božične praznike in zdravo ter sreče poino leto 19.45 pelini vsem mojim odjemalcem in prijateljem!
Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem gostom in prijateljem
SYLVIA CAFE
MR. IN MRS. JOE KOPINA, lastnika
546 East 152nd St
coTTie-
OWU&HT
' and Sandwich"
Pivo—vifio—žganje ler okusen prigrizek. Se priporočamo vsem za naklonjenost.
M. NEILL, INC.
15326 WATERLOO RU., IVynhoe 3365
Vae oprema v naši garaži je najbolj moderna, ki jo je bilo n;iogoče kupiti, in s katero vam lahko nudimo vedno prvovrstno delo.
Xeselt IfpijLne praznike in srečno (er zdravo ifjoipo,leto želimo, vsem!
božične praznike in srečna novo ie!o želimo vsem naiim odjemalcem in prijateljem!
m
The Double Eagle Bottling Company
MR. IN MRS. ANTON GODINA |
426 EAST l,5Gi:i STREET	^
V na.ši Irgovjni vedno dobilo prvovrstno avože sadje in zelenjavo. Vljudna in ločna postrežba ler zmerno cono.
? sem nakim cenjenim odjcmalceni se lepo zahi tilju- ^ jemo za naklonjenost ler želimo vsem vesele božične
praznike in srečno novo l^to!	^
Vesele božične praznike in prav veselo ler srečno novo leto želim vsem!
^511-1951. (lair Avenue
JOHN POTOKAR, lastnik
HEnderson<i629
(lev^l^nd, Ohio
F M # A
\ CHARLES 7/ICK
GASOLINSKA POSTAJA
920 East 185ih Street
KEnmore 5)568
Texaco gasolin in najboljše olje za vaš avtomobil. Se priporočam.

y k'
STOAN s:
ENAKOPRAVNOST
20. decptnbra,
KAMEN NA PRAGU SRCA
Katarina, posestnica, je sama sedela v svoji pražnji sobi. Eno od majhnih oken je bilo na steza j odprto m s toplini valom zlate nebeške luči je pial v sobo trpki vonj po vstajajočih travnikih, slovesno zvonenje zvonov in radostni glasovi ptičjih pesmi. Tudi žuborenje mnogih majhnih vodic je brnelo zraven in se je oglašalo ko večna, tiha, daljna melodija.
Katarina je vse to polža vestno i slišala in se ni zanimala za gla-' sove. Bila je visoka, koščena že-' na, okornega, skoraj moškega obraza in svetlih, strogih oči, ki; niso nikoli videle, da rastejo med žitom tudi cvetlice. Bila je do same sebe in do drug-ih neizprosno stroga in ni skoraj ničesar drugega občutila v življenju, ko le njegove potrebe.
Ni bila torej ženska, ki bi brez dela posedala in se ozirala za soncem, poslušala ptiče in se zasanjala v kake nepotrebne misli. Vendar se danes kar ni dalo drugače. Bila je velika nedelja in v hiši je bilo vse,storjeno in se je vsepovsod svetilo. Že zjutraj je bila v cerkvi, a zdaj vendar ni mogla na polje, da bi delala. Pa je molče sedela v nizki prostorni sobi in se ni mogla ubraniti, da
ne bi s pomladanskim vonjem in petjem ptičev in z velikončnim soncem prišlo tudi ee vse drugo, čeprav že zdavnaj minulo, k njej..
Mogoče se tudi ni mogla več tako upirati kakor prej, ko je kar s treskom zaloputnila vrata,, ki so vodila v neko skrivno, zasuto globino njenega srca, kjer je bilo nekaj mehkega in toplega in kar je časih zaskelelo. Človek se postara, res je, in je tako nekam slaboten in pa časih pride tako nekakšna želja, taka čudna,' nepoznana želja po nečem, kar ni samo kruh . . .
Kako so tiste male, številne vodice začele kar veselo in sproščeno žuboreti povsod krog hiše, pa dol po rebri, koder pač še sneg leži in led! Zdaj se je le vse! otajalo in—kako čudno!—ta de-: beli, trdi led se je spremenil v: tiho, ljubko pesem. Prav takole je nekoč dejala Anica, edini Ka-tarinin otrok: "Lej, mati, kako ti to vse poje in se smeje." Anica bleda, nežna Anica, ki je imela oči, ko da bi zmeraj nekaj sanjala. Tako pridna in mehka je bila, tako poslušna ko nobena. Nikoli ni bilo treba trde besede za Anico.
Stara žena je težko dihala. Videla je deklico, kako je tako vsa svetla, svetlih las in bele ko-
že in tako krotko in nežno bojevala po tej tihi, strogi hiši in je najrajši oskrbovala male piške, pa ovčke in rožice. Kako grenko se je jokala, ko je bila že velika!
Kadar je prišel mesar v hišo in je vzel s seboj kako ovčico ali telička! Vendar je zmeraj vdano prenesla vse, karkoli je mati zapovedala. Očeta se je komaj spominjala, saj je bil tako zgodaj umrl in zato je morala Katarina postati mož. Enkrat sam-krat pa ni bila, le enkrat ne.
To je bilo takrat, ko je mati nekega mladega dninarja spodila od hiše; ta se je bil zagledal v njeno hčer in takrat je bilo dekle bledo in obupano prišlo k njej: "Mati, rada ga imam . . ."
Katarina takrat ni vedela, ali naj bo otroka v svoji hudi jezi udarila, ali pa naj bi se zasme-jala taki trapariji. Njena Anica —pa takle pritepenec! Pa je le mrzlo in lezko zapovedala drhtečemu dekletu: "Da mi nikoli več ne zineš tega! Zdaj pa zgini!" To naj bi bila kazen za dekleta.
In res je odšla. Tiho in brez ugovarjanja, ko zmeraj, vendar vsa strta. Pri vratih pa je svoje ugaslo obličje okrenila k materi in je zajecljala: "Odpustite mi, mati, jaz—ne morem drugače!" In nato je odšla, resnično, odšla je, ta njen nežni, pridni, tako va-
rovani otrok. V orkanu divje strasti se je vse sesulo v dekletu —in odšla je od doma, od matere in se odpravila k tujcu. Katarina pa, ta ponosna žena, ni imela nobenega otroka več.
Anica je pač ostala v vasi s svojim možem, a Katarina je ni več videla, ni hotela ničesar več videti ko svoje posestvo in svoje delo. Saj je dobro vedela, da je Anica še večkrat prišla v mraku k njenim vratom in se je v joku oklepala 3tare dekle krog vratu ! in je prosila: "Pusti me k materi!" A stara Mina se je pač jokala, pa je vendar ni pustila v hišo. "Nočejo te videti! Nobene besede jim ne smem ziniti o tebi, drugače bodo še mene na stare dni spodili iz hiše!"
Anica se je splazila spet nazaj, nazaj k svojemu možu, katerega je tako ljubila, da je zaradi nje-, ga vse zapustila. Seveda, ta raz-I polovljeua sreča ni dolgo traja-1 la, nežna, drobna Anica je morala umreti, ko je dala otroku živ-I Ijenje.
' Tudi zdaj so videli ljudje, da je Katarina ostala ista; trda in kamnitnih potez. Priskrbela je i svoji hčeri pogreb, kakršen se ; spodobi hčeri bogatega gruntar-ja, a nato je potekalo njeno življenje ko dotlej. Nikdar se ni zmenila za zeta in otroka; niti
I
poznala ni deteta., Zet se je kmalu nato spet oženil. Kaj bi naj
^KLJUB TEMU, da so naši mlečni izdelki vedno prvovrstni, pa nam je žal, da moramo ugotoviti, da naša postrežba ni najboljša. Temu so krive vojne razmere, radi katerih moramo odreči svojim odjemalcem razne ugodnosti, ki so. jih bili deležni skozi našo postrežbo.
Čim pa se razmere urede, bomo z veseljem storili vse, kar nam je mogoče v vaše zadovoljstvo.
Se vam iskreno zahvaljujemo za vso naklonjenost v preteklosti in se priporočamo v bodoče ter želimo
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM!
EUCLID-RACE DAIRY CO.
515 EAST 200th STREET	KEnmore 0515
bil tudi storil? Če mu leži v hiši majhen črviček in nima nobene druge žive duše in je treba iti vsak dan na delo, mora človek vendar nekoga imeti, ki poskrbi za otroka in ki kaj skuha.
Da, takole se je vse to zgodilo in Katarma je sedela kar sama v hiši. Resnično, boleti jo je začelo vse to tam nekje v globini srca, pa kar nenadoma, čeprav je že vse zdavnaj preteklo. Pač je bila kriva starost, da je bilo človeku tako hudo in čudno . . .
Mahoma se je zdrznila, pre-budivši se iz mrkih misli . . . Zunaj, v nedeljski tišini, so odmevali brzo hiteči koraki. S ceste je naglo priteklo dekletce na dvorišče, stisnila se je k vrtni ograji, s plašnimi očmi pregledala okna in je nenadoma šinila proti skednju. Deklica je imela prav tako svetle lase, da se je Katarina nehote spomnila svoje mrtve hčere. A ti lasje so bili nepočesani in razkuštrani, pa danes, na velik praznik, in tudi oblekla ni bila preveč snažna in zdelo se je, da tudi cela ne.
Nenadoma je šla tudi stara Mina čez dvorišče in proti skednju. Katarina se je hudovala. Seveda je ta avčasta Mina spet poklicala to malo umazanko sem! Vedno več si upa! Vse sorte ježeuvedlav hiši! In spomnila se je, da je že večkrat zapazila, kje blizu sebe tako nekaj kuštravega, kakor je bila tista punčarica. Vstala je. Videti mora, koga Mina spet krmi z njenim, kruhom!
Zunaj je zagledala Mino, ki je
kakor straža stala pred na pol odprtim skednjem. Dekletce je zardelo do ušes, ko je zagledala gospodarico prihajati, vendar se ; ni zganilo.
"Koga pa imaš tam v skednju,! Mina?"	" !
Dekla se je kljubovalno na-mrgolila in je gospodinje zasta- i vila pot, da je morala obstati j pred vrati. —	:
"Pustite, nihče vam ne bo nobene reči ukradel! Samo otrok ; je notri in si izbira stvari—in to iz mojega denarja!"	.
"Ta je pa dobra," jo je zavrnila Katarina, ki jo je deklino ve-1 denje razjezilo. ". . . da kar s; ceste ljudi pobiraš v moj ske-' denj!"	;
"Nikar ne vpijte!" je dejala Mina z žalostno resnim glasom. "Pustite ubogi stvarci to malo veselje! In to niso nobeni ljudje s ceste. To je Aničina!" In ko je stroga gospodinja osupnila in so bile njene poteze skoraj plaš-I no zbegane v trdem obrazu, je I Mina tiho in hitro govorila dalje, medtem ko so svetle solze {polzele po njenih uvelih dobrih i licih:
I "Tri ima zdaj njegova druga j žena in tale, Aničina, je zmeraj i odveč. Moj Bog, saj nimajo ne I spredaj ne zadaj nič, in če se vsa-i ko leto rodi kaj novega, od kod j naj pa jemljejo jedačo? Le to i..." in brisala si je mokra lica s ! predpasnikom in je sovražno motrila molčečo gospodinjo, ". . .
še danes me spodite, če hočete, povedala sem vam pa le! čka pa, sam Bog ve, taka je, kor da bi me Anica gledala • • •
Končala je,' pustila osuplo g" spodinjo stati in je zginila v te mini skednja.
Katarina je šla počasi naaaj v svojo lepo, gladko samotno s" bo, kjer je vsa razvrvana obse e-la in ni mogla nič več najti one ga hladnega, jasnega miru navadno.
kot
'Kakor da bi me Anica
la
Ali se ni že večkrat v " svojega srca pokesala, da jega ljubljenega otroka SP" ' od hiše ? Seveda, a takrat je ' že prepozno, ko je bila že m A zdaj je bil Aničin otrok P vrati-^in za to je še čas. A' ^ bo tudi čakala, da se bo uničila ? Tako suhotna ^ zorna je bila. Ljudje imaj"^®^ mara prav, če pravijo, da trda ženska—, le'kako bi sicer vsa ta leta mogla prezreti!
Globoko, globoko je šla st^^ samozavestna žena vase
I da se otrok naše Anice takole i potika okoli in je tukaj . . ., ' nak, mati, to je sramota! Kar jo!
olenedelo se je otajalo in si I la je, da mora človek I dati življenju več ko delo in
I Ko so v mraku zapeli ^ i je šla k možu svoje hčere i ; prosila, ali ji da vnukinp
r ip bil *
I Ni je dal rad, čeprav j i stiski. Slednjič je pa 1® pfj skozi zobe: "Vera, da J'
I vas bolj lepo ko pri nas
t"
(W. Nels""'

Želimo vesele božične praznike in srečno Novo le+o vse""
prijateljem in znancem!

My
mmA? mams
%
ir> v • v	v v • I
tSozicno voscilo
Božični prazniki so pred nami; čas, ko rajši človek misli na druge kot na sebe. V tem duhu želimo vsem polno veselja v božičnem času!
IVanhoe 2016
^N99y HtW YE\9.'
AiteuiT r,. SYiEiriEii\
Pogrebni zavod
478 EAST 152nd STREET	CLEVELAND, OHIO
HAFFNER INSURANCE
AGENCY
»
6106 ST. CLAIR AVENUE
A. HAFFNER
Ustanovljena I. 1908
y
Clani slovenske mesarskega kluba v Collinwoodii
žele vsem svojim odjemalcem
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ter se priporočajo za naklonjenost
k G n
Z; k
3( Vi k

S( b,
n( C: le b( tc
'%3
lo