oí ASTI O štev. 32 — Letnik IV. PTUJ, 17. avgusta 1951 Cena din 5. Poštnina plaCana v eotovini Uredniltve faj uprav» Ptuj, MLO, 11. nadstropje — Telefon itev 156 — Čeko\Tii račun pri Narodni banki Ptuj Ite*. 643-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — Odgovomî ured- nik Vrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — Meeetna naročnina od 1. maja 1951 dalje 20 din, celoletna naročnina 208 dim. Naročniki, ki eo plačali din 156.— ra celo leto, doplačajo din 52.—— Tiska Mariborska tiskarna. Priprave za II. okrajno gospodarsko razstavo so v polnem teku I,e še nekaj nad deset dnî bo pre- teklo. ko se bodo 2. sept. t. 1. odprla vrata v celoti prenovljene in pobeljene >lladike v Ptuju ter začela sprejemali prve goste II. okrajne Rospodarskc raz- stave. Vsi prostori tesa največjega šol- skega poslopja v Ptuju bwlo ponovno sprejeli množic« gostov iz ptujskega okraja, sosednjih okrajev ter celo iz ostalih republik, ki si bodo ogledovali pot in vzpon lokalnega gospodarstva ptujskega okraja od zadnje okrajne go^ïodarske razstave v letu 1949. Tudi precej razširjenem dvorišču bo raz- stavljalo večje .število razp-tavljalcev, ki že sedaj urejujejo svoje razstavne prostore. Nekatera podjetja, n. pr. to- varna aluminija iz Stmišča ter druga, so tudi že račela urejevati določene jim prostore. Posebna pozornost bo ob pri- liki letošnje gospodarske razstave po- svečena preskrbi ter so glede tega v teku obsežne priprave. Množice obiskovalcev si bodo lahko po ogledu razvoja in napredka kmetij- stva v okraju, ke,kor tudi uspehov in- dustrije In obrti, privoščile dobro okrep- čilo. V ta namen bo ves čas razstave na razpolago obiskovalcem dovolj je- stvin. Vsak dan si bo lahko vsak privo- ščil ocvrte in pečene piške, pečene race, kranjske klobase, vse vrste sa- jam, čevapčiče, ražnjiće in podobno s Aruhom in solatami. Za sladkosnedeže bo naprodaj pecivo in sladoled. Ljubi- telji mlečnih izdelkov si bmlo lahko postregli z vsemi mlečnimi Izdelki ptujske mlekarne: siri, čajnim maslom in drugim. Dobro okrepčilo bodo ob- iskovalci sigui-no zalili s kapljicami prvovrstnih sortiranih г^ш kot trarain- cem, rizlingi, muškati itd. Dovolj bo na ra:¿polago žejnim tudi piva in pokalic. Prvovrstne breskve znane Osojnikove zadruge, grozdje in drugo žlahtno sadje bo izpolnilo še zadnje želje za res do- bro in obilno okrepčilo. Cene jedi in pijači bodo zmerne, po- strežba bo hitra in solidna. Vabimo vse, da si ogledajo razvoj in napredek našega okraja na II. okra^ini gospodarski raz.stavi od 2.—9. septem- bra 1951. M. A. Kakšne bodo nove plače? Kakor je znano, bo višina delavčeve plače po novem finančnem sistemu od- visna od finančnega uspeha podjetja in od njegovega lastnega delovnega učinka. Plače bodo zato sestavljene iz stalnega in spremenljivega dela tako, da bo ta spremenljivi del rastel ali padal sorazmerno z večjim ali manjšim dobičkom podjetja in v razmerju z izpolnjevanjem norm pri posameznem delavcu. Načelno stalni del plače ne bo nižji od vsote, ki predstavlja minimum sred- stev za življenje. In to je popolnoma v skladu s socialističnim značajem naše države. Pojavlja pa se vprašanje: ali je treba ta življenjski minimum plače zagotoviti tudi tistim osebam, ki ne izpolnjujejo svojih nalog (norm)? Brez dvoma je treba ta minimum zagotoviti delavcu, ki ne dosega norm, a ne po svoji krivdi — to je iz drugih objektivnih vzrokov, n. pr. zaradi po- manjkanja surovin in podobno. To je vsekakor razumljivo, ker delavec ne more biti oškodovan pri plači, če sam ni kriv, če se drugače trudi in v nor- malnih delovnih pogojih dosega ali pa celo presega norme. Kako.pa z novinci? Ali je treba za- gotoviti" življenjski minimum plače de- lavcem, ki so šele vstopili v novo službo in Id na novem delovnem mestu še nimajo zadostnih Izkušenj in zato ne dosegajo norme? Tudi tu bi se zgo- dila krivica delavcu, če bi sprejeli na- sprotno stališče in delavcu, ki iz teh vzrokov ne dosega norme, ne Izplačali njegovega življenjskega minimuma pla- če. Razen tega pa bi na ta način umetno ustvarili zapreke, ki bi odbi- jale ljudi, da se ne bi hoteli zaposliti. Za ta primer bi bilo treba določiti po- trebne roke (n. pr. tri, štiri ali već mesecev), do katerih bo delavcu zago- tovljen življenjski minimum plače, kljub temu, da ne bo dosegal norme. Po določenem roku pa .se lahko na novem službenem mestu toliko usposo- bi, da z normalnimi napori lahko do- sega normo in vsaj življenj.ski mini- mum plače tudi zasluži. Vprašanje pa je: ali je treba živ- ljenjski minimum plače zagotoviti tudi tistim osebam, ki po svoji krivdi ne dosegajo norm in 'dosegajo slab de- lovni učinek. Tišti, ki smatrajo, da v tem primeru delavcu ni treba zagoto- viti potrebnega minimuma plače, tr- dijo, da bi nasprotni ukrepi dajali po- tuho malomamežem in lenuhom pri delu — to pa bi bilo škodljivo za pod- jetje, pa tudi za celotno gospodarstvo. Ti zagovarjajo torej predvsem gospo- darski moment pri določevanju plače. Drugi pa stoje na stališču, da je tre- ba minimum plače zagotoviti tudi v slučaju, če zaposleni delavec ali usluž- benec ne dosega norme po svoji krivdi. Le-ti zatrjujejo, da možnost zmanjše- vanja in poviševanja spremenljivega dela plače zadostuje za spodbudo de- lavca k delovnemu učinku. Osnovna plača (stalni del) bi morala biti v vsa- kem slučaju vsaj tolikšna, da je de- lavcu zagotovljen življenjski minimum. Zagovorniki drugega stališča torej pri določevanju plače postavljajo socialni element pred gospodarskega. Sploh zadevajo pri proučevanju vpra- šanja minimuma plače kot življenjske- ga minimuma gospodarski elementi ob socialne. Zato pa bi bilo treba to vpra- šanje ambolj temeljito proučiti. Prosiovolfno delo v mesecu îuliiu 2e nekaj mesecev se redno oglašam o tem vprašanju. V mesecu juniju MOF v Ptuju ni bil zadovoljen z uspe- hom prostovoljnega dela. Dosegli smo komaj 827.5 ur, a v mesecu avgustu vkljub vročini in kopanju v »ptujskem kopališču«, ki ga na žalost nimamo, dvakrat toliko, t. j. 1638 ur. Vendar kot je že navada v Ptuju, vedno isti kolek- tivi. Člani Fronte izven sindikalnih podružnic so namreč ta mesec bili vsi na morju in niso prispevali reci in piši »ničesar«. Ravno te dni bi jih najbolj potrebovali pri urejevanju razstavnega prostora za IT. gospodarsko razstavo ptujskega okraja; upajmo, da se bodo zdramili. Kritika v zadnjem članku je vplivala samo na nekatere naše sindi- kalne podružnice, a za naše terenske odbore OF to no moremo trditi. Da ne bi krivili samo naših frontovcev izven sindikata, moramo omeniti tudi komi- sijo pri MOOF, ki spada v vrsto naj- boljših komisij, ker so člani te komi- sije sploh pozabili na svoje dolžnosti. Tov. Simonič kot propagandist te naj- boljše komisije bo v teku tega meseca izdelal fotografije vseh članov za spo- min sedanjemu odboru OF v Ptuju. Toliko o objektivnih težavah, katere pa bodo verjetno v tem mesecu izostale. Težišče dela jo bilo na razstavnem prostoru pri Mladiki, kjer so zopet med prvimi naši pletarji Pletarske zadruge 2 264 urami — internega dela v obratu in drevesnici niso javili. Sledi Dom učencev v gospodarstvu lesne stroke z 200 urami in OLO z 108 urami. Ostali kolektivi so prispevali manj. Rezultat dela je bil dober. Sledi delo na ruše- vinah stare kasarne, ki so se odvažale na razstavni prostor. Pri tem delu so bili najboljši delavke iz Perutnine, ko- munalci MLO in strojna postaja Sklada za mehanizacijo kmetijstva. V inter- nem delu so se tolirat izkazali kolek- tivi mlekarne, Vinarske zadruge in Petovie s skupno 390 urami. Na stanovanjskem bloku potrošniške zadruge na Ljutomerski cesti pa je bila 3. avgusta pritrjena smrekca v znak pokritja bloka, kot je to pri nas že na- vada. Mali kolektiv Potrošniške zadru- ge v Ptuju je v lelu 1950/51 do pokritja prispeval skupno 1543 ur prostovoljnega dela poleg skoraj celodnevnega dela po trgovinah, gostilnah in pisarnah pri skrčenem personalu. Od MOOF je spre" jel zasluženo pismeno pohvalo, a poleg tega so ta svoj uspeh zaključili tega dne z družabnim večerom. Pričakovati je, da bodo priprave za II. gospodarsko razstavo, ki bo od 2. do 9. septembra t. 1., razgibala tudi »tiste« kolektive, a predvsem naše ostale frontovce, da bodo prispevali po svojih močeh, da bo letošnja gospodar- ska razstava tudi plod njihovega dela. St. Moto-dirkam na Strnišču je prisostvoval tudi Etbin Kristan Dne 12. avgusta je bil v Strnišču ve- lik dan. 2e nekaj dni pred to nedeljo si slišal razgovore in ugibanja: »Kako bodo izpadle moto dirke, kakšna je proga, kdo bo zastopal AMD Strnišče in slično. Bilo je tudi nekaj pesimistov vmes, ki so trdili: AMD Strnišče do- sedaj še ničesar i>ametnega ni izvedlo, pa tudi sedaj ne bo. To je samo mnogo govorjenja iz katerega pa ne bo nič. Resnici na ljubo moramo povedati, da so se ti pesimisti ušteli, da je AMD Strnišče i)o nekaj mesečnem, da ga na- povemo »spanju« stopilo pred javnost ter dokazalo, da je možno storiti vse, če vsi zagrabijo za delo, od člana dru- štva do funkcionarja. Patrolne moto dirke, katere je vzor- no organiziralo AMD Strnišče so to res bile v pravem smislu besede. Težišče teh dirk je bilo na Izvenarmadni vzgo- ji, ter so vozači, ki so sodelovali, mo- rali premagati niz ovir na svojem potu. Proga je potekala na slabih cestah; vsaka patrola, katero sta tvorila po dva vozača je morala iskati mine, saj je zašla na minsko polje, uničiti sovražni- kov bunker z roçno bombo, forsirati razrušeni cesti in streljati na iiovražni- ka. Najtežji del poti pa je bil tam, kjer je vsak vozač moral voziti po, z bojni- mi plini zastrupljeni cesti. Moral je namestiti plinsko masko in precejšnji del poti voziti z isto. Športna komisija, ki je ocenjevala rezultate posameznih ekip ni toliko ocenjevala vožnje, nego je največ pri- sodila vozačem, ki so imeli najboljše rezultate pri streljanju, ki so najbolj- še metali bombe, se pravilno orienti- rali na karti in vse zapreke vrisali v karto. Na startu, ki se je sicer nekoliko za- kasnil, so se prijavili komisiji vozači iz Središča, Maribora, Ptuja in Stmi- šča. Tekmovanje je otvoril sekretar AMD Strnišče tov. Geme, ter pozdravil na- vzoče goste in gledalce med drugimi tov. Šalarja, direktorja tovarne Glinice in. aluminija Strnišče, tov. Zadravca pred- sednika OOLT Ptuj, gospoda Etbina Kristana, publicista in rojaka iz Ame- rike s soprogo ter ostale funkcionarje iz Stmišča. Po končanih dirkah je predsednik športne komisije in predsednik AMD Stunišče tov. Aršič Gašper objavil re- zultate tekmovanja in podelil praktične nagrade. Prvo mesto v tej vožnji je dosegla patrulja v sestavi Cerne Stane in Banko Josip iz Stmišča. Progo sta prevozila v odličnem času, saj sta star- tala kot druga ekipa in prispela prva na cilj. Izpolnila sta skoraj sto odstot- no v^e pogoje in dosegla od dosegljivih 240 točk 230 točk. Drugo mesto je za- sedla patrulja iž Ptuja v sestavi Vrtič in 2nidarič, tretje mesto pa je dosegla patrulja v sestavi Tome (Ptuj) in Po- točnik (Središče). Po končanih dirkah je na prošnjo predstavnika delovnega kolektiva iz Strnlšča govoril tudi gosp. Etbin Kri- stan ter med drugim dejal: »Mnogo potujem po naši domovini, toda to kar vitUm, me navdaja z brez- mejnim ponos!>m. Vidim, kako na raz- valinah gradite nekaj novega, velikega, vidim, kako pod vodstvom Vašega ve- likega maršala Tita gradite boljše življenje, kateremu se pravi — sociali- zem. Izražam vse priznanje delovnemu kolektvu, kateri se tako A-^ztrajno bori za izvedbo vseh nalog, ter mu še na- dalje želim najlepših uspehov.« Ce bi na koncu hoteli oceniti to pri- reditev, moramo odkrito priznati, da je vsestransko uspela. Organizacijske predpriprave so bile Izvršene vestno, kar je zasluga vseh funkcionarjev dru- štva, predvsem tov. Jeriča, Aršlča, Bankota, Cemeta In vseh ostalih. Mno- go priznanja zasluži tudi uprava tovar- ne ki je nudila vsestransko pomoč, bodisi materialno ali drugače. AMD Strnišče je s to prireditvijo dokazalo, da je sposobno organizirati slične pri- reditve in da bo ob vodstvu sedanjih vodilnih tovarišev pripravilo še kako presenečenje. Ocepek dosegel, da so delovni ljudje darovali denar v prepričanju, da bodo z njim koristili ohranitvi cerkve Kot kulturnega spomenika. Cemu je treba skrivati ta denar, če je prišel iz rok vernikov v roke ljudi, ki se zavedajo važnosti čuvanja kulturnih spomeni- kov? Tega denarja nI potrebno skrivati napram ljudski oblasti, ki celo daje subvencije za ohranitev kulturnih spo- menikov. Tako delajo le nepošteni dvo- ličnežl, ki stalno tarnajo napram ver- nikom, da so brez sredstev, na drugI strani pa zbirajo od vernikov ob vseh slovesnostih stotisoče, ki jih uporab- ljajo za ljudstvu neznane stvari. Tako delajo tisti protlljudskl duhovniki, ki hočejo vzgajati delovne ljudi k pošte- nju, sami pa so nepošteni. Vsekakor je treba poudariti, da no- tranjost cerkve na Ptujski gori še zda- leč ne odgovarja dobro ohranjenemu kulturnemu spomeniku, za kar je dalo ljudstvo s svojimi neštetimi prispevki dovolj sredstev, možnosti in pogojev, obenem pa ravno to opozarja faktorje ljudske oblasti, da se bo treba poza- nimati, kam je tudi drugod šel ne- dvomno na isti način od ljudstva zbra- ni v cerkvene svrhe namenjeni denar. V.J. Maršal Tito boter novorojenemu ZagoHcanu V soboto, dne 11. avgusta popoldne ie vaščane male vasice Zagojlči vzne- inirlla vest, da pride v nedeljo v Za- gojlče maršal Tito za krstnega botra 13. otroku telefonskega delavca tov. бгејс Ivana. Gasilska četa je za hip zbrala vse ^'aščane pred gasilskim domom, kjer se pogovorili o sprejemu botra in V Moškanjcih so praznovali 45-Ietnico gasilskega društva V nedeljo, 5. t. m., so v Moškanjcih slovesno praznovali 45-letnlco svojega Sasllskega društva. Proslave so se udeležila vsa gasilska ^fuštva III. rajona, zastopana pa je ■^jla tudi OGZ. Po povorki je proslavo ^tvoril Bezjak Peter, poveljnik gasll- ^'^^ga društva, ter v svojem nagovoru ^^allziral uspehe in delo društva. Po- pvoru je v imenu društva ustano^mi- i^s članoma, tov. Seguii Martinu in '^^ipec Ivanu izročil častni diplomi. Govoril je tudi zastopnik OGZ, ki v svojem nagovoru poudaril pomen važnost gasilskih društev v čuvanju 4Uo vlagi In ples- ni smrdeči denar, ki so ga zlagali ;n preštevali ptujsko gorski duhovniki v četrtek več ur dopoldne in popoldne. Okrog 800.000 din nepreštetega denar- ja, začasno spravljenega v prostorih župnišča v Unrlnlh škatljah, kovčkih In mlznlh predalih bi tudi sicer vzelo ptujskogorskemu župnlšču precej časa za preštevanje, vendar brez nadzorstva. Cerkvena svečanost, romanje ob prazniku Velike Gospojnlce, je torej končalo s krvoprelitjem in skrivanjem denarja. Resen človek se mora zamisliti v to dvoje vzporednosti. S prikazovanjem slabega stanja notranjosti cerkve :n svojega ekromnega življenja je pater Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK^ Ptuj, 17. avgusta 1951 DOGODKI DOMA IN PO SVETU Maršal Tito je sprejel ameriškega veleposlanika ter opazovalca razdeljevanja ameriške pomoči v naši državi g. Allena. Ob tej priliki je poudaril тагШ Tito, da je medsebojna pomoč narodov najboljša pot, da se izognemo vojnim spopadom 1er jih preprečimo. V jugoslovanski coni Svobod- nega tržaškega ozemlja so z začetkom tekočega meseca uvedli prosto trgovino z vsemi potroánimi in drugimi oredmeti. Navalu prvih dni v trgovinah je sledil redni dotok kupcev, ki kupujejo predmete, kot je sladkor, mast, olje in moka po cenah, ki so nižje od prejšnjih prostih cen. Te cene so poleg tega za polovico nižje od cen v Trstu. Tudi industriski predmeti so naprodaj brez posebnega skoka cen. Bled je obiskalo letos Že 20.000 turistov Pred nekal dnevi so na prijavnem uradu na Bledu zapisali številko 20.000, kolikor je bilo doslej novoprijavljenih gostov. V nekaj dneh pa se bo to šte- vilo zaradi tekmovanja v padalskih skokih, ki je svetovnega pomena in ki se bo vršilo na Bledu in voltolici, še zelo dvignilo. Novo progo bodo v prihodnjem letu gradili v Bosni med mestoma Tuzla in Zvornik. Ta proga bo del proge, ki bo vezala Beo- grad z Zagrebom pod Savo ter mnoge rudninske in industrijske predele v teh krajih. Štirikratni sadni pridelek od lanskega pričakujejo letos v neka- terih okrajih na Hrvaškem. Posebno okraji, v katerih uspevajo slive, so v pogledu letojnjega pridelka zelo opti- mistični. Vinska trta obeta do 50Vn večji pridelek od lanskega leta. Zadruga „Osojnik' je izvozila 17.000 kg breskev v inozemstvo, 15.000 kg pa so jih pro- dali na domačih tržiščih. Breskve so pošiljali v inozemstvo v hladilnih va- gonih, da so prišle sveže na trge v Avstriji in Nemčiji kakor tudi doma. V Zagrebu bo mednarodni sestanek za mir Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru je dal pobudo, da bi v Zagrebu sklicali mednarodni sesta- nek za mir in mednarodno sodelovanje, ki so jo sprejeli prisT^si mJru po svetu z velikim odobravanjem. V Zagrebu se vršijo sedaj priprave za to manifestacijo, ki se bo začela 23. oktobra. Naši izseljenci v Franciji doma na obisku v Ljubljano je prispela iz Francije skupina naših izseljencev večinoma Slovencev, ki žive v Franciji v okolici Merlebacha, nekateri že 20 let. Naši izseljenci v Franciji imajo ¿vojn društva, ki so v nekaterih krajih moč- nejša od društev domačinov. Jugoslovanski izseljenci v ZDA zahtevajo izročitev Artukovića Večje število organizacij Američanov jugoslovanskega rodu in uglednih ju- goslovanskih izséljencev je poslalo brzojavke in pisma ameriškemu шпа- njemu ministru Achesonu z zahtevo, na.i vojnega zločinca Artukoviča Izro- čijo jugoslovanskim oblastem. Številni jugoslovanski izseljenci in organizacije v ZDA so doslej poslale vrsto podob- nih brzojavk in pisem predsedniku ZDA Trumanu. Pogajanja v Kesongu ao bila pred kratkim obnovljena, ven- dar je uspeh začetnih pogajanj le v tem, da so se sploh začela. Najtežje spomo vprašanje je v tem, da hočejo Sevemokorejci in Kitajci razorožitveno cono na 38. vzporedniku, poveljstvo čet Združenih narodov pa na sedanji bojni črti, ki leži večji del na sever- nokorejskem ozemlju. Delegaciji za- stopata svoji stališči trenutno še zelo odločno, kar zmanjšuje upanje v uspeh pogajanj. Perzijski spor še vedno v ospredju dogodkov AngleSko-perzijski spor za nafto ozi- roma dobičke angloiranske petrolejske družbe je še vedno v ospredju svetov- nih dogodkov. Vladi sla pred nedavnim imenovali celo posebni delegaciji, ki bi naj pripravili sporazum glede spor- nih vprašanj. V vzhodnem Berlinu so imeli „mirovni festival" Te dni so imeli v vzhodnem Berlinu »mirovni festival«, ki ga je organizi- rala »Freie deutsche Jugend«. Unifor- ma te organizacije je podobna unifor- mi »Hitlerjugend«, parade in drugo pa je enako v obeh organizacijah. Tako izgleda, da je prvoimenovana le na- slednica drugoimenovane, da sicer pa- radira z zastavami druge barve ter da prav tako misli na »pohod«, trenutno le na Zahodno Nemčijo, kot je napo- hod izven nemikih mej mislila Hit- lerjeva mladina. 1600 mladincev je pobegnilo z berlinskega festivala V Berlinu so pred kratkim organi- zirali propagandni mladinski ^mirovni« festival, na katerega je prišla mladina ■večinoma iz držav vzhodnega bloka in Vzhodne Nemčije. Že po nekaj dneh trajanja tega festivala pa ¡to zahod io- berlinske oblasti sporočile da se je pri njih javilo 1600 mladincev in mladink, ki so prosili za zatočišče, ker so zbežali s festivala. Pomanjkanje mesa v Avstriji Dunaj, 15. avgusta. Pomanjkanje mesa, ki se je občutilo doslej na du- najskem tržišču, se je razširilo na druga avstrijski mesta. Vkljub pozivu kanc- lerja Figla so kmetje nehali dovažati živino v mesta, ker je nočejo prodajati po predpisanih cenah. Avstrijska vlada je od ameriških oblasti zahtevala 563 ton konserviranega govejega in konj- skega mesa, ki ga bodo na koncu ledna razdelili prebivalstvu. Vsaka oseba bo sprejela 230 gramov takega mesa. Atentat na knjigarno KP Francije Pariz, 15, avgusta. (Reuter)_ Nezna- ne osebe so danes vrgle bombe " na neko knjigarno KP Francije v Parizu ter jo popolnoma uničile. Po odredbi policija so prebivalci morali zapustiti vse so- sedne hiše. Pred desetimi dnsvi so štirje neznani napadalci z bombami uničili štiri knjigarne KP v Parizu ter v predmestjih. Centralni komite KP Francije Je obtožil De Gaullovo giba- nje da je organiziralo te napake. ZDA naj bi odobrile 590 milijo, nov dolarjev za bližnji Vzhod Washington, 15. avgusta (AUP), V Washingtonu so danes objavili poro- čilo zunanjepolitičnega odbora ameri- škega Predstavniškega doma o pomoči ZDA državam bližnjega Vzhoda, Poro- čilo predlaga, naj ZDA zaradi zagoto- vitve miru in razvoja v tem področja odobrijo kredit od 590 milijonov dolar- jev za bližnji Vzhod in Afriko. Pri po- jasnilu tega predloga, zunanjepolitični odbor Predstavniškega doma poudarja nevarnost, ki preti državam bližnjega Vzhoda od sovjetske ekspanzivnosii. Na koncu poročila se izraža upanje, da bodo predvideni krediti zadostovali za rešitev perečih vojaških, gospodarskih in socialnih vprašanj v arabskih drža- vah in v Izraelu. Veseličev vpliv na vernike markovske fare je bil negativei V prejšnji številki tega lista smo se- znanili ljudstvo z obtoženim Vesiličcm Francem in «oobtoženci, ki so se ¿ago- varjali 7. avgusta t. 1. pred okrožnim sodiščem na zunanjem poslovanju v Ptuju zaradi kaznivih dejanj zope: ljudstvo in državo in zaradi izrabljanja verskih obredov v protiljudske name- ne. Seznanili smo ljudstvo z vsebino obtožnice, z njeno obrazložitvijo in izi- dom razprave, tokrat pa se bomo. kot že rečeno, nekoliko pomudili pri zago- vorih obtožencev in dokaznem delu razprave. Ljudstvu in ljudski oblasti naklonje- nim državljanom je jasno, da dogodki v zvezi z birmo v Markovcih, Gorišnici, Polenšaku iñ Juršincih, ki so bili pred- met obravnave zoper Vcseliča In ?о- obtoience, niso slučajno nastali, da zaradi njih obtožene osebe niso «iu- čajni igralci in prestavljalci kulie. Ljud- stvu je jasno, da to niso borci za v'cr- ske svoboščino, ker jih nikdo ne ogro- ža, temveč .so le pravočasno razkrinka- ni in obsojeni netilci in demonstranti sovraštva proti ljud našemu bataljonu, da se prvi prebija' mo. Bili smo najprej v zasedi ves o'^' taljon. Potem pa nas je zamenjal V^ bataljon Tom'ičeve brigade. Začeli ¿пг^ se premikati proti cesti. Medtem j pttii. avgusta 1951 »PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 Veselîcev vpliv na vernike je bil negativen z druge strani.) e izvencerkvenim sprejemom Ikof» nima nit skupnem». Ome« je k temu le še značilno izpoved- ih priče Petana Janka pri glavni Uravnavi. Ko je namreč ob priliki od- hoda škofa izpred župnišča v Markov- ih obtoženec opazil, da so se ¿brali г vonjeniki v spremstvu, je presenečen p, ..¡tiiknil: »Za to jaz sploh nisem vedel. < pa 90 fantje sami napravili, je pač ' to revanž za to, ker ni bilo elektrike«. : Lgaj ob tej priliki se je obtoženec v < sv-oji naglosti spozabil tako, da je, če- «rav prikrito vendar priznal, da je pri 1 «prejemu škofa v Markovcih pomagal, ''I ^ij da je zanj tudi vedel »»t da ee je ' hotel oblasti revaniiraii. Soobtoženec i ijorvat .îanez je Vcseliča Franca ozna- • fjl kot dvoličneia, češ v cerkvi je ozna.. ^ pil, da sprejema ne bo. v svojih odgo- • ^rorih na Horvatova vprašanja pa je bil a {.jjub tej izrecni prcjwvedi skrajno ne- odločen, češ ne rečem, ne dà, ne nò, i fako da je mogel Horvat zlahka razu « îVieti, da si želi ne le, da bi se spre- iein vršil, marveč da bi bil tudi čim- ' jvečanejši. Da je sam sestavil svečani ' nagovor in s tem pri pripravah tudi ^ saro neposredno sodeloval, te zaključke le potrjuje. Obtoženčevo vedenje je te- daj bilo tako, da je absolutno vzpod- ' bujalo k pripravi škofovega izvencer- Ì Kvenega sprejema, čeprav bi naj bila njepov» oseba skrbno prikrita v ■ оглАзм. Saj Vesellč značilno primava > pri soočenju z obtožencem Horvatom ■ Janežem, da se jo za sestavo govora odločil takrat, ko mu je Horvat oblju- bil, da tega ne bo nikomur povedal. Zanimivo je tudi to, da Horvatu Jane- zu ni svetoval, da je treba to prijaviti ■ organom ljudske oblasti. Izvencerkveni slavnostni spre- jem škofa v Markovcih je bila demonstracija, ne pa verski obred Izven cerkveni slavnostni sprejem cerkvenega dostojanstvenika na način, Jcot se je opravil v Markovcih, ni ver- ' iki obred, marveč je povorka, v smislu člena 20. zakona o društvih, zborova- , njih in drugih javnih shodih, katera je ¡, dopustna samo po prehodni prijavi PNZ v smislu 21 čl. citiranega zakona, sicer pa je prepovedana. Pa tudi po I predpisih škofijskega ordinariata je bil tak sprejem izrecno preix>^\'edan, kar vi5e je bilo obtožencu znano. Imel pa je ta sprevod tudi očitno protidržavno propagandno tendenco, kar ne .4ledi le iz obtoženčeve izjave napram priči Ho- lyan .Štefanu, da bodo ljudje pri birmi pokazali, ali so za cerkev ali za ljudsko obla-ct, marveč je to razvidno tudi iz . --^vedb prič Osebek Ozvnld in Bezjak Peter, ki sta si kot preprosta človeka bila na jasnem o tem, da gre za de- monstracijo, ki na) izrazi nerazpolože- nje ljudi proti ljudski oblasti. Če je obtoženec na gori naveden način dal ' spodbudo za pripravo takega sprejema in je celo osebno sodeloval pri tem, je jasno, da je kot verski predstavnik iz- rabil svobodo opravljanja verskih opra- vil v namenu, ki se protivi določbi 25. ti. Ustave FLRJ in je torej podano ; dejansko stanje kaznivega dejanja zlo- rabe vere in cerkve v politične na- mene. Povezava markovske in jiiršinske demonstracije Pri presoji vprašanja obtoženčevc krivde pa je k temu treba ventilirati vprašanje obstoja vzročne zveze med dejanjem obtoženca v Markovcih ir posledico, ki je kasneje nastala v Jur- «incih in vprašanje, ali gre za naklep- no ravnanje. Da je sprožila ^baš demon- stracija v Markovcih ena'ke demon- »tracije v Gorisnici, Polenšaku in končno v Juršincih, sledi iz pričevanj prič Greif, Neudauer, Jarh, Petan, Zor- manove, Osebeka, štumbergerja, Vilč- nika in Petka. Vzročna zveza med ob- toženčevim ravnanjem in nastalo po- sledico je tedaj vsekakor podana. Tud: škofove pridige ter njegovo navdu.ienjc i nad sprejemi in sodelovanje v pri- rejenih demonstracijah ni ostalo bre; vpliva na dogodke v Juršincili, kjer e( Oskrunili državno zastavo. Obtoženec, ki dobro pozna mentali- teto ljudi v domači fari in ima na nj< velik vpliv, se je moral brezpogojno tudi zavedati, da utegne protidržavni značaj markovske demonstracije za- vzeti vidnejše oblike, kot se je to zgo- dilo v Markovcih, pa je tudi na to po- sledico očividno pristal, ko celo po iz- recnih opozorilih svojih poklicnih to- varišev od priora v ni odnehal. (Prič» Greif in Neudauer). Docîodki v Markovcih niso nedolžen krajevni običaj Ce obtoženec danes poskuša prika- zati dogodke v Markovcih kot nedol- žen kraje\mi običaj, ki bi naj ne imel nobene politične tendence, potem ga predvsem težko kompromitira izjava, katero je podal napram Hozyan Štefa- nu, čeft, ljudje bodo pri birmi pokazali, za koga so, ali za cerkev, ali za komu- niste. Toda če bi sodišče tudi ne ver- jelo pričevanji J priče Hozyana, pa ka- žejo že zgolj dogodki z glavne obrav- nave predvsem jasno, da je šlo ne le pri sprejemu škofa v Markovcih za politično demonstracijo proti obstoje- čemu državnemu redu, marveč si pri- zadeva klika Veseličevih pristašev to DOudariti tudi tekom obravnave same. Opetovani izgredi med obravnavo, fre- netični aplavzi in številni medklici do- volj jasno pokažejo, kako poguben vpliv je imel obtoženec Vesellč na del svojih vernikov. Ta vpliv sega tako daleč, da so ti ljudje pred sodiščem nastopili kot organizirana skupina kla- kerjev z namenom, da vplivajo na so- dišče in tako dosežejo oprostitev prve- ga obtoženca. Poslužili so se pri tem metod, ki očitno prekršijo predpise kazenskega zakona, ko so očividno vplivali na priče da so skušale spre- i-nenite svoje prejšnje izpovedbe v pri- log obtoženca Veselica Franca. Napad na pričo Hozyana Stefana na ptujskem kolodvoru in'skrajno klavrna vloga, ki $o jo pred sodiščem odigrale pnče Ljubeč Jože, Obran Janez. Cimerman Franc in Kolarič Janez, to dovolj jasno dokazujejo. Sledi pa iz tega, da so ljudje, ki so pod vplivom Veselica, pri- pravljeni poslužiti se vsakega sredstva in celo krivega pričevanja pred sodi- ščem le zato. da bi stvarem dali dni- gačen videz in sodišču prikrili resnico. Veseličev vpliv na prebivalce Markovcev je absolutno negativen Da je torej vpliv Veseliča na prebi- valce Markovcev absolutno negativen, je kljub vsem poskusom izmaličen j a ugotovljenih dejstev postalo pri glavni obravnavi že na ta naČln tako jasno, da je poleg drugih že zgoraj naštetih dokazil nemogoče dvomiti o tem, da je ravno pompozni sprejem škofa v Markovcih predstavljal politično de- monstracijo, katere namen je bil dati vidnega izraza nerazpoloženju gotove skupine prebivalcev te vasi do ljudske oblasti. Tudi postavitev vaške straže se skuša prikazati kot povsem nedolžna, neorganizirana zadeva, kot dejanje, ki ga opravičuje želja vaških fantov, ki so postavili slavoloke, da bi obvarovali te pred razdejanjem. Toda že sam od- ločen nastop stražarjev, kontroliranje mirnih pasantov in vozil kaže na vse drugačne namene. Da je ljudstvo temu pripisalo pravi pomen, pa sledi že tudi iz dejstva, da se je vest o delu straže z bliskovito naglico raznesli, že po vsej okolici. Saj je priča Jarh že po nekaj dneh izvedel o delu straže že 14 km daltč v Zavrč Pa tudi med duhovniki, zbranimi na dan birme v župnlšču, se ie ta zadeva primerno komentirala, go- tovo ne zaradi tega, ker bi šlo za brez- pomembno otročarijo (priča Petan Jan- ko). Tudi ta dogodek, ki je s spreje- mom škofa v nujni vzročni povezavi, torej očitno nosi pečat politične de- monstracije Tz vsega gornjega Izhaja, da se je obtoženec Veselic Franc moral zave- dati, da utegnejo iz njegovega dejanja nastati prepovedane posledice, o kate- rih obliki si morda ni bil povsem na jasnem, na katerih nastop pa je oči- vidno privolil. Toženec je torej ravnal naklepno In sicer z eventualnim na- klepom v smislu čl. 7 kz. in odgovarja tudi za kaznivo dejanje po čl. 118,1 ki. Sodišče poleg tega ni imelo povoda &a dvom o verodostojnosti priče Ho- zyana Stefana, ki je na prostodušen in odkritosrčen način podal svojo iz- povedbo kljub temu, da so ga gotovi elementi Iz krogov Veseličevih prista- šev insultirali na kolodvoru pred od- hodom na sodišče Protidržavnih izjav, ki jih je podal obtoženec, kot smatra sodišče za dokazano, napram priči Ho- zyanu ni presojati ločeno, marveč v zvez! г ostalim ravnanjem obtoženca, ki kaže na to, da je podano dejanjsko .stanje sovražne propagande po čl. 118 kazenskega zakona. Horvat Janez je bil Veselicev pomagač V luči gornjih Izvajanj je pre.40jali tudi krivdo soobtoženega Horvata J. kot predanega pomagača prvoobtože- nega Veseliča F, Pri tem je glede na izpovedbo priče Ljubeč Jožeta v zvezi z gornjimi izvajanji smatrano za do- kazano. da je vaška straža dejansko bila organizirana in da jo je na spod- budo prvoobtožencga sestavil obtoženi Horvat Janez. S kako vnemo je obto- ženec pri pripravah za predmetno ma- nifestacijo sodeloval, pa dovolj jasno sledi iz pričevanj Cimerman Franca, Jaoáekovic Martina in Ciglar Janeza. Vsekakor je torej podana krivda ob- toženca v smislu čl. 118,'l kz. v zvezi s čl. 20/1 kz. Briimen Franc se je zagovarjal, da se ni zavedal, kaj pomeni skrunitev zastave Krivda tretjeobtoženega B r u m n a Franca jo očitna, in je treba k njego- vemu zagovoru navesti le to, da ni mogoče slediti izvajanjem polnoletne- ga državljana, ki trdi, da bi se ne za- vedal, da pomeni skrunitev državne zastave in nošenje oskrunjene zastave na čelu demonstrativnega sprevoda kaznivo dejanje, ki očividno meri proti državni ureditvi. Saj je globok simbo- ličen pomen državne zastave znan otrokom že v najnežnejših letih staro- sti, kot pionirjem in šolarjem, ne da bi se tega ne zavedal obtoženec Bru- men Franc. Pa tudi dejstvo, da je oskrunjeno zastavo Rkrbno zvito okoli droga podtaknil in vsilil soobtožencu Ciglila Jožetu. Kot je razvidno iz pri- čevanja I^vreca Janeza, dovolj jasno dokazuje, da se je obtoženi v celoti za- A'edal, da je storil kaznivo dejanje. Tudi v tem primeru je glede na dej- stvo, da je bil obtožencev namen, da se zastava nosi v demonstrativnem sprevodu, podano dejansko stanje iz čl. 118/1 kž. Glede na vse gornje okoliščine je smatralo sodišče, da je krivda obtožen- cev v gornjem smislu dokazana, od- ločba o krivdi pa utemeljena, zato jih je tudi obsodilo na izrečene kazni strogega zapora. Obramba je skušala omiliti krivdo obtožencev in zlasti Veseliča med dru- gim tudi s trditvijo, da sta škof dr. Držečnlk in prost Greif več kriva kot Veselič, ker nista preprečila ob prihodu že na mejo markovske fare Iz- vencerkvenih slovesnosti, temveč sta dovolila, da so se v njuni prisotnosti nadaljevale in celo stopnjevale. Ta proces je dokaz poštenim verni- kom, da se v naši državi ni treba bo-- ritl za verske svoboščine, da pa tudi ni dovoljeno izrabljati verskih obredov v protiljudske in protidržavne namene. Naše delovno ljudstvo ne bo nikdar dopustilo, da bi ga kdorkoli z dvolično- stjo in z izrabljanjem njegove pobožnosti spravljal pod svo] vpliv in ga spremi- njal v svoje orodje za liujskanje proti ljudstvu in njegovi oblasti proti na- predku In graditvi socializma. P. s. —— * —— Hmelj bo obiralo 25.000 ljudi V Savinjski dolini bo v nekaj dneh dozorel hmelj. Obiranja, ici se bo za- čelo 20. t. m., se bo udeležilo nad 25.000 ljudi, ki bodo z obiranjem kljub svojemu velikemu Številu morali po- hiteti, ker mora biti hmelj v krajšem času obran, sicer trpi kvaliteta. Navodilo k uredbi o gradnji stanovanjskih hiš delavcev in nameščencev Pred nedavnim eo bila izdana navodila k Uredbi o gradnji stano- vanjskih hiš za delavce in nameščence. KAKŠEN JE POSTOPEK PRED FRI- CETKOM GRADN.IE Delavec In uslužbenec, ki txs hotel graditi stanovanjsko hišo, se bo prijavil upravnemu odboru podjetja, višjemu gospodarskemu združenju ali ustanovi, ki bo prijavo s svojim priporočilom dostavila okrajnemu ali mestnemu ljudskemu odboru. V prijavi je po- trebno navesti poleg ostalega, če de- lavec ali nameščenec razpolaga z zem- ljiščem, s kolikšno vsoto denarja ali materiala bo soudeležen pri stroških gradnje, priložiti pa je potrebno tudi načrt zgradbe. Ce hoče več delavcev ali nameščencev zgraditi stanovanjsko hišo z večmi stanovanji, je potrebno predložiti skupno prijavo, navesti pa za vsakega posebej, s kolikšno vsoto bo udeležen pri gradnji. Okrajni ali mestni odbor izda potem, ko je proučil prijavo, gradbeno dovoljenje, v kate- rem navede pričetek gradbenih del In trajanje gradnje, ki pa ne sme biti daljše od dveh let. Delavcem ali na- meščencem, ki ne razpolagajo z.last- nim zemljiščem, se dodeli zemljišče glede na velikost in tip zgradbe, ven- dar pa zemljišče ne sme biti oddaljeno več kot 5 km od mesta, kjer je delavec zaposlen. Dodeljeno zemljišče ostane še nadalje last splošno-ljudske imoyine s tem, da ga graditelj stanovanjske hiše lahko brezplačno uporablja nedoločen čas, vendar samo za zgraditev stano- vanjske hiše, KREDITE BODO DAJALE KOMU- NALNE BANKE Ko dobi gradbeno dovoljenje, prijavi delavec ali nameščenec pričetek grad- benih del gradbenemu organu. Grad- bena dela lahko izvede v lastni režiji aH preko gradbenega podjetja. Ce gradi delavec ali nameščenec v lastni režiji, lahko na podlagi gradbenega dovoljenja najame potrebno delovno silo. Ce gradi več delavcev ali name- ščencev skupno hišo z večmi stano- vanji, ted j organizirajo stanovanjsko zadrugo in Izvolijo odbor, ki bo grad- njo vodil. Enćik odbor se izvoli, če se gradi na enem zemljišču več stano- vanjskih hiš. Do 20 dni pred končanimi deli dostavi delavec ali nameščenec pri- javo mestn. ali okrajnemu ljudskemu odijoru, ki sestavi komisijo za pre\'^em zgradbe. Komisija ugotovi stroške te gradnje in izda dovoljenje za vselitev. Ce nima dovolj sredstev, zaprosi de- lavec ali nameščenec za kredit pri Ko- munalni banki. Prošnji mora priložiti tudi gradbeno dovoljenje, overovljen načrt zgradbe In proračun stroškov. Banka lahko odobri ki-edit v višini razlike med predvidenimi skupnimi stroški in deležem delavca ali name- ščenca, ki mora znašati najmanj 15% predvidene vrednosti. Rok kredita do- loča banka za vsakega delavca ali na- meščenca glede na njegove plačilne možnosti, ta rok pa ne sme biti daljši od 30 let. Obresti znašajo 2% letno, če O žaganju drv v Ptuju V »Slovenskem poročevalcu« z dne 10. t. m. smo Citali, da je Ljubljana to zadevo v prid strankam Žagarjev že uredila. Kako pa stoji ladeva z žaga- njem drv v Ptuju? V Ptuju za žaganje drv brez ozira na trdoto zaračunavajo Žagarji od 100 do 120 din. Osebno po- znam tov. Strucla, ki je najdražji in zaračunava 120 din od prostornega me- tra. V Ljubljani, kjer prebivalstvo ni nič bogatejše od nas Ptujčanov, so za- računavali od 60 do 80 din od prostor- nega metra. Tudi ta znesek se je zdel Ljubljančanom previsok in zahtevali so pojasnilo od Urada za cene LRS. Odgovor je bil, da Žagarji smejo za- računavati po trdoti od prostornega metra 45—50 din. Pričakujem in z menoj vred vsi Ptuj- čanl, da bo naš urad za cene pri Okraj- nem ljudskem odboru v Ptuju dal to- zadevno navodilo vsem Žagarjem v Ptuju o predpisani tarifi za žaganje drv, a nam še preko »Ptujskega ted- nika« v prihodnji številki težko pri- čakovano pojasnilo, kako bomo mi Ptujčani rešili ta problem nepotrebnih Izdatkov. St. pa Je delavec ali nameščenec vložil svojega denarja, materiala ali delovne sile v vrednosti dO% skupnih gradbe- nih stroškov, se zniža obrestna mera na 1%. Odobreni kredit bo bamka it- plačevala v obrokih glede na napredo- vanje del. Gradbeni material, ki se ku- puje iz sredstev odobrenega kredita pn trgovski mreži in proizvodnih pod- jetjih, plačuje banka neposredno trgov- ski mreži ali podjetju. Za odobreni kredit se banka zavaruje z zemljiščem, na katerem se stanovanjska hiša gradi, če pa tega ni, pa z zgradbo, ki se gradi. ZEMLJIŠČE SE LAHKO TUDI ODVZAME Ce delavec ali nameščenec, ki gradi stanovanjsko hišo na zemljišču, ki mu ga je dodelil ljudski odbor, ne konča z gradnjo v določenem roku, mu ljud- ski odbor zemljišče odvzame In ga od- stopi drugemu, ki bo dela dokončal Delavcu ali nameščencu, ki mu je od- vzeto zemljišče, pripada odškodnina ta vložena sredstva in sredstva, dobljena s kreditom, v viáini dejansko izvršenih del. V slučaju prostovoljne prodaje stanovanjske hiše lastnik ne sme za- htevati vlsje cene od vrednosti, ki od- govarja ceni zgradbe Iste velikosti In oblike, ki bi se gradila na Istem me- stu, vendar brez sodelovanja države pri stroških gradnje. Kupec je lahko samo tisti, ki izpolnjuje pogoje, da si sam zgradi hišo. Ljudski odbor lahko odstopi stanovanjsko hišo z največ dvema stanovanjema v osebno last de- lavca ali nameščenca. V tem slučaju mora delavec aU nameščenec takoj po- ravnati najmanj 20% ocenjene vred- nosti, ostanek pa lahko plača v obro- klh_________ Âài se poznamo? Dosledni ljudje so redni in disciplinirani Doslednost, trdno držanje določenih načel, je discipliniranost samega sebe, je zakon kulturnega in naravnega na- predka. Vse kar nastaja, se razvija, se godi po železni naravni nujnosti. Starsi, ki so poklicani, da posegajo v duševni raz- voj otroka, ne morejo tega zakona ta' jiti. Kjer je doslednost, tam je pravi duh v rodbini, kjer je doslednost, tarn je disciplina in red. Brez teh reči ni vzgoje. Otrokom je treba pokazati moé doslednosti, moč morale, odraslim pa razloge in dokaze. Vzgoja brez doslednosti je kakor ne- godno dete. Vzgoja nima pravega uspe- ha v rodbini, kjer starši sami niso do- sledni in kjer imajo otroci v njihovi nedoslednosti slab zgled. V tem pri- meru je otrok v šoli pod nadzorstvom učitelja mnogo bolje vzgojen nego pri starših. Popustljivost je umestna, ako nimamo prav Ako nimamo prav in ako ni pravica na naši strani, je popustljivost umestna. Ne smemo zahtevati, da bi starejši, če ima prav, popustil mlajšemu samo zato, ker je starejši. Najškodljivejše je dopustiti nastanek pravne negotovosti, občutek ponižanja, dojem manjše vrednosti, kar kvari zna- čaj in uničuje energijo. Od kod so naše navade? Navada je človeku druga narava. Ce je dobra, je to sreča zanj, če je slaba, je kakor bolezen (n.pr. razne kretnje» slaba govorica, jecljanje, lažnivost itd.). Vsaka grda navada je za človeka ne- sreča. Navada pa je tudi to, da človek čisto mehanično kaj dela, ker se je tako navadil. To je tudi nekaka spretnost, ki jo rodi pridna vaja, kar je vaino v vzgoji. Vse dobre lastnosti, vse praklično znanje, ki ga hočemo otrokîi vcepiti, vzgojimo v njem z neprestanim ponav- ljanjem. Slabih, škodljivih navad pa se otrok kar nehote navzame. Tu ga je treba zopet odvajati, sicer postane človek suženj svojih navad. Nekako na ta n^- čin so nastale in se utrdile družabne navade, zoper katere se ne sme grehti, čeprav se tujim ljudem zdijo malen- kostne in brezpomembne. f^aša tretja četa pretrgala zvezo z ba- taljonom in komandant bataljona je I>oslal nekaj ljudi nazaj, drugi pa smo razvijali v strelce in jurišali po sne- 8u. Snega je bilo do pasu. Nekaj јЉ ostalo zadaj. Kar se le moglo tu pre- biti, je prišlo čez. drugi so ostali n^ P'ïi strani ceste. Komandant je šel na prvi pred nami. Jurišali smo pa 'Nemški tank, ki je bil na cesti. Svaba ^ tanku je bil tako presenečen, ko smo 1®. pojavili na cesti, da ni mogel to-čl. ^ili smo tudi tik tanka — tipa »Tigei«. Ker je bila huda zima, nam je oro ž e ^ïïîrznilo, tako da sta v naši četi deiaii f^nio dve mavzerci, pa noben mitîo- ђег. Tako smo prekoračili cesto. Na ir igi fj^fani hriba .smo pa naleteli na nem- ilo zasedo. Bili .«smo povsem na čistmi. je začel sekati po nas. Zgorai. '^j'^r so bill Nemci, sO nas pustili, da prišli na nekaj metrov, potem чо ^^ zasuli z bombami Ker naše огог',е delalo, smo jih s samim vpitjem pegnali. Vedeli smo, da nazaj ne na «- ^i^o, da moramo samo naprej Ce bcš j^ael, boš pač padel Nemci so to videli se začeli umikati po hosti na ..í^je položaje. Naša naloga je bila, da L" čimprej preženemo s hriba, predan ^ tanki med nas in Pohorje K'-t ti«t žvabi tako presenečeni, se 'e p ra.ceda razbila na v.^e strani, mi prišli v va4. kjer so bili р)ор. ^ci. Čim bolj smo se ¿vabom pr.b'i- ževall, tem manj je tank nabijal nii nas, da ne bi tolkel po svojih. Tank'., ki so stali na cesti, pa so nabijali predvsem na ranjence in na tiste ba- taljone, ki 80 ostali na drugi strani ce.«;te Nemci .so same elitne čete poši- ljali na cesto, tako da ni bilo mogoie, da bi z ranjenci prekoračili cesto. Pre- bil se jc 3. bataljon Sercerjeve brigade, toda ne ves. Za njim pa je bil 1. ba- taljon Tomšičeve brigade in bataljon 13. brigado. Sli smo čez cesto brez strela, ker ni orožje delalo. Na cesti ^e padel komandir 2. čete 3. bataljona tov Mirko. Bil je doma iz Loža, parti- zan od leta 1942 in zelo dober оогзс Namestnik komandanta našega bataljo na tovariš Vinko, je bil ranjen. Z nami je bil del štaba divizije: bila sta to Brkin in C^edžo. Ko smo prišli do vasi, nas je Brk'n porazdelil po hišah Postavili smo 'za- sedo in stražo in ob štirih poi^ldne smo bili v hiši ponovno napadeni. Pravkar smo se pripravljali, da bomo jedli, kar smo si skuhali Blizu hiše je bila hosta in Nemci so prišli po njej. Hiše so bile lesene, to pomeni, da je šla vsaka krogla skozi steno Napad je bil tako nenaden, da so naši tam pu.«MH težko bredo s katero je prej mitraljezec pri- šC' čez cesto v hrib. sedaj pa ^e ostala v hiši Nemci so odtsrli ogevJ, na /sa okna in na v.«?a vra*a Tako so napadali ree tri bataljone, ki «o bili v '.reh n'- šah. Prvi je skočil skozi okno naše hiše namestnik komandirja 2. čete. Bil je takoj mrtev. Takoj za njim je skoiil mitraljezec z mitraljezom, Ime mu je bilo .lanez; tudi ta je tam obležal. V lej hiši je bil ves naš bataljon. Padlo ,'e pet tovarišev. Izgubili smo lahki mitra- ljez in težko bredo. Padli so tudi, na- mestnik komandanta bataljona Bogdan, komandir 3. čete Tone in komisir 1. čete Vinico. Stvar pa je bila taka: Mi smo se pravkar pripravljali, da bi šli jest. Krogle so začele švigati v hišo. Takrat je vsak pograbil orožje. Naši so potem skakali skozi okna, juriSali na Nemce. Vse tri hiše so stale ob robu hriba. Ml smo jurišali Iz hiš skozi točo krogel in komanda je bila, da jurišamo proti hosti. Sploh pa je vsak borec XIV. divizije vedel, da je treba iti &а- mo naprej. Kadar je prišlo do tega, bilo niti treba, da bi bilo dano povelie. Proti hosti so jurišali vsi, tudi taki, ki .so bili brez orožja. Cim smo prišli v hoslo, nas je komandant bataljona zbral. Kmalu za nami je prišel t-^ii Tomšičev bataljon In takrat smo zve- deli, da je padla Tatjana, borka Iz 1942. leta, ki je bila bolničarka In zelo pr. ljubljena. Po eni url je prišel za nami še bataljon 13. brigade Ustavili smo se v neki hiši na vrhu hriba, kjer so .«¡e komandanti posvetovali" in napravili načrt, kam se bomo premikali. Težko nam ejo, d» bo šel napredek v tej smeri z doseds- M;)o hitro«tjo. V preteklem Mu je îsnaèala vrednost jfveia, prodanega v znvrzn,jenem stanju wilijardo dolarjev. Na čelu te indu- strije je industrija koncentrata poma- rančnega soka. Po vojni s« nobene druga industrija ni razvila s tak.wo hitrostjo kakor ta. ter nobena tudi vA ieko drastično spremenila načina pro- iíX'odnje. prevoza in rastdeljevan^ ka- kor ta. Ta novi načm je spremenil pofoj« prehrane. Od sedaj jiospodinjem Si tr«bß čakati junija, da bi imele Jagod«, је»<»п1, da bi Imele doraslo perutnino in konca zime. da bi imele kozliče. Vse to lahko dobijo »kozi vse leto in vse to príídstavlja raznoličnost prehra»« Amerikancev. Za gospodinje vse to po- meni veliko pridoijitev na času, k«' sd treb« vedno znova odhajati na trg, d« bi nabarijale to ali ono za kuhinjo, V Ameriki je *edaj 1.250.000 hladil' nlkov za zmrzovanje živeža pri ze!« nizki temperaturi. Anketa med amerî- i^kitni sîospodin.iami je pcrfîazala, da »o te veliko bolj naklonjene zmrznjenim wvilom kakor pa konserviranîm — »U celo svežim. Največji potrošnik železa Industrija železa na vsem svetu pi-o- if.vaja mnogo železs, vendsr se vsa ta količina v industriji ne uporabi. Velik potrošnik železa je — rja. Ker ga ne uporabljamo v koristne svfhe, jo ime- nujemo sovražnik železa, kar dejansko ttîdi je. Kadilci in barva las Neki zdravnik je študiral odvisnost kadilca in barve las, oziroma stopnje, , ko zâtnejo ti siveti. Po mnogoštevilnih opazovanjih je ugotovil, da niso-osivele oicljG starosti 55 let ki sploh ne ka- dijo ali p« le po kakšno cigareto na dan. Mnogi od teh so v preteklosti kdaj kadili, pa ?o pozneje odvadili. Nü'sproino pa kadilci zgodaj in močno osivp. Iz tega je zdravnik sklepal, da nikotin povzroča v organizmu neke iz- premebe, predvsem pa na laseh. Zani- mivo je tudi, da deluje nikotin na člo- vekovo kožo. ki postane od vztrajnega kajenja bela ali voščeno rumena. Zgleda, kakor da se drobno žilice v koži zožuje, koža pa ostaja brez krvi. Sicer v zadnjem času pri nas cigarete v pre- cejšnji meri zožujejo tudi — žepe ka- dilcev. ISamesio besed . . Mali južnokorejci so tudi skavtje VorJlo za po vodi in po suhem za vojaške svrhe Orjaški 330 ton težki motor, katerega rotor prcustavlja gorxua slika — res predstavlja »čudo« moderne elektrotehnike. Pred setvijo ozimne oljne repice Ing. Zoreč Egon Oljna repica je našim kmetovalcem dobro znana industrijska rastlina. Pravzaprav razumemo pod tem ime- nom dve rastlini, ki sta si zelo po- dobni in se le za malenkost razlikujeta med seboj. Prva se imenuje ogrščica in ima gladko modrikasto listje, druga pa Je popolnoma tej podobna, le njeno listje je temnozeleno in nekoliko dla- kavo. Oljno repico pridelujemo zaradi olja, ki ga vsebujejo njena semena. Ozimna ogrščica je nekoliko bolj občutljiva proti mrazu ter daje boljši donos kot repica. Pridelek znaša 1500—2400 kg, .«icme pa vsebuje 36—40% maščob. Ozimna repica rodi 1000 do 1.500 ks semena s 30 do 38% olja. V rasti pa je dokaj odpornejša pred mrazom kot ogrščica. Ogrščico kot repico le pored- koma .cejemo kot iari posevek, ker do- nala le malo plodu, pa tudi odsto'.ek olja v semenu je manjši kot pri ozim- aá vzvtá. Repičino olje ima svojstven okus, ki se pa lahko odstrani, če olje preku- hamo, V industriji .se uporablja kot signalno olje. Gospodarska vrednost oljne repice: poleg velike količine olja, pridobimo s pomočjo industrijske predelave oljne pogače, ki imajo za živino veliko hra- nilno vrednost. Rade se sicer pokva- rijo, zato pa je treba nekaj previdno.«ti pri krmljenju. Govedu iih lahko daje- mo le v manjših količinah — do 2 кг; na dan — mlajši živini pa jih zaradi ostrega okusa sploh ne pokladamo. ker bi lahko povzročile težke motnje v želodcu. Najprimemej.^: prpd^adež oljne repi- ce je detelja. Smemo pa jo posejati tudi za jermenom ter na preoranih le- dinah. Repica zapušča zemljo v zelo povol-ni strukturi, ki i e primerna za setev žit. Zemlja za setev repice kot tudi ogr- ščice mora biti dobro pripravljena ter Krofoči рожогТ Obveščamo vse krojače, šiviljo ter «orodne obrtne krojaške delavnice, da :mamo na razpolago dober navdarek ;Heftwolle) proti menjavi za krojaške odpadke vseh vrst, Srenc volno itd. — Odpadke plačujemo po najvišjih, uradno določenih cenah. Odkup se vrši pri »Odpadu«, dnevno od 6. do 14. ure, telefon 21-17 —. MARIBOR, skladišče. Dravska ulica štev. 12. Na dan mladinskih delovnih brigad so se v Ptuju vršile ulične kolesarske dirke, katere je organiziral kolesarski klub »Slavko Slander« iz Maribora. Teh kolesarskih dirk so se udeležili najboljši slovenski vozači, katerih ime- na so znana po vsej Jugoslaviji in prav^ tako tudi v inozemstvu. Kolesarskih dirle se je udeležilo 32 tekmovalcev, člani kolesarskega kluba »Branik« iz Maribora, »Slander« iz Maribora, »Že- lezničar« iz Ljubljane, ,Krim« iz Ljub- ljane, ;>Prekmurec« iz Beltinc in en član iz Nove Gorice. Tekmov^ali so v treh skupinah: Turisti: Proga je bila dolga okrog 9 km (10 krogov). Prvi je prispel na cilj član »Železničarja« iz Ljubljane Mirko Likovec s časom 15 minut in40 sekund. Drugo mesto je zasedel član KK »Slander« iz Mariboi'a, Ivan Dobaj in tretji je prispel Mirko Mencinger iz Beltinc. Mladinci: Proga je bila dolga 18 km (20 krogov). Borba za prvo mesto je bila zelo zanimiva in jo je v lepem finišu zasedel znani član kolesarskega kluba »Železničar« iz Ljubljane Silvo Zanoškar. Drugo mesto je zasedel Božo Slanič, član »Branika« iz Maribora, tretji pa je prispel Jože Tom.šič, član »Železničarja« iz Ljubljane. Člani: Proga jc bila dolga 27 kg (30 krogov). Najzanimivejša je bila borba med člani. Ze v začetku smo čim manj zapleveljena. Repica in ogr- ščica rabita mnogo gnoja. Pred setvijo je treba gnojiti s hlevskim gnojem. 200 ali celo 300 stotov gnoja za hektar posevka nam je skoraj jamstvo za obilen in dober pridelek. Na pomlad lahko gnojimo še s čilsko soljo, kali- jem in superfosfatom. Sejemo jo v razdalji 40 do 60 cm, zato da jo lahko pozneje okopavamo z okopalnikom. Setev na široko ni priporočljiva, ker je pregosta. Taka setev da mnogo slame, pa le malo semena, kar pa ni naš cilj. Za setev s strojem porabimo 10 do IS kg po ha, z roko pa posejemo tudi 20 kg semena. Seme moramo vedno pridobivati le od istočasno dozorelih rastlin. CAS SETVE Najprimernejši čas setve je mesec avgust — druga polovica, ponekod še začetek septembra. Vendar pa je po- znejša setev tvegana, ker jo lahko je- senski mraz uniči. Jare posevke sejemo spomladi, brž ko je mogoče. Oskrbovanje posevka je obseženo v okopavanju že v jeseni (z okopalni- kom) ter v razredčevanju, če je pose- vek pregost. Spomladi ga znova oko- pamo, zrahljamo zemljo in oplejemo. Ce je še vedno pregosta, jo ponovno razredčimo. Zelo važen je čas zrelosti in žetve zaradi eventualne nezrelosti semen ali izpadanja. Seme je dozorelo takrat, ko pri tresenju v glavicah šumi. Zato je ;reba posevek pred žetvijo vsak dan opazovati. Ko je večina rastlin dozo- rela, posevek požanjemo v jutranji al: večerni rosi. Snope postavljamo v stave, ki jih pustimo 8 do 10 dni na polju, da se slama in seme dobro po- sušita, noleg tega pa nedozorelo seme lahko še dozori. V slabem vremenu sušimo snope pod streho. Mlarev pa opravimo lahko strojem. Oljno repico ogrožajo razne D>.>ni. zlasti lis^te in plodove Znan in zelo nevaren škodlnver ie s-Hain:': ki uni- ruie listje in nlodove Na razü'ne na- čine ga uničuicmo. V Avstriji na pri- mer, uporabljajo v t.i namen lepljive pasove, ki jih raleplienc r-î dr v'e- čeio preko rastlin in s tem poberejo velike količine škodinvcev. Oljna repica je zelo dono.sna rast- lina. Je pa občutljiva proti vremen- skim nezgodam Ob ugodnih pogojih pa nam rodi »steteren sad«. smatrali za favorite Mozetiča. Poi^ miljščaka, Rozmana in Curka, in rej že v začetku se je začela borba me; favoriti. Tekmovali so tako, da kdo bo vsak peti krog prvi, dobi pet točk drugi štiri, tretji tri, četrti dve in pel eno točko. Prvi je bil Podmiljščak Franc s ča som 1 ura 2 minuti 43 sekund in do segel 34 točk, drugi Rozman Oskar časom 1 ura 3 minute 51 sekund in do segel 22 točk (oba sta člana KK »Bra nik), in tretji Japelj Ignac, ki je do- segel 20 točk in je član Kolesarskega kluba »Krim« iz Ljubljane.