Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na cel poli, in veljA po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za čet« rt leta 1 gld. 1 i, kr. V tiakarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr. , za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXII. V Ljubljani 15. prosenca 1869. List 3. Beraki; cvet. (V Premislik za pustni čas.) Ves zamišljen sem študiral Kaj lepo je res na svet'; Sem cvetlice vse prebiral: Zmaga vse deviški cvet! O ilekliČi, fanti zali. Ko poznali bi ta cvet, Ne bi vi ga zamenjali — Tudi ne za celi svet! Zdaj so dobe vaše zlate, V cvetju vaš naj lepši stan, V njem zaklade vse imate, Ako Čisto se obran'. Ta cvetiček čarno-beli Res je biser vas edin, Če v cvetlic ga ve kerdeli V večni varvate spomin. To je limbarček edini Poln duha naj lepšega, Ki puhti proti višini V svitli raj do Jagnjeta. Če tvoi cvetek nič ne mara Za posvetni prazni bliš, On ne vene, se ne stara, Varješ ga za paradiž. Če ne inaraa za derbali, Godbo , šum, nevarni plčs; Duh prelep tvoj, cvetek zali! Se dviguje do nebes. Oh ozri sevv cvetni nadi Gor na Ženinov altar, In v nedolžnosti spomladi Njemu daj naj lepši dar! O dobrote nepreštete, Ki te v raju čakajo, Če nedolžne ino svete Tvoje rožce cvetejo! Ves osupnjen v večnost gledam, Vidim že med angelci Te — in komaj se zavedam Od svitle žarečnosti. O prečudna ta lepota, — Kako blaga je že zdaj! Tam svetila bo krasota Večno bolj se vekomaj. Ti deviški cvetek beli! Vsih lepot imaš oblast; V družbi vekomaj veseli Tebe čaka večna čast. Ti edini le v naravi, Nevenljivo ceno imaš, Ti skrivnostni demant pravi Se naj lepše lesketaš! Sreča ni nobena taka, Kakor tvoja, biser zbran'; Tebe Ženin Jezus čaka, V Njega peratan ti boš djan. Ko peres bi sto posedel, Imel ust hi sto-deset: Bi z vsim' pisal in besedil: „Varite deviški cvet!llu B. A. V. Darovanje sv. treh Kraifev. (Dramatična čertica.) (Konec.) Joief. Prosim lepo, nadaljujte, Le naprej govorite, sivi starček! Baltazar (nadaljuje). In glej, moj dragi! v neki noči klečal Verh izbe svojega sem doma, molil, lzdihoval, ponavljal želje sem Prekoperneče prošnje vsakdanje, Navadno hrepenenje svoje: — oh — Oh jej! — odprejo se nebesa, rajska Razblisne luč po celi zemlji se, In zadonijo sladke, rajske pesmi, Razlegajo se godbe miie, glasi Carovno blagi, in zgubil seir v slasti Preblaženi poslušajoč zavest Življenja in moči telesne vse . . . Odplavala je luč sem doli daleč Naproti jugu in zapadu , in Za njo so oddonele harmonije, Za njo hitele rajske melodije . . . Ostala jc na nebu zvezda ena, Ki je poprej uikoli vidil nisem: Tu gori je, poglej jo, kak je lepa!--- Zamaknjen gledal sem krasoto njeno , Dišave duhal sem neznano blag nii je pot. Gmifmr. Kar čutil, Kar vidil, slišal ti si, Baltazar! Presrečno tisto noč tam ▼ daljnem jutru, To čutil, vidil, slišal vse sem jaz V severu širnem ravno tisto noč — Melhior (mu seže v besedo). In jaz v pekočem daleč doli jugu! Joief. Tedaj ste šli vsak svojo pot, in vendar Vsem svetila je ••na ista zvezda? Gmifmr. Res da! in pa do Jerozolime Nas dopeljala je. Tam zgine nam Nakrat, in ni jo bilo več na nebu. Že mislili na cilju biti smo In menili, da v mestu ovem, ki Dežele vaae glavno je in sedež Kraljevski, se rodil je Kristus Kralj. Po mestu včeraj pozvedujetno; Ali glej! mene, da mesto v radosti Bo vriskalo zgolj samega veselja---, Smo spazili, da nič, iu r< s prav nič Jim znano ni o prihodu Mesija. V palačo kraljevo sem stopil zdaj , In glej! tam najdeni ova dva tovarša. Melhior. Iu zopet novo čudo! Mi trije S sveta strani smo daljno raznih v*i, Iz raznih narodov, jezikov tujih: Ali čaj! umeli smo se vsi med sabo, Ko da jezika enega bi bili! In tudi Jerozolimčani so nas Umeli vse, in mi pa njih govore; In zdaj ko so s teboj zgovaljamo, V jeziku vsaki svojem govori, Pa vsi se lepo razumevamo! Jožef. O slava velikemu Bogu na Nebesih! Omifmr. Kralj Herodež, dvorniki Njegovi tudi niso slutili — Naj manje n«', o Kralja novodanem. DA, IdumejV ko naša sporočila Zasliši, vidno se preplaši, kakor Da krona bi mu bila z glave padla. Beri skliče učenjake pismouke, Jim zapove, da naj poiščejo Iz svetih bukev, kde ima Mesija Roditi se. — Odgovor bil je ta: „V judovskem Betlehemi, ker tako Zapisal prerok je: Ti Betlehem Na zemlji Jndovi, nikakor nisi Naj manjše zmed Judeje kncških mest, Iz teb* bo izišel vojvoda, Ki v.nlil moje ljudstvo Izraelsko llo." Preden se potem odpravimo Iz Jerozolime, pokliče nas Herodež k sebi, poprašnje skerbno ln zv*duje čas, v katerem se Prikazala je zvezda pervič nam. Potem odpravi nas sem v Betlehem, Rekoč: „Le pojdite in zvesto po Detetu poprašujte, in kedar Oa najdete, mi pridite povedat, Ter pojdem tudi jaz, in molim ga!" Utelhior. Odisii smo podvečer koj iz mesta, In glej, premila zvezda zopet se Prikaže nam, milejša ko poprej. Dospemo v Bciiehem, al zvezda s jajna Ne obstoji, naprej pomika se. Zdaj ravno mesta zadnje ulice Smo zapustili, tukaj sošli se S teboj, ki praviš nam, da veš, kde cilj Je pota zaželeni našega. Baltazar. O dobroserčni mož, nikar ne mudi, Nikar ne mudi dalje nas, te prosim, Popelji nas k Zveličarju sveta! Jožef. Poglejte, dragi moji! zvezda je Obstala, — tam nad kočo mirno plava, Ki v njej Mesija rojen sladko spava. U pojdite z menoj, le pojdit«-! (Jožef gr.: — kralji za njim). Gaifar (na stran). He, sluge! pojdite, in nesite Darove! (Vsi odidejo, zastor se spusti.) Prizor drugi. (Borna koča tik Betlehema, v kteri stanuje sv. družina. Zibel, v njej naj sv. Dete. Kralji na obrazih pred njim, na tleli poleg njih zlate krone, v rokah deržijo darove: Baltazar v sredi med unima dvema ima kadilo, Gašpar i.a desni niiro, Melhior na levi z lat«-. Jožef na levi strani zadi za unimi kleči.) Baltazar. Z daljnih krajev prišli smo, Po tvoji veljki milosti peljani. Ti večni Bog! ki si v ljubezni svoji Nezmerni k nam iz nevenljivega Veličastva prišel k rodu grešnemu Na zemljo. O naj k tronu Tvojemu Molitev naša vzdiga se, kakor Kadila ovega dišava, Ti Stvaritelj naš, Ti večni Bog, ki prišel Odrešit nas si iz sužanstva grehov! Melhior. Tu k znožju Tvojemu, mogočni Kralj Nebes in zemlje, in vladar narodov In ljudstev vsih, kar kolj jih giblje se Na celega sveta po ver šj i tirnem ! Tu k znožju Tvojemu polagamo Zemeljske krone, in darujemo Zvestobe zlato Ti, ljubezni serčne, Udanosti, in čiste, terdne vere! Gmipmr. Ti pravi živi Bog! postal skrivnostno Si človek, vso britkost si zemskega Življenja hotel skusiti in smerti: Da zbrisal grehe naše bi in vsega 8vetA hudobe vničil. Tebi mi Za dar podamo grenko mir o v znamnje Sočustva, serčne naše žalosti, — Ali v znamnje veselo tudi, da Premagal boš gnjilobo ino smert, Ki si življenja vir ino delivec! Vsi trije. Oj slava! slava! Bogu na Višavah, in Zveličarju na zemlji Slava ! (Naj svetejse Dete blagoslovi z nežno ročico kralje, — zastor se naglo spusti.) Lendovšek. Sreča eastitemu gospodu Anton-a HI. v K. na E. za god 17, prosenca 1869, daruje nekdanji sošolec.*) Dragi! Ko bi jaz bil urna tica, Švik, švik! br, br, zletel bi na Kras, Zgrabil bi Te za okrogla lica, ČrrT črr! bi koled'val na ves glas: Bog z višave naj Ti vedno trosi Zdravje, srečo, zadovoljnost, mir; Kar učiš, stoteren sad naj nosi Tebi, tvojim naj bo blagra vir. On Vsegamogočni naj nesreče, Ino kar je kje za Tebe zla, Iz serca, iz hiše berž Ti zmeče Tje čez prag, — spred Tebe, — v dno morji. In goreče kakor angelj Božji, Ki kleče odpeva: Svet, svet. svet! Danes molim: Bog Ti milost množi, Svet* Anton Te .spremljaj skoz ta svet! J osi p i Č. Sme ti Hat. duhorstro rdele zevati se politiskih družba * Vsak Čas ima svoj posebni značaj. Dan denešnji se odlikuje od prejšnih časov med drugim tudi v tem, da se v javnem življenji in na politiškem polju vse giblje, ter stranka stranko spodbija: dan denešnji gre za principi je, ki imajo za naprej v javnem življenji veljati. V ta namen se snujejo povsod društva, ker brez društev politiško delanje kaj malo opravi. Čas je tedaj tudi za katoliško duhovništvo, da se vpraša: ali sme ono tacih društev se vdeleževati? Odgovor ne bo ne pretežek, in tudi ne kriv, ako najpred ločimo društvo od društva. Sv. cerkev brani ne le duhovnikom, ampak tudi vsem katoliškim svetnim pristopati k družbam, kterih namen je hudoben, bodi si, da ruvajo zoper kat. cerkev ali keršanstvo, ali pa, da delajo naravnoč zoper obstanek deržavni. Vsled tega je ostro prepovedana frejmavrerija in karbouarija. — Druge verste so pa one politiške društva, kterih •) Da se Danici ne bo prevelika osebnost očitala, naj velj& ,,mutatis niutandis" pa še za druge gospode ali negospode Antone, kolikor se na koga pod'w namen je sam ob sebi dober. Pa vsak cigan hvali svoje kljuse; in tako si vsako politiško društvo prisvaja prednost, da le ono dela v resnici za blagor oČet-njave, deržave. Ako hoče duhovnik tu pogoditi pravo pot, mu mora veljati beseda Gospodova: „ex fructi-l>us eorum cognoscetis eos" — ,,po njih sadu jih boste spoznali." Mi smo pred vsim služabniki Božji in verni sinovi svete matere katoliške cerkve, potem pa tudi Slovenci, ter Slovencem duhovni očetje. — Politiško društvo, ki navaljuje na katoliško cerkev, nje naprave, običaje, delanje, nje služabnike in verno ljudstvo zasmehuje, to društvo za nas ni dobro, in k njemu ne bode nijeden duhovnik pristopil. — Politiško društvo, ki ima na geslu zapisano: na vse kriplje delati, da Slovenci v svoji domovini ne dosežejo popolnoma narodnih pravic in samouprave na naravni, narodni podlagi, tako društvo ni za nas dobro, njemu pristopiti bi bilo za Slovenca, ki se ima zdrave pameti in plemenitega značaja, ne-modro, nenaravno. — Za slovenskega duhovna je le tako politiško društvo, v kterem se povdarjajo in pripoznavajo narodne pravice pa tudi načela kristjanska, ki jih zastopa sveta katoliška cerkev. Geslo poštenemu politiškemu društvu se lepše v kratkem posneti ne da, kakor so to „Novice" v povabilu (list 51.) kot svoje politično geslo izrekle: ,,p o p o 1 n a narodna ravnopravnost in s to vred poštena svoboda v socijalnem življenji do tiste meje, da se nikakor ne žalijo svetinj e katoliške vere." K tacemu politiškemu društvu pristopiti je duhovniku dopuščeno, dan denešnji celo potreba, kar hočemo dokazati: iz denešnjih cerkveno-deržavnih razmer, iz cerkvenega in cerkvenopravnega stališča. L Da se razne društva na političnem polju dan de-nešji vstanovljajo, očitno kaže, da je nastal boj za poglavitne principije, kterim hoče vsaka stranka veljavnost v javnem življenji za prihodnost pribojevati. V obče je to dobro znamenje; kajti to spričuje, da so se ljudje iz stoletnega spanja prebudili, da se zavedajo, da niso več s tem zadovoljni, če vsako leto novo pratiko dobe in svoje davke poplačajo. Vse je pa na tem ležeče, kamo da meri gibanje na političnem polju, kaj da se doseči hoče? In za kaj gre dan denešnji mnogim ne samo v Avstrii, ampak sploh po Evropi? Kdor ne obstaja na poveršji, ampak dogodkom do dna gleda, mora spoznati, da premnogim gre za to, ali bo tudi v prihodnje javno življenje osnovano po kristijanskih načelih, ali ne. Da zares na to plat veliki zvon v tem času bije, kaže ne-overžljivo veliko dogodb; omenimo pa naj le kaj malega. Da se merzi kristijanstvo samo, dasiravno liberalci to stokrat tajijo, kaže neprestano prizadevanje, duhovništvo, kolikor le mogoče, iz šol in javnega življenja odriniti, češ, da naj duhovnik pri altarji in na prižnici ostane in svoj brevir moli, v javnih zadevah pa naj lepo molči. — Toraj gre po svetu glas: ločenje cerkve od šole, kar ima več v sebi, kakor se sploh razumeva, to namreč, da se vsaka vednost otresa kristi-janskega vpliva, in da naj kat. cerkev, če hoče, v dveh urah na teden za sebe skerbi. Do zdaj bilo je kristijanstvo podslomba evropejskim deržavam ; na njem sloni vsa olika, vse javne naredbe in vse družbinsko življenje kristij*mskih narodov. Nebeška moč kristijanska je tako močno ljudstva prešinila, da ves upor nasprotnih moči kristijanstva do zdaj zadušiti ni mogel. Pa zavoljo tega nasprotnik ne odjenja, marveč — in k temu deržavine stiske mnogo pripo- magajo — še bolj se napenja, da svoj namen doseže: ljudem kristijanske misli pregnati, vsem naredbam kri-stijanski značaj zbrisati, vero v večno življenje v ser-Cih zadušiti, ter Človeški rod tje pripeljati, da si bo vso srečo le na tem svetu iskal, le za ta svet živel. Zatoraj apostoli liberalizma vedno le govore o pozemelj-skem napredku; praznike in molitev so djali že na smetišče, češ, da edina, prava molitev je — delo za človeka, kakor smo brali mesca grudna preteklega leta v „Marb. Zeitungi." Tako bi imel človek volovsk namen na zemlji, samo s tem razločkom, da vol mora zavžiti, kar se mu poklada, človek si pa po svoji volji jasli sam nastelje. — Očitno je tedaj, da dan denešnji gre mnozih rogoviljenje na to, ali naj bi bilo še v prihodnje javno življenje osnovano po onih načelih, ki jih je Božji Sin, sveta rešenik, razglasil, in ktere so veljale do sedaj, ali pa naj bi zmogle paganske načela, po kterih je vse človeštvo zaradi deržave na svetu, deržava pa zaradi same sebe, brez vsega višega namena. — Res je sicer, da marsikteri priverženec liberalizma pravega namena svojih mojstrov ne pozna, nasledkov ne sprevidi, ki izvirajo iz njegovega rovanja; pa to nič ne de, namen ostane rogovilstvu enak, da si tudi nekteri rogovileži na tanko stvari ne poznajo. — Ce se tedaj v tacih okolišinah javnega življenja politiško društvo osnova, ki ima namen nasproti delati razdevanju narodnih in deržavljanskih svetinj, ki hoče javnemu, kakor rodbinskemu življenju rešiti pravo podlago: ima gotovo katol. duhovnik ne le popolno pravico, ampak tudi v posebnih okolišinah še sveto dolžnost, pri tacem društvu po vsej moči sodelovati, da se, kolikor le mogoče, društveni namen doseže. Ce duhovništvo tega ne stori, temuč se v koteč potisne in se iz javnosti umakne: prepušča naj svetejši reč slepi sreči, in gotovo ne dela po namenu svete cerkve, kakor se bomo precej prepričali. Ali je, za Božjo voljo, vse eno, ktera stranka da v deželnih zborih večino ima ? Da dobi dobra stranka večino, zato dela ravno pošteno politiško društvo. Ali je vse eno, ktere politiške novine ljudem v hiše dohajajo? Da se širijo časniki z dobrimi načeli, je skerb dobrega politiškega društva. Ali je vse eno, kakošni možaki v mestnih, v srenjskih, v okrajnih odborih sede? Da se volijo pošteni, značajni, nepodkupljivi zastopniki, k temu največ pripomaga dobro politiško društvo. — Dokler tedaj sovražnik orožja ne položi, dokler vsestransko zopet ne zmagajo kristijanske načela, je dobrih politiških društev neobhodno potreba, duhovništvo jih pa naj podpira, da bolj čversto stoje. II. Kaj pa sveta cerkev k temu pravi, Co se duhovništvo v politiške društva vpisuje in njih namene podpira? Sme li katol. duhovnik s politiko se pečati? — Take vprašanja na videz prav resno done: in vendar — kdo bi si mislil kaj tacega? — vendar jih je izmislil on, ki je oča vse laži in zakleti sovražnik svete cerkve in njenega zdatnega djanja. Nasprotnikom kristijanstva in toraj tudi kat. cerkve nič ljubše biti ne more, kakor če sc pod krinko duhovske dostojnosti tlecori cleri-calis) duhovnikom zabrani, češ, da naj v politiških družbah ne posedajo, da potrebujejo časa za druge, svetejše in važniše opravila! — Žali Bog, da marsikdo tem hli-nežem na limanice gre! Kaj tedaj pravi sv. cerkev k temu, ako duhovnik tudi na političnem polju skuša dobro stvar podpirati? Pisalec teh verstic jc že nekterekrati in tudi zdaj prebral v encyklopedii \Velte-\Vetzer'jevi izverstni sostavek o duhovski dostojnosti („decorum clericale"), in v tem sostavku, čeravno na pol petih straneh stvar obravnava in v tem ožiru vsako pikico omenja, da vestnemu du- hovniku černo postaja pred očmi, v tem sostavku ne najdeš besedice o tem, da bi duhovniku zabranjeno bilo, vdeležiti se kacega politiškega društva. — Ravno tako ne najdeš v celem kan. zakoniku postave, ki bi duhovniku branila, s politiko se pečati. Živ dokaz tega je sicer slavno znani profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi, Dr. Theod. Pachman, znajden v kanoniškem pravu, da malo kdo tako. Spisal je bil (v „osterr. Vierteljahresschritt fur Rechts- und Staat8wissenschaft Jahrgang 1862, III. Heft) sostavek: „ubcr politische Klcrikal-Vertretung," v kterem je hotel dokazati, da za kat. duhovna ni ne v srenjskem odboru, ne med poslanci v deželnem in deržavnem zboru mesta, da za-nj sploh politika ne sodi. Kakor je pa vselej neslano delo, dokazovati neresnico, tako je tudi temu sicer učenemu gospodu sijajno takrat spodletelo, ker ni ne ene kanoniške postave za svoje terjenje na dan spravil! Mi le toliko za gotovo znamo, da se je sv. cerkev od nekdaj vsakega poštenega, pravnega sredstva posluževala, prosto pot do človeških sere pripraviti Zve-ličarju in njegovim blagodatim. Če služi v to politika, se postavi sv. cerkev tudi na politiško polje. Zatoraj dovoluje tridentinski zbor škofom, da smejo, tudi brez dovoljenja višega Škota (metropolita), začasno od svojega sedeža iz doma, če imajo kako važno opravilo ali der-/avljansk posel.*) — Ravno tako dovoljuje vsemu katol. svetu dobro sloveča pastirna (Eichstadter Past.) duhovnikom, da smejo biti pri dostojnih družbah, kterih namen je ali nedolžno razveseljevanje, ali čitanje novin in znanstvenih spisov (tu imate čitalnice, ako so vsestransko brez spotikljeja), da so le sobane od pivnic in ljudskega truša ločene. (Tit. XIII. c. 1. §. 2.) Linški Škot, slavno znani dr. Fessler, opominjajo v pastirskem listu 1. 18(57 svoje vernike (in med te spadajo vendar tudi duhovniki), da se naj svojih vstavnih pravic zavedo in poslužujejo, kolikor se le da. „Njih veličanstvo" — pišejo škof — „so zadnjič v lastnoročnem pismu'' (bil je odgovor na adreso zbranih škofov lf>. okt.) „razodeli, da hočejo vsikdar branitelj biti sveti cerkvi, pa so tudi pristavili, naj se ne pozabi, da so ob enem tudi vstavni vladar. Svitli cesar so s tem brez dvombe opomniti hteli, da deržavina oblast ni več samo v Njih rokah, temuč da njo vsled vstave z Njimi imajo poročniki v deržavnem in v deželnih zborih. Predragi, tega nikar ne pozabite in posnemite iz tega med drugim ta-le nauk, da se naj kat. podložni v Avstrii pridno in vestno vdeležujejo volitev v deželne zbore, da v lete in iz teh v deržavni zbor samo možje pridejo , ki so v resnici kat. duha, in pa voljni krepko podpirati cesarja pri njegovem namenu, da hočejo braniti katoliško cerkev." — Če je to v vstavnih deržavah edino prava in modra politika za katoličane, ima tudi , in tega nam odreči nihče ne more, duhovništvo sveto dolžnost, v tem na-meru prav krepko podpirati poštenjake, kterim je mar za pravo srečo svojega naroda. Kako pa če vspešno delati duhoven, ako se poštenega političnega društva ogiblje in vedno le drugim besedo prepušča? — III. Da se še bolj prepričamo, da je čisto po namenu in duhu sv. cerkve, če duhovništvo v političnem in javnem življenji kristijanske principijc zastopa, poglejmo nekoliko v zgodovino, in vidili bomo, kako niso naj odličniji škofje čisto nič zgubili pravega duha in svoje visoke časti, ko so skušali na političnem polju kristijanskim načelom veljavo pridobiti. Tacih zgledov „Cam abrontia inciderit propter alrjuod munus et re i puhli cae officium." Se«. KII1I. c. 1. de reform. nam je posebno dan denešnji potreba, ko je vse pre-mertvo v katoliških krogih, med tem ko sovražnik noč in dan na nogah stoji. V začetku, dokler so deržave, posebno pa rimska, paganske bile, in je cesar v blesku nekacega božanstva nad narodi stal, se ni niti ljudstvom niti cerkvi pripustilo, da bi v javnem, političnem življenji kaj določevala. Glede katol. cerkve naši liberalci ta stan zopet iz serca nazaj žele, in so v tem pomenu, kakor vmar-sikterem drugem, pravi nazadnjaki ali mračnjaki. Mi jim pa povemo to-le: „Če bode kje kak kralj zopet postal, kar je bil Neron, onda bo tudi papež zopet to, kar je bil Peter!" — Pa spolnilo se je vendar tudi že v paganski deržavi, kar je Gospod sam napovedal v priliki od kvasa, ki se med moko vmesi; kristijanska vera se je čedalje bolj paganskega sveta prijemala. Sv. cerkev si je ustavljala šole, izobraževala narode, ter jim donesla pravo kristijansko svobodo, ki je mati zdrave deržavljanske svobode. Tako je sv. cevkev po svojih blažilnih načelih pripravljala tudi pot osvobojenju ubo-zih sužnikov, ki so najpreje od posameznih kristijanov, sčasoma pa od kristijanskih deržav svobodo dosegli. Da bi pa toliko ubozih ljudi, ki so naenkrat svobodni postali, v drugo nesrečo, namreč v siromaštvo ne prišlo, da bi tudi drugi, ki so s pristopom k keršanski veri dostikrat službe in premoženje zgubili, zavetja imeli, je vstanovila kristijanska miloserčnost razne naprave za uboge. Stermo je gledal paganski svet vse te naprave, in nihče ni mogel več tajiti, da je svet — naenkrat ves drug od prejšnjega, in da ne bo dolgo več, da postane ves svet kristijansk. To je pa tudi strašnemu preganjanju kristijanov bil edini in pravi vzrok. Paganskim cesarjem se je kristijanstvo le zato nevarno dozdevalo, ker so vidili, da se njih prestoli, sloneči na paganstvu, na tej podlagi več vzderžati nc dajo, temuč se utegnejo v kratkem z vsim paganstvom vred zrušiti. Mehkuž-nost in paganska spačenost jim pa brani podati se svetemu križu ; toraj sklenejo rajše ustavljati napredovanje kristijanske vere, ter jo sčasoma zadušiti. — Vidi se iz tega, da je ves oni čas prav za prav šlo za princip: bode li kristijanstvo ali pa paganstvo zanaprej gospodovalo v deržavnem in družbinskem življenji? In ko i*e paganstvo vse sile in muke poskušalo nad sv. cer-:vijo, je li ona se poskrila, ali se pogajati začela s paganstvom popustivši to in ono, kar je pagane žalilo, ob kratkem: je li sv. cerkev v hudem boju skušala pri nevernikih uloviti kaki „modus vivendi?" Nikakor ne; sv. cerkev je v eni roki deržala sv. evangelij Sinu Božjega, in to celi sveti evangelij do slednje pikice, brez strahu, ali je mehkužnemu paganskemu svetu všeče to al ne; v drugi pa zaklade Božjih milost, ki so ji od Odrešenika izročeni, ter je z njimi krepčala in navduševala svoje mile otroke, ki so veselo šli v ječe, muke in smert, dokler ni luč kristijanske resnice razgnala paganske temote, sveti križ zmagal kraljev in kraljestev. Toliko moč je imela sv. cerkev nad javnim življenjem tedaj, sredi naj hujšega preganjanja; čisto novo podlago je dala narodom in deržavam! — Sami sebi tedaj v oči bije jo, ter kažejo, da zgodovino le poverhi poznajo, ako liberalci sedanjega veka, ko se sveta cerkev zopet boriti ima za veljavo svojih načel, nas v dobo preganjanj zavračajo, češ, da v onem času ni sveta cerkev v javnem življenji ne besedice govoriti imela, marveč je bila lepo tiho na svoj duhovski delokrog potisnjena; da je sicer žalovala, pa očitno se borila ni. — Ravno nasprotno je resnica; sveta cerkev se je tako krepko s paganstvom bojevala, de nijedna moč na svetu braniti ni mogla, da resnica kristijanska ne bi bila prešinila vseh razmer jav- nega življenja, ter si pravice obstanka zmagovalno priborila. Ko se je pa bila deržava pokristijanila, ie tudi sv. cerkev bolj glasno se in bolj vspešno zamogla svoj glas povzdigovati v prid kristijanstva in vernih narodov. Sv. cerkev se je sicer vseskozi upirala posvetnemu duhu, če se je kje pri duhovstvu kazal; pa z druge strani vendar nikdar ni popustila in tega popustiti ne sme, da v javnem življenji, v deržavnopravnih rečeh vmes nebi govorila, ter branila kristijanskih načel pri deržavnih napravah. Koliko vpliva je imel svoje dni sv. škof Ambrož v javnih, deržavnih zadevah! Bil je, ne le škof in naj verliši pastir, ampak tudi deržavnik, ki je opravljal mnogokrat naj važnisi deržavne posle. Po pravici se je pri njegovi smerti reklo: „To je nesreča za vso Italijo!" Bil je pravi odvetnik ubozih, ki so radi tudi v posvetnih rečeh pri njegovi duhovski sodnii pomoči iskali. — Sv. Janez Žlatoust ni bil samo ljubljeni, svoji čedi skerbni pastir, ampak je tudi v poli-tiških zadevah pokazal, da velikašem tega sveta ni dopuščeno delati, kar se jim poljubi. — Sv. papež Leon I je bil pravi oče svoji domovini, ter je bilo njegovemu prizadevanju pripisovati, da ni rimska deržava že tedaj v šibre se razletela. — Sv. papež Gregor I je bil iz-versten diplomat, ki je v mlajših letih kot poslanec pa-ežev (apocrisiar) v Carigradu, potem pa na stolu sv. etra neprestano delal tudi na političnem polju. — Mili sv. Frančišk Salezij ni le samo pobožnega življenja gojil, ne le samo samostanov zidal, temuč je tudi večkrat na kraljevem dvoru in v posvetnih deržavnih opravilih sveto reč Kristusovo pospeševal. — Slavni sekovski škof Mart. Brenner (od 1. 1585), ki ga zaradi gorečnosti in živega cerkvenega duha zgodovinarji štirskega apostola imenujejo, se na prošnjo nadvojvodov Karola in Ferdinanda ni branil poslanstva in drugih deržavnih opravil zverševati. Na novo pridobljeni graj-šini Sekovski je pobožni pastir celo napravil orožnico, v kteri je bilo za 600 vojnikov shranjenega orožja. Zato je na eni strani svetinje, njemu v čast kovane, v njegovem gerbu znamnje meča s pastirsko palico prekri-žanega in napis: „Pro Deo et Patria!" Eden naj slavniših lavantinskih škofov, Gregor Stobej (1585—1618), je v onih časih, ko je bilo lute-ranstvo toliko škode napravilo tudi po Štajerskem, ra-dovoljno se udal, ko ga je bil nadvojvoda Ferdinand poklical za namestnika v Gradec. Bil je modri, pobožni, mnogo skušeni škof nadvojvodu pri njegovih prenared-bah vseskozi desna roka, nja naj zaupljivši prijatelj. Tacih zgledov, kako da so naj izverstniši škofi in duhovniki tudi na politiškem poliu skušali kristijanskim načelom veljavo pridobiti, bi dalo še mnogo se našteti. Kaj pa iz tega sledi? Vidi se iz tega pravi duh sv. katoliške cerkve, ki hoče vzajemno in lepo složno s posvetno oblastjo delati v blagor deržavljanora, in ni nikdar poznala liberalskega principa: da se ima cerkev od deržave ločiti; kakor je tudi ne žene pohlep za oblastjo, marveč edino le želja, da bi blažilni duh kristijanstva navdajal vse razmere in naredbe v deržavi. Bode li duhovništvo dan denešnji, ko ima sv. cerkev toliko sovražnikov, roke križema deržalo, ter se udalo tirjatvi liberalcev: duhovniki naj se samo z du-hovskimi rečmi v cerkvi pečajo? — Bog ne daj, da bi to krivo načelo kdaj pri nas obveljalo! Kes je, da, ko so zlati časi miru za kat. cerkev v Avstrii spremenili se v bojno dobo, je neka plahota polastila se duhov-ništva, posebno po slovanskih straneh. Pa upajmo, da je temu vzrok le to, ker smo — otroci miru in boja nismo še bili vajeni. Zdaj pa ko vidimo, da je sovražnik jako prederzen, in da je mnogim bistveno za to, ali se ima kristijanstvo umakniti med cerkveno zidovje in v posamezne hišice pobožnih, ali pa bo tudi zanaprej svetilnik v deržavi: zdaj duhovništvo molčati ne sme, ker je ono poklicano, da naj pravice kristijanstva in sv. kat. cerkve zagovarja, laži in predsodke odganja. Hočemo li pa v tem naraeru delati še politiških društev, in sploh rabiti pravice do shodov in dogovorov? To je duh današnjega veka, ki ga ne bomo odpravili s tem, da se plaho ogibljemo javnega življenja in društev, ampak utegne nas le on odpraviti s praznimi rokami , če javno delanje v nemar puščamo. Pa utegnil bi nas kdo božji zaverniti z besedo sv. Pavla, ki piše: „Neino mi-litans Deo implicat se negotiis saecularibus , ut placeat ei, cui se probavit." II. Tim. 2, 4. Toda beseda sv. apostola ni proti, ampak za naše terjenje. Sv. apostel opominja prav za prav škofa, da naj vestno, neutrud-Ijivo in prav resno svojo visoko službo opravlja v blagor svoje čede. To službo primerja sv. apostel službi vojaški, ktera je po rimskih postavah vojakom branila vsakorsen svetni posel, ki bi jim bil roke vezal, kakor tergovino, pravniške opravila, naseljevanje itd. Vojak rimski je moral biti prost vseh svetnih vezi, da je bil popolnoma to, kar je naznanjevalo nja ime. ln ravno v tem — v prostosti za službo — vidi sv. apostol naj lepši primero med vojakom in škofom. Ce tedaj sv. apostel Škota opominja k natančnemu spolnovanju njegovih dolžnost, je mar s tem hotel reči, da sme škof ob času, ko se vname boj zoper kristijanstvo in sv. cerkev, tiho od strani gledati, češ, da se no sme vmes vtikati, ker je to svetni posel? Nebi li škof ali duhoven sploh nauku sv. apostola ravno nasproti ravnal, ko bi iz njegovih besed posnel, da mu je dolžnost — tiho za vetrom tičati in gledati mirno, med tem ko odpadniki ljudem glave mešajo, ter jih v veri begajo? Ostane tedaj pri tem, da sme duhovnik tudi s politiko se pečati in k političnim društvom pristopati, ako posebne okolišine kažejo, da se na tem potu da kaj dobrega doseči v prid sv. cerkvi. Sej niso stvari, za ktere duhovniku gre, le samo njegove, marveč kristi-janskega ljudstva, ki je v naj veči nevarnosti, če na to pride, da bi se mu svetinje sv. vere žalile, v blato teptale. — Ta misel je navduševala vse junaške brani-telje svetih kat. pravic, navdušuje in tolaži našega sv. Očeta Pija, da ne prenehajo tolovajskim grabežem, kakor zvitim deržavnikom, nasproti ponavljati svojega: ,,Non possumus!" Gotovo je naj veči čast za duhovna, ako se po postavnih potih , brez ozira na ugovarjanje psevdoliberalcev, poganja za kristijanske, za katoliške načela! Obudi naj Bog prav veliko tacih braniteljev sveti cerkvi! —1—. Prihodnji občni cerkveni zbor. (Gosp. F. Dupanloup-a, škofa orleanskega.) (Dalje.) Taka je bistvena lastnija (bistveno znamnje) sv. cerkve: ona ima oblast učiti, po Božji previdaosti in z Božjo pomočjo nezmotljiva v rečeh , ktere nam je Bog zazodel. Nezmotljivost pa — to je jasno — je mati edinosti; ta edinost pa ni samo po naključji ali dogodbi, temuč je bistveno potrebna in vedno stanovitna edinost, ker je vzrok te edinosti za stanovitno v cerkvi. Ta vzrok je središe edinosti, to je reč, ki je že po sebi potrebna v taki napravi, kakor je cerkev. V resnici, za to cerkev, ki se je imela razširjati po vsem svetu in učiti, je bilo treba središča, glave, poglavarja, ki jo združuje v eno in edino telo. In za to potrebo je Jezus Kristus že skerbel: izvolil je izmed aposteljnov enega, kteremu je posebne prednosti dal, kteremu je zročil, kakor sam pravi, „ključe nebeškega kraljestva," kterega je zvolil „za podstavni kamen svojega poslopja ', kteremu je za-povedal poterjevati svoje brate v veri", kterega je imenoval „pastirja ovac in jagnjet," t. j. pastirja in predstojnika vesoljne čede. To je cerkvena hierarhija (duhovska cerkvena vlada). Da se času, ki vse razdeva, vedno nasprotje postavi in se človeškemu duhu, ki se neprenehoma spreminja, na pomoč pride, je bilo treba verske družbe, ravno tako vstanovljene. Toda treba je bilo pa tudi božje roke, da se je taka iz ljudi obstoječa družba tako vstanovila. In ta veličanska lastnost veljave in edinosti neprejen-Ijivo obstoječe in vesoljne sv. cerkve je jasno znamnje mogočne božje roke, ki jo je vstanovila. Tako tedaj je katoliška cerkev med ljudmi stanovitna in nespremenljiva, da si tudi je krog nje vse nestanovitno in spremenljivo. Zastonj se bo spotikal že po naravi nemirni duh 'loveški nad njenimi verskimi resnicami, zastonj se krivi nauki verstili za krivimi nauki.#) Tako ne-odvračljivo gnanje ne bode nič premoglo zoper terdno vsta-novitev sv. cerkve; ostala bo, kakor pravi apostelj, steber in temelj resnice: Columna et firmamentum veritatis.*♦) Taka je katoliška cerkev. Šplošnji cerkveni zbor tedaj ni druzega kakor ta katoliška cerkev, ki se zbere, da se v veliko svitlejši luči zvcršuje opravilo, ktero opravlja sicer vsaki dan, namreč: da ljudem izroči in pravo ali zanesljivo (pristno) razlago tistih verskih in nravnih ali djanskih resnic daje, ki so zapopadene v Božjem razodenji. To ravno je, kar bi rad zdaj razložil in pokazal svojim verstnikom, ki so v tacih verskih rečeh le preslabo iznajdeni. Moj namen, se ve da ni, popolnoma razložiti cerkvene zbore. Lahko bi se pisalo, in se piše tudi o tej reči več debelih bukev. So pa vsaj nekteri prav potrebni pojmi ali zapopadki, ktere natanko razložiti je živa potreba, ker take reči so dan danes malo znane in ker je tudi sicer pri vsaki pretresovavni reči pojasnjen je pervih zapopadkov in imen naj veče cene in koristi. Cerkveni zbor tedaj se imenuje zbor škofov, ki se zbero v ta namen, da se posvetujejo o verskih in nravnih rečeh ter o cerkvenem redu (disciplini). Cerkveni zbor je ali poseben ali splošenj: posebni (concilium particulare), ako zastopa le en del cerkve; splošnji ali ekuuieniški (conc. generale sive oecumeni-cuin), ako namestuje vesoljno cerkev. Vesoljni cerkveni zbor ima ravno zato, ker vso cerkev zastopa, to pred-stvo, da je nezmotljiv v učenji in v naj viši oblasti (avtoriteti), kakor je Jezus Krist to prednost dodelil cerkvi sami, skupščini škofov združenih s poglavarjem sv. cerkve. Posamezni cerkveni zbor nima te lastnosti. Naj viši poglavar sv. cerkve, rimski papež sam, ima pravico sklicovati občne cerkvene zbore. Kavno *ato ima pa tudi sam papež pravico predsedovati jim. In res s«» vselej papeži imeli ali sami osebno ali po svojih poslancih in namestnikih pri občnih cerkvenih zborih pervi sedež. Tako so predsedovali v Niceji, v Carigradu, v Ktezu, v Kalcedonu, kakor tudi v tridenškem zboru papeži po svojih legatih. Vesoljnim cerkvenim zborom v Lateranu, Lijonu, Vieni, Florenci pa so bili popeži sami osebno predsedniki. „Sveti Oče — pisali so sv. Leonu očetje kalce-ilonskega občnega cerkvenega zbora — v sredi škofov, verskih sodnikov, ste Vi predsedstvo opravljali, kakor glava udom, v osebi onih, ki so vas namestovali." Kakor gre papežu pravica sklicati občni cerkveni zbor in mu predsedovati, ravno tako ima tudi on pravico, ga ustaviti, ga celo razpustiti, ako je treba, kakor *) Oportet haer«-