Dom igre in dela v Ptuju
Jutro za jutro 6rečujemo na Lfuto-raerski cesti Planiinčevega Milana, Bezja-kovo Sonjo, Breznikovega Joškota in druge otrake, ki odhajajo v Dora igre in dela. Včasih se ustavljamo in jih občudujcmo, dnigič gremo neopazno mi-mo njih. Previdno hčidijo ob robu ceste in varujejo drug drugega. Za visokimi dvoriščnimi vrati na Ljutomereki cesti št. 6, ©e začne nji3iov svet in  dom.
Mnoge matere šg niso videle notranjo-sti dvorišča in doma. Mnogi starši š© ne poznajo oblik in vsebine pomoči te ustanove zaposlenim materam in pomoči potrebnim otrokom. Nepoznanje resnice in ciljcv , Doina zavaja mnoge ljudi na predtsodke,  ki so  zelo   različni.
Del mater, ki so si v življenju pomagale do primernoga življenjskega standarda trdi, da ne bi njiliovi otroci v Domu nič pridobili, dočim so matere skromnih razmer zastrupljene s sovražno propa-gaiKk) in prepriianjem, da jim hoče so-cialistična družba odLujitj otroke. Oboje je  popo^noma zgrešeno.
Mamica Bezjakovega Snška m Sonje ni nikdar misMla na tp, da bi se otroci v Domu delili med take, ki nekaj prido-bijo in drug-e, ki ne bi ničesar pridobili. Mamice Pajetikovega Vilka, Šnajderje-vega Frančka in drugih so se prepričale, da ee jim einčki ne odtujujejo, temveč obratno. Zavedajo se, da se v Domu rešujejo občutka manjvr&dnosti napram drugjm otrokom.
Tako prodira resnica počasi med star-še, ki praktično potrjujejo, da nudi so-cialistična dnižba nes^ebično pomoč otro-kom, ki bi morali sicer živeti osamljeni, brez nadzorstva, nege in  vzgoje.
Težko je bilo svojčas reševati o-troke in mlade ljudi iz nesreč, izkoriščanja, zablod in bolezni. Sedaj ustvarjaTno po-goje, da jih pred vsem tem očuvamo. Nobeno 6redstvo ni predrago za njihovo zavarovanje, kulturni dvig in rešitev iz slabih   vplivov   preteklosti.
Nad 40 otrok, v starosti od 3 do 7 let prihaja dnevno v svoj 6kupni Dom na Ljutoinereki cesti.
Ko stopica Bezjakova Sonjica po stop-nicah pri vhodu, ne more mimo lepih slik, ki so pritrjene na zidu. Taki so pionirčki, ki se igrajo na zeleni trati. Risale, izrezale in na zid pritrdile so jih tovarišice Zdenka, Vida in Marija.
Lolica je navdušena za red v umival-nici, oblačilnici in v svoiem oddelku. Nevoljna je, če ji Bre<:ljev Binček nagaja ali  pomeša copatke.   Šnajderjev  Franček
in Pajenkov Vilko redno obešata svoja skronma suknjiča na isto mesto. Širečev Otonček iz II. oddelka je zelo skrben. Narisal in pobarval je sliko erca in jo pritrdtt na stenčas
V  vseh  treii oddelkih sedajo otroci k mizicam in 6ledijo v dopoldanskih  urah vzgojnemu, poučnemu in zabavnemu pro-gramu.  Čas porabljajo  izven  tega s po-laganjem   letvic   in   z  ostalimi  razpolož-liivimi igrsčkami   Vedno  znova si ogle-dujejo    slike    na    zidu.   Radi   poslušajo pravliioe.  Strogo   ločijo  junake  od stra-hopctcev,   dobre   ljudi  od  hudobnih,  to-variše od sebičnežev.  Pripovedke iz na-rodnoosvobodilne ^borbe    poslušajo    ob grobni    tišini.    Na    slikah   poznajo   tov. Lenma,   Stalina, Tita, heroja  Lolo  Ribar-ja,   Dakija    in   druge.   Pesmica   »V&tani mladina«   jim prihaja  gladko  iz grla.
Cas od 8. do 10. ure jim hitro mine. Ob 10. uri južinajo. Potem se nadaljuje dnevni red. Do obeda «c ukvarjaio z ročnim delom. Po obedu ležejo v zakur-ieni telovadnici na ležalnike k počitku, ki traja do 3. ure popoldne, nakar je zopet južina. Po tej <se poljubno igrajo dokler jih ne odvedejo dom-ov domači ali pa  gredo v gručah sami.
Vse o&ebje v Domu z upravnico tov. Vaudovo na čehi in vsi predmeti v od-delkih z radiom imajo samo en cilj:
Pcvmagati otrokom, da bi se duševno in telesno razvili v odporne, pametne in zdrave  miade delovne  Ijudi.
Pri malih nalogah in težavah si otroci različno pomagajo. Nekateri preizkušajo svojo spretnost v moči, drugi radi kliče-jo na pomoč vrgojiteljice ali upravnico. Poetopoma 6e navajajo upoštevati svoje moči in kličejo na pomoč šele, ko gre čez mero njihove dtiševne in telesne zmogljivosti. Odvajajo se od medsebojnih pritoževanj in sprejemajo na to mesto čut pomoči, sočutja in zavesti, da se razvijajo  v  otroke 6ocializma.
V  svojem dejanju in nehanju so dokaj različni.   N-ekaterj  so   živahni,  veseli   in glasni,   drugi  mimi,   tihi   in   sramežljivi. Mnoge je laiiko usmerjati, pri drugih je potrebno mnogo   potrpljenja   in  vzgojne caktlke.
In ravno v tem je velika pomoč ma-teram in otrokom pri iskaaju in izvajanju pravilne pati vzgoje, ki bo vzbudila in dvignila v otrocih zavest, da je največje bogastvo na zemlji delovno človeštvo in da to lahko živi svobodno in lepo medsebojno življenje na podlagi načel marksizma-leninizma.