—   2   —
Turšična smukavnica.
Navada je, de kmetje posušene turšične sterže ali stroke z rokami smučejo. Se ve de kjer pridelk ni velik, in kjer se družinskih rok ne manjka, de se da to delo brez mašine , samo z rokami lahko opraviti.
Kjer pa veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodar svojo družino pri družin opravilih potrebuje,je pa smiikanje tursice z rokami prezamudno. Takrat je s muka vni ca dobra.
Smukavnica je mašina, turšico prav naglo osmu-kati. Pred nekimi 20 leti jo je gosp. Mariot znajdel, gosp. Grar dner pa popravil. Tako popravljena smukavnica je prišla v letu 1838 v Flor ene na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vi-dil in od ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunajista jo iz-delavavca kmetijskima orodja Burg in Jobst napravljati in po 20. do 30. gold. prodajati začela. Ker je ta mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Sta-jarskim, Marskim, Koroškim, in nekterc take mašine so prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se ma-šin dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prosti-ga stariga orodja derže — pa nadjamo se, de bo to kmalo drugači. Novi časi bojo terjali, de se bomo povzdigniti mogli na višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi poprijeli, ako delo boljši In hitrejši opravi in se tako veliko časa prihrani. Čas pa je denar.
Novice si bojo letaš prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem, in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevesa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živeli kot udje eniga trupla.
V lanjskih Novicah in letašnji pratiki smo dali popolni poduk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašine— turšične smukavnice —na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi.
Tursica je g-lava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuc vse, kar od turšiee pride, zamore kmetovareč dobro oberniti. Toea ji malo škodje, in ona se skorej po vsih krajih dobro obnaša. Mende de bi ne bilo napcino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšicno polje stalo!
Ta s mu kavni c a osnutka z 2 delavcama v 10 urah 40 va^anov ali meenov turši-ce.Eden suče kolo, dru^i pa meče stroke v plehasto cev ^trahtar), kjer jih grebenasto vertilo nana-
*
glama zagrabi, de osmukani spoli ej vun padejo.