stey. iN ovÔ mêiîo, novom bra 191L Letnik. XXVII. DOLENJSKE NOVICE Izhajajo 10. in 25. vsaccpa mcaeca. Cena jim je b poštnino Tred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Boano in dmge evropske države znaša 2 K 50 h. za Anieriko pa 3 K. — Dopise sprejema arednik; naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec naal. Y Noyem mestu. Gospodarstvo. Preosnova kmetijske družbe. Razmere čaaa silijo tudi našo kmetijsko družbo, da se preosniije. Kmetijska družba deluje s svojim glavnim odborom v popolno zadovoljnoat vseli merodajnih krogov in z najboljšim vspeliom, pojavljale so ae pa težkoče pri obcnili zborih in tudi mnoge podružnice niso razvijale tistega dela, ki bi bilo potrebno za, razvoj našega kmetijstva. Da se tudi na to strau razmere izpremené in izboljšajo v interesu družbinega delovanja, ae imajo njena pravila izpremeniti. Kmetijska družba šteje danes blizo 10.000 članov, ki imajo vsi volivno pravico, ki se pa spričo števila, oddaljenosti, potnih stroškov, pomanjkanja Časa in nujnosti drugih opravil ne morejo udeleževati občnih zborov v Ljubljani, Kmetijska podružnica novomeška je že pred dvemi leti na to opozarjala s predlogom, da ae udeležujejo občnih zborov le zastopniki posameznili podružnic, da pridejo na ta način podružnice iz vseli krajev nase dežele do besede. V tem smislu se ima tudi družba danes preosnovati, tako da bodo občni zbori res prava slika mnenja vseh kmetovalcev v deželi. Kmetijska družba se ima pa tudi v tem oziru po-polniti, da pridejo do merodajne besede le tisti ciani, ki so v resnici kmetovalci. Kmetijska družba naj postane stanovski zastop naših kmetovalcev ravno tako kakor je trgovska in obrtna abornica stanovski zastop vseh trgovcev in obrtnikov ! Povedati je namreč treba, da šteje kmetijska družba mnogo članov, ki ne pripadajo kmetijskemu stanu, ampak ki jo kot prijatelji družbe in kmetijstva podpirajo. Ti člani so tudi zanaprej dobro došli, toda le kot podporni člani ne pa kot pravi člani. Kot podporni Člani bodo deležni vseh pravic, ki jih daje družba svojim članom, le pravice do glasovanja ne bodo imeli. To se je sklenilo pri zadnjem občnem zboru in je le treba, da se podružnice v tem smislu organizujejo. Ta prememba je postala tudi zaraditega potrebna, ker je kmetijsko ministrstvo napravilo izplačevanje podpor odvisno od te preosnove in ker je tudi naš deželni odbor pripravljen podpirati družbo in podružnice le v tem slučaju, ako se družba preosnuje v čisto stanovski zastop. Nujna potreba je pa seveda pred vsem tudi to, da se podružnice po deželi organizujejo. Obstoječe podružnice naj volijo delavne odbore, ki naj pridno nabirajo člane. V družbi in delu je moč! —r— Lestev za obiranje sadja. Na Dolenjskem imamo, kar se res žlahtnega namiznega sadja tiče, še največ češenj. Hrušk, katere je opravičeno žlahtnim namiznim vrstam prištevati, imamo kaj malo. Pretežna večina naših hrušk spada v razred trpkih, zagatnili, veliko Čreslovine vsebujočih vrst. No take vrste pa ni prištevati namiznim, ampak za napravo mošta prikladnim. Tudi jabolk, katera so žlalitnim namiznim vrstam prištevati, nimamo po Dolenjskem Bog vé kaj več kakor pa hrušk. Dolenjska jabolka so večinoma sladkih vrst, sladka jabolka pa niso za gosposkega človeka pravega okusa. Da, ona niso niti za napravo mošta brez dodatka kislikastih vrst prava. Žlahtnih, toraj istinito namiznih breskev, že celo pa marelic in ringlotov, je pa po Dolenjskem že tako malo, da o njih niti govoriti ni. Oešplje in orehe, katerih je v obče dosti, pa ne gre prištevati namiznemu sadju. Da je pa temu pri nas na Dolenjskem tako, pa niso povsod naši kmetovalci, kateri sadje pridelujejo, krivi, ampak v pretežnih krajih so temu neugodne vremenske ali podnebne razmere vzrok. To velja osobito gledé breskev, marelc, ringlotov in hrušk v prvi, glede jabolk pa sele v drugi vrsti. Ali neovrgljiva in istotako popolnoma neopravičljiva istina je pa tudi to, da se na Dolenjskem se tisto sadje, katero je res žlahtnemu namiznemu prištevati, v takem stanu na trg donaša, da ni za nikak izvoz primerno, da, niti za domačo porabo kakor namizno. Bog vekaj vabljivo, in vsled tega ne doseže tudi take cene, kakoršno bi sicer lahko doseglo. Tako je pa dolenjsko sadje zato, ker sej^a pravilno z drevja ne obira. Češnje donasajo in do-vaŽajo se na novomeški kakor tudi ljubljanski trg večinoma brez pecljev obrane, z drevja osmrkane. Take češnje so seveda vedno vlažne, da kar mokre, in izobražen, na snago vajeni človek si jih gotovo ne bode privoščil in naj bodo se tako lepe ter dobre, medtem ko bi si jih prav rad kupil, ako bi bile s peclji vred obrane. Cestokrat primerilo se je že v Ljubljani, da so bile na sadnem trgu za veliko cerkvijo dolenjske, z drevja kar osmrkane češnje po 10 vinarjev stari bokal na prodaj, med tem ko go bile ravno takrat, in ravno tam, toda na nasprotni strani trga, to je ob bregu Ljubljanice, popolnoma iste dolenjske, toda po Vipavcih s peclji obrane češnje, po 40 do 48 vinarjev kilo na prodaj. Da, letos oddajali so Vipavci v Novem mestu kar cele vozove Češenj, katere so okolo Sent Jerneja sami s peclji obirali, na železnico, da so jih v Kočevje ter v Ljubljano pošiljali. In odpošiljalo bi se lahko brez vsega dvoma, Ustav la obiranje sadja. kar velikanske množine dolenjskih češenj tudi v Gradec, na Dunaj itd., kamor Vipavci svoje nič bulj žlahtne češnje vsako leto izvažajo, da bi jih hoteli domačini pravilno obirati. Pa tudi dolenjske nežlahtne, kakor žlahtne hruške in jabolka, ne donaaajo ali ne dovaž&jo se t takem stanu na trg, v kakorsnem bi ae morale. Ene kakor druge dospejo namreč jako poškodovane, kar vse pobite na trg, ker se )ib, namesto lepo, z roko obira; kar raz drevja na tla otresa, da, še celo s preklami dol klati. Take hruške in jabolka seveda ne morejo nikoli iste cene že doma imeti, kakoršno bi imele, ako bi bile z roko obrane, toraj nepoškodovane, lepe, cele, kakoršne so vipavske vedno brez izjeme. Tako poškodovano sadje pa že celo za daljše odposiljanje, recimo v Ljubljano, Gradec, Dunaj itd. nikakor ui primerno ; kajti ne le, da ga na poti dosti segnije, marveč bi ga tam tudi nihče kupiti ne hotel. Ako se pa našemu dolenjskemu pridelovalcu sadja tako nemarno, ceno istega kaj kvarljivo postopanje očita, se pa odreže: ja kdo bo sadje z roko obiral, ko je pa drevje visoko, in je nevarno na isto gor lesti? No Vipavci, Štajerci, Tirolci in drugi pridelovalci žlahtnega sadja isto tudi na grmovju ne pridelujejo, ampak istotako na bolj ali manj visokem drevju. Ba pa to brez nevarnosti z roko obirati zamorejo, poslužujejo se posebnih lestvi. Prav priporočljivo tako vipavsko lestev predstavlja pridejaaa podoba. Taki lestvi pravijo Vipavci „ostrovka". Kako da gre ostrovko rabiti, je pač iz podobe na prvi pogled razvidno. Ona ne služi namreč v to, da bi se, po njej človek na drevo spravil, ampak v to, da se jo od strani ob veje, to je v vejine vilce upre, ter tako z njeno pomočjo potem lahko sadje iz koncev vrhov vej obira, ter v na ostrovko obešeno košarico poklada. Dolenjski sadjerejci, posnemajte Vipavce, napravite si po zimi oatrovke in obirajte z njih pomočjo vaše sadje. —1— Kje je resnica? ali odgovor na dopis „^lov. Naroda'^ Ět, 2H6: „Resnica « ol)«iii-fikili volitvuh v Novem mestu.'' Človek, ki je napisal navedeni članek v „Slov. Narodu", mora imeti čudne pojme o „resnici", baš take, kot jih ima velik del fioročevalcev tega lista: Če ne veS resnice aii ti ni tjuba, ae zlaži! To je pa tudi vzrok, zakaj se tako redkokrat čita kak odgovor na „Narodove" in „Jutrove" nesramnosti, ki jima dohajajo iz Novega mesta. Poštenega človeka je pač aram, prerekati BO z ^udmi, ki so izgubili vsak moralni čut io ki so si izbrali za poklic laž in ohrekovarrje. In kako so ti ponosni na izrodkc svoje omejenosti! Že nekaj dni preje kot izide kaka novomeška budalost, lahko izveš, kdo bo zdaj v „Jutru" ali „Narodu". Čudno to pač ni v kraju, kjer najbolje uspevajo menažerije, ritigelšpili in cirknsi. Gospod kanonik Žlogar je v „Dolenjskih Novicah" brez vsake strastnosti in pretîravarga osvetlil bivSe novomeške občinske volitve. Izvajanja se do pičice ujemajo a tem, kar se je izvršilo, le da je radi ljubega miru opustil povedati liberalcem nekaj bridkih resnic. Zato ga počasti „Narod" z „jezuitskim pačeigem in zavijanjem resnice". Patetično vsklikne „Narodov" dopisnik: Nezaslišano to pa-čenjc resnice zahteva odgovora. Evo Vam, goapodine kanonik etc. Pričakovali bi, da bo dopisnik ovrgel kanonikova izvajaqja, toíja naslajati se moraš le na banalnih izrazih o „vernih učencih ,E3e]esa', o ajdovem kadilu, o klerikalnih generalih, o bivšem postojnskem petelinu, ki je pa v Novem mestu čisto neznana količina, o nenasitljivem naročju, in ves dopis oživ^ajo zadnji, a še močni tresljaji prestanega strahu za novomeško ,šporkaso'. Dopisnik pravi, da je S. L. S. z vso brezstidnoatjo izkoriščala liberalne gosfiodarske poloiite .sebi v prid. No menda! — Vpra,šanie je samo, kje je bila brezstidoost; ali je to brezstidnost, da ae odpre ljudem oči, ali je brozstidnoat spraviti toliko ljudi ob vse, kot se je to zgodilo s polomom „Glavne" in „Agro- Merkurja"? S tem je pa tudi rešeno vprašanje, kdo so pravi „Eselcsi" pri oddaji volivnih listkov. Sicer bi pa bila S. L. S. v Novem mestu nastopila za svoja načela, tudi če no bi bilo onih nsodepolnih polomov. Dopisnik se silno moti, če misli, da jo posl. Jarc s pomočjo liberalnih glasov zmagal pri državnozborskih volitvah. S. L. S. je že pred voHtvijo bila prepričana o številu naših glasov ne oziraje se na liberalne — in ni se zmotila. Neresnica je, da se je S. L. S. začela pripravljati za občinsko volitve 4 mesece preje. I, zakaj pa ne rečete kar 40 mesecev preje? Delovati jo začela ob enem z objav^ei^jem imenika. Neresnica je, da je itnol prof. Jarc abode v raznih zasebnih hišah in obskurnih gostilnah; res pa je, da so ae shodi vršili v rokodelskem domu, en shod, in sicer v prid stanovskih težei^, je bil pa v pošteni gostilni, a ta z občinskimi volitvami ni imel ničesar opraviti. Neresnica je, da so klerikalci ustanovili kegljaški klub, ki je v resnici izvečine liberalen; res ])a je, da ae prispevki tega kluba darujejo za družbo sv. Cirila in Metoda in za fond, iz katerega naj se zida telovadnica za „Sokole". Sicer pa ta klub s politiko nima nobenega stika, namen mu jo zabava in telesna krepitev. Nizkoten je pa namen „Narodovega" poročevalca intrigirati s svojo neslanostjo proti klubu, za kojega obstoj nam čisto nič ni, ker nam ne koristi i ne škoduje. Neresnica je datjo, da je S. L. 3., avesta si zmage, razdeljevala kake službe, n. pr. županovo g. Horvatu ali službo ravnatelja Alestue hranilnice kakemu klerikalcu; res pa je, da je g. Horvat že od začetka gibanja izjavil, da ne gre v odbor, in o Mestni hranilnici aploh nikdar ni bilo govora. Ako je pa kak hudomušen klerikalec potegnil liberalce s takimi stvarmi, nas prav od srca veseli. Če so liberalci čuli povsod „trobentanje o sigurni zmagi" S. L. S., je pač znak, da se jih je lotil pravi delirij od samega strahu. Vodstvo S. L. S. je v tej stvari sodilo atokrat trezneje, kar ae je pri zadnjem shodu celo javno izreklo. Neresnica je, da jo posl. Jarc sklical prvi večji shod za občinske volitve v Novakovo goatilno, res pa je, da je bil prvi, drugi in obenem zadigi večji shod v rokod. domu, in da poslanec Jarc sam v ta namen sploh ni sklical nobenega večjega shoda; res je; da je na obeh shodih govoril, a za to je imel kot volivec tisočkrat več pravico, kakor pa Viki Kohrmann iz Ljnbijane vmešavati se na dan volitve s svojimi arogantnimi medklici v posle komisije, da človek pričetkoma ni vedel, ali naj odda glasovnice Rohrmannu ali pri mizi komisije. G, dr. Schegula ga jo seveda primerno opomnil, ko je bilo^drznosti liohrmannove leže preveč. Neresnica je, da jegpdč.Kece^nova ponaredila podpis, ros pa jo, da ga je zapi.sala na zahtevo gospe matere, ki je tudi lastnoročno in čisto prostovoljno oddala glasovnico in je na dan volitve sama izrazila, da se brez njene votjc ni storilo ničeaar. Dopisnik ve povedati, da je gč, Knobleharjeva zvedela „bridke resnice" pri neki zavedni ïiarodiyakiryi, pozabi pa povedati, kako je steknil Rohrnian pri zetu nekega sedanjega odbornika, ki ga je g. Brunner za žive in mrtve obdelaval, da naj podpiše odstop od volilne liste S, L. S. — A projios! G. Hrunner je poslal dan po zadi^em shodu S. L. S. g. kanoniku Žlogarju listino s podpisi onih 6 gospodov, ki sta jih imeli skupno obe stranki, češ da ne kandidirajo na liato S. L. S. Polo je raznašal stari gospod s tako živahnostjo po mestu, da smo so čudili mladeniški probujenosti. Motiviral jo g. lírunner odstop a tem, da so že na listini „meščanske stranke", da se toraj ne morejo dati voliti tudi na listo S. L. S. G. Brunner! Kako pa, da ste se dali voliti potem od „narodno napredne stranke"? če bi poznali le nekoliko doslednosti, bi se ne bili smeli pustiti voliti niti od napredne stranke iz istega vzroka! Ali so bili na listi S. L, S. „podgurci" in ne meščani'/ — Neresnica je, da so bili Jarc, Ažman, Horvat liberalnim agitatorjem Brunnerju, Vojski, Kohrmanim vodno za potanii, res pa je, da so jih samo enkrat slučajno srečali, ko so le ti v okri-t)u črne noči strašili po Bregu: G. Vojska je stražil pred hišo vis à via Košakove gostilne, g. Kohrmann je bil zaposlen v nekem kotu, g. Brunner jě pa smuknil kot miška pod mirni krov male hiše, da izposljuje pooblastilo. V tem okolišu je tudi bilo, da je g. Brunner snubil na kat. podlagi. Neresnica je, da so imenovani trije klerikalci skupno prestopili tudi le en prag in odvzeli tudi le eno pooblastilo — češ da gre za vero. ' Resnično v celem dopisu „Narodovem" je lo to, kar je ponatisnjeno iz „Dol. Novic" in pa kompliment, da ima S. L. S, strožjo disciiiiino. Vse drupo je trivijalno zmerjanje in kup laži, kot drugcj^ft niti pričalcovati ni bilo. Sicer pa tudi mi želimo, da novi odbor in g. žnpan, kakor doslej, dolnje tudi v prihodnje za |»ros}»eh mesta. Poglavje o narodnjaštvu. iSlika iz dolcnjiiko inetiotjolc, katere kopija se nahajajo tudi druiirod po SloTCDekem. Mimo naših narodnih prvoborite^jev jc šel 20. sc|ttembcr nesrečnega spomina brez vsakega sledu. Danes namreč so v našem mestu nič manj ne nemskutari ko prej. In vendar jc bilo takrat toliko hrujm. Haj nam je še vsem dobro v sjiominu, kako ao ae narodni kričaći spravili nad mirnega meščana, ki si je iz onih pradavnih časov ohranil nemški „z" v svojem imenu. Prisilili so ga, da jo moral Slovencem tako nevarno črko odstraniti iznad svoje prodajalne. Toda od teh ijudi narodnja.štva si že takrat nismo dosti obetali. Dočim namreč jih jo bodel „z" v oči se niso prav nič izpodtikali nad „tz^-om na nasprotni strani trga. Mogoče so so bali, da jih ne bi tam hitreje zalotila roka pravice. In kdo bi si upal trditi, da je rodbina gospoda „z" manj narodna kakor gospoda „tz". Je pač razlika; gospod „z" ni tako ugleden kakor gospod „tz", čigar razširjeno sorodstvo mu jamči za rgegovo na-rodiijaStvo. — V spominu nam je tadi moSki nastop nekega ve-lenarodrrjaka, ki je zvečer šo demonstriral pred oknom v njegovih oćeh premalo narodnega Slovenca. Ta pa je k sreči velikodušno odpustil mladeniču, ki se danes vadi, da bo nekoč branil in delil pravico, ker ga je ieti takoj drugi dan po svojem junaškem nastopu prav spokorno prosil odpuščanja, — Kaki pa ao bili uspehi tcdaqih izgredov? S tem, (ia oitienimo, da je iz stare kavarne izginil že tako za pokoj zreli dvojezični napis ter se nadomestil s samoslovenskim smo že vse povedali. Hišo uglednega meščana so bili v narodni gorečnosti očrnili — a pozneje so se jezili nad njim, ker ni istim junakom dovolil svoje hiše v povisciigo narodne slavnosti. Sicer pa tužna nam majka! Gospodje, ki so sc rotili, da ne gredo več v nemško družbo, gospodje, ki prirejajo narodne veselice v korist družbi sv, 0. in M., danes kaj radi prirejajo večere, pri katerih se prav izdatno poslužujejo nemščine. To pa na ljubo slučajno navzoči osebici, ki bi ji prav nič ne škodilo, če bi se naučila slovenščine. Kaj pa naša čitalnica? Tu se več ne vpraša, ali si Slovenec ali Nemec; čemu tudi, saj že zadostuje, da se sveti na pročelju zapeljiv napis „Narodni dom". Ker jc to društvo bo^ gospodi namenjeno, ne pa priprostemii meščanstvu, je pač potrebno, da ae zraven pritegnejo tudi Nemci, ki s svojo navzočnostjo povzdignejo sloves večera. Zlasti sedaqjega predsedništva obzirnost proti boljšim krogom jo splošno znana. Gospodi jo pač več ležeče na navzočnosti par Nemcev kakor pa priprostih meščanov, ki pač ne morejo zato, da ae po qihovih žilah ne pretaka sveža modra kri. Če ljubljanski EIsaor izrazi pobožno željo glede nemščine kot notranjega uradnega jezika, tedaj kar zašnmi po „narodno''-naprednem časopisju. Da bi pa gospoda vpeljala slovenščino kot medsebojni občevalni jezik, na to pri blaziranosti narodnih veseličarjev niti misliti ni. Ni čuda torej, da se vsepovsod šopiri oboli tujec. Tudi ni upati, da bi naše dobrohotne besede padle na rodovitna tla. Pri nas se gremo „narodnjake" le takrat, kadar pošiljamo i pri sicer tako preziranem priprostom mesčanstvu nabrane borne pri-ajievke za družbo sv. C. in M., drugače „pa ostanemo kakor smo b'li"; Novo mesto hoče v miru živeti in ne rabi drugega kakor, da se oficijclno naziva „narodno-napredna trdnjava". Fen ier. Jugoslovani v avstrijski zbornici. v novemberskem zasedairjn državnega zbora na Dunaju so je najprej predstavila nova vlada. Ministeraki predsednik grof Stiirgkh je pri svojem nastopu podal izjavo, kako kani sukati vladno veslo. A iz njegovega govora je razvidno, da bode stvar šla v starem tiru daÇe. Naše vlade se kar ne morejo iznebiti predsodka, da se mora vladati le v nemškem duhn okorelega centralizma. Narodnosti avstrijske — kakor bi zanje ne obstajale. Da bi se vlade lotile splošnega aporazumtjenja med jednakoprav-nimi narodi, sq kar ne morejo odločiti. Sporazum na Češkem med Nemci in Čehi bi bil zelo važen — a ker pri vladi ni resne volje, so se dozdaj razbila še vsa pogajalca. Poprej ne bo l)o|je, dok se vlade ne vapnejo na pravo avstrijsko stališče: ravnopravnosti vseh narodov. Na to temeljno reanico^je opozoril vlado in avstrijsko javnost voditelj V. L. S. poslanec dr. Sn-steršič v avojem znamenitem govoru dne 10. novembra v prora- čunski obravnavi. Kadi prepičlega prostora objavimo samo tiste odstavke, ki kažejo na važnost Jugoslovanov v Avstriji. Vprašanje večine. — Dull avstrijstva. Vlada mora, če hoče vodstvo prevzeti, seveda po tem biti in ona mora ustvariti primerno organizacijo te zbornice. Ta primerna organizacija zbornice — kar se imenuje splošno ustvariti večino — je stvar vlade in jaz na noben način ne morem soglašati z naziraigem poslovnega načelnika nemške nacionalne zveze, ki je menil: Ustvarimo večino za zbornico in ne za vlado! Kaj takega je le kot kratkoročni prehod mogoče, kot most k končni situaciji, eventualno z izrečnim ali pa z neizgovorjenim namenom kakšno vlado vreči in drugo na njeno mesto postaviti. Trajno pa je, kakor rečeno, resnično ustavno živjjeige mogoče le tedaj, če vodi zbornico vlada efektivno, virtualno. — Zdaj pa, kako ustvariti večino! O ustvarjenju večine se jo v tej zbornici zelo veliko govorilo, zlasti od strani govornikov največjih strank te zbornice in to, kar so ti govorniki največjih strank povedali, nas sili, da tudi mi zavzamemo s svoje strani z vso odločnostjo svojo stališče. Vprašanje večine, gospoda moja, ni izključno aritmetično vprašanje, ni samo vprašai^jc parlamentarične mehanike. V])rašai5e večine, gospodje, je vprašanje veliko višje vrste. Politična večina, zares živ|jeiija zmožna večina, mora biti od gotovega duha oduševýena (Tako jel), mora jo oživljati enotna duša. Telo, ki so večina imenuje, mora duha imeti, če ne, ni mogoče govoriti o politični življenja zmožni večini. Kako si pa govorniki največjih strank te zbornice večino predstavljajo? Zelo preprosto: Mi, tri največje stranke, se spravimo skupaj in ustvarimo večino! In — kakor je to najrazloč-nejše izvajal spoštovani gospod načelnik Poljskega kluba — mi sklenemo mcdseboj pogodbo; v tej pogodbi so natančno določi, kaj dobi država in kaj dobe stranke, seveda stranke, ki to pogodbo podpišejo. Gospodje, to je zelo trhla podlaga za vlado kako večine v tej zbornici. Ali mislite, gospodje, da bodo tiati, ki ostanejo zunaj, na taki podlagi ustvarjeno večino prijioznali, da se bodo čisto mirno uklonili strankarskemu egoizmu, golemu egoizmu posameznih strank. (Živahno odobravajte in ploskanje.) Če ste tako naivni, da to verjamete, le verujte! Boste zelo kmalu bridko prevarani! (Živahno odobravanje in ploskale.) Enoten duh, pravim, mora vladati v večini. Ta enotni duh — mogoče so to zastarelo sliši, toda jaz moram to čisto odkrito reči — ta duh more biti le resnično avstrijski duh, (Pritrjevanje.) Profesor Masařyk sicer meni, da avstrijskega duha sploh ni. (Dr. Masaryk : Centralističnega, sem jaz rekel!) Hvala! To je moje mnenje in ne samo moje, zakaj jaz vem, da resnično avstrijsko čuvstvovanje zelo močno živi v narodih te države (Pritrjevanje) in to čustvovanje se je silno močno okrepilo in poživilo, ko so narodi Avstrije sprejeli kot darilo cesarja sjilošno enako volivno pravico, (Pritrjevanje. — Medklici.) Da, gospodje, čisto gotovo, zakaj narodi so vedeli: ta stvar ae ne bi bila nikoli napravila, ako bi ae ne bil postavil zanjo z vso odločnostjo cesar. (Pritrjevanje.) Torej avstrijski duh, le ta more dr/.ati resnično življenja zmožno večino skupaj, ki bi jo tudi tisti, ki bi bili iz večino izk^učeni, mogli in morali priznati in spoštovati. Ta avstrijski duh, to jo zmisel za velikost in moč te države, to je zmisel za enakopravnost vseh narodov te države, to je prepričanje, da more ta država obstojati le, ako so v njenih _mejah vsak njen narod dobro počuti in more svobodno razvijati (Živahno odobravanje. — Poslanec dr. Korošec: Tudi če je majhen!), ne samo takozvani veliki in bogati narodi, ampak tudi majhni narodi, vsi narodi brez izjeme! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Vodilna misel govornikov največjih atrank pa je bila: mi si to državo medseboj razdelimo. (Poslanec dr. Kybař: Kakor leta 1867.!) Da, tako. Ideja nesrečne nagodbe leta iafi7, je bila ja tndi le razdelitev države: tostran bodo vladali Nemci in sicer svobodomiselni Nemci, onstran pa Mažari. (Pritrjevanje.) To je bila vodilna ideja nagodbe leta 1867. Mi smo se pa medtem še de^ razvili. Danes amo že tako daleč, da se navdušujemo za tro-delitev v Oislitaniji. O tem so govorniki največjih strank popolnoma edini, da se vlada v tej državi razdeli na tri dele, le glede kvotnega ključa se ne morejo sporazumeti, (Veselost.) Pogajanja o tem bodo najbržeje še nekaj časa trajala. Tudi .lugOMlovatii smo tukaj! — 1'ottieii Jugoslovanov za Avstrijo. Toda še nekaj bi rad jirav posebno poudaril, ker je silno značilno za to, kako govorniki največjih strank našo državno idejo nezadostno razumevajo. Ti govorniki so veliko govorili o avstrijskem problemu. Toda za vae te voditelje strank — to jc vodivna ideja, ki se je iz njihovih govorov čula — neha avstrijski problem tako približno pri Spielfeldu! (Fritrjevai^e,) Toda o tem vprasaqju se raoraino pač nekoliko bolj porazgovoriti. Južno od Spielfelda bivajo, kakor znano, Siovcnci in Hrvati, lahko tudi reiemo Hrvati, kajti Slovenci ia Hrvati 30 on narod (Pritrjevanje), ali recimo Jugoslovani. Doli torej prebivamo mi Jugoslovani. Te jogoslovanske dežele mejijo slučajno na Adrijansko morje, dejstvo, ki^ je seveda govornikom velikih strank oćividno precej neznano. (Živahna veseJoat in odobravanje. — Medklici.) Lahko nam to a!i ono razscžno severno^ provinco vzamejo in Avstrija ostane še vedao lahko velesila. (Živahno odobravanje in ploskale.) Vzemite pa monarhiji dežele, koder mi Jugoslovani od davnine prebivamo (Odobravanje), vzemite ji stran te dežele, potem neha Avstrija biti velesila! (Živahno odobravaige in ploskanje.) (Dalje sledi.) D O P i S il l'odsrađ. Gorelo je 15. t. m, zvečer v Jurni vasi župnija Podgrad, Pogorela je streha na hiši Franceta Sušteršić št. 6. Ogenj je nastal, ker je šinila iskra v streho, ko so kuhali češ-PÍje, Ker je bilo mimo vreme in se je ogenj precej zapazil, se jo posrečilo ogciy omejiti, da se ni razširil po drugih poslopjih na okrog. Ajdovec. Na vseh svetnikov dan je šel tukajšnji občinski siromak Anton Novinec v Sotesko, kjer je dobival v graščini redno vsaki mesec miloščino. Nazaj grede jo padel, vrgla ga je bržkone božjast, kateri je bil podvržen, in umrl. Mrtvega so našli in odnesli v Sotesko, kjer je pokopan. Kostanjevica. Kakor po drugih mestih na Dolenjskem tako si je i pri nas liberalna stranka prizadevala, da še obdrži občino v svoji upravi. A ves njen napor, vse nasilnosti, pritisek in grožr^e niso pomagale, liberalna trdnjava se je porušila, ob volitvah je prodrla lista S. L. S. v vseh treh razredih. Naši posestniki v mestu in okolici pač vidijo, kje je resnični napredek, kje pa same fraze o naprednosti. Take fraze prodajat je prišel sam Dolfe Ribnikar iz Ljubljane, kateri je s svojimi konfuznostmi uprav naši stranki pripomogel do zmage. Kdor ga sliši in trezno sodi, mora takim svobodomiselcem obrniti hrbet. Tudi meščanstvo uvideva, da mora s svojimi okoličani živeti v sporazumu in slogi. V edinosti na delo za blagor občine! S prečiMiske ohčino. Vendar enkrat! Tako so zdihnili prečenski liberalci, ko je protečeno nedeljo oklical volitve občinski sluga na dan 4. grudna t. 1. Dobro leto in še več se trudijo z nehvaležno agitacijo, ne zdi sc jim škoda ne časa, ne denarja, ne pijače, ne jezika in nič ne, vse bi dali, samo da bi zmagali. Obrabili so navadna, pa tudi nepoštena sredstva: zvijačo, laž, ne-voščljivost, hinavSČino! — pa je vse skupaj malo zaleglo. Pa ta spakova tajnost volitev jih kaj peče, vsled c(je marsikateri pristaš omahuje; kadar pije z njimi, se jim dobrika, jih hvali, zatrjuje zvestobo na vse pretege, kadar pride do klerikalcev, jim spet stiska roke kakor qihov najsrčnejši prijate^; pa pozabav|ja čez liberalce, kako so poredni in neumni. — Se najbolj se zanašajo na ritražo in sosedne vasi. V Straži ne dobijo klerikalci niti pet glasov, tako se babajo liberalni agitatorji. — Počasi kričači ! Straža je prijazna vas z lepo cerkvico M. B., pa va.ščani tudi niao taki liberalci, kakor menite! Vi kričači vpijete tjo v en dan misleč, nekaj bo že zdalo, le vpijmo; proč s starim županom, nov mora biti. — Modri možje v Straži pa molče in si mislijo svoje. Kar je tam vglednih in boljših kmečkih hiš, so skoraj vsi z duhovniki. Mali mož pa gre z liberalci, pa tudi ne vsak, o ne! dasiravno je tu sedež liberalnega kandidata! Čast tndi takim malim pa vrlim možem! V matqih sosednih vaseh okoli Straže je ista razmera; vendar sta Klinčeva zveza in pa amerikanski duh nektere mlajše gospodarje omamila. Prečna je pa čista in njene sosede s prav malo izjemo. Brez graje je Hudo. V vaseh na kamniško stran imajo liberalci po 3, morebiti 4 glasove. — S posebno slastjo so se vrgli na dol. Kamence, pa imajo čedalje večjo smolo. Niti odbornika ne morejo dobiti, trije so se jim že skrhali, upamo, da bo tndi četrti tako možato naredil in jim snubitev odklonil. Neprijetno izjemo pa dela mala vasica ob potoku. O njej gre sloves, da je baje vsa liberalna! No, jedna snežinka se ne napravi zime! — Vasi okoli Novomesta bodo šle z tjtidsko stranko z nekterimi izjemami; le v lepi Bersljin sili liberalni duh iz mesta, s kolodvora pa socljalistični. Možje bršljinski recite tako; z liberalci ne gremo nikoli! še maqj pa s socijaldemokrati! Vselej pa s si. judsko stranko. Pa storite tudi tako! Tudi precej pooblastil ao nabrali liberalci, pa pj domači občini prav malo, ampak po sosednih, seveda precej manj, kakor jih ima ljudska stranka. Taka je sedaj naša politična bilanca, tedaj premoči še davnaj nimajo liberalci. Naglašamo jia z vso močjo, da naj se udeleže volilci našo stranke do zadnjega moža volitve, kajti liberalen vo-lilec ne bo nobeden doma ostal. Tudi na to opomnimo naše može, naj liberalnih hujskačev niti ne poslušajo, saj so res že tako nadležni in neslani, da se jih ljudje že od daleč bojé; kaj neki bote poslušali trobezljeta, čenčača in zabavljača, ki vam ne i>ove niti jedne modro Ijcsede! V nedei/o 2G. nov, po jutrargom opravilu bomo imeli shod, prišel bo naš poslanec g. Evgen Jarc nam poročati o delovanju v državnem zboru in tudi o volitvah bo govoril. Potem bomo sestavili imenik kandidatov, odbornikov in na- , mestnikov, poštenih zanes^ivih kmečkih mož, ter jih razdelili v podobčine in 3 razrede. V večjih vaseh naj bo odbornik, v malih pa namestnik, ki naj ima za svojo malo vas isto pravice, da jo na zunaj zastopa — tudi lahko pride k odborovi soji in ima pri iijej posvetovalen glas, kterega bo odbor v slučaju opravičenosti vselej drage vo^je vpošteval, V slučaju, da je odbornik zadržan vdeložiti se seje, ima njegov namestnik vso odborniSko pravico. Izvoljeni odborniki bodo potem izbrali izmed odbora moža poštenjaka za župana, zanesíjívega pristaša S. L. S., ki bo deloval z vsem odborom v njenem smislu za splošni blagor občino. — Čislani volilci! in volilke! Ne poslušajte liberalnih agitatorjev, ki se bodo zopet pehali okoli vas za vaše glasovnice in izkaznice, posebno zadnje dneve, ker delajo )e prepir in sovraštvo po vaseh, kakor obrekljive b , .., ki obirajo enkrat žujiana, drugič župnika, pa spet odbornike, na zadnje pa vse skup. Saj se šo v navadni hiši slabo gospodari, kjer so zmerjajo in prepirajo, toliko slabše bi bilo .še v občini in fari. — Ko bi se bili prej.šna leta kregali in prepirali, bi danes no imeli nove šole in tudi gotovo ne nove cerkve. Tudi v prihodrye bomo v lepi slogi iirav gospodarili in kar je nujnega v občini in fari, dogotovili. Premislite dobro, da nasprotniki po cele dneve po mestu in drugod [»o krčmah posedajo, popivajo in zapravljajo svoje premožcqje, pa tudi druge k zaprav^anju vabijo! Kaj bodo ti Çudje z občinskim premoženjem varčno gospodarili, ko se jim lastno ne smili? Nikoli no i naj vam delajo še tako zlate obljube, te so samo pesek v oči, da bi vas prevarili. Zato pa odslavljajo take gospodarje iz občinskih odborov, celo zavedne mostno občino vstopajo v slov. ljudsko stranko! Prav imajo! Toplice. Vedno smo bili mnenja, da so važne občinske volitve. A da je tako sladka županska čast, tega nismo verjeli, dokler nismo videli tolikega pehanja zanjo. Mož, ki so je zasinolil na županskem stolčku, bo ob pamet — če ne bo potekel kmalu volivni čas. Saj govori tako zmedeno, da imajo naši možje povsod po va.seh z lyim zabavne večore. S. L. S. smo — pravi — pa šo poslanca Jarca ne pozna. Jest sem pristaš te stranke — a njegovo ime — amo čuli — je zapisano v zapisniku topliSkoga liberalnega cirilmetodovstva — a v katol. izobraževalnem društvu ga ni najti. — Tristo kron bodo spet stale občinske volitve — tako poje — mi pa pravimo, da tako drago je spanje župana med štetjem glasov. Zato naj ae nekoliko oddahne od svojih ponočnih pivskih shodov, da spet ne zaspi. Nobene stranke — tako spet trdi — a spremlja ga čvetorica topliškega „Jutra" in „Slov, Doma" na tgegovih misijonih. In tudi korajžen, predrzen je. Za gorqjo stran imam še odbornikov, jim hočem dati čujte cclih 6 za več kot polovico občine — na samih Toplicah pa 8. Saj še Lahi v Tripolisu niso tako prevzetni — čo so si prav podolmi v tem z našimi shodarji, da jih bodo dobili obojni po Iirbtu. Možje proč od teh — složnost bodi po vaseh — vsi na voli.ščo in zmaga jo gotova. No dajte ae begati z Vršensko Šolo — to bo plačevala vsa občina in naj sedi na županskem stolu kdorkoli. In občinska pisarna a tajnikom bo na Toplicah — naj bo župan topliški mcžnar ali pa kak pastir iz Pleša. Toraj v boj za pravo S. L. S., sedaj potujoča S. L. S. pa naj se izbriše iz naših glasovnic in pometo ii občinsko pisarne. Kmečki volilec. Iz HciiiiČa. Odkar imamo pri nas še druzoga kajilana, je prišlo zlasti v našo društvo čisto novo zivljeiçc. V nedeljo dno 19. t. m. smo ustanovili „Oria". Prišel je iz Ljubljane g. Terseglav, urednik „Mladosti" in v krasnem govoru razodel najhujše rane kmetskega stanu: beg v tujino in liberalizem, katere zaceliti je v prvi vrsti poklicana mladeniška in dekliška organizacija. Za njim nam je z navdušenimi besedami č. g. Karol Supin, kapiteljski vikar iz Novega mesta, narisal, káko bodi življenje v odseku i;; nam priporočal zlasti braqo dobrih časnikov in knjig. Vsi navzoči fantje in dekleta, nad 200 po številu, ao z navdu.šenjeni poslušali oba govornika. Nato so že prej vpisani člani — 60 po številu — izvolili odbor in za predsednika ustanovitelja odseka č. o. Rafaela Grobljarja, kaplana. Tako gremo mi naprej, liberalci pa lahko štůjejo uro, ktlaj poneso k pogrebu xadiycga svojcíja Sokola v Semiču. Iz Kdtiiiča. Občinsko volitve v Semiču so se vršile dne 13. t. m. Tudi liberalci so se hoteli pri tej priliki pokazati in zato 80 porabili zase nasprotstvo, ki obstoji luod nekaj podobči-iiami. Pa so jim ni dobro posrečilo. Izmed 30ili odbornikov so dobili samo enořía, več vk|jub vsej ag^itaciji in pijači niso moffli doseči. Propadlo je ž njimi tudi nekaj dobrih občanov; naj se za to zahvalijo liberalcem. Nasi volilci so pokazali, kaj premore skupnost. Prodrli so z dvotretjinsko in tričetrtinsko večino, pri nasprotnikih jo bilo vso razcepljeno, kakor njih načela. ■*> uliovNke vesli. Župnijo Doberniče jo dobily č. g. Tomaž Rožnik, dozdaj župnik v Selcah na Gorenjskem. Župnijo Hinjo č. g. Ivan Pdc, okapozit na Zdihovem. Na žujmijo Duptje je umeščen č. g. Peter Bohinjec, dozdaj župnik v Skocijanu pri Dobravah, na .ikocijansko pa č. g. Karol Cuk, dozdaj kapelan jcsoniàki na Gor. Župnijo Čatež ob Savi jo dobil č. g. Fran Zorko, mestni kapelan pri av, Petru v Ljub^ani. Novi šhorijaiiski /upnik č, g. Karol Cuk ec jo v četrtek skozi Novo mesto' podal na svojo novo službo. Želimo mu blagoslova Božjega. Vojaško. Gospod stotnik Ciril Dolenc je iz Jindrichovega liradca na Češkem ]>r03tavt|en v Celje. Smrtna kosu. V sredo zjutraj se jo bliskoma raznesla vest, iia je po noči umri vsled srčne kapi občečislani deželni flodni svetnik dr. Edvard Volčič, Znano je, da i^'egova soproga že dolgo let trpi na neozdravljivi bolezni, Z vso ljubeznijo jej je blagi soprog lajšal bridke dneve, a zdaj je nenadoma oropana dragega soproga, — Dr. Volčič jo bil eden naj m arij i veji ih slovenskih juristov. Kot čebelica je gradil na razvoju slovenskega l>ravoznanstva. Zbornik avstrijskih zakonov, ki ga je v obliki znane Manzove izdaje prirejal za Slovence, in ki je že dospel do 8. zvezka, jo v marsikaterem obziru ledino oral. Da so bo vstalila pravua terminologija, ima dr. Volčič nemalo zasluge. Zbornik je urejeval tak. novembra je prav dobro vspel. Dvorana „Rokodelskega doma" jo bila natlačeno polna. — Pričakovalo se je za ta dau iiokaj izvanrednoga. In res, vrle gospodične kongrcganistinjo so nas s tem zabavnim večerom popolnoma jirosenetile, pelo in igrale so tako, da jim moremo le častitati. Komaj so dvigne zastor, že zadoni po dvorani lepi Vola-ričev dvoglasni ženski zbor „V noči". Kot nekak odgovor na besede; v jirostare veiinoga noba Znmitkne duia no goroiio: Tja Kori sili hrcjjoutičc, Kur ve, da ondi jo doma — oznanjujoče naš pravi cilj, l^^^e nam veličastna kantata: Sv, Cecilija eno izmed onih tisočerih devic, ki so našle ta svoj cilj le tam gori, kjer lyîh duša je doma, pri svojem Bogu. A kaj se zgodi, čc duša išče svojo srečo v zemskem prahu; A sedaj je ni voň zroti. Tu ob kraju rožo Uj, Potok hot«l ž njo živeli In jo zvabil je do ne. Izgubi so V valovih razburkanega zemoljakega življeiga in pogubi za vedno. Tak lep kot nalašč za ta dan izbran vsjiored za jietje nam je napravil naš Hladnik, ki se jo za ta večer še prav posebno potrudil, nuditi občinstvu res nekaj lepega in finega. Proizvajalo .so se vse pevske točke izredno dobro, za kar čast pevkam in pevovodji. — Za prvim dolom zabavnega večera pa ni prav nič zaostajal drugi del, gledališki predstavi, da, še prekosil jo prvi del. — Igra „pri gospůdi" je že bolj znana, ker se voi^krat igra; toda menimo, da no pretiravamo, čo rečemo, da '".i'.'j dobiû se še skoro nikjer ni igrala, kakor to nedeljo v Novem iiiesLu. Vse vlogo 80 bile v spretnih rokah, pred vsem pa vloga služkinjo Marije, ki jo že samO, če se jo lo prikazala na odru, s svojim nastopom in z vsemi svojimi gestami vzbujala smeh. Še bolj prikladna pa je bila za ta večer igra s petjem: „Grofica Kastronska", Tudi v tej igri, ki jo je za oder priredil g, vikar, so bile vloge jako dobro razdeljene. Grofica Pavla, glavna vloga, nam je predstavljala pravo hčerko, ki jo boli trp-^eiijo matere in ki z vso svojo dušo in z vsemi svojimi močmi skuša olajšati to materino trpljei^e; le tiha je bila gdčna. tupatam nekoliko preveč. Liza pa nam kaže v nesrečo zašlo nekdaj plemenito groiico, ki sedaj v svoji nesreči najde tolažbo v Bogu in se ne meni več za ničemurnost tega sveta. Tudi ta druga vloga v igri je bila v prav spretnih rokah. Pa kakor že rečeno, bile 80 vse vloge prav dobro razdeljene, gospodične so se jih dobro naučile in torej tudi prav dobro igrale. Ker sta igri tako ugajali, morale bo ju kongreganištirje v nedeljo potem ponavljati, in sta tudi ta večer napolnile dvorano. Zato pa še enkrat, čast vam kongreganistinje, le kmalu zopet kaj takega! Iz hnaiièno služl>e. Davčni praktikant g. J. Jereb je iz Ljubljane jireatavljen v Novo Mesto, Nadpaznik fin, straže g. Feliks Gruber je prestavljen iz Ljubljine v Zatično. Iz sv. Križa pri Kostaqjcvici se poroča, da je ondotni občinski tajnik in organist g. Dragotin Fuks dne 15. nov. umri v krški bolnici. Poroku. V Ljubljani je bil 15. nov. g. Anton Lapajne, pristav kmetijsko šole na Grmu, poročen z gospico Štefanijo Gu-zelj iz širnoznane loške rodbine. Bilo srečno! /iiiago S. Jj. S. pri občinskih volitvah se množé. — V Dobrepoljah je zmaga v vseh 3 razredih, V Črnomlju je vk|jub živahni agitaciji liberalcev na čelu jim zdravnik dr, Malerič obdržala krmilo S. L, S. Tudi meščani vidijo, da jim liberalne fraze nič ne pomagajo. —'Jz Cerkolj pri Krškem in iz Čatežu ob Savi se poroča, da je S. L. S. zmagala v vseh treh razredih, — Najveselejši pojav pa je, da je Tržič na Gorenjskem po dolgih letih prišel v slovenske roke-Združeni Slovenci so porazili ošabne Komce v vseh treh razre, dih. Le en Nemec je z enim glasom prodrl. Tatvina. Dne 11. novembra sta se selili gostiji Johan Ana in njena hči Marija iz Broda. Ljudje so zapazili ob selitvi, da imata zelo veliko perila zlasti rjuh. Opravičen je bil sum, da vse ni njuna lastnina. Poizvedovanje je kazalo na tretjo osebo, ki je bila z omenjenima v zvezi; to je na Jožefa Petelinca, vratarja v bolnici Usmiljenih bratov. Pri preiskavi je priznal tatvine, zato so ga zaprli. Našlo se jo tudi raznih živil, mnogo petroleja, katerega bolnica vsled električne razsvetljave več no rabi. Toraj je vratar več let reči odstranjeval. Sodišče utegne se kaj več dognati. Let) 7'Asluiek si lahko priskrbe možki sedaj in skozi vso zimo v Novem mestu z razžaganjem in z razsekanjem drv za kurjavo. V mestu skoraj ni hiše, ki bi no imela dovolj drv za razkosavati, toda ni ga človeka, ki bi storil to prepotrebno in nujno delo. Meščarye smo vočjidol odvisni le od kazrrjeacev, na katere se pa mora čestokrat čakati po več tednov in mesecev, vsaj no morejo izključno le kazirjenci povsod in vse naenkrat izdelati. — Zakaj bi se ne združilo nekaj fantov ali sploh možkih, ki bi lahko Jiili vsak dan na razjiolago v mestu za drva žagati in sekati? Četudi bi ne smeli delati za pretirane cene, imeli bi vsejedno vendar lep zaslužek. V drugih krajih se to dobro izplača in se ljudje zares potrudijo za vsak novčič, a pri nas pa se spi ali pa se gloda skozi okno rajši, kakor pa da bi se poiskalo primerno delo tudi v zimskem času ter se zaslužilo z malim trudom nekaj krone, Vpoštevajte delavci ta nasvet In pomagano bode vam in nam na prav lahek način! Kaz^las. Naznanja se, da so močno širi kužna bolezen v gobcu in na parkljih tako v črnomaljskem okraju v obmejnih občinah Semič (vasi Brezova Reber, Kal, Kašča, Oaojnik, Štrek-Ijevec, Vrtače), Suhor (vasi Doleiçi Suhor, DragumÇavas), Lokvica (vasi Dolenja in Gorenja Lokvica), Čošnjevec (vas Prapreče) kakor tudi v sosednem hrvaškem okraju Jaška (občine Sošice, Deslnac, Petrovina, Vivodina) in obstoji velika nevarnost, da se ta zanese v naš okraj, kar bi pomenilo zaključetge vsakega prometa s jiarkljato živino in ponehaiqe živinske trgovine za več mesecev. Prepovedan je vsak izvoz parkljate živine iz celega črnomaljskega okraja in iz sosednih hrvaških okrajev Sušice in Karlovec itd. Prebivalstvo se nujno svari pred pohodom imenovanih okuženih vasi, ker se kuga lahko po ljudeh raznese, C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo. Iliti'O ill lepo se osnažijo obuvala le ako rabite čistilo za čevlje „Sava", katero prodaja A, Kregar v Ljubljani. To čistilo je popolnoma neškodljivo in omehča tudi najtrše usnje. Dobre (Irože bi rad naročil, pa ne vem kje, — Prijatelj kar vsedi se in piši na Prvo jugoslovansko drožarno Job. Košmerlj v Ljubljani. Tu se izdelujejo priznauo najboíjše droze. Samo enkrat poskusi in ne bode ti žal. Poziv! Na vseh svetniuov dan l./ll. zjutraj ob treh je bilo ukradenih iz poštnega voza med Rudolfovim in Metliko 10.000 X. V zadevi bi vedela gotovo kaj povedati okoli 26 let stara ženska, ki je tisto jutro pri odhodu pošte stala ob kraja mosta ùez Krko in imela na zidani ograji eno culico, košaro ali zavoj. Bila je morda kaka služkinja, ki jo tisto jutro zapuščala službo ali pa je šla kam v kako novo službo. Na glavi je imela ruto. Občinstvo so prosi, da naznani podpisanemu sodišču služ-kii^e, osobito iz Rudolfovega in okolice, pa tudi drugod, ki so dne 31. oktobra ali 1. novembra zapustile službo in da nazuani vsak slncaj, če bi kaka sumljiva oseba mer^jala bankovec za 1000 K, in če je kaka taka ženska z rumeno naglavDo ruto odšla v Zagreb ali v Reko (Sušak). Stroški ae povrnejo. C. kr. okrožna sodnija v Rudolfovem, odd. IV. 18. nov. 1911. ■—eat est— Gospodarske drobtine. — Preofiiiovii Ç. kr. kmetijske družbe kranjske scima v kratkem izvršiti. Že na lanskem občnem zboru se jc sprejel predlog, (ia se pravila tako izpremeae, da bojo glasovali na družbenih občnih zborih le od podružnic voljeni zastopniki. Sprejel se je potem tudi dodatni predlog, da naj glavni odbor sprejema za ude le resnične kmetovalce. Kmetijska družba so ima namreč po novih pravilih izpremeniti v pravi stanovski zastop naših kmetovalcev in bodo člani zaraditega ločeni v dva dela, v prave, ki so v resnici kmetovalci, in v podporne, ki so drugega stanu in prijatelji našega kmetijstva. Organizovali se imajo pa tudi podružnice po deželi, ker je mnogo podružnic, pri katerih ni nobenega pravega dela in življenja. Glavni odbor se je obrnil za-raditega na vse podružnice s pozivom, da uredé svoje razmere, da skličejo če treba v kratkem občne zbore in da naznanijo •sestavo odborov. Podružnice, ki imajo še le voliti nove odbore, naj se ozirajo že sedaj na to, da se bodo volili pravi kmetovalci. — Kuietijska p«di-užiika novome,^ika je pri zadnji seji sklenila, da se imajo umetna gnojila neudom nekoliko dražje prodajati kakor udom in sicer i)ri 100 kg za 20 h dražje. Pri zadnjem občnem zboru se je poudarjalo, da bi lahko mnogo gospodarjev pristopilo h kmetijski podružnici, da pa zaraditega ne pristopajo, ker dobe gospodarske potrebščine po ravno tisti ceni kakor člani. Ker ima podružnica mnoge stroške s skladiščem in sploh s preskrbo in oddajo umetnih gnojil, je povsem opravičeno, da ne uživajo nečlani tiste ugodnosti kakor člani, to toliko bolj, ker bi lahko prav vsi naročniki umetnih gnojil pristopili k kmetijski podružnici za člane. Članarina znaša ie 4 K na Jeto in zato dobi član „Kmetovalca", sadno drevje in razne gospodarske potrebščine po ugodnejših cenah. — Kmetijski i>ouk. Kmetijska šola na Grmu priredi nedeljski pouk v sledečih krajih in sicer v nedeljo 26. novembra v Podgradu, v Št. Rupertu in v Belicerkvi; v nedeljo 3, decembra v Toplicah, v Škocijanu in Vavtavasi; v nedeljo 10. decembra v Kostanjevici, v Št. Jerneju in v Gorenjem Polju; v nedeljo 17. decembra v Trebnjem, v St. Lovrencu in v Brusnicah. — Itazdeljeviiiijo premij za sesajoča teleta se je vršilo v zadnjem času po raznih krajih naše Uoleigske. Ljudje so pripekali, kar 80 imeli. Seveda se je prignalo primeroma malo živine, to pa zaraditega, ker je letni čas za tako premovanje neugoden. Največ premij se je razdelilo menda v Kandiji, vsega skupaj namreč 24. Pa tudi teleta so bila tukaj primeroma najlepša. Nekaj junčkov je bilo krasnih in bi jih bilo res škoda, če bi jih dobil mesar v roke. Prav očiten je bil tukaj vspeh po lepih plemeiqakih in sploh vspeh izboljšane živinoreje, ki je v novomeški okolici že precej izdaten. Zanimaige od strani živinorejcev je bilo veliko in je sklepati, da se bo z nadaljnim razde^evaiqem takih premij pridobilo marsikoga, ki se bo z veselem lotil izreje plemenih telic in junčkov. Pri premovaigu se je vpoštevalo pred asti po Doleqjskcm o teličke in ker je n izbolj.ša tudi reja vsem teličke in v drugi vrsti junčke. To je z važno, zato ker se mesarjem najraje prodaja prav na Dolenjskem treba, da se povzdipe .. ------- krav. Če hočemo lepe voli, je treba, da imamo tudi lepe in dobro krave. Za marsikaterega malega posestnika bi bilo pa sploh bolje, da bi redil namesto volov raje krave in da bi s kravami tudi vozil in delal. Taka reja se najbolj izplačuje. — Kletarski tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjeiga ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako iz njega ne zna pripraviti tako jii-jačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva V Ravnotako jo tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znaige umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice so z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača! Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalický pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor so misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri C. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovoui. Ker je število vdoležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zgîasitî. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Rudolfovem. — Poljedelski tečaji. Deželni odbor krarçski priredi tudi v prihodnji zimski in pomladanski dobi kmetijske tečaje. Živinorejske zadruge, podružnice C. kr. kmetijske družbe, kmetijska društva, izobraževalna društva in druge podobne organizacije, ki žele, da se pri njih priredijo taki tečaji, naj to naznanijo do L decembra t. 1. deželnemu odboru v Ljubljani. Navedejo naj dan, kraj in predmete predavanj in sicer po sporazumljeiyu z občinskimi uradi in krajnimi šolskimi sveti. — liazdeljftvimje vzgojevaliiili premij od strani deželnega odbora kranjskega se vrši na Dolcigskeni : v Ilinjah^ v po-ncde^k dne 27. novembra 1911 ob 3. uri poiwldne, v Žužemberku v torek dne 28. novembra 1911 ob 9. uri dopoldne na sejmišču ali na drugem od županstva za to določenem prostoru. Premovala se bodo le sesajoča teleta. Teleta naj so pripeljejo, ako le mogoče s kravami. Vsakdo mora imeti za vsako goved, ki jo pripelje na premovanje, zdravstveni potni list. Lastniki lepih telet, ki ae zavežejo rediti jih za pleme vsaj še ono leto, prejmejo vzrejevalno premijo 50 K, od katere se izplača 20 K takoj, 30 K pa po preteku enega leta, ako jih pravilno vzrejajo. Vse^drugo izvejo pri županstvu. Raznoteposii. ♦ Napoleon I. — „Narodna biblioteka", ki je začela izhajati v tiskarni gosp. J. Krajec v Novem mestu I. 1883 in ki jo dosegla leta 1899 svoj 60. zvezek a je med tem prenehala do danes, toraj celih 12 let, se bode zopet oživila. Tiskarna J. Krajec nasi, izdala bode okolu novega leta 61. zvezek in sicer pride kot prvi zvezek na vrsto življenjepis Napoleona I. Prihodnjo leto bo ravno sto let, kar je bila na razvalinah i>ogorele Moskve zlom-^ena moč tega velikana, Cezarja 19. stoletja. Ker Slovenci do zdaj še nimamo obsežnejšega življenjepi-sa tega znamenitega vojskovodje, državnika in vladarja, pod katerega vlado je spadala nekaj časa tudi naša Kranjska dežela, bo prvi zvezek (61.) Narodne biblioteke zelo prikladen za vsakega, ki se hoče natančno podučiti o vseh razmerah in dejanih glasovitega Napoleona Bonaparte L Rokopis je iz izvrstnega peresa zgodovinarja gospoda profesorja Iv. Steklasa, ki je priskrbel prevod iz ruščine ter se je v glavnem držal izvirnika prof. A. S. Tračev-skago. Rusi imajo krasno biblioteko za narod. Dozdaj so izdali že do 200 življenjepisov znamenitih ljudi vseh narodov. Naš pisatelj je pač nekoliko predelal neko partije ter popolnil gradivo pri dogodkih, ki se tičejo Avstrije. Brez dvoma bodo Slovenci to na.^ izdajo pozdravili z veseljem in to tem boD, ker je ravno med našim ljudstvom zanimanje po slavnih možeh zel6 ukoreninjeno. — To knjižico, ki jo bode krasila podoba Napoleona I., že danes toplo priporočamo vsem knjižnicam in čitalnicam, dijakom in šolarjem ter vsakteremu, ki zna sploh brati. V graščini Srebrniče pri Rudolfovem je naprodaj lep oves in še skoraj Čisto nova moška zimska suknja. Loterijske številke. GRADEC. 11. novembra 6 5 37 TRST, 18. novembra 20 63 19 47 56 8 49 Drožbeni ohlic. E B44/n E 822/11 E 665/11 E 856; U 8 8 6 7 }*TÍ BpodaJ oziininonjoni Hodniji t oobi 6tv. 8 ho dražba somljísí in sicer: dne 5. {;;rudiia 1911 dopolndiie: I. Ob 10. url: a) tIož. Stv, 608 k. o. Mirnapoć, oljstojeCop« ii ene njiTe iti gOKdn v f'eioiicah; b) vložkov 1.) St*. 528 in S.) St.T. 308 k, O. Hmelčii, obstoječih ad 1.) íe biše t Ootnstah, vinof^rada in travnika, ad 3.) iz njive in (rijitda » pritiklino, obstojeio iz le«one iireSe, 2 hraetovib Ior In 2 miz vred, II. Ob 11. uri i vlož. Siv. 383 k, o. Rudolfovo, obstoje*''^» iz bise fitv. 144 v Novem niiat.ii „Hotel Ja:;»/", 2 vrtov in 3 gozdnih pamel h pritiklino, ob-stojeib ix acetilenakeii^a in hiíno^olektrit^neKa ajiaratn, vred. in. Dne 12. grudna 1911 dopoludne ob 10. url pa tIož, Stv. f>69 k. o. Hmeliić, obstojoíoRft iz leseno hišo iitv. ti v Brozjii in ene njive a pritiklino, obstojoio iz '/» kope škope in eno motike vred. Cenjene bo: ad l. a) nepremićpine na 1150 K; ad I, b) 1) nepremičnine na 481 K 4« h; 2.) nepremičnine na 264 K 76 b, pritiklino na 15 K; ad II. nopromiùnine 45.475 K, pritiklino na 585 K; ad III. nepremiSnine na 442 K 30 h, pritikline na 6 K 40 h. Naimaojii poniidek, pod katerim se no prodaje, pa znaSa: ad L a) 766 K «6 h; adl. b) 1.) a pritiklino 883 K; 2.) 177 K; ad 11.) 28.030 K ; ad m. 300 K. Dražbone popojo in liitine, tiioSe bo nepTcmiftnin, Btnejo tisti, ki žole kupiti, pregledati v izbi stv, 5 to sodnije mod opravilnimi urami. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II., dne 12. oktobra 19H. 217 Družbeni oklic. E 673/11 8 Dne 12. decembra 1911 dopoldne ob 11. url bo pri spodaj oznamen-jeni sodniji v izbi Št. 8. t Novomrnestu dražba zomljiíé 1.) vi. ât. 167 k. o. Zajčivrh oLstojećega iz hISe St. 10, svinjaka in sadnega vrta, cenjenega na 1240 K. 2,) vi. ét. 43 k, 0. Zajiivrh obstojofioga iz njive cenjenega na 100 K. S.) vi. St, 243 k. o. Zajiivrl» obstoječega iz gospodarskega poslopja, in paânika cenjenega na 1610 K. 4.) vi. St. 418 k. 0. Zajiivrb obstojeiega is dveh njiv cenjenega na 80 K, 5.) vi, st. 640 k, o. Zajčivrh obstoječega is eno njivo cenjenega na 450 K. 6.) vi. Ňt. 660 k. o. Zajčivrh obstoječega iz gozda in njive eonjcnega na 1000 K. 7.) vi, fit, 1436 k. o. (Jerovc obatojeĚega iz goKda cenjenega na 100 K. 8.) vi. it. 1070 k. o. tiaberje obatojcSega iz gozda cenjenega na 200 K. 9.) vi, št. 368 k, o, HruSca obatojetega iz travnika in njivo cenjenega na 150 K. Najmanjši ponudek znaSa ad 1.") 827 K, ad 2.) B7 K, ad 3.) 1073 K, ttd 4.) 63 K, ad 5.) 300 K, ad 6.) 667 K, ad 7.) 67 K, ad 8,) 133 K, ad tí.) 100 K, pod toroi zneski se no prodaje, Dražbone pogoje in listine, ki se tičojo nepremičnin, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj ozoamenjcai sodoiji v izbi St. 5. med opravilnimi C. kr, okrajna sodišče Rudolfovo, oddelek 11., dne 25. oktobra IHIK 219 V Novem mestu v blfl it. 77 te odda 218-2-1 Bukova drva 223-3-1 iz Hmclniških gozdov od Koprivea in drug, se dobivajo pri Ivanu Košaku v Novem mestu. Proda se iz proste roke ^^^ Proda se krasen, pravokotni 1000 m^ veliki stavbeni prostor z že obstoječo pritlično hišo, dveh sob in kuhiqje, ob cesti vis-à-vis vile g. Ropasa v Kandiji pri Novem niostn. — Več se izve pri upravi toga Jista. 215-0-2 Strelni stolp (gruSt) prav dobro ohranjen, itriineren za kak.šno malo hitio ali zidanico, Je pu nizki ceni na prodaj. Natančneje v upravništvu l3oI. Novic, 212-2-2 Ivan Kuntara, : tapetnik in dekoratnik : v Šmihelu pri Rudolfovem ae priporoča slavnemu občinstvu in gg. graisčakom okolice t izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. ~ Za naročilo zadostuje dopisnica. — Ravnotaiii se proda nagrobna svetilnica. 15-23-31 Drva s trdega lesa na drobno sekana v butaricuh, priporoča ! oskrbnîâtvo Ruprćvph. ; Cena na dom postavljenih drv pri odvzetju celega voza po 32 h hutarica. Posamezne butarice se dobe za isto ceno v grasdn-skem skladišča na kolodvoru v Kudolfovem. lafl-O-.") lepo garnitura : se takoj proda. : Več v upravništvu Dol. Novic. Oeč hrojočev kakor tudi dva učenca se sprejmejo takoj. Dvor pri Žnžembf^rku. Oglasiti se je pri Jožef Saveli-ju, trgovcu. 222 stanovanje v I. nadstropji obsegajoěo 3 sobe, 1 kuhinjo in jediloo shrambo a drvarutpo na dvorisiu in prostorom v podstroSji za. meBOČnih 60 kion, — Kdor želi najeti to stanovanje, ki se lahko takoj oddfL, naj se oglasi v notarski pisarni. M» I I I ■ V 216-3-t Z opeKo Zidana hisa v dva konca, z vrtom, zelnikom in vodnjakom, sc proda v Podgori, fara Prcčina pri Rudolfovem. Več se izve pri Ivuni Terlep v Podgori. V Zalogu - Breitenou naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana zarezana Nova hiša, štala, zraven igiva, lep travnik, vse ob državni «esti, četrt «rc (}d Ót. Jerneja, Potem en del hoste in en vinograd 'f' zidanico. Prodaja se vrii -8. t. m. in se proda tudi posamezno, ker je cona primerna. — Več se izve pri lastniku ANTON GERGIČ, pošta Št. Jernej. in stavbena opeka v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici. hs-o-k iZSaSESESaSESaSaSESESE se takoj odda v najem. V hiši se je nahajala tudi več let trgovina z mešanim blagom ter leži ob cesti nove zgradbe Belokranjske železnice. Več se izvé pri -furijti Koširju na Brodu pošta Kandija (Doleqjsko.) SSaSEBEgESEgEEESBSgSBSgáŠĚsáŠagESESBSaBESŽSŽff i Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za HanJijo in dIioiícd reg. zadrug-a z neomejeno zavezo Y lastnem doiiiii v Kandijî sprejema hranilne vloge od vaacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po 4" O i O 20-0-18 na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz avojega jilacuje. Za hranilne vloge kakor ïa tbo poBojilniino obve^noRii — janii'ii iioleg rczerirncga zaklada in deležev t'oK 2200 zadruíníkoT í TBeni svojim pretnoicrjem. Iz tega so razvidi, da malttkatori denarni zavod nudi toliko Taruosti kakor kandijanska hranilnica. Stanovanje se odda v Kandiji štev. 74-, obstoječe z dveh sob, kuhirye. kleti, svinjaka in majhne njive prav : : : pri hiši. — Več se izve pri : : : KusljaiMi y Kandiji. t «C Hint ^ Hi-Hh- t m- HK- tnt* Ϋ- ijoni zdravijo Kasalj hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj S Kiiiserievimi prsnimi hapotnelami „s tremi -smreiiiittii". Al^'^il poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri- - - - vatnih oseb dokazuje gotov usjieîi. - - -Bonhončki jako dobro prijajo in so ugodnejfa okusa, raket 20 iii 40 vinarjev, ovojřek (10 vinarjev, ne floMvii pri lekanifti-Jih : 100-20-3 Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. nirnsKi premog 100 ki! po 2-— K, na dom postavljen 2-20 K, ima vedno v zalogi Vera Tonjec, Rudolfovo, kolodvor. — D^^ Sprejema naročila tudi za cele vagone. 210.3-2 m KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Keit-ova bela prevlaka (glazura) za uaivalne mize 00 vin, Keil-ova pasta za Ěevljo po 30 vin. Keil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 vio. Novo mesto: J. Picek, Črnomelj: Anton Zurc, Idrija: Val. Lapajno. Kamnik: Ed. Hajek. KoSevje: Franz Loy. Kranj: Franc Dolenc. Keilovo leSĚilo za půdo 90 vin. Keil-ov tak za klobuke v razlić-nih barvah, ima vedno v zalogi tvrdka: Llubljana: Lesko vic & Meden. Postojna: Anton Ditrich. Škofia Lolia: M. Žigon. Zagorje: Rih. E. Mihcl£i£, Radovljica: Oto Uoman. i77-e-a Mrtvašhe tapecirane hrste [truge] po (i knni — pri .Pcni. Sitarju v Šiniliohi. i(í7-i>i-;i vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovská orožnotovarniSlia družba Peter Wernig clnižba. z oiiinjeno zavezo V Borovljah, Koroško, (■puiki brezplačno ín poStiiiiie jirosto. Hl^ Proda se posestvo S staro, dobro Idočo gostilno z VMeni KOwpodarskini poslo]»jeni, vrtom in njivo. — Proda so tudi vsa yostihiiškii oprava. Več pove Anton Meiîve^I v Rtidolfoveni, Ločenska cesta. najnovejši in najtioljši šivalni stroji ZQ. stoletja! Dobe se le v naših prodajalnah ali od njih agentov. SINGER Ko., ---- deliii.ska družba Ňivalni]i strojev = Novomesto, Glavni trg št. 45. 181-7-& Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anion Žlogar, Tisk J. Krajec nasi.