DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 2 Sreda, 6. januarja 1937 Leto XII Vzgajajmo značaje! Politični razvoj, osobito dogodki v zadnjem! času opravičujejo domnevo, da bo naše socialistično delavsko gibanje v državi igralo še veliko vlogo. Čeprav se politično ne moremo izživljati kot bi želeli, se yendar opaža med našim delavstvom nameščenci ter v zadnjem ča-Su tudi med podeželskim ljudstvom počasno, a vendar vidno preusmerjanje mišljenja v socialistično smer. Prevarano ljudstvo, ki je dolgo časa vdano prenašalo, da so ga pitali: enkrat z nacionalističnimi, drugič s klerikalnimi frazami, se je v presilni bedi zavedlo in začenja iskati svojo zaščito v novi orijentaciji. Da je tp resnica, vidimo v našem gibanju sami Priznava pa to tudi meščanstvo, pri čemer je najglasnejši katoliški »Slovenec«, ki dan na , an bruha ogenj in žveplo na marksistično nevarnost. To je za nas zelo razveseljivo. Vendar, varali bi se, če bi se vdajali prevelikemu optimizmu glede razvoja našega gibanja, če nismo mi sami, ki se čutimo za to poklicane, izvršili vse potrebno, da ne postane to gibanje samo vročično navdušenje trenutno razpoloženih množic, temveč da mi te množice tudi miselno prepričamo o potrebi socializma, jčato nam bo pa treba mnogo nesebičnega in požrtvovalnega dela, predvsem na vzgojnem polju. Tozadevno si moramo v vseh krajih, kjer obstoja naše gibanje, ustvariti kadre naših najboljših sodrugov. Te sodru-ge pa morajo vzgajati vodilni so-drugi, ki morajo predvsem sami Pravilno pojmovati zmisel socializma, ki ne smejo govoriti eno in delati drugo in ki jim delavsko gibanje ne sme služiti samo za osebni Prestiž. Zakaj pri vzgoji in preobrazbi delovnega ljudstva mora imeti vsak izmed nas vedno pred °^n}j cilj socializma: ljudski blagor. Zato mora delavski voditelj, pa n navaden delavski zaupnik ali pa lajvišji funkcijonar v delavskem gi-unju. živeti vedno v zavesti, da de-i v i ° Ribanje ni radi njega ali za-aa se iftramo socialiste in kleri-ce ali pa, da pri raznih volitvah g asove štejemo. Ne! Delavsko gibalu. i*zi 111 P101-3 služiti delovnemu nhr S u’ liuclhi mu mora možnost iz-Sp K . , privesti ga k spoznanju, da sHnr° .. . 0 sl>r°stilo meščanske mi-vzam 111 pp"lal° sposobno, da za-tVe,!nest°. ki mu pripada. Značko tefi:a. vz.gajajmo značaje! Vsh do ITU,)rai° biti voditelji in mi nika v nal ? člana in somišlje-pogoj 2a ‘P*1 gibanju. To je pred-banja. Ako k* razv0]' naš°ga g>-vic delovncra™.0 nasprotnika pra-moramo biti ljudstva premagati, boli liudski bo,) znača*ni Jn Uenju! v taktičnem živ- - A. J. Roosevelt ob iste Evrooo V letu 1937. namerava predsed P'k Zedinjenih držav ameriški}, ob ‘skati Evropo. Njegovo potovanje je v zvezi s snovanjem takozvane mirovne fronte. Roosevelt obišče pC-atera važnejša glavna mesta ev-Pskih držav. AH sl že poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti Dajte, da ljudstvo izpregovori! Pred razpletom notranje političnih vprašanj V zadnjem času opazujemo pri nas važne politične dogodke, katere je treba podčrtati, ker so za nadaljnji razvoj zelo pomembni. Samo ob sebi se razume, da je tudi sedaj hrvaško vprašanje in notranja ureditev države v ospredju. Beograjska združena opozicija je neumorno na delu, da izravna vsak nesporazum med seboj, da izgladi pot med Beogradom in Zagrebom. Pogosti sestanki šefov opozicije niso brezpomembni, dasi še ni med njimi tiste popolne soglasnosti, kakor si jo vsi žele. Neenaka gledanja v vprašanju načina postopanja pa niso tako vidna, da se ne bi dala v najkrajšem času izgladiti, zlasti ker v načelnih vprašanjih obstoja soglasnost. Vsi želijo, da bi se čimprej dosegla popolna jasnost med glavnimi šefi opozicije in nato med vsemi ostali- mi grupami, ki so v stiku z združeno opozicijo. Čas hiti in zahteva, da se čimprej ustvari popolna jasnost in enotnost med zagrebško in beograjsko opozicijo, da se preide k rešitvi teh, za vso državo tako perečih vprašanj. Važno je omeniti tudi to, da so. v zadnjem času posamezni šefi opozicije bili zaslišani od strani najvišjih faktorjev v državi, katerim so tolmačili svoja gledanja na položaj in razvoj dogodkov v državi. Tudi med predstavniki socialistične grupe in šefi združene opozicije se vrše pogostejši sestanki, kar ni brez pomena. Najvažnejši dogodek zadnjih dni je brez dvoma bila izjava g. dr. Mačka, ki je jasno in odločno podčrtal, da se hrvaško vprašanje in vprašanje notranje ureditve države moreta rešiti samo sporazumno med na svobodni in demokratični podlagi izvoljenimi zastopniki naroda. Ta odločna izjava je presekala marsikatere verzije in je tudi onemogočila nadaljnje ribarenje v kalnem, kakor tudi nadaljnje izrablje-nje hrvaškega vprašanja in vprašanja notranje ureditve države v katerekoli osebne in strankarske svrhe. Ta vprašanja so — tudi po našem mnenju — splošna narodna in državna in kakor je pravilno povdaril s. Topalovič na beograjskem shodu, se morajo reševati javno pred srbskim, hrvaškim in slovenskim narodom, nikakor pa ne tajno, pri zelenih mizah. Pričakujemo, da bo izjava g. dr. Mačeka odstranila marsikatere ovire iz nesporazuma ter nas znatno približala pričetku rešavanja in končni rešitvi vseh teh problemov. J. P. Posledice diktature: Samo 150 miliionov dinarjev le požrla beograjski obilni Dobavo toka je dobila — najdražja tvrdka L. 1929 je beograjska občina oddala koncesijo za zgradbo električne centrale in dobavo toka neki švicarski firmi, ki je bila med 17timi ponudnicami — najdražja. Da je do tega prišlo, so neznani storilci potvorili občinske protokole in na ta način dosegli svoj cilj. Koliko so pri tem »zaslužili«, kdo ve. Komisija, ki sedaj preiskuje to zadevo iz dobe najčistejše diktature, je ugotovila, da je občina oz. prebivalstvo doslej oškodovano za 150 milijonov dinarjev! Za tokom pride pozneje enkrat na dnevni red mogoče tudi še kakšna druga zadeva. Pred paktom med Jugoslavilo in Bolgarijo Ničesar si ne moremo želeti bolj, kot da bi bil prijateljski pakt res trajen Bolgarska vlada je končno povabila Jugoslavijo, da sklene z njo prijateljski pakt. Jugoslovanska vlada je ponudbo' sprejela ter je končno pričakovati definitivni sporazum, ki bi ojačil položaj male antante in balkanske zveze, čeprav sc dejansko nanaša le na prizadeti državi. Rumunija sicer ne zaupa novemu paktu, izrecno pa pristajajo nanj Grčija, Turčija in Čehoslova-ška. Mednarodni tisk nasprotno pravi, da pomeni ta pakt pričetek pomirjevalnega delovanja v srednji Evropi. Tudi je pričakovati, da se po sklenitvi pakta Bolgarija približa balkanski zvezi in bi zaradi tega bile spletke z raznimi državami z ozirom na balkansko in srednjeevropsko politiko silno otežkočene. To pa pomeni konsolidacijo Balkana in srednje Evrope. Pakt bo podpisan 24. t. m. Kaj določa angleSko-italijanskl sporazum na Sredozemskem morju Sporazum se tiče razmerja v Sredozemskem morju v svrho ohranitve miru. Temu nameniu naj služi priznanje sedanjega stanja, popolna svoboda pomorskega prometa in jamstvo sedanjega položaja Anglije in Italije v Sredozemskem morju. Obe državi obenem izjavljata, da ta sporazum ni naperjen proti nobeni drugi državi. Na podlagi razgovorov je Italija tudi opustila zasedbo Balearskih otokov. S tem dogovorom, ki sicer še ni končan, se stabilizira politični položaj držav ob Sredozemskem morju, kakor je tudi angleški zunanji minister Eden potrdil v spodnji zbornici, ko je izjavil, da bo Anglija ščitila te dežele, ker so bile lojalne ob težkih diplomatičnih trenutkih Anglije. I 200 milijard frankov za oboroževanje Francoski vojni minister Da-ladier je nedavno tega na seji izvršnega odbora radikalnosocialistič-"e stranke navedel, da so države v minulem1 letu izdale za oboroževanje več kakor 200 milijard frankov (okoli 450 milijard dinarjev). Francija je v neprijetnem' položaju, ker mora skrbeti, da bo dovolj močna v svojo obrambo in kot zaveznica držav, za katere je prevzela obvezo. Dokler naš apel na razum in modrost posameznih vlad in človečan-stva ne bo zalegel, je naša dolžnost, da se zavarujemo. Podpiranje vlade narodne fronte je potrebno, ker Iz novoletnega go* vora ministra drja KoroSča V obrambo današnjega družabnega reda iiUlij lai Minister je pohvalil radikalno zajednico in delovanje vlade in nato nadaljeval: Poznamo narodne in socialne probleme, ki se jih ne bomo izogibali. Opozicija se poslužuje neresnice pričakujoč, da tolaži svoj nepričakovani poraz pri volitvah. Sedaj, ko so občinske volitve po deželi za nami, je še vprašanje oportunitete, kdaj bodo razpisane volitve za mestne občine. Resnica je, da je vlada hotela volilni red za mestne občine (še pred volitvami v podeželske občine) izpremeniti do neke mere v demokratičnem pravcu. Vlada želi, da bi se to izvedlo, kakor tudi politični zakoni v najožjem in najbolj prijateljskem sporazumu s Hrvati. Velik del svojega govora je minister posvetil komunizmu. Ne pri kmetih in ne pri delavcih se ni ukoreninil. V temi zmislu je vlada dosegla izboljšanje. Poziva nadalje šolo, časnikarje in cerkev itd. na borbo. Pritožuje se, da je ta kuga zajela mladino, ki se pripravlja za intelektualne stanove. V odgoji je mnogo zaslepljenosti in mnogo nemarnosti. Strašne žrtve so nedolžni otroci. i ; Minister se seveda postavlja popolnoma na stališče družabnega reda ter zavrača vsakršno drugačno svetovno naziranje, tudi socialistično, češ, da mora vlada sama imeti jasne poglede, tako socialne. gospodarske, kakor tudi moralne. Te poglede pa poznamo tudi mi. Na oddih v inozemstvo je odpotoval ministrski predsednik dr. Sto-jadinovič. Nove bankovce po 500 Din je Narodna banka dala v promet z novim letom 1937. predsednik vlade Blum s svojim sijajnim talentom brani plemeniti cilj demokracije in miru. V tem' oziru je vlada soglasna in jo podpirajo levičarji in skrajni levičarji. Slabi izgledi generala Franca HamSki faSistl, kakor da so Izuma Na fronti pred Madridom je Franco te dni zopet poizkusil z ofenzivo, da se reši iz zadrege, v katero je zabredel. Kljub najljutejši kanonadi in naporom vseli sil je bil Franco zopet zavrnjen. Ti večni napadi pomenijo pravo tratenje sil, brez haska in uspeha. Tudi letalski napadi Francovih bombnikov so se izjalovili, ker bombniki generala Franca niso več kos hitrim lovskim aparatom, s katerimi razpolaga madridska oz. va-lencijska vlada. Važne uspehe so dosegle vladine čete ob Novem' letu na aragonski fronti pred Terueloin, kjer so prešle v napad, obkolile Teruel in trdnjavo odrezale od vsake zveze s Sara-gosso. Zadnja poročila potrjujejo, da vojaki Francove tujske legije dezertirajo k vladinim četam. Splošno mnenje v političnih krogih v Londonu je, da je Franco vojno že izgubil. Kot zelo pomembno navajajo angleški listi tudi vest iz Gibraltarja/, da je tjakaj prispelo zadnje dni mnogo plemstva in višjih Francovih oficirjev z družinami iz Seville, najbrž iz strahu pred bližajočimi se dogodki. D(Hn& Tudi političen sestanek — advokatov. Kot poroča »Hrvatski dnevnik«, je novosadska policija kaznovala 18 odvetnikov iz Novega Sada z denarno globo po Din 500.—, odnosno vsakega z 10 dnevi zapora. Navedeni odvetniki so, zagovarjali poljedelske delavce iz Starega Be-čeja, ki so bili obtoženi radi stavke. Da se dogovore o obrambi svojih klijentov, so imeli vsi odvetniki sestanek, katerega je policija označila kot nedovoljen politični sestanek in je radi udeležbe pri njem odvetnike kaznovala. Naraščanje cen. Zadnje čase se je podražila tudi »mast« za reveže — živinski loj. Cena loju se je zvišala od Din 5 na Din 8 za kilogram. Tako naraščajo cene v času, ko se namerava minimalno mezdo določiti z Din 2 na uro! Tudi cene surovinam se dvigajo. Kokosovo mleko, ki ga predvsem uporabljajo milarne, je zadnje tedne poskočilo v ceni od Din 7 na Din 10 za kilogram. Povišan proračun primorske banovine. Proračun primorske banovine se je zvišal od 37.5 milijonov dinarjev v preteklem letu na 55 milijonov dinarjev za 1. 1937-38, torej za 17.5 milijonov dinarjev. 5 milijonov poviška gre na račun plačevanja stanarin učiteljem v podeželskih občinah, za kar so doslej skrbele občine. Tone Maček: Sreika Svetega Vincencija Gospod Roženkranc je bil kar se da pošten človek, o tem ni dvoma, dasiravno svoje čednosti ni obešal na veliki zvon; kajti bil je tudi zelo skromen. Če bi ne bil skromen, ne bi bil že toliko let takorekoč desna roka gospoda dr. Gostolevca, odvetnika v tistem' malo slavnem mestecu, ki se je pečal izključno s kmečkimi pravdami. Zjutraj je prihajal v pisarno že eno uro prej, predno je prišel gospod koncipijent. Odprl je najprej okna, vzel metlo in pometel, pobrisal s cunjo prah s pisalnih miz in stolov, nalil v umivalnik sveže vode, napolnil črnilnike in naostril svinčnike. Iz tega se vidi, da je užival gospod Roženkranc veliko zaupanje svojega gospodarja, kajti črnilo, svinčniki iti take reči predstavljajo danes že premoženje, Francija izpustila Abd el Krima Najhujši protivnik Špancev v Maroku in poglavar Mavrov, ki so ga Francozi zaprli na otoku Reunion, je po sklepu francoske vlade dobil NemSka fašistična mornarica vlade Med tem se zdi, da so Francovi zavezniki v Berlinu, ki so financirali špansko pustolovščino, popolnoma izgubili glavo. 2e ves čas iščejo, kako bi se zapletli v španske homatije tudi sami, da bi čim izdatnejše podprli Franca. Pošiljajo mu vojake, ki pa so se doslej slabo izkazali. Več enot nemškega vojnega bro-dovja demonstrira v španskih vodah in pri letalskih napadih nacistov direktno vodi te napade s signaliziranjem. V iskanju primernega povoda za odprt konflikt so v Berlinu tudi ta povod našli. Vojni ladji španske vlade sta pred Bilbaom zaplenili nemški parnik »Pallos«, ki je vozil 1500 ton vojne konterbande. Španci so parnik raztovorili, aretirali enega Francovega agenta in potem; parnik zopet izpustili. Nemci so zahtevali izročitev konterbande, vlada pa je to zahtevo odklonila. i sv Država prispeva k proračunu 8 milijonov dinarjev. Beograjski pekovski mojstri »se bunijo« proti prepovedi nočnega dela. Od 1. januarja 1937 dalje je prepovedano nočno delo v beograjskih pekarnah. Pripravljalna dela se ne smejo vršiti pred 24. uro, redno delo ne pred 3. uro. Za prestopke je določena kazen od Din 500 do Din 5000 in v ponovnem slučaju zapor od enega do treh mesecev. Ta prepoved je razburila mojstre, ki groze, da bodo pač sami delali s svojimi družinami. Oblasti bodo menda že toliko odločne, da jih bodo tudi za tako delo nagradile. Za pogon avtomobilov z lesnim plinom. V Beogradu se je na poziv ministrstva za gozdove in rudnike sestala konferenca, ki je razpravljala o potrebi preureditve vseh av- i tomobilov na pogon z lesnim plinom. I Izvoljen je bil stalni odbor za študiran je tega vprašanja. Les je poceni, motorji in naprave za pogon z lesnim plinom se izpopolnjujejo in kar je glavno, na lesni plin ni nobenega davka. Seveda bo finančni minister, čim bodo dohodki od prodaje bencina padli, uvedel davščino na lesni plin. Del morja v Boki Kotorski je zamrznil. Po 30 letih sc je to sedaj prvič zopet dogodilo. ki ga ne moreš zaupati kar tako vsakemu pocestnežu, če mu že od-daleč ne čitaš z lica skromnosti in poštenosti. Pa to še ni vse: kolikokrat je gospod odvetnik izročil svojemu Roženkrancu celo denar, da ga nese na pošto ali kam drugam. Mislite, da bi mu ga bil izročil, če bi ne bil o njegovi poštenosti popolnoma uverjen? Ko je končno prišel tudi gospod koncipijent, navadno vedno slabe volje in z rdečimi očmi, je Roženkranc sedel v kot in potrpežljivo čakal nadaljnjih povelj. Gospod koncipijent se je razkoračil na stolu, da je zaškripal, prižgal si je cigareto in vzel v roke »Jutro«. Čez nekaj trenutkov je pa zopet vrgel časopis iz roke in zamrmral: »Prokleta soparica!« Nato je rignil iz dna želodca in vzdihnil: »Nič dobro mi ni. Roženkranc, vzemite kozarček in prinesite mi l frakcij tistega rezkega.« dovoljenje za povratek v Francijo, od koder bo najbrž odšel v svojo domovino. Računajo, ako se pojavi Abd el Krim v Maroku, da je Francu odzvonilo. na lovu za ladjami španska Sedaj so se v Nemčiji odločili za »represalije«. Pred Bilbaom je nerm ška križarka »Konigsberg« ustavila španski parnik »Soton«, hoteč ga odvleči v neko nacistično pristanišče. Kapitan »Sotona« pa je potegnil nemške fašiste in je zavozil na plitvino, od koder so ga potem potegnile španske ladje. Križarka »Graf von Spee« pa je dne 2. t. m. zaplenila španski parnik »Aragon« v bližini Almerige in križarka »Konigsberg« pri Santadru parnik »Marh Junquera«. Pariški »Le Populaire« označuje postopanje nemških vojnih ladij kot navadno piratstvo. Španska vlada je odredila svojim vojnim ladjam in letalom, da priskočijo odslej vsaki trgovski ladji katerekoli narodnosti si bodi na pomoč, čim bi bila napadena. Dogodki v španskih vodah so z ozirom na splošno napetost zelo resnega značaja. Dva milijona za pobijanje tihotapstva s saharinom so dali na razpolago kot nagrado za finančne stražnike lastniki sladkornih tovarn. Na človeka, ki ne ve, kakšnih dobičkov so deležni sladkorni baroni, napravi taka vest silen vtis, saj izgleda, kot da so gospodje razdelili najmanj polovico svojega imetja. Pa ni tako, gospodje so se pokazali — kot vedno, tako tudi sedaj — zelo umazane, kajti za nje sta dva milijona toliko, kot za enega izmed nas navadnih zemljanov — en dinar! Kaj je ta »žrtev« gospodov baronov v primeri z nevarnostjo, ki preti finančnemu stražniku pri lovu na tihotapce s saharinom! Res zelo nizko cenijo gospodje človeško življenje! Pri tej priliki pa se nam vendarle vsiljuje vprašanje, ali ne bi bilo pametnejše, da bi namesto nagrad za lov na tihotapce s saharinom; gospodje znižali ceno sladkorju, država pa nekaj na trošarini. Pocenitev sladkorja bi imela za posledico povečanje sladkornega kon-zuma, ljudje bi raje kupovali sladkor, namesto ničvrednega saharina, tihotapstvo bi se samo omejilo na najmanjšo mero in država bi si še povrh tega prihranila stroške za vzdrževanje dragega aparata, ki ji je potreben za lov na tihotapce. Podgana obžrla in usmrtila otroka. Iz Beograda poročajo: Dveletnega sina delavca Krasiča, ki so ga stariši pustili na Silvestrovo samega doma, je podgana obžrla na licu tako hudo, da je otrok, predno so se stariši vrnili, umrl. Gospod Roženkranc je poslušno vstal. »Čakajte! Še dve kisli kumarci mi prinesite, ampak izberite, morata biti čisto zeleni in trdi. Pa recite, naj zapiše.« Trgovka je nekaj mrmrala v brado, kar se je slišalo, kakor da še za prejšnji mesec ni plačal, vendar je dala zahtevano. Gospod koncipijent je pohrustal kumare, izpraznil kozarček in se lotil aktov. »Roženkranc, tole prepišite, pa točno. Pazite zlasti na številke.« Dobri Roženkranc je poslušno hitel s prepisovanjem1. Imel je lepo pisavo, zato ga je gospod odvetnik še posebno cenil. V svoji mladosti je napravil celo dva razreda gimnazije. In od takrat so mu ostale v spominu še nekatere latinske besede, na katere ni bil malo ponosen. Vedel je, da pomeni »servus« sluga. Tudi ob redkih slučajih, kadar je bil kje v družbi, se je rad s tem ponašal. Vzel je čašo z vodo in vprašal: Pomlad v južni Dalmaciji, V Dubrovniku in okolici so ponekod že vzcvetele pomaranče. * Madžarski železničarji so dobili izplačano božičnico. Zvanioniki so prejeli po 62 pengov (Din 550). Pogajanja med Avstrijo in Nemčijo so zopet v krizi. Nemčija je hotela oborožiti Avstrijo in zato kupovati v Avstriji poljske pridelke in surovine. Avstrija bi sicer imela nekaj denarnega dobička, ne dobivala bi pa deviz, ki jih potrebuje. Ta kupčija tudi Italiji ni bila všeč, zato ni prišlo do nje. Celo Italija pravi, da Avstrija ne potrebuje orožja. Nemški škofje so izdali novoletni pastiski list, v katerem se izrekajo proti komunizmu in za Hitlerjev režim, kateremu obljubljajo vso podporo. Umrl je Miguel de Unamuno. V Salamanci na Španskem je umrl filozof in rektor univerze Miguel de Unamuno. Preživljal je burno življenje. Dejansko je bil levičar, vendar se pa ni ujemal z modernim napredkom. Diktator Primo de Rivera ga je izgnal 1924 na otok Fuersteventura, odkoder je ušel v Pariz, kjer je bival do pomilostitve 1930. Po rodu je Bask in je bil rojen 1864. Zanimiva pa je njegova zadnja izprememba. Prejšnja njegova deviza je bila »Proč od generalov in nadškofov, ki so zastrupili Španijo«. Nedavno še se je pri slavnosti zavzel za Baske in Katalonce, ko jih je zmerjal general, ker podpirajo legalno vlado. Unamu-no je rekel, če tudi ostanemo z enim očesom in eno roko, kakor ste vi, ostanemo enotni Španci. Papeževa bolezen. Papež je nevarno' obolel. Postaja hrom po vsem telesu. Napovedujejo že, da bo njegov naslednik kardinal dr. Schuster. Ljudje so iznajdljivi. V Čehoslo-vaški je precej žensk, Nemk iz raj-ha, ki so v dobrih službah, vendar pa ne nenadomestljive. ČehoslovSI- ška vlada stremi za tem, da bi se teh Nemik čim hitreje odkrižala in na ta način pripomogla domačinkam do kruha. Precej izmed prizadetih tujk je vložilo prošnjo za državljanstvo, vendar tudi v ČSR s podelitvijo državljanstva niso nič kaj radodarni. Ko so Nemke videle, da se s takimi prošnjami nič ne doseže, so se pričele možiti, da si na ta način pridobe državljanstvo. Poroka je seveda samo navidezna. Inozemka si izbere »moža«, s katerim sklene poprej pred notarjem pismeno pogodbo, da si po poroki ostaneta enako tuja, kot doslej in da po opravljeni ločitvi ne bo žena od moža, niti mož od nje terjal kakšne preživnine. Nato stopita v matični urad in se poročita. Mož dobi za to primerno odškodnino od žene v denarju, žena pa državljanstvo. Proti sklepanju takih porok je država brez moči. Nameravajo pa uvesti kazen za notarje in advokate, ki bi sodelovali pri sklepanju pogodb v svrho sklenitve navideznega zakona. »Veste, kako se pravi vodi po latinski?« Ko so navzoči zmajevali, je samozavestno pojasnil: »Aqua, aqua se temu reče! In vinu? Vino se pa imenuje po latinski ravnotako »vino«, kakor po slovensko.« A le redkokdaj se ga je lotevala taka pregrešna neskromnost. Razmere mu niso dopuščale, da bi zahajal pogostokrat v družbo. Za to je že skrbel njegov gospodar. V dvajsetem letu službe mu je plačeval po 700 dinarjev mesečno. Od tega je plačeval Roženkranc svoji gospodinji po 500 dinarjev za hrano in stanovanje v podstrešni sobici-Vendar si je še vsako leto lahko nabavil eno cajgasto obleko in par novih čevljev. Ko so pobirali za nove zvonove, je podpisal celo 100 dinarjev. Bil je torej, kakor se pravi, vsestransko pošten in soliden človek. (Dalle prihodnjič.) % Zagorje ob Savi [ S. Okrogar Anton J V četrtek, dne 24. decembra 1936 ob Pol 1. uri popoldne je umrl zadet od srčne Kapi s. Okrogar Anton. Že dalje časa je bolehal na srčni bolezni in vendar je vztra-Jal pri delu, dokler ga ni smrt rešila trp-tu3.' Pokojni zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Bil je eden izmed onili redkih delavcev, ki ni nikdar škodoval svojim sodelavcem, pač pa pomagal, kjerkoli je mogel. Bil je neomajno prepričan o zmagi socializma in je kot tak bil vedno vzoren funkcijonar delavskih organizacij, obenem pa zvest član Zveze rudarjev Jugoslavije. Njegov pogreb, ki je bil eden izmed najiepših, kar smo jih videli v našem :^.u’ |e pokazal, kako zelo je bil pokojnik p V ‘jen pri vseh slojih. Na grobu se je satanih besedah v imenu navzočih po-Devt OC* njega s- -1- Arh. zbor delavskega odn iSa društva »Vzajemnost« pa mu je J , zadnji pozdrav. Potem pa je zemlja srmla njega, ki smo ga ljubili. Njegovi ‘«zini naše globoko sožalje! Kotevje Sodrugu Kamšeku Ignacu v spomin. Ne- lzProsna bela žena Te je iztrgala iz obje-?a družine, napravila je v maši po- ruznici ZRJ vrzel, katero bo težko izpo-Po niti. Bil si miren, priljubljen in nisi poz-5,„'SOyr?ftva' Bil si vnet b-ojevnik za izbolj-ie2a življenjskega položaja delav-i | ra^reda. še ni dolgo, ko si rednlo pri-aja , vedno veselega obraza, med! nas, bo-i v službo ali v družbo. Kamorkoli te 'je Pro etarska dolžnost klicala, vedno si bil ročen m zaveden sodrug.. Mnogi naši so-rugi legajo prerano v grob, tudi Ti si moral zapustiti svojce, svoje sotrpine, sodelavce. Mirno si prenašal muke, upajoč, da se še razcveteš, imotil si se. Ravno na Miklavževo, ko je dan veselja za mladino, so Tvoji otroci onemeli v tugi. Prišli so po te Tvoji poklicni tovariši, vzdignili krsto s Tvojim izmučenim tmplom na svoja ramena in Te položili materi zemlji v naročje. Številni spremljevalci na Tvoji zadnji poti in poslovilni govori Tvoji sotrpinov ob odprtem grobu, so dokaz, kako priljubljen si bil med nami^ Zdaj Te ni več! Tvoj duh in spomin Tia Tvoje pošteno delo za naše pravice, pa ostaneta v naših srcih, kjer ostaneš zapd-saiu — Podružnični oubor ZRJ. Hrastnik J? potekl° 1- januarja t. 1. odkar so g„. Aibli prevzeli hrastniško steklarno, Uib tej priliki je g. Abel povabil nad) 300 delavcev in jih pogostil. (Iztočili so mied drugim 4001 piva.) Ta gesta g. Abla je vsekakor hvale vredna. Boljše bi ibio pa vendarle, ako bi bil g. Abel znesek, ki ga je namenil za pogostitev, izplačal delavcem v gotovini, da bi si z dobljenim zneskom kaj kupil« kar bi hotel in bi ne- 1 od tega ostalo tudi za družino. Rudar, borovnica •delj0^eiaVS^° Prcdavanje se bo vršilo v ne-15. (3 > ne. 10' januarja t. 1. s pričetkom olb sta ss ^0S^'rL* »Fortuna«, Predavatelja lavke r'.,.e'sman in Eržen. Delavci in de-ViiJu ' točno in v čim večjem1 šte- trna Orl Prevaljah ianuPr?laVtS,'i° predavanje. V sredo, dne 6. ho vršilr,’ ’ * 'P^>cetkom ob pol 9. uri se delavsko m Knez—Kruleč važno Reisman redaVaT' Predavatelji ss s. dr. je namen r?0j V* ?*en- Pridite vsi, ki vam »amen,ena delavska socialna zakonodaja. Zalog ? pSedŽUa° rfburi®?L V decembru 1. 1. ~raiHo alšnja »Vzajemnost« socialno kfter? >« spisal tukaj-a iako ™ ' yipr“°ntev te drame je dvigaj6 S ,rahu' ^ka gotova oseba ;iubu« in je ^ltev 'spodteknila v »Domio-samo sebe oCtift ?pisala tako' da je ga maraščaija, ie *la' rudi g. vodja zaloške-gledali to dramQ . Va) k sebi otroke, ki so so mu povedali, jih izpraševal. Otroci vodja je niatančn0 PjLr so si zapomnili in g. dal otrokom podp;^.6. z®beležil ter končno ®u gospodu, ako .ga n * 'ki svetovali te-majo in da bo poznal n Predst.ave zanii-si kupi vstopnico, pa i>0 i1'.?vo vsebino, naj 4— . . 1 nko slišal in videl Maribor Res, tako se nam godi. Prejeli smo: Prav res je vse, kar ste objavili o nas železniških delavcih v novoletni številki »Delavske Politike«. Toda vse to je samo drobec težav in bridkosti, ki nas tarejo, odkar nimamo več svoje razredne organizacije, ki jo je na pritisk nacistov razpustil bivši JNS režim. V delavnici se izvaja nad vsemi delavci najstrožja kontrola; telesne preiskave se vrše kadarkoli se komu zahoče. Kar na lepem pristopi k tebi ta ali oni gospod, pa ti lastnoročno pretipa vse žepe in jih obrne, če ne nosiš morda kaj ukradenega pri sebi. Preiskujejo pa tudi omarice, predale in vse kotičke, kjer mislijo, da bi utegnil kdo kaj skriti. Izgleda, da se nas smatra vse delavce za kleptomane. Nekdaj, ko je še obstojala južna železnica, vsega tega ni bilo. Organizirani delavci so znali braniti svoje pravice, pa tudi svojo čast in dostojanstvo. Danes si ne upa večina niti črhniti. En predlog bi pa vseeno stavili: ako je že potrebno, da se v delavnici — zlasti v nekaterih oddelkih — vrše neprestane telesne preiskave, potem naj se na to mesto in za to službo nastavi poklicne policaje, ker ti bodo železniško upravo stali manj, kot pa tisti, ki to delo vrše sedaj, vsled česar trpi služba, radi katere so nastavljeni. Več delavcev. Novo leto so pričakali Mariborčani tudi letos v precej veselem razpoloženju, pravijo pa, da solidnejše, kot druga leta. Tekstilci so se poslavljali od starega leta pri Gambrinu in v Studencih. Obeh prireditev se je udeležilo tudi precej delavcev drugih poklicev. Kakšne večje delavske oficijelne prireditve pa ni bilo in je tudi prav tako. Spričo žalostnih dogodkov v svetu, kjer je delavstvo prisiljeno, da s krvjo brani svojo svobodo in svoje pravice, se človek ne more prav veseliti. — Časopisi poročajo tudi o raznih pretepih v zvezi s silvestrovanjem v podeželskih krajih. Omeniti moramo, da tudi mariborsko silvestrovanje ni poteklo brez pretepa in brez bušk. Toda o tem časopisna kronika molči, ali iz ozira na značaj prireditev in udeležencev ali radi tega, da ne bi dali podeželju slabega zgleda, kdo ve? Drsališče pri Treh ribnikih je že nekaj časa odprto. Tu se sedaj zabava mlado in staro, kar pač goji zimski šport. Ker pa solnce že precej greje, je drsanje dovoljeno šele, ko pade senca na ribnik. Tu in tam se kdo pokaže za parado v smučarski obleki na prašni cesti v zabavo in zasmeh škodoželjnežev, ki jih nikoli ne zmanjka. Za reveže je letošnja zima kot nalašč, za čevljarje, kot da je zacoprano, za pohorske postojanke, ki žive od tujskega prometa, pa pomeni tako vreme katastrofo. Vse smučarske prireditve, ki so bile napovedane za prve dni januarja, so že odpovedane in državno smučarsko prvenstvo se najbrž tudi letos ne bo moglo vršiti radi pomanjkanja snega. Uradni popravek volilnih imenikov. Od 11. januarja do 5. februarja t. 1. bo konskripcijski urad mestnega poglavarstva v Mariboru v smislu določil § 5 zakona o volilnih imenikih popravljal istalne volilne imenike mestne olbčine mariborske. V tem času sie bodo v konskiripcijskem uradu sprejemale stranke ob delavnikih le od 10. do 12. ure .predpoldne. Mariborčani stavijo nove tovane, V Fužinah pri Konjicah1 gradi bivši vodja Ehrlichove tekstilne tovarne g. Ivan Braun v družbi trgovca g. Franjo Majerja novo tekstilno tovarno. G. Braun je hotel graditi tovarno prvotno v Mariboru skupno z g. usnjarjem Hermanom Bergom, pa oblast ni dovolila tekstilne tovarne v usnjarni ig. Ber-ga pri državnem mostu. »Prijatelj Prirode«. V sredo, dne 6. jan. popoldanski izlet ob Dravi do Kamnice. Odhod ob pol 14. uri od Delavskega doma. Ako bo vreme lepo, v nedeljo, dne 10. januarja izlet na Sv. Križ. Odhod ob 8. uri zjutraj od Glavnega trga. Izobraževalni odsek Pttaočniškega odbora Združenja trgovcev vabi na čajanko, katero priredi v sredo, dne 6. januarja z začetkom ob 19. uri v beli dvorani »Uniona«. Igra Jazz godba. Vsi iskreno vabljeni! — Odbor. Celje Novo leto — novo Življenje Današnja družba previdno skrbi tudi za to, da veliki večini proletarijata ni treba delati letnega zaključka ali takozvane bilance. Delavstvo, kakor tudi v pretežni večini nameščenci, primerjajo samo plačilne naloge z nabavnimi knjižicami, pa je bilanca (gotova. Minus se prenese ob novem letu pod rubriko dati in vseh matematičnih računov smo rešeni. O bilanci, ki jo delajo brezposelni, ki so največje žrtve današnje ujmetne krize, ne moremo pešati, saj jo dnevno čitamo v rubrikah o tragedijah. Niti trenutek nam ni treiba razmišljati zakaj je tako, ker lahko z lastnimi očmi vidimo, kako so organizirani orni, ki delajo pribitke v bilancah, katere končno razdlele med seboj v obliki raznih nagrad in (dividend. Dobro se jim je izplačalo »delo«, ki so ga vršili med letom, ko so stali budno na straži in z raznimi intrigami preprečevali enotnost delavstva, sicer bi jim bilo seglo bolj globoko v žep. Ne ibo nam škodovalo, če si dobro zapomnimo enotnost posedujočih te neznatne svoboščine, ampak bo šel mnogo dalje. Govorijo, da so se vršila v Španiji nasilja nad cerkvami in nad klerom. To je res. Toda ta nasilja so odgovori Xran| Naročniki, poravnajte račun! Mnogo jih; je, ki so se zavedali svoje dolžnosti in ob koncu leta poravnali svoje obveznosti. Hvala jim in priznanje! Nekaj pa je še za-ostankarjev, ki ali niso imeli prilike, da bi poverjeniku obračunali, ali jih poverjenik ni dobil doma ali pa s,o trenutno rabili denar za življenske potrebščine. Držimo pa se izreka: Lepa beseda, lepo mesto najde! Zato se vljudno obračamo na vse one naročnike, ki za leto 1936 še količkaj dolgujejo na naročnini, da jo prvo ali vsaj drugo nedeljo v januarju poravnajo. Inkasira se ob nedeljah od 9. do 11. ure v dvorani restavracije Semen. — Poverjenik. D. M. v Polju Česa vse so krivi marksisti. Neko soboto v decembru 1. 1. so neznani zlikovci skušali vlomiti v tukajšnje župnišče. Psa čuvaja so zastrupili. Okovje v oknu so že izruvali, k sreči pa so v župnišču čuli nepovabljene goste in jih odpodili. Vsak pošten človek obsoja takšne stvari. Tembolj pa moramo obsojati tiste, ki hočejo vsako tatvino, vsak požar ali karkoli se dogodi v naši fari, naprtiti na račun »marksistov«. župnik so nato v nedeljo grmeli s prižnice: »Le povejte, gospodom marksistom, da nimam denarja in da naj nikar ne mislijo, da se bodo postavljali s cerkvenim denarjem!« Čujte, g. župnik! Zavedni marksisti so najbrž bolj pošteni, kakor ne vem kakšen svetohlinec. Zaveden marksist je toliko pošten, da ne dela kaj takega, ker mu to brani njegov ponos! Tudi v drugih državah, kjer se je marksizem uveljavil, se tatvina in vlomi kaznujejo. Vse drugače pa je pri vernem človeku. Njemu ne brani ponos, da bi postal zločinec, ampak strah pred večno kaznijo za greh. Greha pa se lahko reši z .odvezo, ki si jo dobi pri spovedi. Poznam takšnega gospoda, ki se bori proti marksizmu in je sin velespoštovanega, jako gorečega katoliškega očeta, doma je menda iz Poljske fare. Ta krščanski sin krade vse, kar mu pride pod roke. Tako je nekoč okradel nekega ubogega berača in mu pobral tiste pare, ki si jih je ubogi siromak težko naprosjačil. Zato vedite enkrat za vselej: Ne samo med marksisti, tudi med pravimi katoličani se najdejo ljudje, ki nudijo hvaležen materijal za Vaše pridige, g. župnik! Vzemite na znanje, prfičastiti, da bo tudi nam marksistom-kmalu dovolj, da bi vedno služili kot tarča za tako neokusne izpade. Ce boste govorili dalje tako, kot to pot, Vam bomo postregli z imeni Vaših ovc. — Ludovik. Literatura »Naša Snaga«, radnički list za kulturni i šport. (Četrtinka. Mesečnik. Str. 177—.192. Št. 12. December 1936. Leto IX, Izdajatelj: Savez radničkih kulturnih i sportskili dru- Stava, SaTalen'.o, (Ratfniiki doim). na nasilja, ki jih je vršil kler nad narodom. Od vsega početka so bile cerkve spremenjene v trdnjave, iz katerih so streljale puške in strojnice. Streljalo se je ljudi v množicah, pomorilo nedolžne, ki so nosili edino-krivdo v sebi, da so bili v sorodstvu z republikanci in socialisti. V času, ko se odigravajo take stvari, naj si nihče ne usoja trditi, da nimajo preganjanci pravice do obrambe in da se morajo vojskovati v rokavicah. Povedati moram še, da se vzlic zapeljani množici katoličanov, ki branijo zemeljske dobrote in ne duhovne vrednote, očrtuje v Španiji nov pokret, ki brez dvoma predstavlja bazo jutrišnjega katolicizma. V današnjo vlado (v kateri sta v celem dva komunista) je vstopil tudi predstavnik baskiških avtonomistov, ki so najvernejši katoličani vse Španije. Demokratska unija Katalonija, ki jo tvorijo katoliškki avtonomisti, se isto bori na vladini strani. Škofa Vittorija, signora Muhika, SO vrgli nacisti v ječo, ker je odklonil, da bi se jim pridružil. Skratka, v Španiji ni borbe verskega značaja, ker ustava in vlada spoštujeta svobodo vesti in veroizpovedi. Sedanja pobuna je čisto fašističnega, militarističnega in klerikalnega kova. MALI OGLASI Naši (uniellt kupo* 1et<> nafcenefše pri n‘«