Posamezna številka po 10 vin.
UREDNIŠTVO ZARJE jc v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, M tmdslropie. - Uradne ure za stranke so od 10. do M jloiiofdne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vraCajo. Nefrankirana insma se ne ! . .	sprejemajo.	:	•
NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem,na dom za Avstro-Ogersko in Bosno K 1040, polletna K 5 20, četrtletna K 2-CO, mesečna K -90; za Nemčijo celoletno K 12-; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14	.	: . .
„ ZARJA* izhaja v Ljubljani vsako sredo
in soboto.
•••
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenbiirgovi ulici Štev. 6, II. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-:::	poldne in od 4. do 7. zvečer.	:::
Inserati: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserale sprejema upravniStva.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
Reklamacije lista so po3tnine proste.
Stev. 856.
V Ljubljani, v sredo dne 22. julija 1914.
Leto IV.
Policijska strahovlada na Hrvaškem.
Zagreb, sredi julija.
Hrvaška je avtonomna dežela. Neštetokrat smo že slišali, da bi bili drugi, številnejši, bogatejši, gospodarsko in vsled tega tudi kulturno razvitejši narodi srečni, ako bi uživali toliko pravic in toliko svobode kolikor Hrvati. Zlasti Cehi so nas radi zavidali zaradi naše slavne politične avtonomije, in celo to je bilo že citati, da bi bili Čehi popolnoma zadovoljni, če bi dosegli tak položaj in tako razmerje do skupne držav*, kakršno ima Hrvaška do Ogrske.
Tako sodi meščanska politična kratkovidnost, ki išče v oblikah rešitve velikih vprašanj modernih narodov in misli, da je posoda več od vsebine. Hrvaška pa je klasičen vzor take politične hiše, ki ima lepo fasado, ponosne risalite. prijazne balkončke, bahave napise, v notranjosti pa ie — ječa. Razmerje med Hrvaško in Ogrsko prinaša prvi različno škodo; tudi med Hrvaško in celotno monarhijo ni vse tako, kakor bi sc želeli vsaj napredni ljudje. Ali v notranjih zadevah smo avtonomni. Svojega bana imamo, svoj sabor, svoj odsek za notranje zadeve pri deželni vladi, Hrvata za bana, Hrvata za predstojnika notranjega oddelka — tukaj bi se torej moral pokazati blagoslov avtonomije, tukaj bi morale cveteti naše rože.
V resnici so notranje zadeve naša najhujša rana. Kruh, ki nam ga režejo domačini, je najgrenkejSi, infumije, ki si jih dovoljujejo — in doslej smejo dovoljevati — najvišji avtonomni organi, kriče bolj od vseh drugih; naši domači udarci so bolj skeleči od onih, ki jih dobivamo iz Peste in z Dunaja.
Afera sodruga Jurja Demetroviča je v tem oziru tako poučna, da bi resni politiki ob ujej lahko študirali >blagodat-< avtonomije brez prave demokratične podlage.
Sodrug Juraj Demetrovič jc član glavnega odbora hi vaške socialne demokracije, stoji na vodilnem mestu svoje stranke, jc Klavni urednik »Slobodne Riječi«, v Zagrebu živi že sedem let. ima tukaj svojo družino in svojo hišo; zdaj pa je nenadoma na deest let izgnan iz Zagreba, nc «la bi bit uSaujuii zaradi hakrMiegaKoli zločina. Izgnal ga je famozni šef zagrebške policije Mraovič, o katerem pravi ban Sker-lecz, da je njegov prijatelj, kar pa prav nič ne izpreminja dejstva, da ima omenjeni gospod Mraovič na sebi vse znake lahkounmega pustolovca in brezvestnega silnika.
In zdaj visi sodrug Demetrovič takorekoč ,ned nebom in zemljo in od njega se zahteva čudež, kakršnega še ni izvršil ne človek ne duh. Na ukaz policista Mraoviča naj zapusti Zagreb za deset let; na povelje preiskovalnega sodnika naj ne poizkusi, da bi sc le za ped ganil iz Zagreba. Človek bi mislil, da je v gledališču, kadar igrajo predpustno burko; pa ni v teatru, ampak v kulturni državi in kar igrajo, m burka, ampak krvava resnica.
... Počelo se je, kakor je znano, s frankov* .škilili tolovajstvi po atentatu na prestolonaslednika. Da je razbojniška drhal uživala pro-tekcijo zagrebške policije, ni moglo ostati skrilo nikomur, če je ie imel dvoje zdravih oči v
je to povedala po svo-
radi	se’ da za'
lamoma šefa.
posebne pojme, ki so bili razširjeniS J °ar .^JetJU.ko je država sploh velji.la za $Wuskn nstitucijo; po teh pojmih je policija nedotakljiva, dovoljeno Pa ji je vse. Njena volja je več od zakona, njem nazori več od ustave, vsak poli ui$t je podoben turškemu paši iz Abdul Hami-dovih časov, njih šef pa sultanu in kalifu samemu.
*Slob°dna Riječ« ni priznavala teh naH • , Vazorrov’ te dobil Mraovič nervozen na-,	,	U1 SVu11i1 inti,»nih prijateljev je za-
S ' ~ Se ga ° .° n"- ^kr0K »Slobodne Ri-’	« ,ze se spominjali. Dejal pa je to tako da je
.»oralo priti socialnim demokratom do’ ušes *er je mislil, da se bodo ustrašili njegove gro-cnje. Socialno demokratično glasilo je bilo na-i alo portret tega kurioznega policijskega ir nm,!iS a pa biIa zani tako neprijetna, da 4?iieč AiTtSf-ga ?rca! “ tožiti »Slobodno
kornnmnlr16 -111 zaradi očitailia deistev’
nr?a;nS nSrai°; teillveč po znani metodi <an	\v	Posameznih izrazov, ki so za stvar
ie to Kri^i ,K!stranskeKa pomena. V srcu pa ga
sklenil. da0s^n^ufe0rU VS°h maIih dušic je
irovičudt°katerVega sS Tl sodrugu Denie-uuv!lu, Katerega smatra kot glavnetra nreri
mka za vod,o bo,a proti ooliciJskl »JJ*
ni hiKrfi le bi! aretiran Bornemissa. Četudi m bilo za ta korak resnega vzroka, bi^e v tem
razloga PBorn? ,?hk° !zgovariala VSa* s senco razloga. Bornemissa nuna nobenega zločina na
vesti, pac pa neko neprevidnost, ki je pripiS0-
vt TK°-VI ml|d°sti’ Ko se je bil odpeljal iz -agreba, je iz Švice pisal nekemu znancu v Ameriko, da je zapustil Hrvaško zaradi Jukiče-
vega atentata; sklicevaje sc na to, je prosil od znanca pomoči, da more odpotovati v Ameriko. Prepis tega pisma je policija našla pri neki v vsakem drugem oziru brezuspešni hišni preiskavi pri Bornemissinem znancu, ki se je bil medtem vrnil iz Amerike.
O tem, da bi bil Bornemissa, res kaj zapleten v Jukičev atentat, pač ni govora. Sod-nijska preiskava je bila takrat tako obsežna in pedantična da niti najmanjša sokrivda ne bi bila mogla uiti inkvizitorski mreži. O Bornemissi je vedela obtožba, da je Jukiču vzel revolver in da mu ga ni več vrnil, kar bi eventualno lahko dokazovalo, da je hotel preprečiti atentat, ne pa da ga je pospeševal.
Ali v tistih časih je bil v nevarnosti vsakdo če je le poznal Jukiča. In tako bi bil že ta moment zadostoval, da bi človek zapustil Hrvaško. Če je Bornemissa Mastenu res pisal, da je bil zapleten v Jukičevo afero, je bilo na tem toliko resnice, da so poizkušali preiskavo tudi proti njemu, ampak brez uspeha. Mogoče da se je Bornemissa v svojem pismu nekoliko neprevidno izrazil; mogoče tudi, da je hotel pove- I čati Mastenovo zanimanje, misleč da dobi tako lože podporo za potovanje.
Ali kako prihaja Demetrovič v to zadevo?
Na nekoliko čuden način. Namreč tako; Sodruga Demetrovič in Bukšeg sta v imenu »Slobodne Riječi« in glavnega odbora pisala politični organizaciji v Curih, ko je bil Bor-neinissa že tam, da je zapustil Hrvaško zaradi političnih progonov, in sta ga priporočila organizaciji.
Kaj je hudega v tem? — Za normalnega človeka nič; ali kakšna srednjeveška policija kuje že tudi iz tega zločin. Pa so skombinirali stvar tako: Bornemissa je bežal zaradi Juki-čevega atentata, Demetrovič mu je pomagal bežati, torej je tudi Demetrovič Jukičev sokrivec. Na podlagi te fantazije so ga spravili v preiskovalni zapor.
Na omenjenem pismu je bil podpisan tudi sodrug Bukšeg. Če se da iz priporočila izvajati, da je Demetrovič sokriv zavratnega nmorstva» bi moral ta sum zadeti tudi onega, ki je bil poupis.au poleg njega. In Bukžgg se ie m (lil. Ai
stem. Ali njegov pomen jc veliko večji zaradi tega, ker se ne tiče le sodruga Demetroviča, tudi ne le socialno demokratične stranke, ampak označuje ves položaj v naši deželi, vso brezpravnost ljudstva, vso strahovlado, ki se šopiri kljub zakonom in ustavnosti.
Mraovič ni ostal pri prvem koraku. Medtem je izgnal tudi meščanskega, nacionalističnega pisatelja in časnikarja Milana Marjanoviča, izdajatelja »Narodnega Jediustva«, in s tem je dal tudi meščanstvu občutiti svojo pest. Tako se je prav hitro potrdila trditev socialne demokracije, da je vsako protipravno strahovanje oblasti splošno nevarno.
Hrvaško so hoteli s Skerlcczom »pomiriti«. Kakor je videti, se izvršuje to pomirjevanie zelo negativno. Le malo manjka, pa lahko završi po deželi vihar, ki ga ni pričakoval ne Mraovič ne Skerlecz. Kajti socialna demokracija se bojuje zakonito, dokler so nasprotniki na zakonitih tleh. Čc pa nastopajo Mraoviči z očitno nezakonitostjo, se ne smejo čuditi, da se napadeni branijo s tistim orožjem, ki jim ga sami vsiljujejo. Skerlecz jc lahko vodil koalici-onaše žejne čez vodo, socialnih demokratov pa ne bo.
DR. OTO BAUER;
niso zaprli tudi njega. Toda razlaga je zelo enostavna. Bukšeg ni član uredništva »Slobodne Riječi«, njemu se nima Mraovič kaj maščevati, in zato je bil zaprt le Demetrovič.
Sedem dni je bil v preiskovalnem, zaporu, potem je sodišče sklenilo, da se izpusti. To je znamenje, da sodišče tudi ne verjame v njegovo krivdo, zakaj človeka, ki je kriv političnega atentata, ne puščajo na Hrvaškem na svobodo. Preiskava se pač nadaljuje, in zato mu je bilo rečeno, da ne sme zapustiti Zagreba, ampak mora ostati na razpolago preiskovalnemu sodniku, da ga lahko zasliši, kadar se mu zdi potrebno.
Komaj je bil Demetrovič na prostem, ga je Mraovič že dal iskati. In ko ga je našel, ga je na podlagi Priigelpatenta obsodil na izgon iz Zagreba za deset let. Sodišče ga pušča na svobodo, Mraovič ga izganja! Zakaj za sodišče so veljavni predpisi, Mraovič se ravna po svoji volji. Pri sodišču je zakon, pri Mraoviču je strahovlada.
Razume se, da je sodrug Demetrovič vložil na vlado pritožbo, ki pa še ni rešena. Ali delavstva se je polastila nepopisna razburjenost, organizacije so se posvetovale o položaju in četudi še ni sklenjeno nič definitevnega, je vendar nadvse značilno, da prihaja iz njih vrst ^se odločnejša zahetva, naj se razglasi generalna st^ka. v pondeljek večer pa je sklican na Pejačevičev trg velik ljudski shod, da protestira proti pottcijskemu despotizmu.
Proletariat je razdražen, ker gre za eno njegovih najboljših glav; ajj razdražen je tudi zaradi pomandranega načela ustavne svobode.
Resnično se je treba vprašan, kakšna je razlika med sedanjim položajem in med onim, ki je vladal pod komisarijatom. Vrnila se je oblika ustavnosti, nikakor pa ne ustavnost. Policijske samovoljnosti so le krona vsega dosedanjega zaslepljevanja in slepomišenja. Ban in sabor — to so zunanjosti; znotraj vlada absolutizem in terorizem kakor v dobi komisariata, m vsa naša avtonomija ni nič druzega kakor karikatura in ironija.
. f° P°sledica tradicionalne meščanske politike na Hrvaškem. Ena stranka išče rešitve v tem, da se prikupi vladajočim v Budimpešti, druga teoretizira o državnem pravu in čaka, kdaj »sklene kralj direktno zvezo s Hrvaško«! Koalicija se klanja Tiszi, podpira Skerlecza, prevzema odgovornost za vso vladno politiko, pa ne sme vladati; pravaši pa jo pridno obrekujejo, ščujejo proti Srbom, pa iščejo na Dunaju prage, ki bi jih mogli oblizati. Socialna demokracija pa je edina stranka v deželi, ki zahteva politične pravice za ljudstvo, dobro vedoča, da je to edina podlaga, na kateri se more zgraditi poslopje, pravičnosti in svobode.
Slučaj sodruga Demetroviča je tako škandalozen in kričeč, da pomeni sam po sebi sramoto za našo ooliciio in za ves naš vladni si-
Draginja.
1908.
19(19.
1910.
21.709
20.177
18.753
4823
3374
1382
(Nadaljevanje.) b) Kmetijstvo v Ameriki.
Prebivalstvo Zedinjenih držav je naraslo v zadnjih desetih letih za 16 miljonov. Ali le neznaten del prirastka je odpadel na kmetijstvo; največji del priseljencev se je obrnil k industriji in rudarstvu, trgovini in prometu. Od leta 1900. do 1910. je naraslo mestno prebivalstvo za 118 miljonov, kmetiško prebivalstvo le za 4-1 mi-ljonov. Med tem ko sc je pomnožilo skupno prebivalstvo za 21 odstotkov, se je pomnožilo število farm le za 10-9 odstotkov, vse ozemlje farm za 4-8 odstotkov in obdelana zemlja po farmah za 15-4 odstotkov. Do leta 1900. je Naraščalo število farm in se je razširjalo ozemlje farm hitreje nego prebivalstvo; sedaj pa močno zaostaja naraščanje kmetiških obratov in razširitev kmetiškega ozemlja za naraščanjem pre-fcy«U*tva. Silno n:\nrt\dovamp :imori»(cc tmill--stnje je premagalo kmetijstvo v konkurenčnem boju za delovne moči.
Po podatkih kmetijskega urada jc že vsa rodovitna zemlja posestno stanje; rodovitne zemlje, ki bi še ne imela gosjx)darja. ni več na razpolago. Vendar je pa še precejšen del okupirane zemlje neobdelan. Obdelovanje te zemlje je pa združeno s čimdalje večjimi stroški.
A tudi kmetijstvo na stari, že obdelani zemlji, zahteva vedno večje stroške. Mezde so narasle vsled pomanjkanja delovnih moči. Kmetje morajo vlagati vedno večji kapital (izpopolnjevanje strojev, večja uporaba umetnih in trgovskih gnojil itd.), da dobe iz zemlje več pridelka. Poleg tega je zemlja v vzhodnih državah že tako izčrpana, da je treba vpeljevati izboljšano poljsko kolobarjenje. Med tem ko zastaja napredovanje ameriškega kmetijstva v širjavo, zahteva poglobitev produkcije na stari zemlji vedno večje produkcijske stroške.
Obenem se izpreminja razmerje med poljedelstvom in živinorejo. Po prostranih stepah zapadnih držav je vladalo doslej pašniško gospodarstvo. Oovejo živino so imeli na stepnih pašnikih do 2. ali 3. leta, potem so jo odgnali na vzhod, kjer se je zdebelila v krajih, ki producirajo večinoma koruzo. Sedaj pa prodira poljedelstvo proti zapadu. Melioracije omogo-čujejo poljedelstvo po stepnih pašnikih. Kjer ograde zemljo in kjer uporabljajo naseljenci vodo, tam preneha divja paša goveje živine. Omejitev pašnikov povzroča deloma omejitev živinoreje na splošno, deloma pa povzroča nadomestitev ekstenzivnega stepnega pašniškega gospodarstva z intenzivno živinorejo po hlevih in z zimsko krmitvijo, torej z izdatno večjimi stroški.
Posledica nazadovanja živinoreje j>o pašnikih je, da ne morejo živinorejci, ki so prej debelili stepno _ živino s koruzo, nič več kupovati po nizki ceni toliko živine kakor prej. Vzhodne države so zato prisiljene, da si same vzrede pitano živino. Da dobe za to potrebne travnike, omejujejo prideljevanje žita.
Posledice tega gibanja v kmetijstvu so sledeče;
1. Zemlja, zasejana z žitom, ne narašča mnogo. Sicer prodira poljedelstvo proti zapadu, zato pa omejujejo na vzhodu pridelovanje pšenice in koruze na korist pridobivanja krme. Ker pa potrebujejo Zedinjene države vsled svojega silnega naraščanja prebivalstva vedno več žita za lastne potrebe, imajo vedno manj žita za izvoz. To dejstvo kažejo naslednje številke ;.
Pridelek pšeniče Izvoz pšenice v 1000 meterskih tonah
1901.
1902.
1903.
1904.
1905.
1906.
1907.
15.419
22.099
19.785
18.832
16.310
20.461
16.803
Medtem ko je znašal 1. 1901. izvoz 41 odstotkov pridelka, je znašal naslednje leto le 31 odstotkov, 1. 1909. le še 17 odstotkov in leta 1910. celo le 7 odstotkov. Zedinjene države, nekoč žitna zakladnica za ves svet, so postale velika industrijska država, ki potrebuje vedno večji del pridelka za lastno prebivalstvo. Veliki prebitek žita v Zedinjenih državah je bil eden od vzrokov, da so padale v letih sedemdesetih in osemdesetih cene na svetovnem trgu, a danes je usahnitev tega prebitka eden od vzrokov draginje.
2. Ne le, da pošiljajo Zedinjene države vedno manjši del svoje žetve na svetovni trg, temveč pošiljajo ta del tudi za vedno višje cene. Ceno žita določujejo produkcijski stroški na najmanj rodovitni zemlji; nižji produkcijski stroški na boljši zemlji ne vplivajo na cene, temveč zagotove lastnikom te zemlje le diferencialno rento. Vsa boljša zemlja je pa že davno obsejana. Danes se razširja ameriško poljedelstvo proti zapadu, kjer je malo dežja. Zato pa so v teh krajih višji produkcijski stroški in obenem tudi višji transportni stroški;^ to pa povzroča naraščanje žitnih cen. Povprečna izvozna cena enega »bushla« (mernika) ameriške pšenice jc bila 1. 1895. 0-58 dolarjev, leta 1909. in 1910. 1 *02 dolarjev in 1911 že 1-93 dolarjev!
3. Posledica razširitve poljedelstva v kraje, kjer je malo dežja, ie nazadovanje živinoreje. Pomnožitev živinoreje ne gre več vzporedno z naraščanjem prebivalstva. Na 100 prebivalcev je odpadlo leta 1880. 79 glav goveje živine in 98 prašičev, leta 1912. 60 glav goveje živine in 60 prašičev. Zato nazaduje izvoz. L. 1905. jc znašal izvoz goveje živine 567.000 glav, leta 1910. le 139.000 glav. Izvoz mesa in mlekarskih izdelkov je znašal:
1901.
1905.
1910.
829-2 miljonov mark 715-7	»	»
549:9	»
6397
6933
6028
3570
1319
2883
4349
Živinoreja nazaduje na splošno, a obenem sta združena reja in pitanje z vedno večjimi stroški vsled omejitve stepnega pašniškega gospodarstva. Posledic^ je: Hitro naraščanje cen vseh izdelkov živinoreje.
Minili so časi, ko so prihajali na svetovni trg veliki prebitki ameriškega poljedelstva in živinoreje, pridelani z izredno nizkimi produkcijskimi stroški. Druge dežele se pripravljajo, da stopijo na mesto, katero so nekoč zasedle Zedinjene države — mlade kolonijske dežele, ki razpologajo še z neizmernimi planjavami deviške zemlje. Tako predvsem Kanada in Argcn-tinlja. Ali razvoj teh dežel ne napreduje tako hitro, da bi zainogel odškodovati Evropo za nazadovanje prebitkov živil Zedinjenih držav. Res je, da se izliva vsako leto iz vzhodnih in južnih evropskih dežel velikanska reka ljudi v Ameriko. Ali le majhen del izseljencev dobi kanadsko in argentinsko kmetijstvo; večino izseljencev privlači nase industrija in rudarstvo Zedinjenih držav. Proces industrializacije objema tudi evropske izseljence; »beg s kmetov« in »pomanjkanje ljudi« evropskega kmetijstva imata nasprotno sliko v tem, da ne dobe poljedelske kolonije onega števila kolonistov, ki je potrebno za naglo razširjanje poljedelstva, ker privlači nase severnoameriška industrija izseljence iz Evrope. Se težje se pa razširja poljedelstvo, čc ovirajo lastninske razmere naseljevanje kolonistov; tako v Argentiniji, kjer ovirajo latifundije hitrejše obdelovanje zemlje.
c) Industrija in kmetijstvo.
Industrija se je razvila v zadnjih dveh desetletjih nenavadno hitro. Potreba po siroviuah in živilih je silno narasla. Razvoj kmetijstva in živinoreje pa je zaostal za tem naraščanjem. To nerazmerje je eden od vzrokov draginje. Ker je zaostala kmetijska produkcija za potrebami industrijskih narodov so poskočile cene žita, krmil, bombaža, živine, kož in kožuhovine, volne.
Da ne more dajati kmetijstvo industrijskim narodom one množine sirovin in živil, ki bi jo konsumirali, če bi bile cene neizpremenjene, to ni krivda pomanjkanja v naravi. Kmetijsko produkcijo sveta bi že ob današnjem stanju produkcijske in prometne tehnike leliko močno pomnožili. Ballod trdi, da bi lehko podvojili ozemlje za pridelovanje pšenice. Poleg tega bi lehko močno povišali pridelke enega hektarja v večjih produkcijskih ozemljih, kakor jc to pokazalo primerjanje hektarskih pridelkov posameznih dežel. Razširitve kmetijske produkcije ne ovirajo neizpr^menljive naravne, temveč socialne zapreke, ki se lalio revolucioni-rajo.
Posledica privatne lastnine produkcijskih sredstev je anarhija kapitalistične produkcije.
Družba prepušča kapitalistom izbero produkcijskih panog, v katere nalagajo svoj kapital in prepušča delavcem izbero pridukcijskih panog, v kateri uporabljajo svojo delovno silo. Anarhija v načinu produkcije vodi vedno in vedno k nesorazmerju' produkcije. Tako je nagrmadilo svetovno gospodarstvo v zadnjih desetletjih kapital in delovne sile v mestih in industrijskih okrajih Evrope in Amerike, ne da bi se pobri-1 </aJo za *o,. če se razširia pridelovanje živil in
sirovin za te naraščajoče ljudske mase v enakem tempu. Iz naraščajočih cen na svetovnem trgu pa vidi, da ne sme družba nekaznovano pomnoževati števila vreten za bombaževino, ne da bi tudi razširila v enakem razmerju bombaževe nasade, da ne sme kupičiti nekaznovano ljudskih mas v industrijskih mestih, če ne naraščata pridelovanje žita in živinoreja v enaki meri.
Draginja postavlja zato mednarodni socializem pred njegovo pravo nalogo: Oskrbeti ljudstvo vse, česar potrebuje, osvoboditi ljudstvo od uvidevnosti, gospodarske sile in pohlepa po dobičku zasebnikov:	te	dvigniti	k	nalogi	za
spiošnost; vse, ki delajo, postaviti v službo organizirane družbe in jih razdeliti v poedine produkcijske panoge v takem razmerju, v kakršnem potrebuje družba njihovo delo.
v	(Dalje	prih.)
Politični pregled.
— Klerikalna pšenica gre v Avstriji v klarje. Avstrijsko pravosodje se globoko klanja pred klerikalizmom. To je privedlo upravno sodišče tako daleč, da sedaj priznava — v popolnem nasprotstvu s prejšnjimi odločbami — da se sme porabljati občinski denar za stavbe cerkva. Pri tem pa seveda ni moglo prezreti zakona, ki pravi, da ni noben državljan dolžan plačevati davke za namene vere, h kateri se sam ne priznava. Ali upravno sodišče je našlo tudi tukaj izhod. Zavilo je stvar takole: Gradil cerkva ne sem podpirati občina z denarjem za to, da bi bilo v kraju več cerkva, ampak podpirati sme gradbe [z drugih vzrokov. Vslcd te teorije je razsodilo upravno sodišče v neki zadevi tako, da je lehko ponosno na svoj izrek pred vsem svetom. Stvar je zelo zanimiva. Občinski zastop vasi Tresero na južnem Tirolskem je sklenil, da podari 60.000 K za gradbo cerkve. Klerikalni kmetje so seveda dovolili to ogromjio subvencijo. Proti sklepu se je pa pritožil ne-klerikalni občinar te vasi in upravno sodišče je razveljavilo sklep občinskega zastopa. Upravno sodišče je dejalo: Za gradbe cerkva in bogoslužje se ne smejo porabljati občinski davki, ker pravi zakon izrecno, da morajo nositi take izdatke katoliške župnijske občine. (Čeprav obstoji ta zakon že 40 let, še doslej nimamo v Avstriji verskih občin.) Ali klerikalni kmetje v Treseru so po tej razsodbi »pogruntaJi« kako se lahko napravi, da je volk sit in koza vendarle cela. Se enkrat so sklenili, da izda občina 60.000 K za cerkev in so temu pristavili, da ni cerkev potrebna le za bogoslužje, temveč tudi za »javno zdravstvo« in za telesno varnost in končno tudi za »olepšavo in čast občine <. Proti temu sklepu se je zopet pritožil nekleri-kalni občinar na upravno sodišče, a sedaj je prišlo upravno sodišče do zaključka, da je sklep občinskega zastopa popolnoma pravilen. Upravno sodišče je razsodilo takole: Zakon sicer res pravi, da ne sme izdati občina ničesar za cerkev in bogoslužje, ali drugi sklep občine pravi, da ni namenjenih onih 60.000 K za bogoslužje, temveč za »olepšavo« vasi; to pa je vse kaj drugega. »Olepšavo« občine ve more nihče za-braniti občinskemu zastopti! To je pravosodje v Avstriji, kadar gre za »olepšavo« klerikalizma.
= Srbski ministrski predsednik Pašlč o razmerju med Avstrijo In Srbijo. »Leipziger Neueste Nachrichten«, ki pomagajo prav zvesto avstrijskim bojnim kričačem, prinašajo intervju s srbskim ministrskim predsednikom Pašičem. Pašič je dejal: »Mi ne bomo pričenjali z nikomur prepira, a naj nas vendar enkrat puste pri miru in naj nas ne psujejo. Vsekakor ne bomo osamljeni, če nas napade kdo od velikih. Več malih je, ki morajo obračunati s tem velikim. Mi imamo dovolj boja s političnimi strastmi našega naroda in naših strank, tako da nima vlada časa nadzirati onostran mej one, ki se imenujejo Srbe ali one, ki bi se radi združili z nami. Tako smo navajeni tega, da zatirajo in sovražijo Srbe na Ogrskem, da se nad tem prav nič ne razburjamo. Mi se ne udeležujemo zarot, ampak vemo, da dela čas za nas.« Doslej ni še demantirala srbska vlada Pašičeve izjave, ki prav nič ne odgovarja načinu izjav ministrov na vodilnih mestih.
= Srbski vojaški begunci. Na Ogrsko je pribežalo pretečeni tedn čez 100 srbskih vojaških beguncev. Vsi izjavljajo, da so ubežali za to, ker 3o ravnali oficirji z njimi tako kakor z živino. Gorka jedila so dobivali le vsaki četrti
t*all'= Na bofearsko-romunski meji je prišlo do spopadov med mejnimi stražami. Bilo je tudi
več mrtvih.	^	y ,
= Albanija. Vstaši so poslali v Drac obvestilo, da se hočej<j pogajati z vsemi šestimi velesilami in sicer vabijo poslanike velesil na razgovor v Šijak. Razgovor bo v sredo popol-dne.
Iz domačih krajev.
t Sodrug Franc Habicht. Žrtev nesrečnih razmer je postal zaveden pristaš jiaše stranke, sodrug Franc Habicht, nadsprevodnik južne železnice. V četrtek zvečer je legel na Viču na železniški tir pod brzovlak. Bil je takoj mrtev. Rojen je bil leta 1863. na Vrhniki. Njegov pogreb v soboto popoldne je pričal, kako velike simpatije je vžival nesrečni sodrug Habicht med svojimi tovariši. Vrlemu bojevniku socialno demokratične stranke bodi blag spomin!
 Lump, lopov, ničvrednež Itd... Sodrug
nam piše: V juniju sem opravljal orožne vaje pri 7. topničarskem polku v Ljubljani. Nekega dne sem imel službo kot inšpekcijski podčastnik 2. divizije. Straža je-imela tudi jetnika, kateremu je smela dajati le vsak drugi dan jesti (ampak kakšna hrana je to!) in vsak dan ob 6. zvečer ga je morala dati v okove. Ono popoldne, ko sem imel službo, se javi jetnik pri inšpekcijskemu častniku, da je bolan. Štirje možje (zakaj ne ves regiment s topovi) ga odpeljejo k polkovnemu zdravniku Pollaku od poljskega havbičnega regimenta št. 3, prišedšega iz Maribora, da ga preišče. Ali namesto, da bi
preiskal jetnika, ki se mu je brala bolezen že z obraza, je bruhnil nanj ploho najgrših psovk, kakršne pristojajo kvečjemu žgaujarskim barabam, ne pa akademično izobraženemu človeku, ki je po vrh vsega tudi častink. Takole je zdravil ta doktor bolnega vojaka: »Hader-lump, lopov, ničvrednež, bojiš se železja, pa simuliraš bolezen, c. kr. vojak mora iti brez ugovora v železje, pa če krepaš. In zaradi takega lumpa me kličejo v nedeljo popoldne iz družbe... Jetnik je stal pred »gospodom« zdravnikom ves bled in prepadel. Nato ga je preiskal in zaukazal sledeči recept: Takoj v okove, če se protivi, ga zvežite, pa če takoj crkne... Tako nam piše sodrug, ki mu popolnoma zaupamo. Vprašamo slavno vojaško oblast: Ali so vojaki po njenem mnonju tudi ljudje ali so pa grizljivi psi, ki se jih ukroti le z verigami? Ali dopušča vojaška oblast mirno, da govore zdravniki z vojaki tako zaničljivo in tako skrajno razžaljivo? Preprosti vojak, ki se ne more braniti, ni mrhovina, da bi mu lu-čal kdorkoli v obraz besede kakor lump, lopov, crkni, krepaj! Nič čudnega, da je v avstrijski armadi toliko samomorov kakor v. nobeni drugi armadi in da beže vojaški obvezanci čez meje. Velikanske žrtve, ki jih prinaša avstrijsko ljudstvo krvosesu militarizmu, so pač toliko vredne, da postopajo z ljudskimi sinovi pri vojakih vsaj človeško.
— Sodrug Etbin Kristan je stavil na zadnji seji ljubljanskega občinstva sveta nujni predlog, da se urede plače onim mestnim paznikom in delavcem, ki opravljajo nočno službo pri pometanju ulic. Njegov predlog je bil takrat soglasno sprejet in je tudi že obrodil sadove. Magistratni gremij je na svoji seji v petek sklenil, da dobe pazniki, ki nadzorujejo pometanje ulic od treh do sedmih zjutraj, za 1 K 50 vin. povišane dnevne plače, delavci pa za 40 vin.
— Za organizirane brezposelne delavce v Ljubljani. Magistratni gremij je sklenil na svoji zadnji seji, da dobe brezposelni organizirani delavci v mestni posredovalnici dela posredovanje brezplačno. Glede izplačevanja brezposelne podpore je določil magistrat po posredovanju sodruga Etbina Kristana, da sc. izplačuje podpora naknadno za čas od 30. maja dalje.
— Iz Abdere. Najemnik kopališča Kolezi-ja je poslal magistratu prošnjo z mnogimi podpisi, da naj dovoli magistrat skupno kopanje moških in ženskih v Kolcziji. Magstratni gremij je odbil to prošnjo. Prošnjo sta podpirala samo obč. svetnika sodrug Etbin Kristan in g. Pain-iner. Pri gospodih klerikalcih in liberalcih se jc pokazala toliko hvaljena »naprednost« s tem, da so v lepem soglasju odbili prošnjo.
— Bravo, jeglič! V sobotnem »Slovencu« priobčuje mestni šolski nadzornik, voditelj šole na Grabnu in občinski svetovalec g. Jeglič »jPo-
' sflano«, v katerem pravi, da ga absolutno nič ne briga, kaj da piše »Zarja« o načinu vzgoje njegovih otrok in da bo že sam poskrbel, da bodo njegovi otroci pošteni katoličani in dobri državljani. Gospod Jeglič bi si bil lehko
prihranil to op&»vnn}e sv<ije gike« nad ubogimi otroci in bi raje enostavno dejal: Svoje otroke bom še nadalje pretepaj po živinsko. Gospod Jeglič pa naj bo prepričan, da bomo njegovo nečloveško postopanje z lastnimi troci še nadalje zasledovali in povedali javnosti, da je oče. ki pravi o sebi, da je pošten katoličan in zvest državljan in ki privezuje otroke ponoči k postelji, namesto da bi ,jim privoščil potreben počitek, nezmerno okruten človek, kateremu bi ne smela biti izročena mladina.
— Slavno ljubljansko policijo opozarjamo, naj nekoliko bolje varuje koristi ljubljanskih trgovcev. Neznani zlikovci so namreč že trikrat potrgali plakate tvrdke Gritzner. Malo njanj naj lovi ljubljanska policija »Velesrbe« in naj bolje pazi na javni red.
— Vodovod v Šiški prevzame s 1. avgustom mestna občina ljubljanska, ki je plačala šišenski vodovodni zadrugi 31.000 K odškodnine. Od L avgusta dalje bo oddajala občina vodo po 24 vin. za kubični meter.
— Mesarji v Šiški bodo smeli še do konca letošnjega leta klati živino v. lastnih klavnicah. — Živila, ki prihajajo na šišenski trg, bo pregledoval tržni nadzornik g. Ribnikar.
— Iz Sp. Šiške. Ljubljančani smo. Popisujejo nas; to je torej začetek. Upajmo, da po tem začetku še kaj drugega pride za našo zanemarjeno Šiško. Slabo znamenje je: Imenovanje g. Seidla za krajevnega načelnika. Z njim imamo slabe izkušnje. Pa — bomo videli. Malo »flajšterčka« je bilo morebiti potreba; no, nismo tako hudobni, da bi tega ne pripoznali. Čakamo pa radovedni, kako se razvije naša »inkorporacija«. Voda bo že z avgustom cenejša, kar bo ugodno vplivalo.
— Jesenice. Sodrugom, ki nameravajo posetiti shod v Bistrici v Rožu, naznanjamo, da pojdemo v dveh partijah. Eni pojdemo preko »hriba« peš, drugi pa z vlakom. Več povedo s. Cugvvitz, Marčič in Ogris.
— Bistrica v Rožu. V nedeljo 26. t. m. pop. se vrši v Bistrici shod konsumentov Bistrice in celega Roža. Lokal naznanjajo plakati. Začetek shoda ob 2. pop. O dnevnem redu: »Važnost organizacije konsumentov v sedanji dobi« govori s. Anton Kristan iz Ljubljane. — Pridite vsi na shod!
— Hrastnik. V nedeljo 26. t. m. ob 3. pop. bo velik javni ljudski shod z dnevnim redom: Politični položaj v Avstriji. Poroča sodrug Et. Kristan. Sodrugi in sodružice, agitirajte za ta shod. Nihče naj ne manjka!
— Občni zbor okrajne bolniške blagajne v Gorici. Preteklo nedeljo se je vršil v navzočnosti 25 delegatov članov in 9 zastopnikov gospodarjev redni občni zbor okrajne bolniške blagajne v Gorici. Zbor je otvoril in vodil predsednik sodrug Callini, ki je omenil v svojem poročilu, da je c. kr. namestništvo v 'I rstu z razpisom z dne 16. januarja 1914 št. V. III. 638/6 do 11 potrdilo izpremembo §§ 9 in 11 blagajniških pravil, sklenjeno na izrednem občnem
zboru dne 21. decembra 1913, glasom katere se odmera zavarovalnih prispevkov poviša od 4-25% na 4:50% in podporna doba se poviša od 25 na 30 tednov. Zastopnik gospodarjev, dr. Karl Podgornik, ki je bil na zadnjem občnem zboru pooblaščen, da pregleda spise, tičočih se zgradbe novega blagajniškega poslopja, se je v svojem poročilu prav laskavo izrazit o poslovanju načelstva in stavbenega odseka ter zaključil svoje poročilo z zagotovilom, da se je ravnalo v tem oziru povsem vestno in pravilno, kar je največja pohvala za sedanjo upravo; za poročilo se mu je zahvalilo predsedstvo in vodstvo blagajne najiskreneje. Mimogrede naj omenimo, da bodo dograjeni novi prostori, ki so se pričeli graditi v mesecu novembru lanskega leta, do 15. avgusta in da bo prve dni septembra t. 1. slavnostna otvoritev.
O tej stavbi, katera je ena izmed najlepših v Gorici, izpregovorimo kaj več o priliki. Poročilo so odobrili delegatjc. Prav tako so tudi odobrili statistično in blagajniško poročilo in računski sklep in izkaz premoženja za leto 1913., brez debate in soglasno. Blagajna ima okolo 10 tisoč kron prebitka ter je s tem rezervni sklad narastel na 182 tisoč kron. Sledile so volitve v nadzorovalni odbor in v razsodišče. V nadzorovalni odbor so bili izvoljeni: Budigua Edvard, Francelli Dominik, Drašček Josip in Koršič Josip od strani delegatov člarfov; Gle-ščič Ivan in Mozetič Alojzij od strani zastopnikov gospodarjev. V razsodišče so bil izvoljeni:	Cendcch Alojzij. Medvešček Josip in
Delpin Franc od strani delegatov članov: Sokol Franc in Perko Franc od vseli prisotnih na občnem zboru.
— Narodno-klerikalna jeza. Gospa »Edinost« se jezi nad »Piccolom«. ki je objavil poročilo pekovskega zadružnega pomočniškega zbora, ki je bil kakor pravi »Edinost«, naperjen proti narodni kruntirski organizaciji, kar pa ne odgovarja, resnici. Pomočniški zbor je nastopil le proti pekovskim gospodarjem, katerim pa je omenjena krmnirska organizacija zelo simpatična. Ali »Edinost« je tako malo poštena, da ne pove, da je bil oni pomočniški zbor, namenjen protestu proti splepom mojstrov, katerega so imeli pravico sc udeležiti vsi tržaški pekovski delavci, ker so bili povabljeni, torej tudi »narodni krumirji«. ako jih jc kaj, ampak niti z daljnogledom ni bilo videti nobenega. Samo govoriti o tržaških narodnih pekih ne zadostuje, in če so, je bila njih sveta dolžnost, da se udeleže onega zbora, kjer bi bili lehko zagovarjali svoje prijatelje gospodarje pred »napadi« socialnih demokratov. Preden sc jc dogodilo krumirstvo tržaških narodnih pekov v Pulju, jc zahajal na zadružna pomočniška zborovanja gosp. Pečar v družbi nekaterih svojih mandelcev. Ampak sedaj ga ni vleklo, tla so bila prevroča, zato pa je raje šel na sokolsko slavnost na Opčino. Seveda, tam je bilo veliko bolj varno. — Tudi ljubljanski klerikalni »Slovenec« se pokazuje, da je precej dobro informiran o delovanju pekovskih delavcev v Trstu. Izvedel je še celo. v kakšnem jeziku vlaga pekovski nmnnčmški pdhpr ,svn.u» vlncp. nn oortno oblast. To dokazuje, da ima »Slovenec«
tudi pri rečeni oblasti svoje špicelne, ki ?o menda ravno {ako dobri prijatelji tržaških pekovskih mojstrov, kakor oni gospodje, ki imajo svoj sedež na piazza Gascrma. Pekovski delavci so zelo hvaležni informatorju klerikalnega glasila v Ljubljani, ker sedaj vsaj vedo, pri čem da so in Se bodo znali za naprej ravnati in eventualno proti takim špicelnem, če bo treba, nastopiti. Kar se pa tiče jezika, ki se ga poslužuje pomočniški odbor napram eni ali pa drugi stranki, je to odvisno od slučaja ali pa predmeta, s katerim se pri raznih vlogah bavi, isato pa ni pomočniški odbor odgovoren ljubljanskemu »Slovencu« ali pa njegovemu, informatorju v Trstu. Tudi če se tržaški pekovski delavci poslužujejo poleg slovenskega še italijanskega jezika, so se vedno boljši Slovenci, kot pa ljubljanski klerikalci, ki se, če le morejo, poslužujejo nemščine, ker se jim zdi slovenščina »pregmej«.
— Obsojeni obrekovalci. »Železničar« poroča: Dva narodna junaka pred sodiščem. S. Josip Kopač ima res smolo s svojimi nasprotniki. Vsak hip čujemo, da ga je ta ali oni na-rodnjakovič okla!, seveda iz zasede, lepo na varnem, med svojimi. A če včasih, kadar je res potrebno, pokliče take poštenjakoviče na odgovornost pred sodišče, tedaj se mu pa pripeti. da se nima s kom boriti, ker so njegovi junaški nasprotniki zlezli pod klop. Tako sta stala dne 7. t. m. dva taka junaka pred sodiščem, Anton Petrovič, uradnik južne zelezmce iz Nabrežine, pred komenskim, in neizogibni in slavni naš Johann Škerjanc pred tržaškim sodiščem. Prvi je očital Kopaču, da je »največji lump socialistov, kar da dokaže s Cavo romano«, a drugi pa. »da sta s Kristanom vred kradla in goljufala«. Pri razpravi sta oba zlezla pod klop. Prvi se ni hotel ničesar spominjati, češ, da je bil vinjen in če je kaj rekel črez Kopača, da tega ni mislil nanj osebno, marveč le kot politika, a drugi se je izgovarjal, da je le nedolžno ponavljal Mrakove besede, za koje ue prevzema nobene odgovornosti. Za svojo nedolžnost je bil prvi kaznovan na 30 K globe ali 3 dni zapora in drugi na 20 K ali 2 dni zapora, oba tudi na plačilo pravdnih stroškov.
— Pulj. V nedeljo 12. julija je priredila tukajšnja hrvaško narodna stranka javen shod z dnevnim redom: 1. Izid volitev in kaj nas uče rpetekel volitve: 2. Splošna, tajna in proporcionalna volilna pravica za deželni zbor in občine. O izidu volitev je poročal dr. Skaljer. Hivatje imajo v novem deželnem zboru enako število poslancev kakor prej, pridobili so le na glasovih. Poročevalec je porabil to priliko in zabavljal na istrsko socialno demokracijo, češ, da je brez glave. No, to nas prav nič boli, saj vemo, da izvira to zabavljanje le iz jeze, ker ne drve istrski socialisti za narodnjakarji t-ez drn in strn. Sicer je pa čudno, da se istrsK! reakcionarci vseh barv najbolj boje ravno te brezglave socialne demokracije. Potem le na-
je dobro blago kakršnega nudi prava domača eksportna tvrdka
F, Čuden
Ljubljana 53, Prešernova ul. 1.
Zanesljive ure, uhani, prstani, verižice i. t.d!
I Zahtevaj le cenik za-~J | slotij in poštnine prosto j
Nizke cene! Solidna postt«£ba j
stopil na shodu predsednik istrske NDO. dr.
I ederin, ki je utemeljeval potrebo splošne in enake proporcionalne volilne pravice za deželni zbor. Za občine se pa zdi temu delavske- • mu voditelju taka volilna pravica odveč in nepotrebna. Na Pederinovein poročilu je zanimivo to, da je ta mladi voditelj razkril precej nevednosti ali pa svoje demagoške namene. Seveda š^Otmo sliši, če grmi govornik: »Od novega deželnega zbora zahtevamo tako itr tako volilno pravte*^« in naidejo se-vedno naivne duše, ki veruje. <ja je deželni zbor v tem oziru vsemogočen. DivPederin bi pa moral vedeti, da jc pri preosnovK^lilne pravic? za deželne zbore najmerodajnejši lfektor centralna vlada na Dunaju in državni zbor. Dokler sc resno ne bavi državni zbor s tem vprašanjem za vse avstrijske dežele, toliko časa bodo vse volilne reforme za deželne zbore le krparija. Zakaj v deželnih zborih imajo povsod odločilno besedo zastopniki privilegiranih slojev, ki se boje demokratične volilne reforme kakor hudič križa. Vse reforme, ki so se doslej uvedle v deželnih zborih avstrijskih dežel, so šle le za tem, da utrdijo in povečajo moč vladajočih strank in slojev. Istrsko delavstvo prav nič ne hrepni po reformi, ki bi jo zasnovali naši šovinisti vseh barv. Navzoča poslanca Laginja in Cukon sta obljubila, da se bosta zavzemala v deželnem zboru za splošno in enako volilno pravico. Obenem je pa izjavil Laginja, da hrvaški nacionalisti sploh še niu-»«jo programa, po katerem bodo delovali v deželnem zboru. Prepričani smo, da ga tudi nikdar ne bodo imeli, ampak da bodo »delovali« kakor nanese slučaj. Končno jc povedal tudi Laginja, da jc za Istro najbolje, če dobi zopet komisariat. Sedaj tudi vemo, kam pes taco moli in koliko je vredna zahteva po splošni in enaki volilni pravici. Vse je le pesek v oči nezavednemu ljudstvu.
— En sam glas gre okoli o Kolinski kavni primesi: da jc najboljši kavni pridatek, ki daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zato’jo naše gospodinje tako rade kupujejo in jo tudi drugje priporočajo. Zaradi svojih dobrih lastnosti se je Kolinska kavna primes priljubila v vseh krogih. Tudi zato jo imajo naše gospodinje rade, ker je pristno domače blago. Pripo-
rproiua ixr.Qi.r i1-,i'Zvrwui urictnfl. iiniUJlf.O
Kolinsko kavno primes m Vas opozarjamo v vašem lastnem interesu, da zahtevate v prodajalni vedno izrecno samo ta kavni pridatek!
— Cirkus Charles, ki pride prav kmalu v Ljubljano, ie sedaj v Trstu. »Edinost« piše o predstavah v cirkusu Charles: »Reči je treba, da je to res nekaj velikanskega. Cirkus ima prvovrstne moči in zasluži v polni meri splošno polivalo.« Dalje piše »Edinost« o prihodu cirkusa v Trst: »Da je organizacija cirkusa Charles v resnici vzorna, o tem priča žc dcjstv.o, da je imel ta cirkus zadnjo predstavo v Gorici predvčerajšnjem ob 4. pop., a že snoči ob pol osmih zvečer prvo predstavo v Trstu, vzlic temu. da šteje cirkus vsega skupaj kakih 300 oseb in preko 100 konj in poleg tega še preko 100 raznih zveri in divjih živali. Cirkus se je pripeljal z dvema vlakoma, vsak je imel po 100 voz.«
— Ljubezenski tlakomer, neprckosljiva veseloigra v treh delih, predvaja se danes v kinematodrafu »Ideal«. — Glavno vlogo *Rra Dorik Wixler. poznana iz »Rožnati ?reveljL.ek«. Tudi topot igra razposajenko, katero hoče ukrotiti nek simpatij poročnik. Kako to izvede, nam Jasno »ljubezenski tlakomer*, ki prav^Dčutno menja med dežjem in vetrom, jasno in oblačno, viharjem in solncem, dokler ne nastopi trajno lepo vreme.
IDRIJA.
  Gostinčar V Črnem vrhu-^V titulalia i»
imel poslancc Jos. Gostinčar v Črnem vrhu nad Idrijo javen shod. katerega se je udeležilo v dvorani gasilnega doma komaj sto ljudi vzlic temu. da ie bil shod pri dopoldanski maši v cerkvi naznanjen. Predsedoval je shodu Filip Rudolf. Ko je Gostinčar obral vse slabosti liberalne in socialistične stranke ter okrcal frama-sonsko časopisje, ki je sokrivo umora prestolonaslednika in podprl trditve s tem, da ie ne-kega urednika. »Slovenskega Naroda« srbski
Lahko delo briljantno plačilo pri uporabi
£rdd!
kreme n čevlje.
kakor tudi v slogu. Prav toplo priporočamo Pugljevo zbirko novel našim čitateljem. Knjižnica se naroča leliko pri upravništvu »Slov. ilustrovanega tednika« v Ljubljani, pa tudi pri vseh knjigarnah.
Socialni in strokovni pregled.
* Stavka pri Tomanu končana. Pretečeno soboto se je končala po pettedenskem boju stavka s popolnim uspehom za organizacijo. V pondeljek «o pričeli z delom. Natančnejše poročilo sledi.
občnega zbora. 2. Poročila funkcionarjev. 3. O razmerah lesnih delavcev v Ljubljani (poroča sodrug Mrkvička z Dunaja). 4. Predlogi in nasveti. Mizarji! Udeležite se polnoštevilno tega zbora.
Veleprima ogrska salama
5 kg kot vzorec v platno zavit K 10 60 franko po povzetju razpošilja
FRIEDMAN HERMAN tvornica salam
Szatmar Št. 202, Ogrsko.
= Reflektiram na stalne odjemalce. =
ZVEZA DELAVSKIH DRUŠTEV ZA KRANJSKO, KOROŠKO, PRIMORSKO IN ŠTAJERSKO
sklicuje za dne 15. avgusta 1.1. točno ob' 9. dopoldne v hotel »Ilirija« v Kolodvorski ulici
redni občni zbor
'Dnevni red: 1. Poročilo načelnikovo. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Predlogi in nasveti.
V zmislu § 10. zvezinih pravil vabimo vse podružnice, da se udeleže občnega zbora po svojih delegatih. Podružnice, ki imajo do 100 članov pošljejo enega delegata, za ostanke do 50 pa tudi enega. Troske za delegacije nosiio podružnice same.
Za Zvezi no načelstvo r
Viktor Zore,	Ivan	Mlinar,
tajnik.	predsednik.
Odgovorni urednik r Ivan Toka n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani,
Zahvala
Ob bridkem udarcu prerane izgube na šega ljubega soproga, oziroma očeta
aoaaanDnaDaoaaaDnDaaaBDDDaDDDnaaDaDa a	a
g	Kmečko	delavska	gospodarska	g
g	zadruga	v Dobravljah na Goriškem	g
r	r. z. z o. z.	u
g Zadruga ima v svojih kleteh veliko nmo- g a žino dobrega in naravnega vina svojih za- a g družnikov. Za pristnost od zadruge prodanega g g	vina se jamči.	g
g Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g
g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g
□ nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec. □ n	g
a	o
□□aoDDooaaaDaaaaaaaaaacmDDcaDaaiaaaa
Franca
se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsom sorodnikom, prijateljem in znancem, gg. kolegom ranjkega, preč. g. duhovnikom, kateri, so spremljali pokojnika k zadnjemu počitl|t. vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tudi g. govorniku za tolažilno besede pri predragi gomili ter izrekamo najtoplejSo zahvalo.
Bog plačaj vsem obilno.
Žalujoča rodbina Habicht.
Umetnost in književnost.
Naši zapiski. Zadnja številka našega znanstvenega glasila je posvečena spominu sodruga Dermote. To številko je uredil sodrug dr. Lončar. Iz njegovega peresa je tudi prvi članek v tej številki. Po prečitanju tega članka šele vsak spozna, kako velika izguba je zadela našo stranko s smrtjo drja. Dermote. Za to številko so napisali tudi članke:	Abditus,	dr.	Ivan
Žmavc iz Prage, K. Sch\veiger, dr. Josip Fer-folja, Anton Kristan, dr. Vladimir Jelovšek iz Zagreba, profesor. Jan Magiera iz Krakova in slavni češki pesnik Machar. Macliar pravi o Dermoti: »Bil je izmed onih, ki jim je določeno po usodi, da korakajo na čelu. Ne z zastavo, marveč z bakljo. In takih je malo ...« V prihodnjih številkah »Zarje bomo priobčili iz te številke članka drja. Lončarja in Abdita. Ta številka »Naših Zapiskov« prinaša tudi sliko drja. Dermote. — Ponovno opozarjamo vse sodruge, da se naroče na »Naše Zapiske«. Uprava je v Gorici.
Milan Pugelj: Mimo ciljev. V založbi »Sl. ilustrovanega' tednika« je izšel drugi zvezek knjižnice tega lista. Drugi zvezek prinaša 10 novel in črtic Milana Puglja, čitatelja Pugljevih novel razveseli dejstvo, da ni Pugelj nikjer banalen, da ne gloda že stokrat obdelanih snovi in da pripoveduje z lehkoto in v lepem jeziku. Originalen je skoz in skoz, tako v zasnovi
1 Savno! Najbogatejša zaloga vseh vrst ir	kakor tudi največja izbera zlat-
•¥ tu njne ;n srebrnine po jako niz-===== kih cenah. =====
ipSlfc! lahtcafte ccitfk, ki se razpeiifia zastonj
in poStnine prosto.
Samoi K 4*10
TovarniSka znamka, IKO
St. 410 Nikel anker rent. Rosk, jako dobro Idota samo K 4*10.
Delavske zadruge za Trst, fstro
in Furlanijo v Trstu
vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
X. zadružno leto od 1. julija 1913 do 30. junija 1914.
Mesečni račun.
Razpečano blago:
Zadružna doba 1913-1914	1912-191Š stopnjevanje
julij	K	261 590-35	117.755*85	143.834 50
avgust	„	280.064 71	122.047.42	158.01729
september	„	295.665 65	142.38206	153.283-59
oktober	„	351.29535	201.92176	149.337 59
november	„	345.033-23	210.59868	134.37073
dccetr.ber	„	410.881-75	213.325-53	199.556-22
januar	„	384.812-27	201.433-93	183.378-34
februar	„	338.308-02	200.029-36	138.27866
marec	„	393.516-60	263.489-12	130.027-48
april	„	406.034-85	247.248-25	158.786-60
maj	„	492.977-78	265.437 85	137.53993
Junij	,.	393.447-13	250.563-45	142.883 68
K 4263.591-69	2436 233 26	1827.358 43
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
regfstrovana zadruga z omejeno zavezo.
— Tovarna na Glincah pri Ljubljani. —
Priporoča se sl. občinstvu za izvrševanje
portalna, stavbena, pohištvena mizarska dela.
Prevzema kompletne oprave za
hotele,
kavarne, vile, gostilne,
privatna stanovan|a.
Vestnik
Izdeluje se v lastni najmodernejle opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo.
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
aru
, rnrik, Si Ljubezenski tlakomer, HjHfl |BFAI“
koncert VOjaSke gOuDe. Četrtek 23. Bučen smeh!	»r.. 1 m.. Bučen smeh! »»llillU IULHL .
KOLESA PRIZNANO NAJ BOLJŠA SEDANJOSTI X
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE tCŠTA ?T.1S NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA ZAH: TEVAJTE PRVI 5L0V.CENIK BREZPLAČNO
Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih ~na
= == čevljev =====
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & KS, Ljubljana ria Bregu.
Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu.
Cena	za	gospode ...... K	14-—	17*-
„	9	dame	K	12*—,	J5*_
9	dečke “I* ................K	10*—,	12*-
9	9	otroke....................£--------»=*—
iv	o*—	6*—
Garantirana kakovost po teh cenah. Cenejše vrste od kron 1-50 naprej
J9r-8!
(Varstvena znamka.)
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
Velika izbira!	Solidna	postrežba!
Dober tek
Je dobra stvar! Zanemarjaj je nikar
LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA'ULICA- 4 ' SEPZDRAVMK.-prariARU-D^ FR. DERGANC
Dober tek
Imaš vsak dan, ako vživas
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
—	^lT7*a,l3n.i3nL	stroj	eT7*	—=
_ m	in stroje za pletenje
J\yL»m*. (Strickmaschinen) **
za rodbino in obrt.
SprČ	Pisalni stroji Adler, fif
Vozna 3solesa,.wl Ceniki se dobe zastonj in franko. =====
Želodčni llkčr .FLORI AN “ je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman ku-po val draga In neprijetna zdravila!
Naslov za naročila: »FLORIAN”, Ljubljana.
Postavno varovano.
Pozor stavbeniki!
Pozor občinstvo!
Denarne vloce sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice. — Vloženi denar obrestuje po
Obratuje le h svojimi člani. Član postane, kdor vzame en opravilni dele* v znesku kron 20. Glavul dcleil c« kron 200. Zaveza enkratna: :: omejena, članov 700. ::
Eskomptuje: menice, devize, fakture. — Oskrbuje inkasso za svoje člane. — Daje predujme na vrednostne papirje in blago v Javnih skladiščih. Osebni t : : :	kredit.	:	:	:	:
od dne vloge do dne dviga. — Rentni davek plača iz II : :	svojega.	:	:	: :
Živahna zveza z Ameriko; v vseh krajih Združenih držav ima svoje zastopnike — zato oskrbi lahko vse potrebne informacije iz teh krajev
Za varčevanje ima
===: lične domače hranilnike.  —
A. & E. Skaberne
SLAVIJA
===== Potniki —	=
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
M	dH • • jL tl KraSne novosti spomladanskih in polletnih oblek, v • l i •
MM	Hvllnj ®lf H površnikov domačega izdelka. Za naročila po I jll! §11 I R D o
fpg| gl V Eli Jf 1 mari največja izbira tu- in inozemskega blaga.	(J	J	-“-A
■rl	viU mfla ------------------------  sajBiij«
^biim^ Mestni trg št. 19.