GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXIV ŠTEVILKA DECEMBER 1982 Naš pogovor ob koncu leta Pred iztekom starega leta se navadno vprašamo, kako pa v prihodnje. Še zlasti v sedanjih razmerah se nam to vprašanje pogosto pojavlja. Ker nas zanimajo izgledi za leto 1983 za našo delovno organizacijo, smo o tem povprašali »prvega« med nami, tovariša direktorja Pavla Noča, dipl. ing. Poslovno leto gre h koncu in verjetno so že znani približni okviri uspešnosti poslovanja v letu 1982. Povejte nam kaj o tem. Po pričakovanju je letošnje gospodarsko leto težko, saj se splošne gospodarske težave odražajo tudi v našem poslovanju. V letošnjem letu ugotavljamo, da smo bili v prvem polletju pri gospodarjenju znatno uspešnejši kot v nadaljevanju. Po desetih mesecih vidimo, da smo realizirali prihodek višje, kot smo predvidevali z dodatnimi ukrepi za boljše poslovanje. Ker so stroški presegli vse meje, temu primerno pa ni naraščal dohodek, s tem pada naša poslovna uspešnost. Zelo smo lahko zadovoljni s prodajo v mesecu novembru, k podobni realizaciji bi morali biti usmerjeni cilji tudi v zadnjem mesecu. Pod temi pogoji in pri dejstvu, da imamo zadosti surovin in naročil, bi morali doseči tak dohodek, da bi pokril planirane in predvidene obveznosti. To bomo mogli doseči s tehnološko in plansko disciplino ter mnogo bolj zavzetim delom, kot je bilo dosedanje. Že dlje časa govorimo o prestrukturiranju proizvodnje v delovni organizaciji, pri čemer mislimo na razvoj pnevmatike in hidravlike. Investicijski program TIO 2 je izdelan, pred nami vsemi je realizacija. Kako ocenjujete ta program? Kadar govorimo o prestrukturiranju naše proizvodnje, moramo imeti pred očmi poleg naših usmeritev v pnevmatiko in hidravliko tudi cilje v ostalih proizvodnjah z višjo stopnjo predelave: visokokvalitetni program pri verigah, strojegradnjo, orodjarstvo. Dejstvo je, da je sedaj pred nami program TIO II, ki vsebuje dopolnitev in modernizacijo proizvodne opreme v tozdu TIO. Program je postavljen ambiciozno, pa tudi pričakovani rezultati so izračunani zelo spodbudno. Pri programu je zelo ugodno, da predvideva investiranje samo v opremo, kar pomeni, da ima v tem času projekt prednost, posebno še, če je usmerjen izvozno. Poleg tega te investicijske naložbe pomenijo pri skrajno zoženih možnostih izvoza opreme za proizvodnjo verig in vijakov edino možnost vlaganja in garancijo za nadaljnji razvoj naše delovne organizacije. Sam program ima gotovo nekaj kritičnih točk. Med drugim je zelo pomembno, kako hitro ga bomo realizirali in kako bomo spoštovali dogovorjena načela za prestrukturiranje naše proizvodnje, kar v začetih fazah prav gotovo ne bo lahko. Veliko problemov se pojavlja v zvezi z zunanjetrgovinsko problematiko. Kakšna bo devizna bilanca Verige v prihodnjem letu? Zunanjetrgovinsko poslovanje je prav gotovo eno od ključnih vprašanj vsake delovne organizacije, ki ni pomembno samo v letošnjem letu, ampak bo še pomembnejše v drugem letu. Priznati moramo, da nam v letošnjem letu izvoz na konvertibilna tržišča ne gre po planskih predvidevanjih. Imamo nekaj opravičljivih razlogov, priznati pa moramo tudi svojo krivdo, saj naša prizadevanja na tem področju niso bila zadostna. Se vedno nismo vsi spoznali, da je izvoz ključ dobrega poslovanja za vsako delovno organizacijo, tudi za našo. Tem brezpogojnim dejstvom se moramo podrediti tudi mi pri planiranju izvoza v prihodnjem letu. Planiramo, da mora biti izvoz v prihodnjem letu na konvertibilno tržišče za okrog 20 odst. višji od letošnjih doseganj, kar se popolnoma sklada z resolucij skimi načeli. Pomembno je, da izvozu podredimo tudi uvozne možnosti, uvoz ne bi smel biti dosti večji od polovične vrednosti izvoza. Tako nedvoumno naša oskrba s surovinami iz uvoza je odvisna od naših prizadevanj in rezultatov pri izvozu. Že leto 1982 je bilo v znamenju stabilizacije, ki se bo nadaljevala v naslednje leto. Ali so vam že znani dodatni ukrepi, ki jih pripravlja ZIS? Resnici na ljubo moramo priznati, da v naši delovni organizaciji prave stabilizacije z vsemi posledicami še nismo občutili, saj se še vedno nismo pripravljeni odreči vsemu tistemu, ki ne izvira iz našega dela, nismo pripravljeni varčevati, nismo pripravljeni bolje izkoriščati delovnega časa itd. Pri pripravi planskih dokumentov za leto 1983 smo se kljub raznim resolucijskim izhodiščem znašli pred kupom neznank, saj ne vemo, kaj vse nam bodo prinesli dodatni ukrepi zveznega izvršnega sveta in splošno gospodarsko stanje v naši državi. Kljub temu je znano, da bodo ukrepi posvečali posebno pozornost zunanjetrgovinskemu’ poslovanju, investicijski politiki, likvidnosti in osebnim dohodkom. Radi ali neradi bomo morali te pogoje upoštevati tudi mi. Katerim problemom bomo morali v prihodnjem letu posvečati več pozornosti? Če govorimo na splošno, da bo prihodnje leto stabilizacijsko, moramo tem ciljem podrediti tudi naše delo in gospodar- jenje. Mislim, da je prva naša naloga brezpogojno izpolnjevanje planskih in izvoznih obveznosti ter oskrba s surovinami. To bomo dosegli z zavzetim delom, nesebično pomočjo med tozdi in DSSS ter z aktiviranjem vseh zastavljenih investicij. Pozornost moramo posvetiti tudi stroškom, saj njihovo nekontrolirano naraščanje lahko ogrozi našo dohodkovno uspešnost. Zanemariti ne smemo tudi financiranja tekoče proizvodnje, saj bodo temu problemu namenjeni, kot sem že omenil, tudi ukrepi zveznega izvršnega sveta. Če zaidemo zdaj še na drugo področje, ki bi prav tako zanimalo naše bralce, to je na vaše delovne naloge, ki jih opravljate kot direktor delovne organizacije. Kateri problemi vam povzročajo največ preglavic in kaj bi želeli spremeniti z namenom, da bi dosegli večje učinke? Problemi, ki se z njimi ukvarjam, so dvojni, in sicer v delovni organizaciji in izven nje. Pri slednjih pogrešam predvsem enoten nastop SOZD Slovenske železarne na domačih in tujih tržiščih. Uspešna rešitev tega problema bi prav gotovo pripomogla k povečanju in oplemenitenju naše prodaje kot tudi nabave. Prav tako bi si jaz in tudi vsak gospodarstvenik želel, dà bi bili pogoji poslovanja za celo naslednje go- spodarsko leto vnaprej znani, kar bi olajšalo planiranje- in poslovanje ter zagotovilo določeno sigurnost. Tako kot vsaka delovna organizacija tudi mi nismo brez notranjih problemov. Kot vso našo družbo tudi nas v Verigi muči nespoštovanje dogovorov. Včasih se znajdemo v taki situaciji, da lahko govorimo že o krizi zaupanja, zato je tudi koordiniranje med posamezniki, ki naj bi ga opravil direktor, včasih skoraj nemogoče. Če v notranji organizaciji še nismo napravili mnogo, pa moram na tem mestu poudariti, da smo v preteklem obdobju mnogo pozitivnega storili na področju reda v tovarni, kar predstavlja enega od naših osnovnih uspehov, ki je pomagal doseči zavidljivo proizvodnjo. In nazadnje, kakšne so vaše želje delavcem, ki združujejo svoje delo v Verigi, ob novem letu? Ob izteku starega leta se moram najprej prav vsem zahvaliti za sodelovanje, razumevanje, zaupanje in nesebično pomoč pri delu. Ob prihodu novega leta želim vsem sodelavcem, da bi uspešno prebrodili vse probleme in težave v delovni organizaciji, osebno pa še prav posebej želim vsem skupaj in vsakemu posebej mnogo veselja in zadovoljstva v družinskem krogu. Uredništvo da konca leta? Kako Pred nami je le še nekaj dni starega leta in kmalu bomo delali letni obračun gospodarjenja v naših temeljnih organizacijah in delovni organizaciji kot celoti. Od periodičnega obračuna za devet mesecev se je stanje nekoliko spremenilo, še zlasti to velja za tozd Vijakarno in TIO. Pogosto moramo odgovarjati na vprašanja, zakaj poslovni uspeh iz meseca v mesec po posameznih temeljnih organizacijah tako niha. Vzrokov za to je veliko. Eden najvažnejših je nedvomno vrednost in struktura realizirane prodaje v določenem mesecu. Že iz pregleda prodaje po prodajnih cenah in planskih lastnih cenah je razvidno, kako kaže z rezultatom v tistem mesecu. Seveda k temu dodamo še odstopanja dejanskih stroškov 'od planiranih, kar lahko bistveno vpliva na rezultat poslovanja. Dejansko nastali stroški v tekočem mesecu bremenijo vso proizvodnjo, ne le prodanih izdelkov in tako ostajajo v nedovršeni proizvodnji, polizdelkih in gotovih izdelkih. Dolžni pa smo sproti pokrivati fiksne stroške, ki v pretežni meri zajemajo vkalkulirani dohodek. Rezultat se nepričakovano lahko korigira zaradi prispelih izvoznih premij, za katere nikdar ne vemo, kdaj bodo plačane. Tako smo v oktobru dobili nakazilo izvoznih premij za tozd Vijakarno in Verigarno, vse pa so se nanašale na izvoz, realiziran v preteklem letu. Ker se večina našega izvoza realizira proti koncu leta, dobimo izvozne premije nakazane šele v naslednjem letu. Tako bo učinek višjega stimuliranja izvoza, sprejetega oktobra, viden v prvem polletju 1983. Vijakar-na je v decembru sprejemala program ukrepov za sanacijo stanja, saj je ob periodičnem obračunu januar—september izkazala izgubo. Izgledi pa so, da ob zaključnem računu Vijakarna ne bo imela izgube. Omenila sem že, da se je izguba zmanjšala za polovico. Na to je predvsem vplival visok obseg prodaje v oktobru in s tem v zvezi tudi zmanjšanje zalog. Novembrska prodaja je bila manjša od planirane, pričakujemo pa spet večji obseg prodaje v decembru. V ostalih temeljnih organizacijah je stanje podobno kot pri periodičnem obračunu. V Verigami in Sidrnih verigah je rezultat nekoliko večji, v Kovačnici pa se nadaljuje trend poslabšanja. Vzroki se ponavljajo že iz preteklih mesecev in so predvsem preseganje planiranih lastnih cen pri izdelavi bremenskih verig in zmanjšana prodaja dvoverižnih transporterjev. Tozd Orodjarna izkazuje primeren rezultat kot tozd skupnega pomena, pri tozd Vzdrževanje pa se rezultat zmanjšuje, kar je značilno za zadnje mesece leta. Že dalj časa se srečujemo s problemom financiranja obratnih sredstev. Na to vplivajo predvsem velike zaloge. Te so se sicer pri zalogah materiala delno znižale, prav tako nedovršena proizvodnja in gotovi izdelki. Povečale pa so se zaloge polizdelkov. V naj večji meri pa so porastle terjatve do kupcev, ki so večje za 40 % od stanja na začetku leta. Predstavljajo skoraj dvomesečno realizacijo. Velik del terjatev zavzemajo inozemske terjatve. Plačila od izvoza ne prihajajo v rokih, kot bi pričakovali, še zlasti velja to za blagovno menjavo z vzhodom. Vse to nam povzroča velike težave pri zagotavljanju likvidnosti. V oktobru je bila fakturirana realizacija 20 % večja od plačane, kar povzroča že omenjeni porast terjatev do kupcev. Ker je bila v novembru dosežena realizacija DO v višini 134 milijonov din in ker nam dovoljuje doseženi dohodek, smo se odločili za delno poravnavo osebnih dohodkov. Ta znaša 40 % na osnovo in se bo obračunala vsem delavcem v decembru. Pri tem smo upoštevali ocenjeni dohodek do konca leta, delež izvoza v celotnem prihodku in vse ostalo, kar določa družbeni dogovor. Za prihodnje leto bo družbeni dogovor spremenjen, odpravljen naj bi bil sistem indeksiranja. V prvem kvartalu pričakujemo omejitve pri izplačilu osebnih dohodkov. Gibali naj bi se nekje na povprečju izplačanih v letu 1982. Le če tozd predvideva višji porast dohodka, bo lahko povečal sredstva za osebne dohodke ob koncu prvega kvartala za 5 %. Družbeni dogovor je zdaj v obravnavi v sindikatih, predloga še nismo dobili. Več o tem bomo napisali v eni prihodnjih številk glasila. Že zdaj pa je jasno, da bo gibanje osebnih dohodkov postavljeno v še večjo odvisnost od dohodka. Vsa določila resolucije so usmerjena v omejitev osebne in splošne potrošnje v prihodnjem letu, kar bo vplivalo na padec osebnega in družbenega standarda. V zadnjih mesecih smo realizirali vsa plačila v zvezi s planiranimi investicijami. Izjema je izgradnja skladišča goriv in maziv v vrednosti 15 milijonov din. Likvidnostna situacija ni dovoljevala, da bi ta sredstva izločili. Predvidevamo, da bomo to uredili do konca leta. Nabava opreme je normalno potekala. Seveda smo se pri tem orientirali na domači trg in uvoz strojev z vzhoda. S konvertibilnega področja uvoza opreme ni bilo. Tudi za prihodnje leto ni boljših izgledov glede uvoza opreme. Na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije smo potrdili investicijski program TIO 2. Ta se že delno izvaja. Tako smo plačali nakup NC stružnice iz Prvomajske in delno že uvoz strojev iz CSSR. Za izvedbo programa pričakujemo naložbo Interne banke Slovenskih železarn v višini 20,000.000 din. Ker samoupravni organi SOZD investicije še niso obravnavali, bomo sredstva koristili v februarju, seveda potem, ko bodo sklepi DS SOZD in zbora banke pravnomočni. Ob koncu naj še ocenim poslovni uspeh leta 1982. Izgledi so, da bistvenih razlik od preteklih let ne bo. Še vedno ostajamo nizko akumulativni. Ostanek čistega dohodka bo namenjen obveznemu pokritju rezervnega sklada, skupne porabe, za poslovni sklad pa ne bomo ustvarili zadosti, saj ne bodo pokrite obvezne naložbe v celoti. To so obvezna združevanja v sklad za kreditiranje razvoja manj razvitih republik, za interesne skupnosti materialne proizvodnje, v sklade bank in podobno. Večino teh obveznosti smo v preteklosti pokrivali v breme obratnih sredstev, kar nam je povzročilo siromašenje le-teh. Tudi iz tega razloga je potrebna sanacija obratnih sredstev. M. Kozamernik Veliki trenutek — foto: Aleksander Novak Izvajanje sanacijskih ukrepov v tozdu TIO Poslovanje v tozdu TIO je obravnaval DS DO dne 15. 7. 1982, prav tako tudi skupščina občine Radovljica na seji 28. 7. 1982. Poleg izvajanja sanacijskih ukrepov je bil sprejet tudi sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v imenovanem tozdu. Poleg imenovanja ukrepa družbenega varstva so za samo poslovanje zelo pomembne naloge iz sanacijskega programa, ki jih je s svojimi zahtevami dopolnila tudi skupščina občine Radovljica. Po poteku štirih mesecev ugotavljamo stopnjo izvajanja in uspešnost ukrepov v tozdu za našo najperspektivnejšo proizvodnjo. 1. Kratkoročni ukrepi so se začeli izvajati takoj s ciljem, da do konca leta dosežemo polletno proizvodnjo, v vrednosti 90 mio din, in še zatečeno izgubo iz sredine leta pokrijemo. Izvajani so bili dokaj uspešno ukrepi s področja delovne in tehnološke discipline, planiranja, tehnologije, prodaje, izvoza, razvojne dejavnosti itd. Vse premalo je bilo še narejenega na področju nabave in s tem osnovnim pogojem za doseganje proizvodnje. V bodoče bo potrebno še večjo skrb posvetiti tudi prodaji in povezovanju z razvojem ter izvozu. Posebno dobro je bilo poslovanje v mesecu oktobru, ki nam je dalo pri realizaciji 19 mio din kar 4,5 mio din ostanka in v tem smislu predstavlja trenutno najakumulativnej-šo proizvodnjo v DO. 2. Dolgoročni ukrepi naj bi nam perspektivno pokazali usmeritve ter proizvodnje, kar je bila tudi z ozirom na naše prestrukturiranje osnovna zahteva IS in skupščine občine Radovljica. Vse te naloge so izredno natančno opredeljene v investicijskem programu. Dopolnitev in modernizacija proizvodne opreme v tozdu TIO je bila izdelana v novembru ter ugodno ocenjena tudi v okviru sozda SŽ. Po tem programu bi dosegli z oziroma na leto 1982 v končni fazi proizvodnjo, ki bi bila več kot še enkrat višja. Zato pa so potrebna investicijska vlaganja v višini okrog 130 mio din skupaj z obratnimi sredstvi, realizacija naj bi bila izvršena do konca leta 1985. Ta proizvodnja bi v končni fazi prevzela od ostalih tozdov tudi pomemben delež izvoza. Po izračunih je naložba dohodkovno uspešna, pa tudi odgovarja splošnim družbenim kriterijem za naložbe v SR Sloveniji. Ker smo v preteklem obdobju uspeli pridobiti zelo ugodne pogoje za nabavo dela predvidene opreme, smo z delnimi sklepi odgovarjajočih samoupravnih organov realizirali že nabavo nekaterih strojev ali pa sklenili ustrezne pogodbe. V tem smislu se izvajajo že tudi nekatere zamisli o prestrukturiranju 'dela naše klasične proizvodnje. 3. Kadrovske spremembe so bile eden od 'osnovnih pogojev tozda, da se je izguba iz leta 1981 sploh pokrivala iz rezervnih skladov. Po sklepu skupščine občine Radovljica je bil namesto vodje tozd TIO postavljen začasni poslovodni organ, ki že od avgusta opravlja svojo dolžnost. Do konca leta 1982 bodo izvršene tudi nadaljnje spremembe v proizvodnji ter operativni pripravi dela. Pri vseh teh spremembah in iz tega iizviraj'očih premestitvah pa ne simemo nikakor pozabiti, da izvajamo sanacijo naše perspektivne proizvodnje, zato se s posameznimi posegi moramo spri-jiazniiti. Zaključek: Izvajanje kratkoročnih ukrepov je bilo dobro, pozornost moramo nameniti problemom, ki še nastajajo. Izguba do konca leta bo zmanjšana, vendar pa po vsej verjetnosti ne bo odpravljena tako kot predvideva sanacijski načrt. Dolgoročni ukrepi v smislu realizacije programa TIO 2 predstavljajo v sedanjem gospodarskem položaju edino možnost investiranja in so zato pri preudarni kadrovski politiki resnično naša perspektiva. Pavei Noč K investicijskemu programu TIOII Z obravnavo investicijskega programa za modernizacijo proizvodnje elementov pnevmatike in hidravlike v tozdu TIO, po domače kar »programa TIO II«, na samoupravnih organih srno zaključili nadaljnjo fazo priprav pospešenega razvoja za proizvodnjo, ki ni brez razloga dolgoročno prednostno področje med začrtanimi smermi razvoja v naši DO. Pozitivna ocena programa kaže ma ustreznost strokovne podlage — samega investicijskega programa, prav tako pa tudi na zrelost delavcev DO; ko se ob realnem spoznanju in obstoječih možnostih nadaljnjega razvoja odločamo, da skupno postavimo temelje proizvodnji, ki nam zagotavlja trdnejšo perspektivo dsn nadaljnji razvoj in pomeni realno prestrukturiranje obstoječe proizvodnje. Program predstavlja kvalitetno napredovanje v proizvodnji DO in zasnova jie pomembna tudi s stališča razvoja konstrukcije izdelkov in tehnologije v samem tozdu TIO. Nova konstrukcijska zasnova izdelkov, ki so prilagojeni evropskemu standardu, in nova tehnologija, ki upošteva nove tehnologije litja, obdelave na avto- matih, obdelave na numerično krmiljenih strojih lin transportnih linijah, zagotavljata racionalno in prilagodljivo' malo in velilboserijsiko proiizvoidnjo eie» mentov. Takoj moramo povedati, da se z več kot dvakrat povečano proiizvoidnjo odpirajo problemi montaže, ki jo v tem delu programa rešujemo le z nekaterimi prijemi, prav tako tudi površinska obdelava. Oboje je predmet nadaljnjih strokovnih obdelav, .ki jih usmerjamo v pripravo programa TIO III, in bo obravnavan v prihodnjem obdobju. Povedati moramo, da bomo po novem konceptu spremenili tudi tlorisno dispozicijo obstoječih strojev in naprav, da bo proizvodnja tekoča z minimalnimi zalogami nedovršene proizvodnje polizdelkov din izdelkov. Velik in smel korak je bil storjen tudi pri izbiri proizvodne opreme. Zaradi omenjenih ali pa v tem času nikakršnih možnosti za uvoz strojev z zahodnega področja, smo izbrali ustrezno dosegljivo opremo, v kateri predstavljajo pomemben delež tudi stroji, ki jih bomo projektirali, konstruirali in izdelali sami v DO. Kljub zalo» gajiu, ki ni majhen, odgovorno stojimo za odločitvijo, saj so nam natančnejše študije pokazale, da smo take stroje sposobni izdelati in da bomo tako kljub času potrebnemu za pripravo dokumentacije, še najhitreje prišli do opreme, s čimer v razmeroma kratkem obdobju dosegamo osnovni cilj — fizično povečanje proizvodnje ob racionalnejšemu delu. Ko govorimo o značilnostih programa, povejmo še to, da gire v tem primeru za čisto investiranje v opremo, torej v stroje in naprave, ki bodo z delom dajali takojšnje rezultate in s tem takojšnje bistveno izboljšanje položaja proizvodnje pnevmatike in hidravlike, ki bo v nekaj letih sposobna zagotavljati enostavno in razširjeno reprodukcijo. Ob sedanjih kriterijih za prestrukturiranje gospodarstva je investicijski program zasnovan tako, da ga je možno realizirati v praksi, če se doseže konstrukcijo financiranja, ki se opredeljuje kot financiranje z lastnimi sredstvi (to so pa lastna sredstva tozda, združena sredstva znotraj DO, združevanja zainteresiranih izven DO), investicija tudi razmeroma v kratkem času ni Proizvodnja v novembru V novembru je bilo proizvedenih 1588 ton izdelkov, kar je 16 % manj, kot je bilo planirano. Odpremljena količina izdelkov je 3 % večja od planirane in kar 19 % večja od proizvedenih količin. Proizvodni plan je bil vrednostno presežen, količinsko pa proizvodnja zaostaja za predvideno. Tozd Vijakarna je plan presegla, posebno na internem trgu, ki pa je manj pomemben. Problematične so surovine, kar se predvsem odraža v kvaliteti in prekomernem izmetu. Odprema je dosežena 100 %, od proizvodnje je nižja za 7 %. Tozd Verigama je količinsko dosegla plan 100 %, nekoliko slabše je vrednostno doseganje. Pomemben delež predstavljajo verige z grabeži, strojno varjene metrske verige 4,6 do 9, ročno in strojno varjene metrske 4,6—9. Zaradi pomanjkanja materiala ni dosežen plan pri strojno varjenih metrskih verigah nad 9,0. Pri snežnih verigah za osebna vozila ni bil dosežen plan na račun snežnih verig za tovorna vozila in traktorje, pri zaščitnih verigah pa na račun verig z grabeži. Odprema je nižja od planirane za 6 % in prav za toliko je nižja tudi od proizvodnje. V tozdu Sidrne verige je proizvodni plan količinsko dosežen le 74 %. V Sidrnih verigah je problematičen strojni park, kar ima za posledico veliko popravil in slabo doseganje plana. Zaradi neurejenih dobav surovin je bilo izdelanih manj rudarskih verig. Odprema je presežena za 24 %. V Kovačnici plan ni bil dosežen niti količinsko niti vrednostno. Občuten izpad proizvodnje je bil pri transporterjih zaradi pomanjkanja verig in pri škopcih pa zaradi pomanjkanja delovne sile. Pomemben delež pri proizvodnji predstavljajo odkovki serijske izdelave. Odprema je nižja od planirane za 13 %, od proizvodnje pa je večja za 4 %. Količinska proizvodnja za november V tozdu Orodjarna in Vzdrževanje je proizvodni plan presežen. V Vzdrževanju je plan presežen kar za 87 %, izredno veliko je preseganje pri proizvodnji za eksterni trg. Tozd TIO ni izpolnil planskih obveznosti, saj je plan dosežen le 80 %. V novembru so bile izdelane večje količine ventilov za izvoz, kar pa vrednostno ni predstavljalo večje postavke. Zaradi slabe kvalitete je bil močno povečan izmet, težave so bile tudi pri oskrbi z materialom. V tem mesecu so bile okvare na dveh strojih, kar je imelo za posledico manjšo proizvodnjo. Odprema je bila dosežena v višini 67 %. Količinski in vrednostni podatki so prikazani v naslednjih tabelah : M. Vidic v tonah Tozd Eksterna proizv. Interna proizv. Skupna proizv. plan dos. ind. plan dos. ind. plan dos. ind. Vijakarna 261 281 108 — 2 — 261 283 108 Verigama 386 385 100 2 1 50 388 386 100 Sidrne ver. 310 169 55 729 603 83 1039 722 74 Kovačnica 150 125 83 51 22 43 201 147 73 DO VERIGA 1167 960 87 782 628 80 1889 1588 84 Vrednostna proizvodnja za november v 000 din Tozd Eksterna proizv. Interna prioizv. Skupna proizv. plan dos. ind. pian dos. ind. pian dos. fnd. Vijakarna 21.707 27.593 127 6 202 3367 21.713 27.795 128 Verigama 32.107 31.897 99 848 801 95 32.955 32.698 99 Sid. ver. 18.575 19.431 105 224.91 22.458 100 41.066 41.889 102 Kovačnica 17.818 16.703 94 7.505 3.164 42 25.323 19.867 79 Orodjar. 125 71 57 6.323 6.882 109 6.448 6.953 108 Vzdržev. 152 1.050 691 8.263 14.716 178 8.415 15.766 187 TIO 14.734 11.735 80 — 21 — 14.734 11.756 80 DO VERIGA 105.218 108.480 103 45.436 48.244 106 150.654 156.724 104 brez posebnih verifikacij in preverjanj. Poudarimo naj, da ne gre za to, da bi sie »bali« verifikacije programa na razno raznih komisijah. To ne, ker pa tako preverjanje zahteva ob administrativnem pristopu, ki mu je podvrženo, določen — lahko rečemo kar precejšen ■—• čas, smo tako pridobili na času, zato bodo pogodbe podpisane prej, oprema bo dobavljena hitreje, zato bodio nabavne cene nižje, proizvodnja bo hitreje dajala rezultate itd. To pa so vsekakor ogromne prednosti, ki se jih da dokaj enostavno tudi vrednostno opredel ufi. Vse doslej povedano sle zelo lepo posluša in nehote se človeku zazdi, da so ugotovitve in opredelitve skoraj »preveč optimistične«, da bi se lahko uresničile v praksi. Ugotovimo lahko, da vse postavljeno gradivo bazira na strokovnih podlogah, ki se dosegajo, torej so realne. Tudi ogled proizvodnje pri našem inozemskem poslovnem partnerju potrjuje pravilno usmeritev in izbiro tehnologije in naprav. Ob tej ugotovitvi nam preostane, da ocenimo le še sposobnost subjektivnega faktorja, nase žive sile in sposobnosti,, da te naloge izpeljemo po predvidenem programu. Iluzorno bo pričakovati, da bomo vsa nova tehnološka področja obvladovali brez težav. Potrebno bo spoznati, sie naučiti, obvladati, zavestno vplivati miai izboljšave. To ne velja samo za najbolj odgovorne posameznike, temveč prav za vse nastopajoče v verigi aktivnosti. Enovretensiki knivuljni avtomati za nas niso novost, pa kljub temu s takimi še nismo delali. Speljati moramo pripravo in zagon NC stružnice, tki jih bodo v kratkem sledili še drugi numerično krmiljeni stroji, postaviti in tehnološko obvladati dokaj fleksibilen transfer, ne, vse to niso mačje solze. Vsa priprava ustreznih strokovnih kadrov za te specialne tehnologije, ki smo jo izvedli, je brez dvoma potrebna, ni pa še zadosten pogoj, da bodo stvari stekle. Potrebno bo temeljito sodelovanje, tovariško -delo in veliko angažiranje, tudi preko normalnih delovnih obveznosti, na katere smo sedaj navajeni, da bodo stvarji stekle. Ne nazadnje, celoten pristop ik stvari mora biti angažiran do naj večje mere, od nosilcev pa se zahteva aktiven odnos tudi .pri obveščanju in ne na koncu tudi pri populariziranju stvari, da bo celoten kolektiv pravilno informiran o razvoju dogodkov in prizadevanjih. No, in ob koncu povejmo, da, če govorimo o postopnem vključevanju ostalih tozdov v program TIO, naj se to tudi opredeli in na tem postopoma tudi nekaj zgodi. Idejni projekt takega vključevanja obstaja in je bil pred časom dan poslovnim strukturam v premislek. V nadaljevanju so strokovne službe in poslovodni organi dolžni, da pripravijo operativne programe Vključevanja, kar pa bo, moramo biti realni, zahtevalo določen čas, ki pa ne sme biti predolg. Konkretni rezultat takih akcij je vključevanje V.ija-karrne, ki prevzema stružne avtomate, in Orodjiame, ki prevzema specifičen del proizvodnje. Zaključimo misel k vsemu temu, da ob težki situaciji, ki vlada danes v gospodarstvu, in ob težavah investitorjev le imamo program, .ki je ustrezen in 'ki ima tudi vso podlago za razvoj, zato »šanse«, ki jo držimo v rokah, nikakor ne zanemarimo. Gvido Melink Pregled — foto: Aleksander Novak Indukcijsko gretje Po naših delovnih obratih imamo najrazličnejše vrste peči, ki j:ih uporabljamo za normalizacijo izdelkov, poboljšan je izdelkov in orodja ter za žarje-nje žice. Vsem so nam dobro znane firme; kot so Ipsen, Di-dkerhoff, Ebner, Schmitz-Apelt in podobne. Poudariti pa moramo nekaj stvari. Vse te peči segrevajo vložek na različne načine, največ je električnih, nekaj pa tudi plinskih ali na olje. Vložek se segreva s konvakcijo in tudi s sevanjem. Delež sevanja je seveda močnejši pri višjih temperaturah električnih pepi, nii pa pomembna ta energija pri pečeh za popuščanje. Konvekcija pa je tem boljša, čim bolj se giblje plinska komponenta v peči. öe pogledamo hitrost plinov v Ipsen peči, vidimo, da velika hitrost, ki znaša 10 m na sekundo, skrbi za zelo dobro konvekcdjo in tudi za uspešno difuzijo pri cemen-taeiji ali ikarbonitriranju. ■— izdelki imajo zelo kvalitetno površiino, kar v klasičnih pečeh ni slučaj. Prav tako imajo dosti ožje tolerance dimenzij : — orodja zdržijo pri kovanju daljšo dobo; — pri menjavi so časi krajši in ni zastojev zaradi zagona; — prihranek na materialu je občuten, saj vemo, da je od-gor na klasičnih pečeh od 1,2 do 1,8 odst. Posebej moramo poudariti, da ima ta naprava dosti bolj ugoden vpliv na okolje, saj ne potrebuje ne dimnika, niti posebnih naprav za ventilacijo. Tudi potreben prostor je neprimerno manjši kot pri sedanjih pečeh. Delo je lažje, ker ni posebnih toplotnih obremenitev, segret je samo izdelek, sama peč pa vodno hlajena. Na prvi pogled, če primerjamo indukcijo z ostalimi pečmi, se nad zdi celotna naprava draga. Stro- Indukcijsko gretje surovcev Ro svetu se vedno bolj pogosto pojavlja nov način električnega segrevanja kovinskih izdelkov. To je indukcija. Naprave so modeme, sodobne in s svojo avtomatiko transporta pomenijo velik napredek v tehniki segrevanja kovin. Izdelek potuje skozi baikreno tuljava, ki ima določeno frekvenco. V tuljavi nastane pod vplivom električnega toka magnetno polje, ki menja svojo smer glede na frekvenco. V izdelku se inducira napetost, ki povzroča določen tok, ta pa zaradi upora v materialu vložka segreva izdelek. Praktično pomeni ta novi način precejšnjo spremembo,, prihranek in boljšo kvaliteto izdelkov. Ce vzamemo 'kot primer samo kovanje, ugotovimo oelo vrsto prednosti, kot so: — kratki časi ogrevanja, toplota gre direktno v izdelek, ne preko konvekcije ali sevanja. Casi sami so le četrtma časa, ki je potreben za segretje vložka v skladiščnem gorilnem sredstvu; — hitro in enakomerno segrevanje zmanjšuje prekomerno naraščanje zrn, površinsko razogljičenje in nastajanje ok-sidne kožice; — možno je točno zalaganje in s tem do velike mere avtomatizirati celotno segrevanje; — naprava je takoj sposobna za proizvodnjo; škovna primerjava energije, amortizacija in izgube materiala stoji v razmerju: indukcija pliln 49,1 69,1 olje (mazut) 65,1 Pri tem pa niso upoštevani: —■ manjši prostor; — manjša nevarnost vžiga in( — lažje delo. Pri samem izboru naprave moramo posebej upoštevati frekvenco. Poznano nam je, da je za površinsko kaljenje in taljenje kovin potrebna visoka frekvenca. Za kovaške surovce rabimo 4.000 do 10.000 Hz. Prav taka frekvenca je potrebna tudi za toplotno obdelavo verig. Tudi za verige nova tehnologija pomeni velik napredek, posebej pri proizvodnji vi-»okotrdnostnih verig. Možno je izvesti različno gretje ravnega dela in radiusa na členu ter s tem pripraviti verižni transporter v najbolj optimalne trdnostne pogoje. Prav taka peč teče sedaj v naši kovačnici na tretji liniji. Pomembno je, da je naprava narejena iz domačega generatorja, ki ga je izdelal Inštitut Jožef Stefan, induktorji pa so uvoženi. Sedaj so na vrsti tudi ostale linije kovačnice, še pored temi pa celotna naprava za poboljšan je verig do 0 13 mm, ki jo nujno potrebujemo. Ker generator še ni v celoti razvit doma, bomo kupil celotno napravo v inozemstvu. S tem lahko ugotovimo, da smo tudi v naši delovni organizaciji stopili na pravo pot razvoja, kar zadeva segrevanje surovcev in pobolj sanje verig iz visokotrdnostinih jekel. Prane Legat ZAHVALI Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem tozda Vijakarna zahvaljujem za pozornost, darila in lepe želje. Vsem skupaj želim v novem letu 1983 mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Kristina Malnar Vsem sodelavcem, posebno še OOS tozd Orodjarna, se iskreno zahvaljujem za izrečene čestitke in darila ob mojem jubileju. Franc Frelih Ogrevna peč V. linije pripravljena za obratovanje Kovaška ogrevna peč na zemeljski plin V. linije je bila te dni preizkušena. V obratovanju je bila toliko časa, kot zahteva čas sušenja. Delovanje peči je zadovoljivo in obenem pomeni še en korak naprej v programu prehoda ogrevanja odkovkov na zemeljski plin. Na mesto, kjer je bila do sedaj rotacijska peč CER (pogon na mazut), je tako postavljena komorna plinska peč z naslednjimi tehničnimi lastnostmi: namen peči — ogrevanje surovcev do 1150°C vrsta goriva — zemeljski plin število gorilcev — 2 kosa izdelana v TVL max. poraba plina na en go-rilec ■— 30 Nm3/h max. toplotni učinek ■— 456.000 Kcal/h max. temperatura — 1145 °C regulacija temperature — avtomatska zalaganje peči — ročno število vrat — 2 odpiranje vrat — pnevmatsko velikost vrat — 500 X 250 milimetrov koristna površina — 2070 X 800 mm zunanje izmere peči — 3110 X 2375 X 2017 kapaciteta peči — 300 kg/h Ogrodje peči je iz varjene konstrukcije, razen čelne stene, ta je iz ustreznih odlitkov. Obzidana je s Samotno opeko in izolirana z nabojno maso. Go-rilca sta postavljena v ogrevalno komoro tako, da je plamen voden po celotnem prostoru in se glede na vstopno smer obrne za 180° proti izhodu v dimnik. Plamena tako delujeta čimbolj enakomerno po vsem ogrevalnem prostoru in ne ustvarjata pregrevalnih con. Regulacija temperature v peči je nadzorovana s pomočjo pirometra in elektrokrmilnega sistema. Regulatorji plina in zraka so ustrezno nastavljeni in tako omogočajo pravilno izgorevanje zemeljskega plina. Za vžig skrbita pilotna gorilca, ki v času obratovanja peči stalno gorita v območju glavnih gorilcev. Odpiranje in zapiranje vrat je omogočeno s pnevmatsko opremo, ki je bila izdelana v našem tozdu TIO. Dimnik peči je postavljen izven zgradbe tik ob steni. Izdelan je iz pločevinastih peči in izoliran z nabojno izolirno maso. Ob vstopu horizontalnega dela dimnika v vertikalni del bo vgrajena loputa z avtomatskim sistemom za odpiranje in pripiranje, ustrezno z dejavnostjo v peči. Peč V. linije je obenem prva peč, ki je v celoti izdelana v TVL, razen visokotlačnega ventilatorja, ki je izdelan v FILBO — Bohinjska Bistrica. V tehnološkem procesu peč V. linije pomeni napravo, kjer se naj ogrevajo lažji odkovki. Do sedaj so se ogrevali odkovki različnih tež na IV. liniji. Vendar se mora priznati, da le-ta ni najbolj ustrezna. V bodoče se mora upoštevati, da bo IV. linija le za težje odkovke, V. linija pa za lažje. Meritve porabe plina na IV. liniji so pokazale, da izdelava lažjih odkovkov na tej peči ni ekonomična. Izgradnja V. linije obenem zahteva, da se ustrezni strojni park čimprej premesti iz stare kovačnice v nove prostore. Celotno napajanje vseh porabnikov zemeljskega plina v novi kovačnici je izvedeno iz vstopne regulirne plinske postaje. Glavni ventil je imel le 250 Nm3/h pretoka. Ta pretok je bil za vse porabnike plina še brez V. linije premajhen in peči so se same ugasnile, ali pa ni bilo moč doseči potrebno ogrevalno temperaturo. Sedaj pa je tudi ta problem rešen. Konec rioveiiiDra je bil montiran nov ventil, s pretokom do 450 Nm3/h. Ob delovanju novega ventila so lahko vse peči v pogonu in problemov z gorenjem ni več. Pri tem je upoštevano, da se v bodoče lahko montira še več morebitnih porabnikov plina v novi kovačnici. Franc Bregar Nova peč V. linije Čestitali so nam Ob priliki državnega praznika Socialistične republike Jugoslavije —• 29. novembra — vam pošiljamo prisrčne čestitke in najlepše želje tako direkciji /kot vsem članom kolektiva S2 Veriga Lesce. Prepričani smo, da poglabljajoče se sodelovanje med našima tovarnama služi boljšim j ugoslovansiko-p oljskim odnosom, razvoju socializma in miru v svetu v dobro Poljski in Jugoslaviji in tudi kolektivom naših tovarn. Kolektivu Verige želimo uspehov pri delu in zadovoljstva v osebnem življenju. V imenu kolektiva Iinodrut Zabrže direktor Stefan Augustinjak Obveščamo, da govorice, ki so se širile zoper delavca Verige Lesce — tozd Sidrne verige Silva PALOVSNIKA, niso resnične in da na škodo Gostilne Angelca v Hlebcah nikdar ni bila ukradena kakršnakoli opeka, za katero je bil neopravičeno in na podlagi lažnih obrekovanj obdolžen Silvo Palovšnik. Gostilna Angelca — Hlebce V galvaniki Kovinoplastike in Liva Slovenski pregovor pravi : »Več glav, več ve!« To spoznanje je vodiio tovariše iz kadrovske službe in tozda Verigarne, da so poslali štiri bodoče delavce nove gal-vanike na prakso v Kovinoplastiko Lož in v Liv Postojna. V Ložu so nas prijazno sprejeli. Tovariš Ožbolt, ki je vodja galvanike, nam jte pripovedoval, kako so se pri njih lotili investicije galvanike in čistilne naprave, v kolikšnem času so delo opravili, kdaj so pričeli s poskusnim obratovanjem, pripovedoval je tudi o njihovi kadrovski zasedbi ter o težavah in uspehih pri delu. Vtisi, ki smo jih dobili v Kovinoplastiki Lož, so bili zelo ugodni. Spoznali simo, da je bila njihova investicija dobro premišljena, da so od vsega začetka vedeli, kaj hočejo. Imajo dve galvanski liniji, linijo bobnov in linijo obešal. Obe sta avtomatski. Linija bobnov je vodena z mikroprocesorjem, ki so ga izdelali s pomočjo inštituta Jožef Stefan. Druga linija z obešali deluje tako, da ima program luknjan na karti-oo, s katere čitalnik bere in vodi vozičke z obešali po liniji. V Kovinoplastiki ima j o elektrolite kislega cinka brez kom-pleksantov. Zanje so se odločili zaradi lege Loža na kraškem terenu in zelo strogih kriterijev pri odpadnih vodah. Za delo v galvaniki uporabljajo zaprt vodni tokokrog, to pomeni, da odpadno vodo z obeh linij reciklirajo in vadijo nazaj. S tem so hkrati veizanj na kvalitetno čiščenje odpadne vode z linij. Vsaka površnost pri reciklaži vode se maščuje in odraža na galvansko obdelanih izdelkih. Čistilna naprava ima zbiralne, razstrupljevalne in nevtra-lizadijske bazene, filter prešo ter kolone za kationsko in ani-onsfeo izmenjavo vode. Delo v galvaniki poteka v dveh izmenah. Zjutraj vodja izmene pregleda linijo, Vklopi napravo '(avtomatiko, usmernike, črpalke, grelce itd.), uravna gostote toka in razporedi delavce. Približno uro po pričetku dela pridejo z obeh linij prvi pocinkani izdelki. V tem času opravita tovarišici iz laboratorija analize vseh elektrolitov in kopeli, poskrbita za dodatke in popravila le-teh. Delavci, ki poslužujejo liniji, medtem opravljajo pomožna dela, kot so či- ščenje filtrov, zamenjava elektrod in podobno, nato pripravijo obešala, oziroma napolnijo bobne. Polnjenje, praznjenje obešal in bobnov teče brez odmorov do devete ure zvečer. Od takrat pa do konca izmene se obešala iin bobni le praznijo. Delavci medtem spet opravljajo pomožna dela čiščenja linij, delovnega mesta in vse galvanike. Zelo dobro imajo vpeljano medfazno kontrolo izdelkov. Skrbijo, da izdelki, ki so potrebni galvanske obdelave, niso škajasti in ne preveč umazani, ves čas kontrolirajo nanos cdn-kovih prevlek ter končni videz izdelkov. Opravila v galvaniki so v Kovinoplastiki razdelili tako, da niso možni zastoji zaradi bolniških in drugih izostankov. Negujejo tovariške medsebojne odnose. Večkrat so že bili pohvaljeni kot vzoren kolektiv. Kljub prijaznemu sprejemu so vtisi iz Liva drugačni. Če opredelimo galvaniko v Ložu kot vzorno, za tisto v Postojni tega ne moremo trditi. Tovarišica Otaničarjeva, ki je vodja galvanike v Livu, nas je seznanila z delom pri njih. Imajo avtomatsko linijo bobnov in polavtomatsko linijo obešal ter linijo elokslranja. Za cinka-nje uporabljajo alkalne cianide cilnkove kopeli. Delo poteka na enak način kot v naši stari gal-vamiiki, s tem da so njihove linije v lepih novih prostorih, z zelo dtabro izvedeno ventilad-jo. Zastojev zaradi bolniških in drugih izostankov ne manjka. Delavci v galvaniki sami vklap-ijiajo avtomatiko, usmernike, grelce, črpalke, skrbijo za elektrolite in kopeli. Poljubno prekinjajo delo na liniijiah, predvsem na avtomatski z bobni. Linija obešal je polavtomat-sfca. Delo na njej poteka tako, da delavec naloži izdelke na obešala, jih dvigne z vozičkom in po postopku ročno vodi od kopeli do kopeli. Na koncu linije izdelek razloži. Pri delu na tej liniji ima človek velik vpliv na kvaliteto galvanske prevleke. Medfazne kontrole izdelkov skoraj nimajo. Za čiščenje galvanskih odplak imajo tudi v Livu zaprt sistem čiščenja odpadnih vod z ionsko izmenjavo. Opisala sem, kako delajo v Ložu in v Postojni. Kako pa bo v naši novi galvaniki? V prejšnji številki našega glasila je bilo opisano delo avtomatske linije z bobni. Ta bo pričela s poskusnim delom v januarju 1983. Druga linija obešal, ki je bila predhodno mišljena kot polavtomatska, bo pričela s poskusnim delom predvidoma ob koncu prve polovice leta 1983. Krmiljena bo z mi- kroprocesorjem. Istočasno z zagonom druge linije mora biti končana tudi nova čistilna naprava. Kakšen režim dela bo v novi galvaniki? Vsi, ki smo predvideni za delo v njej, si želimo, da bi bilo naše delo tako dobro ali še boljše, kot je v Kovinoplastiki Lož. S premišljeno in dobro organizacijo dela, z upoštevanjem vseh tehnoloških postopkov, tudi tistih mnogo pred galvansko obdelavo, lahko zagotovimo dobro kvaliteto galvanskih prevlek in čim boljšo uvrstitev naših izdelkov na domačem in tujem trgu. Marjana Melink Deset let kulturnega snovanja Letos, meseca februarja je minilo deset let, odkar se je aktiviralo kulturno društvo Veriga s folklorno skupino in dramsko sekcijo. Meseca septembra pred desetimi leti se je uradno registrirala pri upravi za notranje zadeve, pri skupščini občine Radovljica in se včlanilo v Zvezo kulturnih organizacij Radovljica. Ustanovljeno je bilo na osnovi izvedene ankete pri mladinski organizaciji in na pobudo njenega predsednika ob priliki praznovanja 50-letni.ee Veriga Lesce. Dramska sekcija je kmalu zatem zamrla zaradi kadrovskih, prostorskih in finančnih težav. Folklorna skupina se je vedno bolj krepila kljub težavam in problemom, obenem pa je vzgajala mlade plesaloe vse od leta 1977 na osnovni šoli F. S. Finžgar v Lescah. Ta folklorna skupina se je v istem letu priključila v KPD SŽ Veriga Lesoe kot pionirska sekcija in uspešno deluje še danes. Leta 1978 simo v društvo pritegnili še mešani pevski zbor, ki je na začetku deloval v trgovskem podjetju Murka, nato pa še kot dekliški zbor v DPD Svoboda Lesce. Tako se je KPD Veriga Lesce razvilo v desetih letih v močno kulturno društvo, saj šteje skoraj 100 članov. Za seboj ima več kot 460 javnih nastopov in dvakrat več rednih vaj ter 150 starih milijonov denarnega prometa. Društvo ima na razpolago deset parov gorenjskih narodnih noš za starejšo folklorno skupino in sedem parov za pionirsko FS, 24 oblek za mešani pevski zbor, v izdelavi pa je še sedem parov prekmurskih narodnih noš. Starejša folklorna skupina obvlada enourni program gorenjskih plesov ter venček prekmurskih in istrskih plesov. Pionirska folklorna skupina obvlada 30-minutni program gorenjskih plesov, mešani pevski zbor pa za celovečerni program revolucionarnih, borbenih in drugih pesmi. Do sedaj izvedem nastopi so bili širom po naši domovini in tudi v tujini. Društvo je v času svojega delovanja imelo štiri redne občne zbore, dva izredna, deset letnih konferenc, šest razširjenih sej, 120 rednih sej upravnega odbora ter 21 izrednih sej upravnega odbora. KPD je v času svojega obstoja organiziralo več folklornih srečanj ter sodelovalo na številnih srečanjih, za kar je prejelo številna priznanja in nagrade. KPD SŽ Veriga Lesce je do letos izreklo 25 priznanj članom in sodelavcem. Desetletno ustvarjalno delo na kulturnem področju je KPD proslavilo 20. 11. 1982 s slavnostno sejo upravnega odbora. Te seje so se udeležili številni člani društva in predstavniki drugih društev ter ustanov, ki so društvu izročili spominska darila in izrekli čestitke. KPD je ob tej priliki izročilo 22 priznanj oz. priznanj s plaketo društva posameznikom za dolgoletno in požrtvovalno delo ter prispevek pri rasti kulture. Priznanja oz. priznanja s plaketo so prejeli naslednji po- Beguš Franci Bizjak Bogdan Dimitrov Pavel Fajfar Ivan Globočnik Metka Globočnik Franci Hrast Dane Hozjan Jože Kapus Mojca Kapus Irena Kocjančič Jože Koder Nada Kralj Borut Ličar Francka Pogačnik Mateja Rauh Bojan Razinger Jaka Repe Dušanka Rupar Brane Stopar Tone Šiška Andra Vidic Mira Zupan Maja KPD Veriga je ob tej svečanosti prejela tudi priznanje Kulturne skupnosti Radovljica. Priznanje je prejel tudi predsednik društva. Priznanje s plaketo je bilo dodeljeno društvu s strani delovne organizacije Veriga na slavnostni seji DS DO ob priliki praznovanja 60-letnice DO Veriga. Istega dne, 20. 11. 1982, ob 18. uri, je bila na Bledu organizirana tudi kulturna prireditev v počastitev 10-letnioe društva, dneva republike, v okviru aktivnosti ZSJ pod pokroviteljstvom KOOZS Veriga Lesce in v sodelovanju KOSKS Lesce. Na tej prireditvi so se predsta-' vile vse domače sekcije. V goste smo povabili še FS Zarja iz Že- lezne Kaple. Na kulturni prireditvi smo na podlagi sklepa UO in razširjene seje KPD podelili 23 zahval s plaketo društva naslednjim društvom in posameznikom za večletno uspešno sodelovanje In finančno pomoč: Perc Marta Golc Vinko Klančnik Gregor Slivnik Kristel Gantar Zvone Boštjančič Karel SPD Zarja — Železna Kapla KUD Beltinci RKUD — Duro Bakovič Slavonski Brod DPD Svoboda Lesce Turistično društvo Lesce KOOZS SŽ Veriga Lesce OSS ZS Radovljica ZKO Radovljica Kulturna skupnost Radovljica OŠ F. S. Finžgar Lesoe DO SŽ Veriga Lesce Poslovalnica Kompas Bled Turistično društvo Bled Komisija za kulturo pri KOZS SOZD SŽ KPD Prežihov Voramc Ravne na Koroškem KPD Rudi Jedretič Ribno Trgovsko podjetje Murka Lesce Kulturno prireditev si je ogledalo skoraj štiristo ljubiteljev kulture, kar je za festivalno dvorano skoraj že rekord za take in podobne prireditve. Na prireditvi je bilo tudi precejšnje število delavcev naše DO, med njimi tudi glavni direktor tov. Noč Pavel, ki je zadnje čase redetn gost kulturnih prireditev. Za to kulturno prireditev in počastitev 10-letnioe je društvo izdalo 60 tiskanih plakatov, 1.550 'osebnih vabil, 1.000 spominskih značk in 150 spominskih robčkov. S to kulturno prireditvijo oz. praznovanjem desete obletnice društva KPD zaključuje dokaj aktivno in pestro obdobje v tej organiziranosti in pod tem vodstvom. Jože Hozjan predsednik KPD SŽ Veriga Lesce sameznifci : Nastop pred Park hotelom na Bledu Po tehnična spoznanja in motive v Verigo Ciani foto krožka OŠ Karavanških kurirjev NOB s Koroške Bele smo dobili dovoljenje, da si ogledamo tovarno Veriga in da lahko napravimo posnetke zanimivih delovnih prizorov in izdelkov. Tako se nas je meglene delovne sobote v novembru odločilo 18 članov krožka, da izkoristimo to enkratno priložnost. Ob vhodu v tovarno nas je najprej ustavil strogi vratar, tako da smo že mislili, da s fotografiranjem ne bo nič. Kmalu je prišel vodič-strokovnjak, ki nam je povedal precej zanimivih podatkov o tovarni in nas opozoril tudi na nevarnosti. Tovarno smo si nato ogledali, hodili smo iz ene proizvodne dvorane v drugo. Imeli smo priložnost opazovati delavce v kovačnicah in pri drugih velikih in vrtečih se strojih. Njihovo delo, ki še zdaleč ni lahko, smo tudi fotografirali. Posebno zanimanje so nam vzbudile verige, ki jih delajo od majhnih do ladijskih, te so se nam zdele tako ogromne. Z nami so bili še 4 člani našega šolskega kovinarskega krožka. Tudi oni so prišli na svoj račun. Dobro so si ogledovali stroje, ki delajo razne vijake. Posebno so bili zadovoljni z ogledom proizvodnje v dvorani, kjer delajo regulacijske sklope. V šolski temnici smo filme razvili, napravili pa smo že tudi fotografije. Ko smo jih sušili, so se pred nami še enkrat razvrstili dogodki in motivi iz proizvodnih hal, zanimivo zloženi odkovki in verige, na katerih se poigravata svetloba in senca. Nekaj najbolj uspelih slik smo poslali na razstave in natečaje. Lahko se pohvalimo, da smo za naše slike s podobnimi motivi iz poprejšnjih obiskov tovarne prejeli nemalo priznanj. Že četrto leto sem član foto krožka, v tovarni tokrat nisem bil prvič, toda priznam, da vsakokrat najdemo vedno nove motive. Ob takih obiskih spoznavamo tudi razne poklice, načine dela, kar je vse po svoje zanimivo. Naš krožek želi kolektivu Verige še v prihodnje veliko delovnih uspehov in srečno novo leto 1983. Aleksander Novak 8. r. OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela Foto krožek pred vstopom v Verigo Osnovnošolci pri nas Delovne organizacije to tako tudi Veriga so vedno bolj zaiin-tenesinane za sodelovanje z osnovnimi šolami. Vzpostavitev >teh stikov se vedno bolj odraža tudi že v normativnem urejianju teh odnosov. Spoznali smo, da že osnovnošolski mladini manjka pravilnega spoznavanja in usmerjanja v tiste tokove našega družbenega življenja, ki nam pomeni bodočnost in razvoj. Naša delovna organizacija je zelo intenzivno pristopila k iskanju stikov in k sodelovanju ž osnovnimi šolami v našli občini. To sodelovanje je usmerjeno predvsem v spoznavanje naše dejavnosti, proizvodnih programov, samoupravnih odnosov, nasploh v spoznavanje življenjskega utripa nekega 'kolektiva. Tempo našega družbenega razvoja je dokaj hiter, zato ne smemo zamuditi pravega trenutka v usmerjanju mladine. Pobuda članov foto 'krožka OŠ Karavanških kurirjev NOB s Koroške Bele je bila zato še toliko bolj dobrodošla. S pripravo razstave slik, ki predstavljajo naše izdelke oziroma del našega proizvodnega programa, pomagajo pri spoznavanju nas in naše delovne organizacije. Razstavo si je ogledalo mnogo naših delav-oev, saj je bila postavljena v prostoru, kjer potekajo sestanki samoupravnih 'organov in D PO. Vabilo na ogled razstave smo poslali tudi v vse osnovne šole v radovljiški', občini. Aktivnost članov foto krožka iz OŠ Koroška Bela naj bo spodbuda za takšno in podobno dejavnost učencev OŠ v naši soseščini. Vsem učencem in članom foto krožka iz OŠ Koroška Bela želimo čimveč učnih uspehov to uspehov pri razstavljanju njihovih slik. DPO Kegljanje Od 8. novembra do 4. decembra je potekalo na kegljišču Doma upokojencev Radovljica občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju za leto 1982. Na tekmovanju je skupaj nastopilo 110 žensk in 370 moških ali skupaj 480 članov sindikata iz 60 OOZS in KOOZS. Razveseljivo je, da je bila ekipa Verige najštevilnejša in je imela tudi največ uspeha tako med posamezniki kot tudi ekipno. Rezultati : Moški do 40 let: 1. Stroj Miloš, Elan — 223 kegljev 2. Pristavec Boris, Veriga — 216 kegljev 3. Toman Tomo, Iskra Lipnica — 212 kegljev 4. Lotrič Franc, Veriga — 210 kegljev 6. Šlibar Marjan, Veriga — 209 kegljev 10. Ravnikar Rudi, Veriga — 205 kegljev 261 tekmovalcev Moški nad 40 let: 1. Bevc Jože, Veriga — 216 kegljev 2. Manko Drago, Merkur Radovljica — 215 kegljev 3. Gros Franc, Veriga — 214 kegljev 10. Vidic Miha, Veriga — 202 keglja 11. Zajc Stane, Veriga — 201 kegelj Skupno 99 tekmovalcev Moški — tekmovalni razred: 1. Fister Lovro, Veriga — 262 kegljev 2. Žemva Franc, HTP Bled — 213 kegljev 3. Zupanc Drago, Obrtno združenje Radovljica — 211 kegljev Ženske do 40 let: 1. Ravnikar Ivanka, Dom Janka Benedika — 198 kegljev 2. Galič Marija, Plamen Kropa — 188 kegljev 3. Rihteršič Meta, Dom Janka Benedika — 188 kegljev 6. Maurer Katarina, Veriga —• 168 kegljev 26. Stržinar Cilka, Veriga — 152 kegljev 28. Teskač Marjana Skupno 88 tekmovalk Ženske nad 40 let: 1. Rakovec Marija, Kemična tovarna Podnart — 165 kegljev 2. Kunčič Štefka, Društvo upokojencev Radovljica — 156 kegljev 3. Ristič Albina, Lip Bled ■— 155 kegljev 16 tekmovalk Ženske — tekmovalni razred: 1. Zore Marjana, Iskra Otoče — 233 kegljev 2. Ulčar Nada, Vezenine Bled — 195 kegljev 3. Tonejc Majda, Veriga — 171 kegljev 5. Tonejc Dora, Veriga — 153 kegljev 6. Gatej Romana, Veriga — 146 kegljev Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: tozd TIO: tozd Verigama: tozd Kovačnica: tozd Vijakarna: Ažman Melita Grebenar Terezija Vrečko Milan, Brežnjak Vidoje, Mrak Janez Lojen Dino Prišli iz JLA: tozd TIO: Portič Zdenko tozd Vzdrževanje: Vidic Aleksander Prenehali z delom: tozd Verigama: tozd Vijakarna: tozd Orodjarna: tozd Sidrne verige: tozd TIO: tozd Kovačnica: Smolej Elizabeta, Benedičič Bogdan Ribič Mira Čadež Jožef Savanovič Zoran Ferjan Roman Role Jože Poročili so se: Hrovat Franc iz Tehničnega sektorja Rodili so se: Zupan Ivu iz tozda Vijakarna hči Alenka kadrovska služba NESREČE PRI DELU V mesecu novembru so se ponesrečili tile delavci: Gruber Jože Salihovič Redžo Korošec Anton Heberle Rezka Podlipnik Gregor TOZD Orodjarna TOZD Kovačnica TOZD Sidrne verige TOZD Verigama TOZD TIO Ambulanta prve pomoči je posredovala 474-krat, in sicer: Urezi in ubodi 32-krat Opekline 12-krat Udarnine in stiskanine 12-krat Odrgnine in razpoke 22-krat Glavoboli in zoboboli 109-krat Tujki v očeh 6-krat Želodčne slabosti 20-krat Prehladi, bolečine 26-krat Previjanje poškodb 61-krat Merjenje krvnega pritiska 66-krat Ostale intervencije 108-krat V mesecu novembru smo zabeležili 3 začetne požare, in sicer enega v TOZD Sidrne verige, enega v TOZD Vijakarna in enega v TOZD Verigama. IZ SVD Ekipno ženske: Ekipno moški: 1. Dom Janka Benedika — 1. Veriga — 1329 kegljev — 714 kegljev — 85 točk 189 točk 2. Iskra Otoče — 713 kegljev 2. Elan Begunje — 1238 keg- 60 točk ljev — 112 točk 3. Plamen Kropa — 647 keg- 3. Iskra Otoče — 1184 kegljev ljev — 48 točk — 74 točk 4. Veriga — 644 kegljev — 38 točk Ekipno skupaj: ženske moški skupaj 1. Veriga 38 189 227 2. Iskra Otoče 60 74 134 3. Elan 10 112 122 V. Bogataj ZAHVALE Ob nenadni izgubi dragega očeta Vinka Grlica se zahvaljujem tozdu Sidrne verige za denarno pomoč namesto venca, sodelavcem pa za izrečena sožalja. hčerka Rezka Novak z družino Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta Valentina Primožiča se iskreno zahvaljujem sindikatu DSSS, tozdu Sidrne verige, Zvezi borcev Veriga in Zvezi borcev Lesce za podarjene vence in izražena sožalja. Posebna zahvala gasilcem in godbi na pihala. Hvala govornikom — tovarišem Krivcu, Ažmanu in Strgovšku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala vsem sosedom za darovano cvetje in nesebično pomoč ter vsem, ki ste ga v tako velikm številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sin Zdravko z družino in vsi njegovi Ob nenadni smrti mojega očima Jožeta Anderle se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in OOS tozd Vijakarna za izrečena sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Irena Krničar z družino P 1 M. • X» • • • (Poizkus inventure, itd.) Čas je praznikov napočil, jaz se nisem še odločil, kam bi šel teh prostih dni, da pozabil bi skrbi. Za predujem vam svetujem Šilce, petoro, za žegenj, uverturo. Bodi žegenj dl’ pokora, misel pametna bo nora, da šestkrat pet je dva, da silvestrovati se ne da na tujem, ne doma; devalvacija tega ne da! Lepše pihamo v trobento, slabše slišimo poanto, da v hotelih bi ne b’li, ampak v krajevni skupnosti. Če bog že bil je golorit, se nam odkrije svit, da za lastno praznovanje je primerno stanovanje. Vemo, da so lačni, bosi in drugačni, za praznik pa vsi siti, polnili bomo riti, zraven pa negodovali, da nam višji niso dali, vse to pričakovano, večkrat vzeto, manjkrat dano. Preteklo nam leto, vse bolj prekleto, kaže na zdrahe pretekle epohe. Prašek, nafta, kava, misel edina prava vedno bolj nam govori, da komande prave ni. Če delal boš bolj, le za družbo zgolj, te bo družba zganila, racionalno zmislila. Ne maram omenjati vojne, rad bi omenil le ognje, ob katerih ljudje se tope, vino pijejo, meso si laste. Sprašujem atomsko centralo, če nam bo res gnalo vse te apetite, nas in vse te hipokrite? Sprašujem vse te analitike, poslance naše politike, če bo res le za sol, ali živeli bomo na pol. Kdor ni ciganke ljubil, je marsikaj izgubil, one ti vse povedo, kam je izgubljeno šlo. Za prihodnost nam cigan pove, kam naša magistrala gre, naj se še tako oklepamo, živimo, životarimo in krepamo. Vprašal sem ženo : Zakaj tako kléno, zahtevaš od mene plačo kompletno?, ona mi pravi: to ni etiketno. Vse, kar ustvariš, zaslužiš, za vse nas — kapiraš?, ni namenjeno tebi, če ne, se pa jebi! Ne bom več pisal o politiki, podredil se bom kritiki, pisal bom le za otroke, in zgodbe na temo: seks na obroke. Ker zgodovina se ponavlja, čas se tak pojavlja, da nekomu lezeš v rit, če hočeš šofirat in biti sit. Ne morem veti, da je prav meč revolucije dajal. Nek’ naš kovač se mirno poser je na proklamacije in milijarderje. Naj zapišem, da smo veseli, ker bi še manj lahko imeli? Mar naj pišem vse lepo, če nam je vse bolj hudo. Medalja kaže dve strani, slabšo bomo poravnali mi, kredite svoje poravnali, ostalim pa — natolcevali! Tako nam ostane : čaša opojna, misel tolažna, obljuba prosojna, da nam pregrešno preteklost spodrine kruta prihodnost. Bilo je hudo, kruha ni bilo, pa se je vendarle pilo. Tako hudo pa nikoli ni b’lo, da ga ne bi na Novo leto! Frenk Bergant V kanjonu Velike Paklenice Izza grebenov južnega Velebita je ravnokar vzšlo sonce. Nebo je že nekaj dni zapored popolnoma jasno. Prijetni zunanji hlad okrog naših šotorov, ki smo jih postavili ob morski obali, bo kmalu zamenjala prava poletna vročina, čeprav smo že v drugi polovici septembra. Edino skoraj prazen Stari Grad priča o tem, da se poletje nagiba v jesen in je hrupna turistična sezona na Jadranu že pri kraju. Ob sedmih zjutraj zapustiva kamp in se z avtom zapeljeva do začetka kanjona, ki je od morja oddaljen le dobra dva kilometra. Četrt ure kasneje stojiva na prostrani planoti, imenovani Anič Luka. Planota, nad katero se dviga skoraj štiristo metrov visoka previsna stena Anič Kuka, je vsa porasla z grmičevjem črnih malin, ki so že popolnoma zrele. Ko se že nekaj časa sladkava s temi sadeži, ugotoviva, da bi bilo dobro nadaljevati pot pod steno, če se hočeva do kosila vrniti v kamp. Ob osmih začneva s prvim raztežajem smeri, imenovane klin. Smer so jeseni leta 1966 prvi preplezali hrvaški plezalci Gilič, Jakič in Pleško. V steni so bili štiri dni, saj se je težavnost stopnjevala od začetka do vrha. Smer še danes spada med najtežje v Kanjonu Paklenice. V previsnih stenah severne stene Anič Kuka Prva dva raztežaja sta rav- no pravšnja za ogrevanje, »uživaška« plezarija četrte stopnje. Potem pa stena kmalu pokaže zobe. Drug za drugim se pričnejo vrstiti previsi in ozke poči. Kljub vsemu nama gre plezanje dobro izpod rok vse do vrha tako imenovane sulice, ki je pravzaprav ogromna prislonjena luska, vrh katere si urediva zračno varovališče. Pred nama je ključni raztežaj — dvajsetmetrska prečnica pod ogromnimi previsi. Na koncu te prečke se je treba prebiti preko velikega previsa v navpično, trideset metrov visoko, ozko pokli-no, ki prereže dobrih sto metrov široke, popolnoma gladke plošče. Tu je edini prehod na rob stene. Prijatelj se loti prečnice. Ker je izredno spreten plezalec »tehničnih« detajlov, to je tistih mest, ki jih je treba premagati s pomočjo klinov in ki jih je v prečnici na pretek, je ta zapreka hitro premagana. Znajde se pod previsom. Tu pa se mu ustavi, čeprav je tudi previs treba preplezati s pomočjo tehnike. Toda v previsu se že začenja tridesetmetrska poč, ki je široka za debelino pesti. Prvi plezalci so v njej uporabljali debele lesene zagozde, ki pa jih je zob časa že tako zdelal, da niso več uporabne. Midva pa jih tudi nimava pri sebi, imava le nekaj majhnih aluminijastih za-tičev, vendar so za tako široko poklino preozki. Precej časa mine preden Željku uspe zatakniti enega izmed njih v majhno režo sredi previsa. Najprej ga preizkusi tako, da se z rokami previdno obesi nanj. Ko se tako prepriča, da zdrži njegovo težo, vpne vanj lestvico. V nekaj sunkovitih gibih se požene kvišku, vponka tleskne v naslednji klin, takoj zatem je vpeta še vrv in prijatelj si že sopihajoč daje duška vrh previsa. Tudi v poči nad njim so zagozde zanič, zato mu plezanje poči vzame precej časa. Končno doseže stojišče in me opozori, naj se pripravim. Dobro varovan od zgoraj se hitro prebijem, preko previsa in po poči na stojišče. Takoj nadaljujem naprej preko naslednjega previsa, vrh katerega le ugledam rob stene. Težave še vedno ne popustijo. Se tik pod robom premagava zadnji previs, nakar se lahko razkomotiva na vrhu Anič Kuka. Počivava na razgretem dalmatinskem apnencu in opazujeva prostrano gladino Jadranskega morja pod nama, kjer si bova kasneje že lahko privoščila osvežujočo kopel. Opomba: Smer klin v severni steni Anič Kuka (Kanjon Velike Paklenice v pogorju Velebit), višina 350 m, težavnost VI, sva plezala Željko Perko (AO Tržič) in Zvone Andrejčič 15. septembra 1982. Zvone Andrejčič Novoletna križanka Program kina Radovljica PA///, )) / / / ' < ' 's, « * ' s O •> - > _ y 1 o b o 'a* - , > . '6 ■ - • -v c. „ V***/,.. ’ " ° A Dušik Signal. » naprava Del obraza 1 Oranje Preprosto st rej no orožje Stara celina Artile -rijec Kisik Obrat za predelavo vina Avellino Z. ime Zadnja črka enota za delo Nadalj. gesla •'* c/- tJzz - .'v ^ /v; D ;; ► \ Tovarna obutve Vrsta vrbe ■Reka \ Arab. žrebec Beotijec Radon Levstikov junak Vrsta obare J " Zakloniš- Vodna Žival Sever Vrsta pesmi, Premeten Majhen racman Figura četverki Nauk (lat.) Okov spona Kanadske provinca Polmer Švic._ okrožje Oddelek v šoli Kravica 3, H Umrle, pokojne Romunija Rimska 60 St. država v Italiji Ravnik Prvi letalec Žolca, aspik Lat. Prirastek prebiva Is. Orel iz germ.mit. Murn Vrsta jekla Oče m il. Gl. števnik Enaki črki v Glasbene oznake Vrsta preproge M. ime Očka Pisanost Borec Središče vrtenja £J O Q Pamet razum Zač.besede Broška Vrsta skladbe Vrsta višnje Titovi zavodi Japonski politik (Hirobumi) Bihač Grobo platno Nikola Tesla Vkopava- nje Pogan Gardner Indij, idea življenja Razi. črki Ž. ime 23. črka Predel Dolenjske Hrvaški PETROL t»— Taksa Turčija 4. samogl Predlog Tovariš Spod. del posode Vrsta fasade Vzhod Majhen rep Nekoč, nekdaj Merski sistem Razsta -višČe Uničenje Prebiv. Asirije M Kositer Sebe Pivo (angl Gram ft> Natrij Gr. bog vetrov Trst Mangan Del Krvoloč. zver Beogr. film igr. (Eva 1 Avt. ozn. ČSSR Iglasto drevo Del ostrešja Del glave Humanit. organiz. črki , Televizija Os. zaim. Os.zaim Nerazu-mljivost Tuj dvoqt. 2. samog Pestner Nateg, poteg Vse v redu Del v pohištva Stih Borba, bitka Naziv Za nagradno križanko, objavljeno v zadnji številki, so bili izžrebani naslednji reševalci: prva nagrada 170 din Francka Kragić, druga 110 din Franci Mulej in Ana Kolman, tretja 80 din Ivan Pintar in Branko Pogačar. od 30.12. do 1.2.1983 SAMO DVAKRAT ŽIVIŠ — JAMES BOND ameriški barvni film 30. 12. ob 20. uri 1. 1. ob 18. uri BEG S PADALOM franc, barvni zab. film 1. 1. ob 20. uri, 21. 1. ob 18. uri VELIKA KRAJA AVTOMOBILOV amer. barvni pustolov. film 2. 1. ob 20. uri. 3. 1. ob 18. uri ZADNJI MOHIKANEC franc.-španski barvni film 3. in 5. 1. ob 20. uri Z VLAKOM PROTI JUGU jug. barvni film 4. 1. ob 20. uri PEST IN KREMPLJI hongkongški barv. pust. film 6. in 9. 1. ob 20. uri NEUSTRAŠNI POPAJ amer. barv. risani film 7. 1. ob 18. uri KOKO ŠANEL — PRVA KRALJICA MODE amer. barvni film 7. in 10. 1. ob 20. uri LOV V KALNEM j ugasi. barvni film 8. 1. ob 18. uri, 11. 1. ob 20. uri ZORA V DEŽELI ZULU amer. barvni film 8. in 12. 1. ob 20. uri, 2. 1. ob 18. uri BAJ, BAJ BRAZIL brazilsiki barvni film 14. in 16. 1. ob 20. uri ORKA, KIT MORILEC amer. barvni film 15. 1. ob 18. uri, 18. 1. ob 20. uri NEPREMAGLJIVI hongkongški barvni film 15. in 17. 1. ob 20. uri supersonCni Človek amer. barv. fantaz. film 20. 1. ob 20. uri, 22. 1. ob 18. uri FANTAZIJA amer. barv. risani film 21. 1. ob 18. uri SEKS KLINIKA zah. nemški barv. zab. film 21. 1. ob 20. uri, 23. 1. ob 18. uri BELE SUŽNJE ZA HONGKONG zah. nem. barv. krim. film 22., 23. in 26. 1. ob 20. uri OTROCI POSTAJE ZOO zah. nem. barvni film 27. in 29. 1. ob 20. uri, 30. 1. ob 18. uri RAZBOJNIK Z MODRIMI OČMI ital. barvni pustolov. film 28. in 30. 1. ob 20. uri Iskrice Kadar se neumnost ustoliči na vodilnem mestu, ni več neumnost, temveč modrost. fr Ne plavajo samo ribe, plavajo tudi načrti, obljube in sklepi... fr Najbolj nevarni so zločinci, ki se ne vračajo na kraj zločina, ampak tam kar ostanejo. fr imUH' PA VAM BO V LETU S3J3 USPELO SHUJŠATI. Verjemite: država ne odmira, ampak samo simulira. fr Smo v slepi ulici in čakamo, da bo ulica spregledala. fr Res je, da si pri nas vsak sam reže svoj kruh, ampak zamesijo mu ga drugi. fr Republiški ključ je čisto navaden vitrih. fr Uspeh ga je udaril v najbolj šibko točko, v glavo. fr Sodobna prispodoba: vsiljen kot prostovoljni prispevek. fr Jugoslovanski izum: medalja brez druge strani. CARLI IN VENDI — KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST amer. barvni zab. film 13. in 19. 1. ob 20. uri, 16. 1. ob 18. uri NORČIJE RACMANA JAKE amer. barvni risani film 14. 1. ob 18. uri MAČEK V ŠKORNJIH jap. barvni risani film 28. 1. ob 18. uri ZAJČEK DOLGOUHI NA MAH DVE MUHI amer. barvni risani film 29. 1. ob 18. uri, 30. 1. ob 16. uri VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga, n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Zdenka Arh, Božena Vidic, Dora Tonejc, Marjan Stiperski in Mitja Torkar. Odgovorni urednik Mitja Torkar. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana