Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* stTo 40 Din — nedeljska izdaja c»> loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
Kaj bo storila Španija
tPVENEC
Cek. račna: Ljubljana it 10.650 io 10.349 za inserate Sarajevo it*. 7563 Zagreb »tv. 39.011, PraffB-Unna} 24.797
li prav«: Kopitarjev« ulica Stav. 6.
• prave: tt-M, (Ml, «4», M M, IMS —■> Izhaja vsak dan sjatra) razen ponedeljka ta daeva p« praznika
Mnenje, da je prišlo šele v 20 vado, da se velike sile polastijo tega ali onega ozemlja brez vsakega pravnega naslova in brez napovedi vojne z nepričakovanim udarcem, je seveda napačno. Takih napadov je polna vsa zgodovina, posebno pa nova doba, ko si je velekapitalizem začel osvajati kolonije v velikem obsegu in si skušal zasigurati pot do njih po raznih pomorskih opirališčih, ki jih je bilo treba iztrgati njihovemu gospodarju. Tudi angleški imperij se je posluževal tega sredstva od Cromwella dalje in je tako prišel v posest vseh svojih najvažnejših utrjenih postojank na potih, ki vodijo v svetovna morj'». Te točke so: Gibraltar, Malta, Ciper, Aleksun-drija, Sucs, Aden, Singupore in Ilongkong. Vse so bile zavzete s silo tako rekoč čez noč in pod raznimi pretvezami, kakor jih poznamo vse poluo v diplomatični zgodovini evropskih velesil. Pri tem ni igralo nobene vloge, kakšen politični sistem je bil v osvajalčevi državi ob teh prilikah na krmilu.
Gibraltar je zavzel angleški admiral Roo-ke leta t704s ko je bila izbruhnila med francoskim kraljem Ludovikom XIV. in avstrijskim cesarjem Leopoldom L 13 letna vojna za nasledstvo na španskem prestolu. Takrat je Anglija stopila na stran tistega, od katerega si je obetala pri razdelitvi plena največji dobiček in je na ta način pripravila Španijo ob Gibraltar, od Francije pa je dobila velik del njene posesti v Severni Ameriki. Španci so se dolgo trudili, da bi dobili Gibraltar nazaj ali po mirni poti ali pa s silo orožja; ko se je Anglija nahajala v vojski s svojo severno-ameriško kolonijo. so Francozi in Španci, ki so podpirali upornike, napadli Gibraltar z vojsko 40.000 mož na kopnem in s 4" velikimi ladjami morja. To je bilo leta 1780 Napad pa se ni posrečil in Angleži so takrat izpremenili Gibraltar v ne-zavzetno trdnjavo, ki je nihče več ni mislil Angležem iztrgati iz*rok. Danes, ko je postalo najmočnejše vojno orožje letalo, Gibraltar ni več točka, ki ne bi se dala zavzeti. Če bi Anglija ne bila več gospodar gibraltarske visoke pečine, bi postal za njo Sueški prekop brez vsakega pomena in bi ji bila sploh zaprta pot v dežele vzhodnega Sredozemskega morja, do katerih bi se mogla v takem slučaju preriniti samo po kopnem skozi Srednjo Evropo.
Po sestanku, ki ga je imet te dni nemški državni vodja s španskim ministrom Sunerjcm, ki je vodja španske nacionalistične organizacije, takoimenovane falange, je postalo čisto jasno, da je protiangleška koalicija postavila kot točko na svoj vojni program tudi Gibraltar. To ne bi bi'lo tako važno, če ne bi bil Suner v Berlinu podal v imenu španske nacionalne vlade uradno izjavo, da Španija teži za vsemi deželami, katere je bila kot svetovni imperij tekom zadnjih stoletij izgubila. Pa tudi to bi Evrope ne presenetjio, ker ni za nikogar tajnost, da general Franco ni potegnil pred štirimi leti moča iz nožnic samo zato, da Španijo reši boljševiške strahovlade, ampak tudi zato, da vpostavi pomen in ugled Španije, čijo velesilo so bile zrušile mlade pomorske velesile Nizozemska, Anglija in Združene države Severne Amerike, ki so odtrgale od Španije Kubo in Filipine. Toda ta program ni nikggar vznemiril, ker zaenkrat pač nima drugega pomena, kakor da dvigne špansko nacionalno zavest, ki so jo bile v španski deželi same liberalne, socialistične in komunistične sile v teku zadnjih sto let močno potlačile. Kdo bi mogel predpostavljati, da je na primer zahteva nacionalne Španije po Filipinskih otokih resnega značaja?
Drugače je z Gibraltarjem, na katerega je •španski nacionalni ponos prav posebno navezan. To se je pokazalo že. ko je bila končana zadnja španska državljanska vojna. Prvo, s čemer so se nacionalni Španci zahvalili Angliji zaradi njenega stališča za časa, ko je Anthony Eden z denarjem in orožjem na vso moč podpiral barcelonsko rdečo viado. je bilo, da so spomnili britski imperij na to, da se je polastil španskega Gibraltarja brez vsake pravice. Še bolj glasno so španski nacionalisti poudarjali pravico Španije do Gibraltarja, ko se je vnela septembra ' lanskega leta vojna za nadv ado nad svetom med Nemčijo in Anglijo. Že takrat so začeli Angleži preurejati gibraltarsko trdnjavo, ki za napad modernega vojnega orožja ni bila zadostno pripravljena. Danes prenaša Gibraltar napade nasprotnikovih letal in tudi na tako zvani »Linei«, to je ozki črti, ki ločuje gibraltarsko zemsko ožino od ostale Španije, so izkopali globoko >Maginotovo linijo«, kar kaže, da je Anglija pojx)lnoma pripravljena na možnost, da bi bila gibraltarska pečina napadena hkrati tudi od strani Španije.
Vprašanje je sedaj, ali Suner jeva izjava ni nič drugega kakor platoničen klic sodobne Španije, ki poudarja v sedanjem svetovnem metežu svoje pravice, ki bi se mogle čeloma ali deloma vpostaviti na bodoči mirovni konferenci, ali pa pomeni, da Španija ne izključuje možnosti in potrebe, da se tudi s svojo vojno silo dejavno postavi na stran avtoritarnih velesil. Na zapada so mnenja, da se bo Španija tega koraka skrbno izogibala. Oe: neral Franco, pravijo, je dober diplomat, saj je državljansko vojsko v Španiji dobil tudi po svoji politični sposobnosti. Tudi je Španija zaradi državljanske vojne utrpela toliko go: spodarske škode, da bi bilo zelo nevarno začeti vojsko, katere si prebivalstvo ne zeli, saj bi mu naložila ogromne žrtve, ko rane na telesu Španije še daleč niso zaceljene. Tudi politično Španjia bržkone še ni zadostno pomirjena. Tudi je vprašanje, ali se Šjjaniji izplača zaradi Gibraltarja tvegati vojno z britskim svetovnim imperijem, ki nikakor še ni premagan. Seveda je Gibraltar velika izkušnjava za spance, ker bi z Gibraltarjem izginila edina ovira, ki brani šj>anski armadi vreči v španski Maroko zadostno armado, da si osvoji vse maroško cesarstvo, ki je pod varuštvom popolnoma brez-
Japonci vdrli v Indokino
Po kratkih bojih so se Francozi vdaii in je bil podpisan sporazum, ki daje Japoncem obsežne pravice v Indokini — Globok vtis v Ameriki — Kitajska armada se tudi pripravlja na vpad v Indokino
Tokio, 23. septembra. A A. DNB: Ministrstvo za vojsko in mornarico in generalni štab priobču-jeta tole skupno poročilo:
Med japonskimi in indokitajskimi vojaškimi oblastvi so se vršila v Indokini od začetka septembra pogajanja glede vojaških vprašanj v okvirju pogajanj med japonsko in francosko vlado. 22. septembra ob 16.30 po jajjonskem času je bil sporazum podpisan. Na podlagi tega sporazuma so japonske čete in japonska mornarica začele 23. septembra brez boja prodirati v severnem delu francoske Indokine. Ponekod so se vneli manjši boji, vendar se po poročilu pričakuje, da se bo prodiranje nadaljevalo brez večjih težav.
Zunanje ministrstvo poroča uradno: Da se uredi spor s Kitajsko in omogoči izgradnja novega reda na Daljnem vzhodu, je zunanji minister Mat-suoka začel v avgustu prijateljske razgovore s francoskim poslanikom v Tokiu. Sklenil se je dogovor, po katerem bo mogla Japonska izvršiti potrebne vojaške ukrepe v Indokini. V zvezi s tem so se začela pogajanja med obojimi vojaškimi oblastvi, da se dosežejo konkretni uspehi. 22. sep-fembia opoldne sta obe državi podpisali dogovor v tem smislu.
Šanghaj, 23. septembra. AA. Reuter: Po pO; ročil iz Haifonga so japonske čete napadle snoči ob 22, to je dve uri pred potekom 72 urnega japonskega ultimata, izročenega v četrtek, francosko Indokino. Poročilo pravi, da so se francoske čete dve uri srdito upirale, nato pa so Francozi podpisali dogovor, s katerim se je ob polnoči boj končal. Japonci so napadli z ozemlja, ki so ga zasedli na jugu Kitajske. Vsebina dogovora še ni znana, ve se le to, da je Japonska zahtevala prehod svojih čet proti meji Junana in pomorska oporišča v francoski Indokini. Položaj je bil postal kritičen pretekli teden, ko je generalni guverner Indokine zavrnil japonske zahteve, čeprav jih je vichyjska vlada sprejela. V nedeljo zjutraj se je izvedelo, da so se pogajanja vnovič začela, snoči pa je prišlo poročilo, da so pogajanja spet zastala.
Izjava generala Nišihare
Tokio, 23. sept. t. Domei: Japonske čete so zasedle mesto in pokrajino Dongdang, ki leži kakšnih 160 km severno od indokitajske prestolnice Hanoi. Francoske čete so se predale in so bile razorožene. Poveljnik francoskih čet v Dong-dangu polkovnik Loubet je v bojih padel in je poveljnik japonske armade v Indokini general Isaku Nišihara v posebnem uradnem poročilu obžaloval smrt tega francoskega junaka. General Isaku Nišihara je v izjavi časnikarjem f>odčrtal bodoče tesno sodelovanje med Japonsko in Indokino, kakor to določa sp>orazum, ki je bil dosežen med Japonsko in francosko vlado v Vichyju. Sodelovanje ima edino za cilj,. da končnoveljavno uredi vso kitajsko zadevo in konča tamkaj prelivanje krvi. Pogodbo so podpisali v Hajfongu in sicer za Ja-
Ponce general Nišio, za Francijo pa polkovnik landin, poveljnik Hajfonga v zastopstvu vrhovnega poveljnika francoskih čet generala Martina, ki je bil odsoten.
Vsebina sporazuma med Japonsko in Francijo
Šangjiaj, 23. sept. AA. Reuter. Iz Hongkonga poročajo, da vsebuje sporazum, ki je bil včeraj sklenjen med Francijo in Japonsko glede vojaških ojjeracij v Indokini, sledeče:
1.	Japonska dobi tri letalska oporišča v Ton-kinu, s pravico, da ima tam 6.000 mož vojske.
2.	Jaj>onska dobi pravico prehoda za svoje čete iz Južne Kitajske skozi Indokino in sicer po določenih jx>teh.
3i Japonska dobi dovoljenje, da izkrca in da drži določeno število vojaških čet v Haifongu.
Ker jajionski general,, ki poveljuje japonski armadi na Južnem Kitajskem, ni bil obveščen o sporazumu, je ukazal četam, naj prestopijo meje Indokine, po vnaprej določenem načrtu snoči ob 22. uri t. j. dve uri pred potekom jajx>nskega ultimata. Po poročilih iz Haifonga so francoske čete dajale odločen odpor. Borbe so trajale do polnoči, ko je odposlanec šefa japonske misije v Indokini prispel z letalom in ukazal, da se ogenj ustavi.
dnjajo, da so bile japonske zahteve sedaj mnogo bolj zmerne. Toda ameriško časopisje so vzdržuje vsakih komentarjev, ker pričakuje nadaljnih razvojev vojaških operacij in diplomatičneca razpleta tega dogodka. Listi pa vsi napovedujejo zaostritev odnošajev med Japonsko in Ameriko.
Stališče Kitaja
Čunking, 23. sept. t. Reuter: Kitajska je pripravljena na Japonski vpad v Indokino. Kitajska ima svoj načrt in ga bo lepo izvedla. S temi besedami je zastopnik kitajske vlade označil stališče Kitajske ob novici, da so Japonci vdrli v Indokino. Kitajska ima v pokrajini Kvang9i in Junan 250.000 mož pripravljenih, da zasedejo severni del Indokine. Kitajska bo zaenkrat zasedla samo strategič-ne točke po gorovju.
Amerika dobila oporišča v Hongkongu, S ngapur u in Avstraliji
Tokio, 23. sept. t. Domei. Iz Amerike poročajo, da so se pogajanja med angleško in ameriško vlado za uporabo Singapurja, Hongkonca^ in raznih drugih avstralskih oporišč za ameriške ladje in letala uspešno končala in da je sporazum že podpisan.
Angleško-japonski incident v Singapurju
Tokio, 23. sept. AA. DNB. Japonska vlada je ukazala svojemu generalnemu konzulu v Singa-pooru naj zahteva od angleških oblasti, da bodo takoj izjHistile na svobodo 0 aretirancev. Po poročilu agencije Domej bo japonska vlada vložila oster protest pri angleški vladi zaradi aretacij Japoncev v Singapooru. Vdor Angležev v zgradbo japonskega generalnega konzula smatra jaj>onska vlada ne samo kot protivno mednarodnemu pravu in običajem, temveč tudi kot izzivanje Japonske. Isto mnenje vlada tudi glede aretacije članov japonskega generalnega konzulata. Aretaci-
ja šestih Japoncev v Singapurju, pravi dalje poročilo agencije Domej, v trenutku, ko se širijo govorice, da bodo Združene države izkoristilo Singapoore za svoje ojiorišče, pomeni po mnenju jajjonske javnosti incident, ki utegne imeti resne jx>sledice.
Japonska pritiska na n zozemsko Indijo
Batavia, 23. sept. t. Domei: Japonsko-nizozem-ska pogajanja za sodelovanje Ja|x>nske in nizozemskega kolonialnega imperija se nadaljujejo in bodo, kakor pravijo, v kratkem ugodno končana. Japonski delegat Kobajaši je bil povabljen k generalnemu guvernerju nizozemskih otokov v nizozemski Indiji Arkhenborghu v Buitenborg, kjer se bodo pogajanja verjetno že prihodnjo nedeljo zaključila s podpisom trgovinske pogodbe.
Po rimskih posvetih
Pospešeno vojskovanje na obeh bojiščih — Afrika razdeljena v italijansko-nemško-španska interesna območja — Možnost razčiščevanj v Grčiji
Vtis v Ameriki
Newyotfk, 23. sept. t. Domei. Časopisi so v posebnih izdajah prinesli vest, da so japonske čete vdrle v francosko Indokino pri Dongdangu. Poročanje je nad vse senzacionalno in se objavljajo dopisi o prvih bojih ter o kapitulaciji Francozov. Listi objavljajo tudi poročilo o sporazumu, ki je bil dosežen med Francozi in Jaj>onci ter do-
Rim, 23. septembra, t. Nemški zunanji minister Ribbentrop je bil včeraj, v nedeljo, še enkrat sprejet pri Mussolini ju. Razgovoru, tretjemu te vrste, je prisostvoval tudi zunanji minister grof Ciano. Po sprejemu pri Mussoliniju se je Rib-bentrop s posebnim vlakom odpeljal iz Rima spet v Nemčijo.	.
O vsebini sprejetih sklepov ni bilo objavljeno nobeno uradno obvestilo, pač pa so na merodajnih mestih poudarili, da države osišča Rim-Berlin nimata navade objavljati uradnih obvestil o sprejetih sklepih in da bo javnost že pravočasno o vsem obveščena, ko bosta zavezniški državi začeli sprejete sklepe uresničevati s praktičnim ukrepi. Zaradi molčečnosti uradnih krogov nadaljujejo v Rimu ugibanja o sklepih, ki so bili sprejeti. Službeni tisk ne daje nobenih določenih smernic. Opaziti je, da italijanski listi z veliko večjim poudarkom omenjajo j u ž n o v z h o d n a vprašanja, nadalje vojskovanje proti Angliji na afriškem bojišču ter diplomatično in vojaško razčišče-nje na prostoru vzhodnega Sredozemlja, medtem ko nemški listi, poudarjajoč trdno povezanost obeh velesil v skupni borbi proti angleškemu imperiju, mnogo pišejo o sodelovanju Španije pri preureditvi Evrope in Afrike t^r o odločilnih sunkih, ki jih bo skupno zavezniško orožje sedaj napravilo proti angleškim otokom.
Dve govorici
V časnikarskih krogih sta se zadnje dni^med drugim raznesli dve značilni govorici, ki pa jih iz razumljivih razlogov ni bilo mogoče potrditi. Obe se tičeta namreč nadaljnjih vojnih načrtov proti angleškemu imperiju.
Prva govorica pravi, da je sedaj
zaradi angleških uspehov v Afriki dozorel
močne Francije. Ta skušnjava je tem večja, ker je general Franco začel svojo karijero v španskem Maroku, ki se ima prav njemu zahvaliti, da je v času največje slabosti Španije ostal španski. Kljub tei veliki privezanosti generala Franca na Maroko pa sodijo prijatelji Anglije, da bo general Franco svoje imperialistične sanje žrtvoval realnim jKitrebam, ki Španiji velevajo, da se ne zameri vsemu anglosaškemu svetu.
Zdi se pa, da je to mnenje preveč optimistično Očividno smatra Španija, da bi zamudila edini pravi trenutek, če bi odložila uresničenje svojega nacionalnega programa zdaj, ko velesili osi snu jeta najiad nn brtiski imperij na tleh Severne Afrike od aMroka do Egipta. Španiji sploh ni potreba stopiti v vojsko, ampak lahko j»osnamo zgled mnogih držav, ki so dovolile tuji velesili, da se je poslužila njiho-
vega ozemlja za svoje vojaške akcije proti sovražniku. V takem položaju je Egipt, potem Finska, ki je odstopila Sovjetom Ilangii in v jx>dobnem položaju so bile baltske države, ko so lansko sjKimlad odstopile Sovjetski zvezi v ujKirabo svoja pristanišča in druge utrjene točke na kopnem. Isto more storiti sedaj Španija in bržčas so na konferenci v Berlinu v tem smislu rnzmotrivali načrt, kako bi mogla nemška armada |x> kopnem iz Francije operirati skozi špansko ozemlje v smeri na Gibraltar. Strategične posledice iz tega so pojnilnoma jasne: ofenziva proti Egiptu bi bila (>oHprtn z ofenzivo, ki bi imela zu namen zasedbo vse Severne Afrike sploh.
Težko je verjetno, da bi bil zastopnik Španije na konferenci v Berlinu jx>dal v sedanjem trenutku dalekosežno izjavo, če ne bi za njo stal pozitiven in konkreten načrt.
čas za to, da se napravi obsežen skupinski napad na vse angleške postojanke v vzhodnem Sredozemlju, pri čemer bi prišla v poštev bliskovita zasedba Suezn, bliskovita zasedba francoske Sirije ter bliskoviti pritisk s severa in juga na Palestino, s čemer bi bili zavzeti tudi petrolejski vodi, ki zalagajo Anglijo z iraškim petrolejem, ki ga dovajajo v Hajfo na Sredozemskem morju. V tem primeru bi bilo treba razčistiti položaj Grčije in Turčije, na kar je namignil tudi že Virginio Gayda v svojem članku v »Giornaie dMtalia«, ko je podčrtaval, da se je rimski posvet bavil predvsem z vprašanji južnovzhodne Evrope. V italijanskih krogih so prepričani, tako pravijo po Rimu, du bi bil udarec, ki bi ga prizadeli Angliji v Snezn in pri petrolejskih vodih v Palestini, odločilen za nadaljni potek vojne sploh.
Druga govorica pa pravi, da naj bi stopil v ospredje načrt smrtonosnega udara na angleško otočje, pri čemer bi italijansko vojno brodovje prišlo skozi Gibraltar v Rokavski zaliv, kjer bi pomagalo pri izkrcanju nemških čet v Anglijo. Toda v tem primeru bi bilo treba zavzeti Gibraltar, to je izhod i/. Sredozemskega morja, kar pa zahteva rnzčiščenje položaja Španije, ki bi morala vstopiti v vojno.
Sovjetska Rusija
O teh dveh načrtih, tako pravijo v časnmni-skih krogih, se je gibal posvet med nemškimi in italijanskimi državniki, pri tem pa se razume samo po sebi, da je bilo. razmotrivanje položaja razširjeno tudi na Sovjetsko Rusijo, stališče katere bi moralo biti popolnoma razčiščeno,,pa naj bi obveljal eden ali drugi od zgoraj navedenih načrtov ali pa oba hkrati.
Razdelitev Afrike med Italijo, Nemčijo in Španijo
Rim, 23. sept. b. V zvezi s posvetovanjem, ki so bila te dni v Rimu trdijo poučeni krogi, da je treba sedaj pričakovati zelo nagel razvoj položaja v vodstvu vojne. Nemčija je dala pobudo za dosego sporazuma z interesiranimi državami glede
Nadaljevanje na 2. strani
Zngrebška vremenska napoved: Stalno. Zeinunska vremenska napoved: Pretežno vedro in toplo vreme v vsej državi. Jutranjo megle v dolinah in kotlinah.
1
t
Po rimskih posvetih
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Gbzorov« prikaz politične razrvanosti v Srbiji
ZagrebSki »Obzor« objavlja uvodnik, v katerem razčlenjuje politične razmere v Srbiji in prikazuje, kako se tamkaj kljub politični razrvanosti vedno bolj močno čutijo struje za zbiranje vseh Srbov v eno samo nacionalno fronto »Obzor« podaja sledečo sliko o položaju v Srbiji: »Srbski narod je danes raztrgan v neštevilne stranke in skupine, ki se v glavnem tudi med seboj pobijajo. To so: .)RZ, radikali, demokrati, zemljoradniki, JNS, v kateri je še nekaj Hrvatov in Slovencev, narodno-seljačka stranka dr. Dra-goljuba Jovanoviča, maksistična struja prof. Ne-deljka Divca in socialisti okrog dr. Topaloviča, demokratski odpadniki dr. Ribarja, skupina Bože Maksimoviča, skupina dr. Stojadinoviča, ilegalna organizacija marksistov (komunisti) in SDS, ki je pretežno srbska. Tem strankam je treba Se prišteti zelo vplivni Srbski kulturni klub ter Narodno obrano, ki sta sicer nepolitični organizaciji ali sta zavzeli odrejeno politično stališče k vsem notranje- in zunanjepolitičnim vprašanjem. Ta razrvanost srbskega političnega življenja je v glavnem posledica avtoritarnega režima, ki je uspel razbiti vse takratne srbske stranke, ko jim je odvzel veliko število njihovih prvakov in največje število njihovih pristašev.« List meni, da se sedaj pojavljajo močne struje za zbiranje vseh Srbov v eno samo fronto, vendar še uspehi niso mnogo dozoreli, čeprav se ne more zanikati, da so te težnje našle močan odmev med srbskim narodom. Toda pri vsem tem, meni list, bi bilo krivično predpostavljati, da je tolikšna politična razrvanost Srbom odvzela njihovo nacionalno usmerjenost, kajti baš v zadnjem času da prihaja čedalje bolj do izraza edinstveno soglasje vseh srbskih politikov v osnovnih vprašanjih današnjega časa.
»S silo je treba ljudstvo vzgajati«
Glasilo JNS »Novi list«, ki izhaja v Splitu in je po idejni usmeritvi bratec ljubljanskega »Jutra«; na prvi strani modruje o Sovjetski Rusiji, kjer »ima sedaj ruski narod občutek, da je zadovoljen« in je to »najvišje, kar so mu revolucija in novi red mogli dati«. »Kadar enkrat kakšen narod,« tako gredo modrovanja naprej, »v samem sebi vzgoji zavest, da se nahaja na svojem in da je ves napredek plod njegovega dela in njegova svojina, potem si ne more želeti ničesar višjega, niti za umstveni, niti za materialni napredek in blagostanje tega naroda.« Kako se bi Stalin moral krohotati temu žlobudranju, če bi ga dobil pred oči! »Novi list« potem prehaja na razmere pri nas in trdi, da je vse za nič. Naš narod da je »daleč izpod vsega tega in da noče delati. Kako vse pričakuje od Boga, od države, od neke neznane sile, ki bo čez noč vse spremenila! Tako ne more več naprej, pravi modrijan pri »Jutrovemu« bratcu v Splitu, in prijx>roča takoj sredstvo, da po sovjetskemu zgledu pridemo do boljšega stanja. Kakšno sredstvo? »Potrebno je, da ljudstvo postopno tudi s silo vzgajamo, da se privadi, da bo delalo dobro samemu sebi, o osvoboditvi pa se mu sme govoriti samo takrat, kadar bo V njegovi duši moralni zakon imperativ njegovega delovanja, kadar bo sam v sebi osvobojen od vseh atavističnih ostankov mržnje in pokvarjenosti.« No, sedaj pa vemo. Kakšni so bili uspehi 20 let »napornega nacionalnega delovanja ljudi, ki jim svetijo glasila kot »Novi list« in »Jutro«.
Kakšni so »frankovski zemljevidi«
V »Seljačkem kolu«, ki je glasilo Adama Pribičeviča, beremo naslednji zanimivi člančič o »frankovskih zemljevidih«, ki jih širijo po Hrvatskem in o katerih smo že enkrat poročali na tem mestu. List piše: »Kupili smo frankovski zemljevid o bodoči Hrvatski. Po tej karti spada v Veliko Hrvatsko tudi vsa Slovenija, sedanja Hrvatska in Slavonija tja do Belgrada, vsa Bosna in Hercegovina, Črna gora, Raška, novopazarski okraj (kjer je Stjepan Nemanja osnoval srbsko državo!) ter vsa Vojvodina. Izven te Velike Hrvatske bi ostala samo predkumanovska Srbija in Južna Srbija brez Raške. Razume se, da Istre in Zadra frankovci ne zahtevajo od Italije. V tej Hrvatski bi bilo okroelo milijon duš z manj kakor 4 milijoni Hrvatov. Pa če bi tudi vsi muslimani rekli, da so Hrvati, bi v tej »Veliki Hrvatski« Hrvati še ne imeli polovice. Kdo pa vodi račun s temi načrti, ki prihajajo iz frankovske noriš-niee. Svojim prijateljem priporočamo, naj se ne jeze, naj se rajši smejejo. Ohranili bodo boljši apetit. V črnilu se narodi ne potapljajo. Potopiti se morejo samo v svoji lastni krvi. Toda tako daleč bi tudi najbolj srditi frankovci ne marali iti, ker-vedo, da za to nimajo moči. S te strani ostanimo torej brez skrbi.
Belgrajsko »Vreme« o ukrepih proti Judom
Belgrajsko »Vreme« je objavilo članek, v katerem uvodno razmotriva o tem, da se gospodarstvo posameznih narodov in vso svetovne kapitalistično gospodarstvo nahaja po večini v rokah Judov. List pravi, da je tako tudi pri nas in da je zaradi tega potrebno, da vlada pri ukrepih, s katerimi hoče doseči obnovo in ozdravitev narodnega življenja, posveti udeležbi Judov pri našem gospodarskem življenju čim večjo pozornost. List ugotavlja, da so se »v zadnjih letih Judje, ki so bili po nekaterih državah izključeni iz javnega življenja, nagromadili pri nas, kjer so v kratkem času dosegli velik vpliv na gospodarsko življenje in je mnogo starih firm, ki so v poslednjih letih prešle v judovske roke.« »Vreme« nadaljuje, da se je morala vlada s tem pojavom popečati zaradi tega, ker je velika oviru M vladina prizadevanja, da zagotovi prehrano ljudstva v polni meri. »Kakor smo videli,« piše list, »so stofjeni že nekateri strogi ukrepi, ki imajo namen onemogočiti Judom, da bi se s pomočjo brezvestne špekulacije z živiženi bogatili. Tako bo med drugim odslej prejx>vedano Judom, da bi se pri opravljanju svojih trgovskih poslov pečali z živežniml potrebščinami na veliko. Ista prepoved velja tudi za firme r judovskim kapitalom. Na ta način bodo Judje in oni, ki se poslužujejo judovskega kapitala, izključeni iz trgovine z živežnimi potrebščinami. Vlada ima namen to izvesti zelo strogo in so bile oblastem dana že temu primerna navodila. Izvzeti bodo samo tisti Judje, kt so imeli jugoslovansko državljanstvo že dne 1. decembra 1018- Izjema je dovoljena zaradi tega. ker se s špekulacijo z živežem bavijo predvsem Judje, ki so pridrli v Jugoslavijo šele zadnia leta.« List zaključuje, da je ta ukrep «»prvl v vrsti drugih ukrepov, s katerimi hoče vlada omejiti neupravičeni razmah Judovskega vpliva na gospodarsko in lavno življenje in da bodo že v prihodnjih dneh v tem pravcu storjeni nekateri odločni koraki«.
a ir like Ji a kontinenta. Italijanski politični krogi trdijo, da pogajanja španskega notranjega ministra Sutnerja v Berlinu niso v neposredni zvezi s podpisom vojnega sporazuma, pač v zvezi z afriškimi vprašanji.
Osiščne dežave želijo v bodoče razdeliti svet v tri področja in sicer:	-
1.	evropsko področje z Afriko;
2.	Azija z Awstralijo;
3.	Severna in Južna Amerika. Na ta način bi ie ustvarila štiri svetovna
področja in sioer: Evropa, Sovjetska Rusija, Združene države in Daljni vzhod.
Na afriškem področju bi bile v glavnem zainteresirane tri države in sicer Italija, Nemčija in Španija. Te tri države bi razdelile svoje interese sporazumno. O tem so se vodila obširna pogajanja v Rimu.	....
Po dosedanjih poročilih bi morala Italija dobiti Tunis, Sudaji, severni del Kenije.
Nemčija bi dobila Tanganiko, preostalo Kenijo, jugozahodno Afriko, Rodezijo, Kamerun in francoski del zahodroe Afrike, Južnoafriška unija bi dobila svoje meje iz leta 1914. Belgijski Kongo bi prišel pod nemški vpliv.
Španija naj bi dobila skoraj ves francoski Maroko, del Alžira z Oranom, medtem ko bi Francija ohranila samo Madagaskar, del Alžira, del Maroka in nekaj manj važnih afriških področij.
Od stališča, ki ga bo zavzel Egipt, je odvisno, če bo dobil večjo ali manjšo odvisnost kakor pod Anglijo, glede njegovega področja pa bi se vsekakor izvršile manjše korekture.
Iran, Irak, Palestina in Sirija bi prišli pod italijansko upravo, vendar pa bosta skušali Italija in Nemčija tu predvsem izkoristiti samo prirodna bogastva, predvsem petrolej in bombaž.
Z ozirom na to, da imajo osiščne države namen okrepiti svojo vojno in gospodarsko odpornost za slučaj, če bi vojna morala trajati še dalje in če bi se prenesla tudi na druga področja, so poučeni rimski krogi mnenja, da bodo področja na Bližnjem vzhodu dobila politično neodvisnost, ali pa bodo ozko povezana z osiščnimi državami. S to organizacijo menijo osiščne sile, da bi mogle vzdržati vojno nekaj let.
V rimskih časnikarskih krogih ne izključujejo možnosti, da pride do razčiščenja odnošajev na Balkanu. Isti krogi pa obenem poudarjajo, da tem vprašanjem ni treba pripisovati posebnega pomena niti v političnem niti v teritorijalnem oziru, ker so ta vprašanja bolj postranskega pomena in se je o njih v Rimu le mimogrede razpravljalo. *
Sestanek
Mussolini-Hitler-Franco
Curih, 23. septembra b. Po vesteh iz Berlina bo prišlo te dni do sestanka med MuBSolinijem, Hitlerjem in generalom Francom.
C ano obišče Berlin
Berlin, 23. sept. b. V berlinskih političnih krogih izjavljajo, da bo po povratku v. Ribbentropa v Berlin prišlo do ponovnega sestanka s Španskim notranjim ministrom Sunerjem. V sredo ali četrtek pa bo prišel v Berlin italijanski zunanji minister grof Ciano. V Berlinu" "'še bodo nadaljevali razgovori, ki so se pričeli v Rimu.
Nemški moskovski poslanik poklican v Berlin
Newyork, 23. sept. b. »Ncwyork Radio« poroda iz Moskve, da je nemški poslanik v sovjet-| ski prestolnici von Schulenberg odpotoval iz Moskve v Berlin na posvetovanje s predstavniki | nemške vlade. V Berlinu ostane 10 dni.
Turčija in Grčija vprašani za stališče
Vichy, 23. sept. t. Domei. Zastopnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da sta po
Roročilih, s katerimi razpolaga francoska vlada, emčija in Italija naslovili na Turčijo in Grčijo I nekatera vprašanja, ki naj bi pomagala, da se položaj in stališče obeh imenovanih držav z ozirom na sedanjo vojno popolnoma razčisti. ! Carigrad, 23. sept. m. Evropa Press: Turški poslanik v Rimu Husein Rasib je prispel v Ankaro, kjer je imel razgovore s predstavniki turške vlade, predsednikom in zunanjim ministrom, i Ti razgovori so v zvezi s sedanjim položajem v Egiptu. Turški poslanik se bt> jx> dobljenih novih navodilih prihodnje dni spet vrnil na svoje mesto v Rim.
Turki napadajo Bolgarijo
Curih, 23. sept. b. Dopisnik »Neue ZUreher Zeitung« poroča iz Londona, da delovanje osiščnih
sil na Sredozemskem morju posvečajo veliko pozornost v Londonu, še večjo pozornost pa posvečajo bolgarskim zahtevani napram Grčiji, kjer zahteva Bolgarija izhod na Egejsko morje. Turčija je že izjavila, da ne odobrava bolgarskih naporov. Bodoči razvoj dogodkov pa bo vsekakor odvisen od izida borb v Egiptu. London upa, da Bolgarija ne bo izzvala oboroženega spora zaradi izhoda na Egejsko morje, mnogo pa bo na razvoj položaja vplivalo vsekakor stališče Sovjetske Rusije.
Istanbul, 23. sept. t. Associated Press. Turški listi so začeli objavljati napade na položaj v francoski Siriji, kjer da delujejo odposlanci Italije kvarno za inteiese Turčije. Listi napadajo v ostrih besedah tudi Bolgarijo, ki da je stavila zahteve na grško vlado, katerih namen ne more biti noben drug, kakor da pomagajo k novim nemirom na balkanskem prostoru. Turški listi opozarjajo Bolgarijo, da bo na svoji lastni koži občutila posledice, ako se bo spustila izrabljati kot sredstvo za nemire na Balkanu.
„Krasnaia Zvezda o Sovjetih in Balkanu"
Moskva, 23. sept. b. »Krasnaja zvezda«
piše o drugi imperialistični vojni in o izjalovljenih poskusil velesil, da vmešajo v vojno tudi balkanske države. List objavlja znane okoliščine, kako so hotele zahodne velesile najprej obkoliti Nemčijo na Balkanu, nato pa pripraviti vojno proti Sovjetski
zvezi z delom tajne diplomacije. Njihovo glavno orožje je bilo podkupljeni tisk, ki je spretno zapostavljal narodne interese balkanskih držav za interese zapadnih velesil pod krinko obrambe demokracije, svobode in neodvisnosti. Zapadne velesile so nameravale najpreje organizirati Romunijo, Turčijo in Grčijo, ki naj bi sodelovale v gospodarski blokadi proti Nemčiji To prizadevanje zapadnih velesil pa je onemogočila Nemčija s svojim orožjem List dalje trdi, da bo ostala Sovjetska zveza dosledna svojemu političnemu miru in se v sedanjo vojno ne bo vmešavala. Za to je dala dovolj dokaza, ko je na miren načij rešila spor glede Besarabije in severne Bukovine »Krasnaia zvezda« dalje pravi, da bo sovjetska vlada ostala dosledna svoji dosedanji politiki do balkanskih držav in da bo spoštovala prevzete obveznosti iz mednarodnih pogodb ter podpirala ohranitev miru in reda na Balkanu.
Kriza vlade v Egiptu
4 ministri so hoteli vojno
Kairo, 23. sept. t. United Press. Štirje člani egiptske vlade so odstopili. Vsi pripadajo stranki saudistov, ki ji predseduje predsednik parlamenta Maher paša. Tc so finančni, trgovinski in prometni minister in en državni minister Kot vzrok svojega odstopa navajajo, da ne morejo sodelovati pri vladi, ki mirno ln s prekrižanimt rokami gleda, kako sovražnik prodira na egiptsko ozemlje, ko bi bilo potrebno, da Egipt takoj stopi v vojni in sovražni vdor odbije Na mesto odstopivših ministrov so bili imenovani štirje novi. Maher paša pa je šel na krožno potovanje po Egiptu, kjer agitira za vstop Egipta v vojno proti Italiji.
Angleško-nemška vojna
Nemški letalski napadi brez oddiha
Pregled bojev od sobote do nedelje zvečer
Kakor pravijo angleška in nemška službena poročila, so nemški napadi na Anglijo, predvsem na južni del Anglije in tukaj v prvi vrsti na London trajali brez oddiha vso noč od sobote na nedeljo, med tem ko so v nedeljo čez dan v veliki meri popustili, a so se spet z veliko silo ponovili v noči od nedelje na ponedeljek.
Veče.-ni napad v soboto je veljal zahodnemu in severozahodnemu delu Londona, kjer je padlo mnogo bomb in so nastali požari. Proti polnoči so nemška letala metala bombe na vzhodni del Londona, kjer so pristaniške naj>rave na obrežjih reke Temze, kakor tudi ogromna delavska naselja. Tudi tukaj so nastali požari. Proti jutru je bilo vrženih nekaj bomb na južni del mesta. Angleško protiletalsko topništvo je neprestano streljalo. Tudi angleški lovci so posegli v boj.
V nedeljo so bili podnevu napadi angleških bombnikov le redki in letala niso prihajala v velikih skupinah. Nad London jih je prišlo le malo in so bili poglavitni boji na obali Rokava. Nekaj bomb je bilo vrženih tudi na druge kraje v zahodni in severozahodni Angliji, kjer je bil precej prizadet Glasgow.
Nemški napadi pa so se zgostili spet v nedeljo zveča.- in je že pred polnočjo nekaj nemških
Napadi na Anglijo
Berlin, 23 septembra. AA, DNB. Vrhovno poveljstvo poroča:
Neka) nemška borbena ladja je potopila v bližini angleške obale eno sovražnikovo oboroženo trgovsko ladjo s 3.000 tonami in poškodovala neko angleško ladjo.
Naše letalske 6ile so včeraj izvedle nasilne ogledniške polete nad Anglijo. Pri tej priliki so bile bombardirane vojaške naprave v Londonu in drugih mestih južne Anglije. Ponoči so nemške letalske sile izvedle ponovno v polnem obsegu svoje napade h'a London. Bombardirala 60 z uspehom pristaniške naprave, doke in druge vojaške cilje.
Angleški bombniki so preteklo noč izvedli napade na severno Nemčijo. Pri tej priliki so porušili več kmečkih zgradb. Nekaj sovražnikovim letalom se je posrečilo priti do Berlina, vendar niso povzročila nobene škode.
Včeraj ni bilo zbito niti eno sovražnikovo letalo. Eno nemško letalo se ni vrnilo domov. Letalski oddelek majorja Melbersa je dosegel svojo 500. » zmago.
O delovanju nemških podmornic, o katerih govori včerajšnje sporočilo, jc treba poudariti, da je '.podmornica poročnika Litta sodelovala pri potopitvi štiiih sovražnih trgovskih ladij, ki so imele skupno 29.000 ton.
Vojna v Afriki
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 23. sept. AA. Štefani. Poročilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 108 se glasi:
Potopila se je verjetno sovražnikova križarka, katero je torpediralo neko naše letalo, iu o čemer je javljalo poročilo št. 110.
Iz slik o bombardiranju Haife, kar se je zgodilo 21. septembra, se jasno vidijo odlični uspehi tega napora. Povsod so bombe povzročile hude in ogromne požare.
Na Malti je bilo ponovno bombardirano letališče Mlkaba. Zadetih je bilo več skladišč in povzročeno več jKižarov. Sovražnikova lovska letala so se izognila spopadu. Vsa naša letala so se vrnila domov.
V Afriki je sovražnik bombardiral mesto Benghazi in poškodoval več stanovanjskih hiš. Zaradi zaščitnih ukrepov pa ni bilo žrtev. Sovražnikov napad na Bardlo ni povzročil niti žrtev niti škode. V bližini obale Kf-zcnaike je neko naše lovsko letalo s strojniškim ognjem zbilo neki 4 motorni angleški bombnik vrste »Sunderland«. Angleško letalo je padlo v morje in izginilo.
Vojaške naprave v Marsa Matrnhu so bile ponovno bombardirane z uspehom. Vsa naša letala so se vrnila. Ponoči je bilo bombardiranje pristaniških naprav v Adenn. Glede ladij, ki jih je naše letalstvo zadelo pri napndlh, omenjenih v sfioročilu Št. 107, in sicer v Rdečem morju, je a» ugoiuvijunu. da so bile zadete tri ladje iz sovraž-
nikovega konvoja. Sovražnikovo letalstvo je metalo bombe na Burmo, Kasalo in okolico Asmarc, kjer sta bili ubiti dve osebi, dve pa ranjeni. Vsi so bili domačini. Škoda je bila majhna.
V Tirenskem mevju je neka sovražnikova podmornica potopila neko našo prazno ladjo.
VII
Angleška poročila
bombnikov prodrlo skozi zaporo in prišlo nad središče mesta, kjer so metali bombe. Nemška letala so vporaliljala, ker ie bilo zelo temno, raz-svetlilne rakete in neko novo sredstvo, ki je povzročilo, da je nebo žarelo. Najbolj je trpel južno^ahodni del Londona, kjer je porušena cela vrsta stanovanjskih hiš, ki Jih je razdejala velikanska eksplozivna bomba.
Uradno poročilo angleškega letalskega ministrstva pravi, da je bilo v noči od sobote na nedeljo vrženih mnogo bomb na različne kraje Anglije in da je bilo večje število smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Tudi v južni in' severozahodni Angliji so številne smrtne žrtve.
Angleška letala so v noči od sobote na nedeljo in v noči od nedelja na ponedeljek nadaljevala svoje napade na vsa pristanišča na obali Nizozemske, Belgije in Francije, kjer nemško vojno vodstvo zbira vojaštvo, orožje in transportne naprave za napad na Anglijo. Napad v noči na nedeljo spada med »najhujša bombardiranja« in je bila francoska obala zaradi požarov vsa razsvetljena, kakor pravi angleško službeno poročilo.	,
V noči na nedeljo in v noči na ponedeljek so streljale tudi obojne baterije, postavljene na obeh obalah Rokavskega preliva. Bombardiranja s težkimi topovi so na obeh straneh povzročila razdejanja.
Kairo, 23. sept. AA. Reuter: Angleška letala so napadla vojaške objekte pri Sidi Baraniu v Vzhodni Afriki in pri Birkau. V Sudanu je letališče pri Pescniu doživelo napad. Angleška letala so se vrnila nepoškodovana.
Aleksnndrija, 22. sept. AA. Reuter: Zgodaj zjutraj je bil v Aleksandriji dan znak za nlarm. Alarm je trajal, 25 minut. Italijanska letala so skušala ' napasti mesto, pa Je to preprečilo protiletalsko topništvo s hudim ognjem.
Kairo, 28. sept. AA. Reuter: Angleške pomorske oblasti v Aleksandriji poročajo, da so angleške pomorske sile v nedeljo 22. septembra napadle sovražnikove postojanke pri Sidi Bara-niju z dobrim uspehom.
Kairo, 23. sept t. Reuter: Angleško vojno poročilo se glasi: Nobene spremembe na vzhodnem bojišču. Sovražnik je bombardiral Sidi Haneiš in Marsa Matruh. Skoda je neznatna. Ranjeni sta dve osebi. Na Cynru je sovražnik bombardiral Morphu brez škode. Južnoafriške lexalske sile jo uspešno bombardirale nekatere sovražne postojanke. Sovražnik je bombardiral Isolo, kjer pa ni napravil veliko škode. Le nekaj domaCinov je bilo ubitih, nekaj pa ranjenih
Angleška poročila
London, 23. septembra. AA. Reuter: Po dosedaj dobljenih poročilih so britanska lovska letala zjutraj zbila 5 nemških letal. Spopad med številnimi letali se je odigral v veliki višini nad izlivom Temze, Mislijo, da je eno nemško letalo zadela granata protiletalskega topništva. Videlo se je, kako se je to letalo navjjično zrušilo v plamenih ip dimu. Dva britanska Spitfireja sta krožila nad britanskim letalcem, ki se je spustil s padalom, da bi ga zaščitila med spuščanjem.
London, 23. septembra. AA. Reuter: Štirje oddelki nemških bombnikov so zjutraj poskušali prileteti do Londona. Letala so priletela iz treh smeri in sicer čez grofijo Kent in Essex ter nad ustjem Temze. Vse tri oddelke je britansko lovsko letalstvo razpršilo s pomočjo protiletalskega topništva. Zbita so bila najmanj 3 nemška lovska letala. Eno je padlo v morje pri Folkstone, drugo se je zrušilo nekaj kilometrov od obale pr iDovru. Tretje pa je zbilo protiletalsko topništvo v trenutku, ko je teleto čez otok Wight. Po še nepotrjenih poročilih je bilo z bitih eš več nemških letal. Nekaj posameznih letal je priletelo nad London, kjer je bil dan kratek alarm, Bilo je videti sledove dima, ki je govoril o dvoboju, kateri se je odigral v veliki viišni.
Napadi na Nemčijo
Berlin, 23. septembra. AA. DNB. Preteklo noč so angleški bombniki v treh močnih skupinah napadli severno Nemčijo. Nekaj letal je prodrlo_ do pokrajine Brandenburške. Pri Potsdamu in Oranien-Durgu jih je sprejelo streljanje nemških protiletalskih baterij, ki branijo Berlin. Na nekaterih mestih so se angleška letala spopadla z nemškimi lovci, ki ponoči branijo Berlin. Zaradi hudega obstreljevanja protiletalskih baterij se Angležem ni posrečilo prebiti obrambne zapore okoli Berlina. Angleži so vrgli nekaj svetlobnih bomb, napad so pa opustili.
London, 22. septembra. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo objavlja: Angleške zračne sile so včeraj in preteklo noč napadle sovražna oporišča na obali Rok ava. Včeraj so naši bombniki napadli Flusching, kjer so bombardirali razna skladišča. Razen tega so bombardirali zbirališča tovornih čolnov in ladij v Roterdamu, Anversu in Ostendeju. Bombe so padale tudi ori Saint Omeru na vojaške naprave. Naša letala za obrambo so uspešno napadle sovražne ladje na morju. Bombardirala so sovražni konvoj 12 ladij pri Boulogneu. Naša izvidniška letala so tifpadla trgovsko ladjo večje tonaže južno od Borkuma. Za-žigalne bombe so jo zadele. Dve manjši ladji so naša letala napadla pri nizozemskem otoku Amelan« du. Bomba je na eni ladji izzvala hudo eksplozijo. Ponoči so nasi bombniki neprestano naoadali vojaške naprave pri Ostendu, Dunkerqu, Boulogneu in Callaisu. Veliko število bomb je zadelo tovorne čolne in doke Rezultat je bil odličen, ker se je ugotovilo veliko števi'i> požarov in eksplozij. Vsa naša letala so se vrnila domov.
London — Letalsko ministrstvo poroča. Vsa naša letala so se vrnila od uspešnega poleta nad Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in Francijo. Bombardirane so bile tovarne alumini|a na Ladti severno od Dresdena, kjer so nastali požari Bombardirana so bila pri Dresdenu tudi železniška križ'šča. Druge skupine bombnikov so napadle Flusching, Ant-werpen, Dunkerque, 0«tende, Zeebrugge, Calais, Le Havre, Harfleur in Brest, kjer so razdejala pristaniške naprave in sovražna zbiranja čel in ladii.
Dr. Fran Barac umrl
V Zagrebu je umrl vseučiliški profesor, stolni kanonik dr. Fran Barac po dolgi in hudi bolezni v starosti 68 let.
Z njim odhaja iz hrvatskega političnega življenja velika in politično izklesana osebnost, ki je ob prevratu leta 1018-19 imela vodilno vlogo ter si je stekla za Hrvate velike zgodovinske zasluge. Rodil se je leta 1872, Študiral gimnazijo in bogoslovje v Zagrebu, od 1900 do 1904 je študiral v Fribourgu v Švici in v Louvainu v Belgiji, kjer je študiral specialno filozofijo. Leta 1007 je vstopil na bogoslovno fakulteto v Zagrebu, kjer je bil leta 1911 imenovan za izrednega, leta 1913 pa za rednega profesorja splošne dogmatike in apologetike. Leta 1915 je postal rektor vseučilišča. Upokojen je bil leta 1938. Takšen je njegov zunanji življenjepis, miren okvir za veliko delo, ki ga je v svojem življenju opravil. Že zgodaj je začel objavljati svoje znanstvene razprave v »Katoličkem listu«, v >Bogoslovni smotri« in v drugih znanstvenih listih. Po njegovih pobudah je bila ustanovljena Bogoslovna akademija^ in po njegovi zaslugi je bilo zgrajeno semenišče na Šalati, kjer je bil dalj časa tudi ravnatelj. V j>o-litično življenje je stopil že med zadnjo svetovno vojno. Do takrat ni pripadal nobeni znani hrvatski politični skupini, ne Frankovcem, ne Starče-vičevcem, marveč je zahajal samo v politički krog dr. Lorkoviča. Toda v svetovni vojni je zaradi zdravljenja dobil dovoljenje, da je prišel v Švico, kjer se je sestal s pokojnim dr. Trumbičem ter potem postal neka živa zveza med dr. Trumbičem in Starčevičijanci v Zagrebu. Podobno je deloval tudi znani župnik sv. Marka v Zagrebu msgr. Rittig. Ko je potem tudi dr. Lorkovič zapustil svoj politični krog in se približal Starčevičijan-stvu, je šel z njim tudi dr. Barac. Ob prevratu leta 1918 je bil dr. Barac poslan v Narodno veče-kjer so njega poleg njega imeli vodilno vlogo še Svetozar in Valerijan Pribičevič, dr. Rittig, dr. Gruga Andjelinovič ter zdravnik dr. Ante Pa-velič. Dr. Barac je znan, da je bil med tistimi,
ki so sestavili znano zgodovinsko spomeniro na takratnega regenta Aleksandra, ki jo je potem dr. Ante Pavelič v Belgradu predal dne 1. decembra 1918. Dr. Barac je kandidiral tudi v volitvah za ustavodajno skupščino kot pripadnik Hrvatske zajednice, s pomočjo katere je ustanovil hrvatsko federalistično kmetsko stranko, v kateri je zavzemal položaj podpredsednika. Do Trunihi-čeve smrti je ostal z njim v najbolj tesnih zvezah. Začasa Zivkovičeve diktature je v Zagrebu njegova hiša na Kaptolu postala zbirališče vodilnih političnih predstavnikov Hrvatov. Na njegovem stanovanju je bil znani sestanek leta 1929 med dr. Mačkom, dr. Trumbičem, inž. Košutičem in dr. Krnjevičem, dr. Španičem in dr. Zaničent, po katerem sta dr. Krnjevič in inž. Košutič odšla v inozemstvo, da tamkaj delujeta za hrvatske narodne pravice. In to je ostal dr. Barac do svoje smrti, zbirališče vseh rodoljubnih pobud za dobro hrvatstva.
Pogreb
Zagreb, 23. sept. b. Danes ob 10. dopoldne je bil pogreb univerzitetnega profesorja teološke fakultete dr. Franja Barca. Njegovo truplo so ob 10. prinesli v stolnico, kjer ga je blagoslovil nadškof dr. Stepinac in ob veliki asistenci odslužil svečani rekvijem. Nato se je sprevod razvil od katedrale proti Mirogoju. Pred vhodom v Mirogoj je nadškof dr. Stepinac truplo še enkrat blagoslovil. Ob odprtem grobu se je od pokojnika še enkrat poslovil v imenu univerze rektor dr. Stjepan Ivšič.
Prav tako se je od njega poslovil dekan teološke fakultete dr. Stjepan Bakšič. Semeniški jjevski zbor je zapel žalostinko. Pogreba se je poleg velikega števila duhovnikov udeležilo mnogo predstavnikov kulturnih in prosvetnih organizacij, škofa dr. Saalich-Levis in dr. Josip Lah ter številni sorodniki in prijatelji pokojniki.
Govor angleškega kralja
London, 23. sept. t. Reuter: Angleški kralj Jurij je imel nocoj govor v radiu, v katerem je med drugim dejal:
Preteklo je nekaj več, kakor eno leto, odkar se je začela vojna. Angleški narod jo je sprejel z odprtimi očmi v polnem spoznanju veličine tistih sil, ki so nastopile proti njemu, toda poln zaupanja v pravičnost svoje stvari. Mnogo se je zgodilo od septembra 1939 dalje. Veliki narodi so padli. Bitka, ki je prej bila tako daleč proč od nas, da smo komaj slišali njeno grmenje, je sedaj pred našimi durmi. Armade, ki bi rade vdrle na naše ozemlje, stojijo pripravljene na nasprotni strani Rokava, komaj 40 km daleč od naše obale. Sovražna letalska brodovja napadajo našo zemljo po dnevu in po noči. Stojimo torej v prvih vojnih črtah v boju za svoboščine in izročila, ki smo jih sprejeli od davnih rodov. Ko se pripravljamo na to bitko, vidimo mnogokaj, kar nam daje poguma. Ob sebi imamo velike junaške skupine iz vseh delov imperija, močne skupine naših zavezni: kov, za nami čutimo, vso dobro voljo tistih, ki ljubijo svobodo. Naši prijatelji v Ameriki so nam to pokazali na mnoge načine. Narodi našega imperija se borijo ob strani materne zemlje. Od vseh krajev sveta prihajajo možje in orožje v vedno večji reki in v želji, da bi doprinesli skupne žrtve za svobodo vseh, za žrtve, ki nam bodo prinesle zmago. V tej bitki'za Anglijo stoji London, prestolnica našega mogočnega imperija, v prvih črtah fronte. Tudi druga naša mesta trpijo od strašnih napadov našega sovražnika. Z .vsemi imamo sočutje, toda London je za enkrat tisti, ki mora nositi vso jezo sovražnika. Govorim vam iz kraljevske palače v Londonu, ki tudi nosi častitljive rane zadnjih bojev. Govorim Londončanom
»Železna garda« na delu
Bukarešta, septembra 1940.
Kraljevi dekret od 14. septembra, ki je Romunijo proglasil za legionarsko državo in Železno gardo v novi državi kot edino priznano gibanje, pomenja zaključek Karlove politike. Kakor se je pokazalo tudi že v drugih državah, se je pokazalo tudi v Romuniji, pri, nacionalističnih revolucijah mladina na zanimiv način tedaj more priti na oblast, ko se zdi, da sta država in nacionalizem v krizi. Seveda bi do tega obrata v Romuniji ne prišlo, ko no bi bilo velikih nemških uspehov nasproti tistim državam, na katere se je Romunija do sedaj naslanjala. Toda kljub temu ni mogoče tajiti, da je Železna garda ze nekaj et v deželi pomenjala silo, s katero bi morala vsaka vlada računati. Iu to zlasti od trenutka, ko so njeni voditelji v očeh ljudstva postali nekakšni mučeniki. Na oblast pa je gardiste spravilo slabo in koruptno gospodarstvo, ter zunanjepolitični neuspehi, ki so se končali z veliko izgubo romunskega ozemlja. Lahko se torej reče, da je Romunija pod prejšnjim režimom dozorela za novi
režim.	. . ..... ,
Legio.iarji v Romuniji imajo sedaj isti položaj, kakor njihovi miselni tovariši fašisti v Italiji in narodni socialisti v Nemčiji. Moč ima v rokah general Antonescu, on pa se istoveti z legionarji, odkar je njihove voditelje vzel v vlado. Vodja gibanja je prof. Horia Sima, vsi drugi člani v vladi so postranskega pomena, le da ima sedaj njihova vlada nalogo, da pokaže, da zna državo bolje voditi kot prejšnje vlade.
Zunanjepolitično nima Romunija nobenih vprašanj Brezpogojno se je naslonila na Nemčijo in Italijo in velja kot nevojujoča se država, ki pa je tesno povezana z osiščem.
Notranjepolitično pa bodo težave še večje. Treba je rešiti vprašanje beguncev, vprašanje državne preosnove, poljedelstvo in industrija sta v krizi. Garda bi rada rešila tudi judovsko vprašanje. Judov je v Romuniji nad pol milijona in so z gospodarstvom tesno povezani. Verjetno, da sedaj ukrepi ne bodo tako radikalni, kakor pa so jih napovedovali, dokler so bili šo v opoziciji.
Nova vlada bo uvedla strogo centralizacijo uprave, ker upa, da bo s tem pocenda upravni aparat. Iz Nemčije se je vrnilo okrog 20«) ubeglih gardistov, ki hod") sedaj kot dobro izšolane moči stopile v politično življenje po nemškem vzorcu. Gotovo je, da je Evropa osirotela za eno trdnjavo liberalističnega svetovnega nazora.
v prvi vrsti, čeprav na) gredo moje besede tudi vsem mestom, trgom in vasem, ki prenašajo isti nevarnosti. Kraljica in jaz sam sva videla mnogo mest, ki so trpela, ki so bila bombardirana, in ljudi, ki trpijo najbolj. Najina srca so pri njih vseh nocoj. Njihov pogum, njihova vera v pravičnost našega boja, njihovo zaupanje v stvar domovine in v končno zmago, nam dajejo pobudo nam vsem da vztrajamo. Vsem tistim, ki se žrtvujejo v protiletalski obrambi, se še posebej zahvaljujem. Njihova požrtvovalnost, ki je brez izjeme, je dala časten blesk angleškemu imenu. Enakovredno stojijo na strani junakov naše oborožene sile, naše policije, našega brodovja, ki vsi stojijo na straži kot naš obrambni ščit, da nas branijo pred sovražnikom. Nocoj, ko govorim z vami, smo zares vsi narod, ki stoji na straži v sprednji bojni črti. Vsak, kdor stori svojo polno dolžnost, je enakovreden vojaku, letalcu in mornarju. Tudi delavci in delavke po tovarnah, ki nadaljujejo s svojim delom brez ozira na letalske alarme so zaslužili svoje mesto med največjimi junaki naše dolge in lepe zgodovine. V ničemer ni manjše junaštvo vseh tistih, ki po dnevu in po noči prenašajo ne-udobnosti letalskih napadov. Da, zares mnogo junaštev se je zgodilo v teh velikih, zgoefovirifekih dneh. Da bi vsem tem junakom dal neko zunanje priznanje za njihovo rodoljubno požrtvovalnost, sem ustanovil posebno odlikovanje »Jurijevega križca«, ki bo po vrednosti enak »Viktorijinemu križcu«. V teh dneh smo spoznali, da je London fiokazal, kako je strnjen v eno, tako strnjen, kakor ves angleški imperij. Niso obzidja, ki tvorijo mesta, marveč prebivalci, ki v tem zidovju prebivajo. Zidovje Londona lahko poderejo, toda duha Londončanov ne bodo klonili. In kot v Londonu tako lahko rušijo po vsej lepi Angliji druge domove, ki so dragi vsakemu svojcu, toda kljub temu bo še vedno stala Anglija in angleški narod kot simbol trdnjave svobode. S tega mesta bi rad povedal užaloščenim staršem, kako sočustvujemo ž njimi, da so izgubili svoje otroke na visokem morju, ko je bila ladja potopljena brez vsakega svarila. To je nov dokaz zlobe, proti kateri se borimo. V hudih časih živimo. Verjetno bo bodočnost še bolj temna. Zima je pred nami, temna in mrzla. Toda za zimo pride spet spomlad in za sedanjimi preizkušnjami prav gotovo pride zmaga, ko bodo sedanje težave prenehale. Za to pa zaupajmo vsi v Boga in v neklonjivo moč angleškega duha.
Pomen volitev na Švedskem
Preteklo nedeljo, 15. septembra, so bile na Švedskem volitve, katerih glavna značilnost je, da je socialna demokracija dobila absolutno večino v zbornici in bo s 134 poslanci med 250 predstavljala najmočnejšo politično stranko do prihodnjih volitev. Pri sedanjih volitvah so socialni demokrati pridobili 22 glasov. Socialistična zmaga je oškodovala vse druge stranke: konservativce, radikale, komuniste in posebno še agrarce. Narodna socialistična stranka pa, kakor že prej, tudi tokrat ni dobila nobenega mandata.
Socialisti se morajo za svoj uspeh zahvaliti tako zunanji kakor notranji politični situaciji.
Vlada, ki je bila na oblasti pred volitvami, je obsegala vse narodne stranke, vendar pa so socialisti v njej prevladovali. Zaradi napetega zunanjega položaja je ministrski predsednik Hansson moral svojo vlado, ki je bila sestavljena iz socialistov in agrarcev, razširiti tudi na konservativce in radikale. Pod pritiskom Nemčije pa je moral zamenjati zunanjega ministra Sandlerja, ki je bil socialni demokrat, g poklicnim diplomatom Oiin-therjem.
Na oblasti so torej pred volitvami bile vse stranke. Ako pa so se samo socialisti zlasti na škodo agrarcev mogli od volitev okoristiti, je v prvi vrsti treba njih uspeh pripisati zelo težkemu gospodarskemu položaju, v katerega je zaila tudi drugače gospodarsko motna švedska. S sedanjim stanjem je posebno prizadet mali kmečki posestnik, ki je pri volitvah iskal svoje zaščite pri socialnih demo-
kratih, zapuščajoč agrarce. Toda agrarci zato ni«o mogli ničesar narediti za svoje volilce, ker je vsa zunanja trgovina skoraj zamrla. Konec je trgovine z Ameriko, z Anglijo in z Norveško. Sovjetija le malo kupuje in tudi Finska je po zadnji vojni le slab kupec. Glavni kupec je sedaj Nemčija, toda preden se gospodarstvo preusmeri na nemške želje, traja dolga časa Švedsko kmečko prebivalstvo je hudo prizadelo in se je sedaj v velikih množicah vrglo socialistom v naročje iz protesta, ker so agrarci tako malo mogli za nje storiti. Seveda bodo socialisti mogli storiti ie mnogo manj, kajti oni so pri Nemcih — Nemci so tisti, ki odločajo r tem delu Evrope — ie mnogo manj zaželjeni kakor agrarci. Baš zaradi tega je moral Sandler iti. ker Nemčija ni odobravala njegove zunanje politike.
Med sovjetsko-finsko vojno se je Sandler odkrito zavzemal za to, da bi Švedska šln z orožjem na pomoč Finski Toda večina vlade iz strahu pred Nemčijo ni bila za to, boječ se, da bi v tem primeru Nemčija z orožjem v roki intervenirala v prilog Sovjetije. Vendar Nemci Sandlcrju niso odpustili in je moral iti.
Značilno je tudi. da švedski socialni demokrati močno preganjajo komuniste, ki so pri volitvah od pet poslancev padli na dva Toda komunistična stranka za sedaj še ni prepovedana.
Zelo značilno je tudi, da je Švedska v tem času izbrala parlament, ki gotovo ne bo po volji Nemčije. Zato bo zanimivo pričakovati nadaljnega političnega razvoja na Švedskem.
člani ZZD v Belgradu
Belgrad, 23. septembra, m. Davi je skupina jeseniških kovinarjev, ki so včlan|eni v ZZD, zapustila prestolnico in se vmila domov. Po obifloi na Oplencu in Avali, kjer so člani ZZD položili lepe vence planinskega cvetja na grob blagopokojnega kralja in na grob Neznanega vojaka in kjer je jeseniška godba igrala žalostinke, so si ogledali prestolnico in se udeležili družabnega večera v Delavski zbornci, ki so jim ga priredili _člani ZZD in Jugorasa. Pred koncertnim delom, ki so ga dovršerfb izvajali člani jeseniške godbe, sta izmenjala pozdrave zastopnik ZZD g. Savinšek in glavni tajnik Jugorasa g. Milutovac. Družabni večer je potekel v najlepšem razpoloženju, za katerega gre v prvi vrsti zasluga jeseniški godbi, ki je povsod žela splošno odobravanje in priznanje. Družabnemu večeru so prisostvovali senator Smodej, g. Savinšek, člani pro-6vet. društva in delavstva v Jugorasu ter funkcionarji z zastopmilkem predsednika Jugorasa g. Miti-čem in glavnim tajnikom Milutovaccm na čelu.
Cene umetnih gnojil znižane
Belgrad, 23. sept. m. Tovarna umetnih gnojil v Rušah je kljub današnjemu porastu cen znižala cene apnenega dušika, da bi povečala njegovo porabo v državi. Ta tovarna je od 2000 vagonov apnenega dušika prodala do sedaj Jugoslaviji od 00 do 100 vagonov, vso ostalo količino pa je izvozila v Nemčijo in Italijo. V interesu našega kmetijstva bo tudi Zorka, ki je največja tovarna umetnih gnojil v naši državi, znižala svoje cene. Predvsem bi prišel v poštev superfosfat, ki se od vseh umetnih gnojil največ uporablja.
Uredba o orehovem lesu
Belgrad, 23. sept. m. V današnjih »Službenih novinaht je objavljena uredba o gojitvi, sekanju, prometu in izvozu lesa domačega oreha. Po tej uredbi je prepovedano vsako sekanje domačega oreha v času od 1. aprila do 1. oktobra. Dovoljenje za sekanje med 1. oktobrom in 1. aprilom da po tej uredbi obča upravna oblast prve stopnje samo tistim osebam, ki lahko posade za vsak posekani oreh pet orehov. Orehov les se sme izročiti prometu šele potem, ko ga ožigosa okrajni referent, izvoznik pa mora ponuditi vojnemu ministrstvu za njegovo potrebo 10% orehovega lesa od količine, ki jo je pripravil za izvoz. Kazen za prestopek te uredbe znaša od 2000 do 3000 din oziroma 30 dni zapora.
Vprašanje surovin
Belgrad, 23. sept. m. V prostorih tukajšnje industrijske zbornice je bila danes dopoldne konferenca dr. Krešimirja Krističa, načelnika ravnateljstva za zunanjo trgovino. Na konferenci so se pretresala vprašanja o preskrbi države z rudarskimi in metalurgijskimi surovinami. Dravsko banovino je zastopal g. Mohorič, ki je v svojem poročilu poudarjal dejstvo, da dravska banovina sama porabi skoraj vso proizvodnjo antracita. Na konferenci so sklenili, da se odslej ne bo preskrbovala vsaka
Škoda v Londonu in v Angliji
škoda v Angliji po nemških virih
Sombor, 23. sept. m. V zaporih tukajčniega sodišča se je danes dopldne obesil razbojnik Levoje-vič, ki je bil zaradi dvojnega umora obsojen na smrt na veialih
Berlin, 23. septembra. AA. DNB. Od 10. avgusta je nemško letalstvo vrglo na vojaške naprave v Angliji 23 milijonov kg bomb raznega kalibra. Zadnjih še6t tednov so nemška letala vrgla pri dve sto napadih na glavne angleške luke 8 milijonov kg rastieljiva. V istem razdobju so nemška letala izvedla 700 napadov na letališča, tovarne in industrijske naprave na južnem in srednjem Angleškem, vštevši London, in vrgla 15 milijonov kg bomb. Pri teh napadih so poškodovala ali ttniičla 6000 t o-varn in industrijskih podjetij, med njimi 1400 v Londonu samem, 20 odstotkov elektra-ren in plinskih central v anglešidh mestih je poškodovanih ali uničenih. Razen tega je več prometnih središč in na stotine kilometrov raznih prog tako poškodovanih, da ne bodo mogle služiti za prevoz ljudi in blaga. Samo v Londonu 60 uničene štiri glavne postaje in zaprte tri važne proge podzemeljske železnice. Požari so povzročili škodo jx>ldruge milijarde nemških mark na zalogah žita in drugega živeža. To je uspeh šesttedenskih napadov za uničenje .britanskega vojnega gospodarstv
Škoda, ki so jo napravili v Angliji nemški napadi, po angleški uradni cenitvi
London, 23. septembra, t United. Press v »Neue Ziircher Zeitung«: Iz zaupnih poročil angleškega ministrstva za notranjo varnost izhaja, da so nemška bombardiranja Anglije v zadnjih dneh povzročila veliko škode in veliko trpljenja prizadetim ljudem, posebno v Londonu, vendar pa vojtti ustroj kot takšen ni mnogo trpel in je iz te strašne preizkušnje izšel kolikor toliko neoslab-ljen. Vašemu dopisniku (namreč dopisniku »United Press«) je bila dana možnost, da je dotična poročila sam prebral in da je smel o njih tudi svobodno
poročati. Poročila, ki jih je vaš poročevalec prebral, vsebujejo vse podrobnostne podatke o škodi, ki je bila povzročena na določenih krajih. Iz teh poročil smem, p>od pogojem, da se ne navedejo nobene podrobnosti, ki bi mogle koristiti nemškemu letalstvu, navesti naslednja dejstva:
L Do sedaj ( to je do 18. avgusta) ni bilo poškodovano nobeno letališče tako, da bi bilo postalo nerabno.
2.	Letalska industrija je bila zelo malo pri' zadeta.
3.	Poškodbe, ki so bile storjene v skladiščih za petrolej in bencin, so tako male, da jih v angleških krogih smatrajo za omembe nevredne.
4.	Niti ena električna centrala ni bila zadeta toliko, da bi nehala delati. Samo ena tovarna za plin je postala nerabna.
5.	Večina londonskih kolodvorov obratuje normalno. Sar«.o pri nekaterih je moral biti promet delno omejen.
Gornje navedbe je vaš dopisnik mogel osebno kontrolirati na licu mesta. Isto potrjujejo tudi nevtralni strokovnjaki, ki jim je bilo dovoljeno, da so obiskali letališča, tovarne in razne vojaške naprave.
Na merodajnih mestih so o letalskih napadih v zadnjih 14 dneh izjavili sledeče:
t. Nemško letalstvo je svojo prvo taktiko napadanja angleških letališč opustilo. Namen te taktike je bil, da bi zavladali nad angleškim letalskim prostorom. Potem so začeli z drugo taktiko, namreč z napadanjem Londona z namenom, da uničijo pristanišče in prometne zveze.
2.	Pri svojih dnevnih napadih pa nemško letalstvo še nadalje zasleduje cilj, da bi angleško letalstvo oslabilo in utrudilo.
3.	Bombardiranja stanovanjskih predelov ima jo namen, da zrušijo moralo civilnega prebivalstva, ki naj bi izvajalo pritisk na odločitve vlade.
4.	Vse našteti poskusi niso imeli zaželjenega uspeha.
banovina zase z rudarskimi surovinami, temveč vsa država kot celota, ker je potreba po rudarskih
Zahteve južnosrbskega gospodarstva
Skoplje, sept. m. Na današnjem sestanku je svet trgovinske zbornice, ki se je bavil z raznimi gospodarskimi uredbami, zlasti O uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo jiižnosrbski gosjiodarstveniki med drugim naslednje:
1.	Država naj zasigura preskrbovanje prebivalcev in trgovcev s potrebnimi surovinami in prometnimi artikli.
2.	Izdajo naj se potrebne uredbe z zakonsko močjo glede razdelitve prometnih dobrin konzumentom.
3 Vse gospodarske uredbe naj se izdelajo v soglasju in predhodnem zaslišanju gospodarskih ustanov in organizacij.
4.	Pri morebitnih bližnjih uredba naj tes-nejo sodelujejo zakoniti zastopniki gospodarskih ustanov in organizacij pri izvajanju novih uredb in naj se v tem smislu spremene in popravijo že obstoječe gos|*>dar«ke uredbe.
5.	Časopisom noj se prejKive objava nepro-ucenih slučajev špekulacije, ker «e nn ta način samo zanaša nezaželjcne zmeda med nejioučene konzumentf
Cene sladkor;u
Belgrad, 23. septembra. AA. Na podlagi točke 11 § 4 uredbe o izpremembah in dojx>lnitvah uredbe o sladkorni pesi in zakona o državni trošarini z 19. avgusta 1939 je finančni minister predpisal, da smejo sladkorne tovarne pri prodaji sladkorja, izdelanega v kampanji 1940-41 v vagonskih pošiljkah računati za 100 kg kristala kupčeva postaja, vključno državna trošarina, pa brez skupnega davka — 1330 din, za 100 kg kock pod istimi pogoji pa 1495 din. (Iz oddelka za kataster in državna posestva v finančnem ministrstvu.)
Sovjetski vojni odposlanec v Belgradu
Belgrajski listi poročajo .da je prišel čez Berlin v Belgrad novoimenovani vojaški odposlanec Sovjetske Rusije pri sovjetskem poslaništvu v Belgradu. Je to sovjetski brigadni general Aleksander Georgijevič Sa moli in. ki so ga na ze-munskem letališču sprejeli upravnik letališča kapetan Vladeta Gjorgjevič. nemški vojaški odposlanec polkovnik Lauman in njegov pomočnik Kreut, nadalje svetnik sovjetskega poslaništva Lebedev, tajnika poslaništva Patrikijev in Solod, trgovski odposlanec Gromov in pomočnik Mina-jačev, novi dopisnik TASSA Roždesenski in ostalo osebje sovjetskega poslaništva.
Belgrajske novice
Belgrad, 23. sept. m. Danes je bila seja izvršilnega odbora Zveze kmetijskih zbornic, katere predsednik je g. Milan Badžak. Na seji so se Davili z vprašanjem novih ukrepov ter so ugotovili, da ti ukrepi niso dali pričakovanih rezultatov, kar se vidi na tem, ker pokrajine še niso preskrbljene za hrano za zimski čas. Sprejet je bil predlog, da dobi izvršilni odbor nov dohodek s tem. da se spremeni nekaj predpisov uredbe o kmetijskih zbornicah. Na seji je bil izvoljen nov odl>or, ki mu spet predseduje Milan Badžak. Odbor se bo spet sestal 30. oktobra. Slovensko kmetijsko zbornico je zastopal bivši poslanec Martin Steblovnik.
Osebne novice
Belgrad, 23. sept. AA. Z ukazom kr. namestnikov in na predlog trgovinskega ministra je bil za načelnika oddelka za notranjo trgovino pri trgovinskem ministrstvu postavljen dr. Avgust Pav-letič, dosedanji inšpektor istega ministrstva.
Belgrad, 23. sept. m. Premeščena sta iz Kranja na jx)što Ljubljano Ivan Šavec, inšpektor 5. skupine; iz Ljubljane na pošto v Kranj Franc Znidaršič, inšpektor 5. skupine.
Belgrad, 23. sept. m. S kraljevim ukazom so odlikovani z redom jugoslovanske krone 4. stopnje inž. Karel Brabec, višji svetnik žel. ravnateljstva v Ljubljani: 7. redom jugoslovanske krone 5. stopnje Franc Vočko. višji žel. kontrolor v Ljubljani; Gojmir Pehani inž. žel. ravn. v Ljubljani; Stevan Djelepič, pomočnik komisarja žel. policije na Rakeku; z redom sv. Save 4. slopnje Alojzij Erjavec, inšpektor žel. ravnateljstva v Ljubljani; Štefan Jarec, višji kontrolor žel. ravn. v Ljubljani, Janko Kamenšek. carinski kontrolor na Rakeku, Ivo Stergar. komisar žel. komisije na Rakeku; z redom sv. Save 5. stopnje Sava Jo-vanovič, šef postaje Rateče-Planica, 7. zlato medaljo za vestno služhovanje Ludvik Desinger, strojevodja v Ljubljani, Ludvik Čop, uradnik na postaji Rateče-Planica. Kare! Završnik. strojevodja v Ljubljani, Viljem Marolt, podpreglednik vagonov v Italiji. Vojislav Jovanovič, pisar ko-misarijata žel. policije na Rakeku, srebrno medaljo za vestno službovanje Franc Babnik, uradnik na postaji Rateče-Planica, Franc Kodelja, nodnadzornik policijskih agentov žel. komisarijalA na Rakeku.

Višina cen in njih utemeljevanje
Že zadnjič sem se hotel obrniti v posebnem članku proti kalkulacijam, ki utemeljujejo povišanje cen povsem izolirano in brez paralelnega ozira na medsebojno povezanost posameznih delov narodnega gospodarstva. Žal, da je iz tega članka nekaj listov izpadlo, nekaj pa se jih ie med seboj pomešalo. Tako je postalo na koncu povsem nejasno in nerazumljivo.
Stvar pa je preveč važna, da bi smelo ostati pri tem.
V nedeljski številki »Slovenca« ste priobčili članek g. inž. Suhadolca o upravičeni višini cene krompirja.
Če se v naslednjem tega članka dotikam, mi ne gre toliko za ceno krompirja, kakor za tipičen primer, za metodo dokazovanja, proti kateri je bil naperjen že moj zadnji članek. Vsaka izolirana kalkulacija se mora izpopolniti in kontrolirati i metodami, ki imajo pred očmi celoto, drugače bo drčal naš avtomobil cen naprej po široki cesti, ki vodi po mojem trdnem prepričanju v huda brezdna in prepade.
To je vzrok, da se dotikam v posebnem članku kalkulacij, ki jih je objavil o cenah krompirja nedeljski »Slovenec«. Dve pripombi naj po-kažeta, kako se da po metodi g. inž. Suhadolca proizvodne stroške krompirja poljubno dvigniti utemeljiti s tem, ne samo ceno 175 din za 100 kg krompirja, temveč prav vsako ceno.
Ako bi stalo gnojenje vsakega izmed 320.000 ha obdelane zemlje v Sloveniji 1610 din, potem bi bil vreden ves gnoj v Sloveniji 510 milij. din. To je visoka vrednost gnoja. Pomislimo samo, da so izkupile slovenske kmetije pred vojno za mleko le okrog 100. milij din., za govejo živino 150 milij. din, za svinje 130 milij. din! Ako bi bilo potrebno, bi se lahko dvignila vrednost gnoja po potrebi tudi na 1000 milij. din in več, ne da bi mogel kdo te dokaze prav demantirati, ko gnoj po večini ne gre na trg in nima tržne cene.
Isto je z velikim delom drugih postavk v tej kalkulaciji. Oglejmo si samo še eno. Ako obremenjujejo obresti res vsak ha slovenske obdelane zemlje z 1000 din. k tej zemlji pripadajoč obratni kapital s 720 din, bi se moralo plačevati od 320 tisoč ha poljedelske zemlje v Sloveniji 320 milijonov din obresti, od k temu pripadajočega obratnega kapitala pa 230 milij. din. Ce računamo z obrestno mero 0%, bi se to reklo, da je zadolžena, slovenska poljedelska zemlja s 5 milijardami din, k temu pripadajoč obratni kapital pa s 4 milijardami din. Na prvi pogled je jasno, da tu ne more biti govora o obrestih, ki se dejansko plačujejo in zadolžitvah, ki dejansko obstojajo. To so le fiktivni izdatki.
Ako pa se postavimo na stališče, da pripada kmetu tudi za nezadolženo zemljo ekvivalent za obresti od vrednosti njegove zemlje, potem je računica približno ista, kakor pri gnoju. Tu je mogoče obresti povsem poljubno računati. Ni vrednost zemlje nekaj stalnega in obresti funkcija vrednosti, temveč narobe. Vrednost zemlje se ravna po obrestih in bi pač narasla, za kolikor bi dvignili obresti.
Zato tako računani proizvajalni stroški ne povedo prav nič drugega, kakor da povečanje cene proizvoda za 100% pač želimo utemeljiti.
Pri dveh tako visokih, povsem poljubnih postavkah v računu proizvodnih stroškov, se zruši vsa kalkulacija. Ostaja le cena, ki jo želi člankar podpreti in ta je za 100% višja od cene v normalnih predvojnih letih.
V sedanji anarhiji cen je le malo cen, ki so to povišanje dosegle in so tudi po kvaliteti potrošnje važne. Med njimi doslej ni ogromne večine proizvodov, ki jih kmet v množini kupujo. Niti v približno tako veliki meri se ni podražila doslej ne obleka, vsaj ne bombaževina in cenejše sukno, ne riž, ne sladkor, ne perilo, ne tobak, ne vžigalice, ne milo, ne sol, ne kmečko orodje.
Cena krompirju najde svojo utemeljitev le v ceni dveh drugih kmečkih pridelkov, v ceni pšenice in' koruze.
To je resnično dejansko stanje, vse drugačne trditve niso resnične.
Ni moj namen braniti mestnih gospodarstev proti kmečkim. Jaz poznam prav dobro težko življenje na kmetih in sem, povezan s podeželjem s trdnejšimi vezmi, kakor z mestnimi. To moram poudariti, da ne bi kdo mislil, da hočem nastopati proti poskusom, da se izboljša položaj kmečkega prebivalstva v mogočih mejah.
Vem pa, da se s tem, če se povišajo zaslužki vsemu prebivalstvu za 100%, v resnici zaslužek nikomur ne poviša, temveč se zniža le denarna vrednost za 50%. Take spremembe denarne vrednosti pa ne koristijo nikomur, tudi ne kmečkemu prebivalstvu, škodujejo pa vsem. Take spremembe oškodujejo hranilce, katere spravlja razvrednotenje denarja ob prihranke. Take spremembe denarne vrednosti ogrožajo starostno oskrbo, zlasti starostno oskrbo uradništva in delavstva. Take spremembe zanašajo vse družabno življenje v nemir, borbo vseh proti vsem. V tej borbi se konec koncev okretnejši meščan prej znajde kakor kmet. Poviški zaslužkov so le takrat resnični poviški, če je mogoče nekomu drugemu prav toliko odvzeti, kolikor se ie enemu dodalo. Kmečki stan tvori v Sloveniji nad 60% prebivalstva, v Jugoslaviji pa 75%. Za koliko odstotkov bi morali v Jugoslaviji realne dohodke drugih članov znižati, da bi se lahko realni dohodki ali vsaj realna izkupila kmetov dejansko in ne samo na videz za 100% povečalo?
To računsko nalogo puščam v podrobnostih nerešeno, vsi oni, ki postavljajo zahtevo na dnevni red, pa si morajo bili vsaj v svesti, da ta računska naloga obstoja. Na njo ni treba na dolgo in široko odgovarjati. Na prvi pogled je jasno, da mestno prebivalstvo tako visokih realnih dohodkov ni nikdar imelo — četudi je šlo posameznikom v mestih bolj kot posameznikom na podeželju — da bi bila tako velika sprememba v razdelitvi narodnega donosa mogoča. Posebno pa velja to za današnji čas. ko požira vojno gospodarstvo, ki je tudi eno izmed nekmečkih gospodarstev. tako ogromne vsote. ,„,..,
Zato se ob diskusiji o lakih kalkulacijah fronte ne postavljajo tako. da bi bili na eni strani prijatelji kmečkega stanu, na drugi pa njegovi nasprotniki.	.	, „
Ako bi bile fronte tako postavljene, ne bi imel smelosti računati na to, da bi bila objavljena ta izvajanja v »Slovencu« za katerega vem. da ne bi hotel objaviti ene same vrstice, ki bi bila naperjena resnično proti interesom kmečkega stanu. Fronte so tu drugače postavljene: na eni strani je stremljenje za stabiliziranjem cen. — na drugi strani je obramba posebnih Interesov, ki ne računa dovolj z mejami, ki jih naiaga taki obrambi skupna potreba po stabilnosti cea in
valute. To vrste sploh niso pisane iz veselja do frontaštva, temveč v želji, da bi so ozirala obramba posebnih interesov vedno na zgornje meje in da bi se strnili obe zgornji dve fronti v eno, pa najsi gre za obrambo stanovskih interesov kmetov, trgovcev, delavcev ali kogarkoli. Kakšna naj bo po vsem tem cena krompirja? Zaradi mene je lahko za 100% višja, kakor je bila pred vojno, posebno če se je to pri drugem vodečem predmetu dnevne potrošnje, pri moki, že uveljavilo in če izgleda, da to raznim gospodarstvenikom še vedno ni dosti. Zavedati pa se moramo pri tem posledic, ki morajo tu nujno slediti.
Tem cenam se bodo prilagodile tudi cene drugih poljskih pridelkov, živini, mesu in masti, delavske in uradniške plače ter cene industrijskih izdelkov. To se pravi na koncu, da se bo povečal na koncu tudi državni budžet na dvojni iznos; da bodo vsi obratni kapitali v trgovini, industriji in državi za polovico premajhni; da se bodo dvignile obrestne obremenitve, ta privaten
davek, ki je neprimerno občutnejši, kakor vsi ie tako debeli osebni verižniki, na neslutefto višino. Ni bil zastonj Mefisto tisti, ki" je svetoval cesarju naj gre na to [x>1- Jaz vidim, da vodi pomanjkanje mere v obrambi posebnih interesov samo do teh posledic.
Zato vstajam — ne proti kalkulaciji, ki jo tu omenjam, temveč proti vsemu sistemu takih kalkulacij. Napram tem predlagam:
a)	Da so osvojijo za odnose med posameznimi cenami v glavnem predvojna razmerja;
b)	da se dovoli odstopanje od to osnove na vseh straneh v enakem odstotku;
c)	da se nastopi povsod, kjer jo nesorazmerje med potrošnjo in proizvodnjo očitno, država kot edini kupec, ki naj zbere blago po določeni ceni in ga razdeli po načrtu med potrošnike in nsi-gura tako stabilne medstanovske odnose po zgornjem merilu.
Ker je izhod pod c) silno težaven, naj skuša smotrena gospodarska politika proizvodnjo in potrošnjo pri glavnih predmetih dnevne potroS-nje uravnovesiti.
To je pot, po kateri bi bilo treba iti. To je pa obenem silno težka pot, na katero se je mogoče napotiti le, če je vse prebivalstvo, ?e so vsi stanovi in njih predstavniki trdno odločeni iti po tej poti.
Konec članka g. ing. Suhadolca priča, da tudi on, kot predstavnik in zagovornik kmečkega stanu, te poti ne zavrača. Potreben je tu le korak od besede k resnični volji in dejanju. —X—
Industrijci, trgovci, obrtniki itd. - naročite čimprej oglase za »Slovenčev koledar«
To bo knjiga, ki bo v rokah številnih Slovencev vse leto! Oglasi v njej bodo
zato imeli posebno vrednost!
Prevoz blaga z motornimi vozili
Kr. banska uprava je poslala vsem okrajnim načelstvom, mes! :m poglavarstvom, upravi policije v Ljubljani, predstojništvom mestne policije v Mariboru, Celju in Kranju ter mestnemu kapetanatu v Ptuju naslednjo okrožnico:
V svrho odprave nerednosti, ki so se pojavile v obrtnem prevozu blaga z motornimi vozili, odrejam sledeče: Poostri naj se nadzorstvo nad prevodom blaga z motornimi vodili. Oblastveni nadzorni organi naj na svojih službenih odhodih, zlasti ob vhodih v mesta in ob postankih tovornih avtomobilov zahtevajo na vpogled izkaz o obrtni upravičenosti za prevoz po čl. 50. min. pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 16. maja
1935. L	„ . ..
Imenik obrtne pravice za redno prevažanj blaga z motornimi vozili po § 60., odst. 1., t. 25. ob. z. mora imeti dovolilo kr. banske uprave za tak prevoz samo na določeni progi ter sme po čl. 7. citi-ranega pravilnika pre*>Bž»tt kastno, bla^a (za iglične prejemnike) in vozovne pošiljke (zgolj za enega prejemnika, a lahko različno blago).
Prevozniki blaga z motornimi vonh v nerednem prometu se dele v tri podskupine: a) Prevozniki blaga z motornimi vozili, eventualno s pristavkom po naročilu, s pooblastilom, odnoeno obrtnim listom okr. načlstva, odnosno mestnega poglavarstva izpred 16. maja 1934., t. j. izpred uveljavljenja uredbe o izdajanju dovolitev za prevoz blaga z motornimi vozili z dne 10. maja 1934, katero pooblastilo, odnosno obrtni list ima klavzulo, da velja ta izkaznica kot dovolilo po min. uredbi z dne 10. maja 1934. Obratovanje teh prevoznikov s oridobljeno staro obrtno pravico ni omejeno na določene cestne i ro-ge, mora pa biti po čl. 66, min. pravilnika z dne 16. maja 1935, v skladu z določbami tega -ravilnika. — b) Prevozniki blaga z motornimi vozili v nerednem prometu preko mej občinskega okoliša po ministrski uredbi z dne 10. maja 1934, imajo dovolilo kr. banske uprave, ki jih upravičuje do obr. tovarna zgolj na določenih cestnih progah in v okolišu občine, kjer je sedež obrta. Voziti smejo po 61. i. cit. m!n. uredbe in po čl. 7. tudi že citiranega mm. rra-vilnika le vozovne pošiljke. — cl Prevozniki blaga z motornimi vozili v nerednem prometu v meiah občinskega okoliša imajo pooblastilo okr. načelstva, odnosno mestnega poglavarstva in pravico do prevoza okr kosovnega blaga in voznih pošiljk v svojem omejenem okolišu.	,
Špediterji, ki vrše v zmislu čl. 3:5. trg. zak. poleg spedicijekih poslov (t. j. obrta prevzemanja prevoza blaga po prevoznikih ali brodarjih v lastnem imenu, a na tuj račun) sani tudi prevoz blaga
z motornimi vozili, morajo imeti po razpisu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 26. iuttja 1939 II. št. 13.187-2-39 za to drugo poslovanje posebno obrtno pravico za prevoz blaga z motornimi vozili. Zato velja zanje isto, kar velja v pogledu ostalih prevoznikov blaga z motornimi vozili.
Industrijci in obrtniki 6tnejo brez posebnega dovolila prevažati z motornimi vozili surovine, pogonska 6erdstva in materijal za lastne potrebe in svoje proizvode v svoja skladišča ali svojim odjemalcem in naročnikom tudi izven kraja sedeža obrta.
Trgovci smejo po čl. 8 že ponovno navedenega min. pravilnika že na osnovi pravice za izvrševanje trgovinskega obrta prevažati z motornimi vozili nabavljeno blago za potrebe svojega obrta ter prodano blago kupcem v kraju sedeža obrta, doč'm potrebujejo za prevoz blaga z motornimi vozili kupcem izven kraja sedeža obrta posebno dovolilo za prevoz iJlaga z nrotornltai vt»zili v ne rednem prometu preko mej občinskega okoliša.
Prevoz blaga lastne proizvodnje aH blaga za lastne potrebe, odnostto za potrebe lastnega obrata, ki se opravlja z lastnimi vozili, ne 6pada pod določbe zakona o obrtih, če pa 6e prejaža poleg lastnega tudi tuje blago, se sme opravljati tak prevoz samo na osnovi dovolila.
Če vozač nima izkaza iz čl. 50. min. pravilnika z dne 16. maja 1935, ali izkaz ne upravičuje do prevoza dotičnega blaga ali na dotični cestni progi, naj ' nadzorstveni organ nadaljevanje prevoza prepove in zadevo takoj prijavi v svrho obrtnokazenskega poli stopka.
Obenem s prevozom blaga je treba nadzorovati ter prepovedali prevoz oseb s tovornimi avtomobili preko določila čl. 50. min. pravikrka Ipoleg šoferja ; samo poseben spremljevalec, ki ga odredi odpoši. ljatelj blaga ali pa delavci, zaposleni pri iztovarja-nju in opravljanju nadaljnjih del na blagu) kakor tudi eventualno preobremenitev, neprimerno naložitev in brzino tovornih avtomobilov. Tudi je treba paziti, da ne bodo tovorni avtomobili iz nagajivosti in objestnosti vozačev zadrževali osebna ali sploh lažja in hitrejša vozila.	_ ...
Slednjič naj se prepove, da bi preveliki ali oči-vidno pretežki tovorni avtomobili obratovali na cestah, ki 60 zanje preozke ali imajo zanje prešibke cestne objekte (mostove in propuste).
Podane prijave naj se obravnavajo nujno in naj oblastvo uporabi stroge kazenske ukrepe,
Oblastva naj do 10. vsakega meseca poročajo o položaju, storjenih ukrepih in doseženem uspehu.
Zastopniki tiskarnarjev v Belgradu. Pretekli teden je obiskala ministra prosvete g. dr. Antona Korošca delegacija zastopnikov Zve/.e tiskarnarjev iz vse države ter mu jjojasnila sedanji položaj glede državnih tiskaren in monopola šolskih knjig (j. minister jc delegacijo ljubeznivo sprejel in ji obljubil svojo podporo. Nadalje je delegacija obiskala še ministra za trgovino in industrijo g. dr. Ivana Andresa, katerega je obiskala glede raznih zadev ter je tudi tu naletela na prijazno razumevanje za izne-sene jiotrebe in zuhteve. G minister je objubil sklicanje posebne ankete glede najbolj perečih vprašanj,
Umetna gnojila. Pretekli teden je bila v Belgradu konferenca o večji porabi umetnih gnojil v naši državi. Konferenca je sprejela naslednje sklepe: 1. Domače tovarne naj naprej zadovolje domače potrebe, nato šela izvažajo. Doma naj bi se proda jaln umetna gnojila z 10% Izpustom. Tvornica za dušik v Rušah je pristala na to, da prodaja pri nas doma umetna gnojila po svetovni ceni. IJkine naj se uvozna carina nn umetna gnojila. Nadalje naj se zopet uveljavijo stare železniške tarife za prevoz umetnih gnojil, poseben popust pa naj se dovoli za prevoz apna. Izvede naj se učinkovita propaganda za večjo porabo umetnih gnojil. Ustanovi naj se sklad 10 milij. din, ki naj služi za oddajo umetnih gnojil po znižanih cenah. Za boljše izkoriščanje hlevskega gnoja naj se izvede dolgoleten načrt, za kar je potrebno 100 milij. din. Neobhodno je potrebno ukiniti drž. trošarino na cement.
Redno licencovanje bikov in Inrjascev bo v logaškem okraju po naslednjem razporedil: Dn 24. septembra ob 9 dopoldne na sejmišču v Gor. Logatcu: istega dne on 15 pri Gnezdu na Uncu. — Dne 25. septembra ob 8 zjutraj na sejmišču Cerknici; istega dne ob II dopoldne pri La-riču v Novi vasi pri Blokah; istega dne ob 15 v Starem trgu.
Iz zagrebškega trgovinskega registra. Pri »Oleum«, industrijsko-trgovsko podjetje Tomažič Zvonimir, Ljubljana, podružnica Zagreb, je vpisan poslovodja Marjan Kovačevič. — Za prisilnega upravitelja tvrdke »Papieros«, veletrgovina papirja in pisalnega pribora v Zagrebu, je imenovan Gelb Hinko. —■ Pri »Vrbas«, rudarski d. d. sta bila izbrisana člana ravnateljstva Karjan-kovič Milan in Hexner Štefan, vpisani pa inž. Jaromir Dubsky in Zvonko Fink iz Zagreba ter dr. Zvonko Rosenberg iz Belgrada.
Dobave. Ravnateljstvo drž, železnic v Ljubljani, strojni oddelek, sprejema do 30. septembra ponudbe za dobavo raznega kavčug-mate-riala. — Ravnateljstvo drž. rudnika Velenje sprejema do 50 septembra ponudbe za dobavo bakrene pločevine, tračnikov, gumocevnega kabla, dvojno delujoče črpalke, vijakov z maticami, varovalnih patron, gumijevih cevi za kisik, spiralnih svedrov, dvopolnih varovalnih omaric, okroglega in kvadratnega železa, preproge od gumija, fazonskega železa, varilne žice za avtogeno varen je, raznega elektrotehničnega materiala, avtomatskih sklepal, krtačic za elektromotorje ter azbestnih tesnil. — Dne 28. septembra bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske, divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del za jiostavitev dveh lesenih barak v Slovenj Gradcu.
Maksimalne cene drv v ptujskem okraju
Odločene 60 tele najvišje tržne cene drvam za kurjavo za prostorni meter na vseh razkladal-nih postajah v področju ptujskega okraja:
1. Za bukove cepanice I. vrste 110 din, II. vrste 100 din, III. vrste 90 din, vključno s poslovnim davkom franko vagon, postavljen na postajo v okraju. — 2. Za bukove okroglice, cepljene, je cena 10 din nižja, za bukove okroglice. necepljene in za odpadke na žagah je cena 30 din nižja od cen pod 1. Za bukove hlode (panje) in sečnice se določa cena 40% nižje od cen, navedenih pod 1. — 3. Za drva iz drugega lesa se določijo cene v odstotkih cen bukovih drv, navedenih pod 1. in 2., kakor sledi: za gabrova drva 105%. lepova 957o, jesenova 92%, borova in smrekova 80%, hrastova in cerova 87%, ješeva 73%, topolova in vrbova 50%. — 4. Za drva. ki se postavijo od proizvajalca ali -od preprodajalca kupcu na dom, se računa 10 din več, kakor znašajo cene, navedene pod t., 2. in 3. V tem znesku je računan dovoz iz postaje v skladišče preprodajalca ter dovoz na dom kupca pri takojšnjem plačilu. —
5.	Cene drvam, ki se kupijo franko skladišče trgovca, se računajo 15 din pri prostornem metru več kot znašajo cene, navedene pod 1. do 3. —
6.	Posebej se more računati odškodnina za žaganje, ki ne sme biti večja od 10 din za prostorni meter, in pribitek zaradi obročnih plačil drv. ki na mesec ne sme bil 1 večji od 1% kupne vsote, ki jo kupec za drva še dolguje. — Za osnovo gori navedenim cenam se je vzela dosedanja tržna cena in višina režijskih stroškov po krajevnih razmerah. — Vse prej sklenjene kupčije, ki niso do dne objave te odločbe izvršene, se morajo izvršiti po prednjih maksimiranih re-nah, v kolikor niso cene kupca ugodnejše. Islo velja tudi za deloma neizvršene kupčije, pri ka-terih veljajo maksimalne cene za še aedobavljeno količino blaga.
Maksimalne cene drv v celjskem okraju
Za območje okraja Celje so določene tele najvišje ceue za drva za kurjavo, postavljena na dom kupca odnosno skladišče trgovca:
1. Za bukove in gabrove cepanice I. vrste za en prostorninski meter 102.50 din, II. vrste 96 din, III. vrste 84 din; 2. za bukove okroglice 65 din, za bukove klade (panji) in sečenice 55 din. — Za drva iz drugih vrst drevja (mešano 75% cepanice in 25% okroglice): cerova 86 din. hrastova 80 din, jasenova 75 din, jelševa 72 din, borova 70 din, smrekova 64 din, lipova 60 din, topolova in vrbova 50 din. — 4. Za žagana in cepljena drva: 100 kg žaganih bukovih cepanic
I.	vrste 28 din, 100 kg žaganih bukovih cepanic
II.	vrste 26 din, 100 kg žaganih in cepljenih bukovih cepanic I. vrste 30 din, 100 kg žaganih in cepljenih bukovih cepanic II. vrste 28 din. 100 kg žaganih mehkih drv 22 din, 100 kg odpadkov na žagah (mešano trdo in mehko drvo) 30 din. — Za drva. ki se postavijo od trgovca z drvmi kupcu na dom, se lahko računajo prevozni stroški po medsebojnem dogovoru, dočim proizvajalca drv ne pritiče za dovoz drv kupcu na dom nobena posebna odškodnina. — Posebej se sme računati pribitik zaradi obročnih plačil drv, ki na mesec ne sme biti večji od 1% vsote, ki jo kupec za drva še dolguje.
— Korpnlentnim in miSičastim, pri ka terih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izlofevanja sokov, i* borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« erenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje,
Bes. po min. soo. pol. la n. idr. S br. 1A.481, 2&. V. U.
Borze
Dne 23. septembra 1940.
Oenar Ameriški dolar 55,—
Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 736.468 din, na belgrajski borzi 2,732.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 381.000 dinarjev.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 178.38— 181.58
Nevvvork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov.....1009.84—1019.84
Ljubljana — svobodno tržiščet
London 1 funt....... 220.60— 223.80
Newyork 100 dolarjev..... 5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1247.90—1257.90
Ljubljana — zasebni kliringi
Berlin 1 marka.........14.70-14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem.......57 denar
Beigrad — zasebni, kliring:
Solun 100 drahem....... 55.95—57.65
Sofija 100 din ... ...... 89.20-90.80
Curih. Pariz 9.85 (bankovci 5.55), London 16.50 (bankovci 7.00), Newyork (bankovci 439), Milan 22.125, Berlin 175.25, Stockholin 104.40, Buenos A i res 102J5.
Vrednostni papfrii Vojna žkoda:
v Ljubljani 435 438 v Zagrebu 437 —439 v Belgradu 437.50—439
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 53 denar, begluške obveznice 76.25—77.50, dalm. agrarji 68-70, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 94 do 95, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—102, 7% stab. posojilo 93 denar. — Delnice: Trboveljska 295 do 300, Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 97 denar, agrarji 50 blago, vojna škoda promptna 437—439, begluške obveznice 77.50 blago, dalm. agrarji 70.50 blago, 6% šumske obveznice 70 bi., 4% severni agrarji 51.50 denar, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 94 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 94 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 180 denar, Trboveljska 295—300, Gutmann 45 den., Sladk. tov. Osijek 205 denar. Osj. livarna 165 den., Isis 35 denar
Beigrad. Državni papirji: agrarji 53 denar, vojna škoda promptna 437.50-439 (439), begluške obveznice 76.50 denar, dalm. agrarji 68 denar (69), 6% šumske obveznice 69.50 denar, 4% severni agrarji 52 denar, 8% Blerovo posojilo 9 9denar (99), 7% Blerovo posojilo 94 denar. — Delnice: Narodna banka 6500, Priv. agrarna 194—195 (drobni kosi).
Sitni tr*
Novi Sad. Rrž: bačka 352.50-355, banaška 350— 352.50;ližol: bački in sremski, beli. brez vreče. 2% kasa duplikat 422.50—427.50. Ostalo ne-izuremenieno.
Kralj Peter obiskal Hrvatsko
Kraljevo potovanje po hrvatski Slavoniji v družbi kneza Aleksandra
Kralj Peter II. si ogleduje zdravilišče Lipik.
Množica ob blagoslovitvi mostu stoji na mostu. Na desni se vidi množica, ki je zbrana na bregu.
Djakovski škoi dr. Akšamovič razlaga kralju znamenitosti djakovske stolnice.
V soboto
Ban g. dr. Natlačen prereže simbolični trak ter s tem odpre prometu most, ki ga je takoj nato blagoslovil mariborski škof g. dr. Tomažič.
nekaj zastopstev sokolskih društev v krojih. Skozi živahni in lepi špalir so krenili gostje po cesti naprej. V bližini Slatine Petanjri je pričakoval odiičnike soboški župan llarlner s predstavniki obeh prekmurskih okrajev. Tu je izrekla najprej prisrčno dobrodošlico banu dr. M. Natlačenu mala Prekmurka in mu izročila lep šopek. Druga deklica pa je želela dobrodošlico škofu dr. Toniažiču. Odtod so krenili vsi skupaj po cesti do glavnega mosta.
Soboški župan g. Harlner je začel slovesnost in najprej pozdravil bana dr. Natlačena, škofa dr. Tomažiča. rektorja dr. Slaviča. bivšega ministra Snoja, zastopnika poveljnika orožuištva polkovnika Barleta, mariborskega župana dr. .luvana, predsednika mariborske prosvetne zveze dr. Ilohnjeca, voditelja prekmurskih Slovencev g. Klekla, okrajne načelnike it r. Bratino iz Murske Sobote, dr. Farčnika iz Ptuja. Skaleta iz Ljutomera in Grabri-jnna iz Lendave, načelnika tehničnega oddelka inž. Rueha, številne načelnike okrajnih cestnih odborov, župane, zastopnike uradov in vse druge gosle. Navzoči so bili tudi predsednik Tujsko-prometne zveze inž. šlajmer. kakor tudi inž. Šumar, ravnatelj podjetja Slograd. ki je most gradilo. Ž,upan Hartner je nato očrtal dolgoletna prizadevanja Prekmurja, da hi dobilo ob 50 km dolgi strugi reko Mure primerno prometno zvezo z ostalo Slovenijo in se zahvalil banu, da je to dolgolelno željo uresničil. Za tem je zaprosil škofa dr. Tomažiča, naj prikliče božjega blagoslova na mogočno zgradbo. Vrla gasilska godba iz Murske Sobote je zaigrala papeško himno, nalo pa je škof dr. Tomažič ob asistenci kanonika g. \Veixla iz Križevcev pri Ljutomeru in številne duhovščine opravil blagoslovitven obred. V kratkih besedah je škof tudi orisal pomen blagoslovi t ven cga obreda.
Župan Hartner je nato zaprosil gospoda bana dr. Natlačena, naj odpre sodobno zvezo j>rekmuria z ostalo Slovenijo. Gospod ban je stopil pred čez most napeli trak v državnih barvah in v daljšem govoru orisal pomembnost petanjskega mostu za Prektnurje.
Ivijo je priredilo zopet burne ovacije »vojemu kralju, ki je s smeškom na licih z roko odzdravljal. V škofovskem dvorcu so mlademu kralju pokazali bogato in krasno opravljene škofovske sobe in dvorane z originalnimi portreti dtakuvskih škofov in ostalih dostojanstvenikov. Posebno pokornost je pokazal mladi kralj miniaturr eir.u medelu djakovske stolnice, katerega ie napravil neki kmet iz okolice. Nato sta se Nj. Vel. kralj in Nj. Vis. knez Aleksander vpisala v škofijsko spominsko knjigo, potem pa se poslovila.
Ob zvonenju cerkvenih zvonov in ob burnem vzklikanju prebivalstva pred cerkvijo je kralj zopet zavzel mesto za volanom in se s svojim spremstvom počasi odpeljal skozi špalir navdušenega ljudstva.
Kmalu potem, ko je Nj. Vel. kralj skozi Našice dospel okoli 14. v Kutjevo. V banovinski žrebčar-ni v Kutjevu je sprejel visoke goste upravitelj Sekulič. Nj. Vel. kralj se je s svojim spremstvom napotil v hleve, da si ogleda najboljše konje. V poseben voz so vpregli štiri najlepše lipicance in Nj. Vel. kralj in Nj. Vis. knez Aleksander, ban dr. Šubašič, in guverner general Kosič so se peljali z malo kočijo, da preizkusijo paradno hojo teh konj.
Mladi kralj je nato sedel za volan svojega avtomobila in je s svojim spremstvom po dveurni vožnji dospel v Slavonsko Požego, kjer jc odšel v vojašnico kralja Aleksandra in si ogledal edinice pehote in topništva. Občinstvo je napolnilo vse ulice, po katerih se je moral visoki gost peljati, in pozdravljalo mladega kralja pri odhodu z nenavadno toplimi ovacijami.
Potem, ko si je kralj Peler II. ogledal razne 6rbske kraje ter obiskal tudi druge dele .Jugoslavije, je pretekli petek obiska! tudi najlepše in najbolj bogate kraje banovine Hrvatske.
, V petek o Djakovo
V petek zjutraj se je zasvital divno jasen dan.
Točno ob 8.30 je vlak s kraljem Petrom, kraljevičem Aleksandrom in spremstvom odpeljal proti Savi in sremski ravnini, vsej obliti z zlatimi sončnimi žarki. Dasi je mladi kralj bil tokrat v strogem inkognitu, se je na majhnem železniškem križišču vmodne Slavonije na postaji Stri-živojna-Vrhpolje zbralo prebivalstvo samo od sebe. Tu je že bil tudi ban banovine Hrvatske dr. šubašič s spremstvom. Točno ob 12 .je dvorni vlak dospel na poslajo. Ban dr. Šubašič je takoj vstopil v vagon, da pozdravi Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vis. kneza Aleksandra iu mu želi dobrodošlico v banovini Hrvatski. Kmalu nato je izstopil iz vagona mladi kralj s kneževičem in banom dr. šubašičem in drugimi člani svojega spremstva. Pred postajo zbrana množica je priredila navdušene ovacije mlademu kralju, ki je zavzel mesto za volanom svojega novega športnega avtomobila, poleg njega pa je sedel ban dr. šubašič. Z zadovoljnim nasmeškom je mladi kralj odzdravljal zbranemu ljudstvu in s sigurno roko spretnega voznika krenil po cesti proti Djakovu.
Pred djakovsko stolnico, ki jo je postavil hrvatski narodni škof dr. Strossmayer, se je zbrala velika množica ljudstva. Ko se je Nj. Vel. kralj s spremstvom pripeljal pred katedralo, se je v zvoniku oglasil zvon, ljudstvo pa je navdušeno pozdravljalo kralja, ki je z očitnim zanimanjem užival veličastni vtis, ki ga nudi stolnica. Pri vhodu v svetišče ga je sprejel djakovski škof dr. Anton Akšamovič v slovesni obleki s številnim duhovništvoin. Pozdravil je Nj. Veličanstvo z besedami:
»Vaše kr. Veličanstvo! Nenadni visoki obisk Vašega Veličanstva je zbudi! in razigral naše čute, da Vašemu Veličanstvu, svojemu viteškemu kralju prinesemo svoje tople pozdrave. Z radostjo prinašamo razne tople ljubezni nasproti Vašemu kr. Veličanstvu, našemu ljubljenemu kralju in viteškemu zastopniku vzvišene dinastije Karadjordjevičev. Mi in vsi tukaj zbrani zastopniki našega mesta s ponosom in radostjo odpiramo vrata tega veličan-stvenega in svetega hrama, zgrajenega po narodnem škofu dr. Strossmayerju. V državi sta dve narodni svetišči, s katerima se ponaša Jugoslavija: cerkev na Oplencu, ustanovljena po viteškem kralju Aleksandru Zedinitelju, in naša djakovska katedrala ustanovljena po škofu dr. Juriiu Stross-mayerju. Obe svetišči kličeta z enim glasom: Kar je sonce na nebu, to je vera človeštvu. Vera in morala sta temeljna stebra za stalnost in moč vsaki državi, in predpogoj za blagostanje naroda. Tako je hotel viteški kralj Aleksander Zedinitelj, roditelj vašega kr. Veličanstva. To je bilo tudi geslo velikega škofa Strossmayerja Vaše Veličanstvo je naš najvzvišenejši in najdražji gost in bo vaš kraljevski obisk ostal Djakovu in naši skupini predrag spomin in neizbrisno znamenje kraljevske milosti in ljubezni Vašega Veličanstva. Mi za vas prosimo velikega Boga, da dolgo živite in da on obilno blagoslovi Vaše kr. Veličanstvo. Naša srca
Banov govor
Gospod ban je orisal najprej razmere, v katerih je živelo Prekmurje prva leta po osvobojen ju, ko je bilo še skoraj popolnoma odrezano od ostale Slovenije. Poleg železniške zveze je bil edini ver-žejski most skromna zveza Prekmurja z zaledjem. Gornji del Prekmurja pa zaradi prevelike oddaljenosti ni mogel uporabljati veržejskega mostu in je bi! zalo navezan na brod v Petanjcih ali pa na most v Nemški Radgoni. Z novim mostom v Petanjcih dobiva Slovenija eno največjih cestnih zgradb. To še najbolj jasno dokazujejo ogromni gradbeni stroški, katere vse je krila banovina sama. ne da bi zahtevala od cestnih okrajev Ljutomer in Murska Sobota kak prispevek. Za lo žrtev se je banovina odločila ne samo zato. ker sta omenjena cestna okraja finančno prešibka, da bi v doglednem Času zmogla breme, kateremu bi sicer bila po zakonu obvezana, ampak iz zavesti, da je zveza Slovenske Krajine s Slovenijo splošna slovenska zadeva. Svoj govor jc g. ban zaključil s temi besedami:
Ti novi moslovi in ta nova cesta bodo gotovo ogromne vrednosti in koristi za Slovensko Krajino. Blagovni promet z ostalim slovenskim ozemljem in zlasti z Mariborom, ki je za Prekmurje najvažnejše tržišče, bo bistveno olajšan in pospešen. Tako bo tudi Prekmurje. kjer je moral doslej kmet prodajali svoje pridelke navadno po ninogo nižjih cenah, kakor so bile v drugih predelih Slovenije, deležno višjih cen in se bodo morali v korist kmeta razni prekupčevalci zadovoljiti z manjšim zaslužkom. Pa tudi obratno: pospešeni promet bo ob normalnih razmerah ugodno vplival na znižanje cen onim potrebščinam, ki jih mora prekmursko prebivalstvo kupovali in ki se v Prekmurje uvažajo.
Ko se zavedamo velike gospodarske koristi te nove cestne zveze, pa ne smemo prezreti, da gre zasluga za zgradbo teh mostov naši slovenski banovini, ki predstavlja našo slovensko narodno skupnost. Le dobro se zavedajmo, da bi Slovenska Krajina današnjega praznika ne slavila in da bi se še desetletja in desetletja vozili preko Mure s starim brodom, ako bi vladal nad nami tuj gospodar. Današnji praznik naj nam bo torej trajna prepričevalna priča nam in vsem bodočim slovenskim rodo-
(Nadaljevanje na 6. slrani.)
so prepolna radosti ter kličemo: Živel Nj. kr. Veličanstvo kralj Peter II.! Žive! vzvišeni dom Karadjordjevičev!«
Nato je škof dr. Akšamovič peljal visokega gosta in njegovo spremstvo v cerkev pred glavni oltar. V tem času so orgle izvajale državno himno. Ko so ponehali zadnji zvoki orgel je Ni. Vel. kralj sedel na kraljevi prestol v cerkvi, zraven njega na desni strani Nj. kr. Visočanstvo knez Aleksander, ban dr. Šubašič, armadni generai Kosič in drugi, na levi strani pa duhovništvo. Prei glavnim oltarjem je škof dr Akšamovič opravi! kratko molitev za našega mladega kra'.ia in niegrv vzvišeni dom. Nato so vsi na čelu z visokim gostom krenili v podzemlje katedrale, kjer )e grobnica škofa dr. Strossmayerja. Po enominutnom molk;' in z vzklikom: »Slava Strossmayeriu« so Sf vrnili na trg pred cerkvijo, kier je škof dr Akšamovič mlademu kralju in kneževiču vedro in duhovito razložil nastanek te stolnice in njenih glavnih lepot.
Nato je visoki gost s svojim spremstvom in pod vodstvom škofa odšel v škofovsk' dvorec poleg katedrale. Ljudstvo, zbrano na trgu pred cerk-
V	soboto je bilo prav tako lepo kakor prvi dan. Ob devetih je kralj po programu sedel v avto in se odpeljal v kopališče Lipik. Vzklikanju množice ni hotelo biti konca. V Lipiku so mlademu kralju priredili tudi izredno prisrčen sprejem. Pri vhodu v kopališče je pozdravil Nj. Vel kralja upravitelj Ante Orel in ga peljal po krasnih drevoredih parka pred »Anionov izvir« sredi parka. Mladi kralj se je zanimal za ta studenec, ki je globok 234 m in za vodo, ki je topla do 64 stopinj. Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis. kneževič sta pokusila malo vode in si potem ogledala notranjo ureditev kopališča, razne bazene, kadi itd. Zopet so se ponovile burne ovacije, navdušeni vzkliki živio kralj! itd.
V	ostrejšem tempu vožnje so potem krenili v Daruvar, da bi skozi Belovar, Garešnico in Novsko
prišli nekoliko po 13. uri na železniško postajo Novsko, kjer je že čakal dvorni vlak.
Na vsem potu so se zbirali ljudje in navdušeno pozdravljali mladega kralja, ki je odnesel nepozabne spomine iz teh lepih krajev banovine Hrvatske.
Petanjski most
in
v,itn„,\im i t,
Pogled na novi most.
V nedeljo je Slovenska krajina slovesno proslavila pomembni praznik blagoslovitve in otvoritve velikega mostu čez Muro v Petanjcih. Velike priprave za izročitev mostu prometu so dale jasnega izraza čustvovanju vsega prekmurskega prebivalstva, ki je tako dolga lela težko pričakovalo to tako potrebno zvezo. Pripravljalni odbor za slovesnost s soboškim županom Ferdinandom Hartnerjem in s predstavniki cestnih odborov iz soboškega, ljutomerskega okraja in okoliških občin ter zdravilišč Slatina-Radenci in Petanjska Slatina je poskrbel, da je bila slovesnost čim bolj lepa in kar najbolj veličastna. Ves velikanski most in skoraj kilometer dolga cesta sta bila okrašena z državnimi zastavami in zelenjem. Vsega skupaj
so porabili nad 1500 melrov zelenih vencev. Prav tako so postavili na vsaki strani moslu lične slavoloke. Vsa dela za okrasitev sla vodila lastnik Pe-tanjske Slatine g. Fogler in šolski nadzornik An-laiier Evgen. Sredi mosta je podjetje »Slograd«, ki je most gradilo, postavilo veliko in lično tribuno. Sredi tribune pa je bil postavljen oltar.
Od blizu in daleč so že v ranem jutru hiteli vrli Prekmurci proti Pelanjcem, prav tako pa so tudi z desnega brega Mure prihiteli številni gledalci, mnogi celo iz Maribora. Okrog 10 je prispel mariborski vladika dr. Tomažič v Radenre, ob 10 pa ban g. dr. M. Natlačen. Prvi pozdrav je bil pri radenski šoli, kjer je gosle najprej pozdravil župan radenske občine g. Streicher. Na cesti ob mostu je pričakovala goste velikanska množica občinstva. V izredno velikem številu pa so se slovesnosti dftežili gasilci in člani fantovskih odsekov, članice dekliških krožkov iti dekliški naraščaj v krojih s krajev obeh bregov Mure. Navzočih je bilo tudi
te novica
Koledar
Torek, 24. septembra: Marija Devica; rešiteljica ujetnikov. Zadnji krajec ob 18.47. Herschel napoveduje lepo, ob jugu in jugozapadniku dež,
Sreda, 25. septembra: Kamil in tovariši mučen-ci; Kleofa«
Novi grobovi
_ t Rojlna Franc, znani in ugledni strugarski mojster ter posestnik in gostilničar v Ljubljani v Alešovčevi ulici, je včeraj zaspal v Gospodu. Pogreb bo danes ob petih popoldne z Žal — iz kapelice Sv. Marije. Naj počiva v miru. Bil je ugleden in splošno spoštovan ljubljanski obr»nik starega kova, brat znanega našega industrijalca g. Antona Rojine. Vsem sorodnikom, zlasti pa bratu Antonu, izrekamo ob tej izgubi svoie sožalje!
t Ga. Marija Maraž, rojena Bucik, knjigovod-kinja tovarne Remec na Duplici, je izdihnila svojo dušo v Ljubljani. Pogreb bo danes ob šestih popoldne z Zal — iz kapelice sv. Petra Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše sožalie!
Lekarna .Ustar'
v Ljubliani
se zaradi nepredvidenih prilik na stavbi
ie ne preseli
v nov« prostor«
ter ostane v stari zgradbi do nadaljnega obvestila.
Velika javna cestna dela v Sloveniji
Modernizacija cest v Sloveniji lepo napreduje. Marsikje se najpomembnejše ceste že modernizirajo, drugod pa so ceste že popolnoma dograjene. Med najpomembnejšimi cestnimi de-1, ki so sedaj v teku, moramo omeniti modernizacijo ceste Kram-Manibor in modernizacijo ceste Ježica-Domžale. Te dni pa so bila razpisana modernizacijska dela za nove odseke najpomembnejših cest.
Tako bo It. oktobra pri tehničnem oddelku banske uprave prva licitacija za modernizacijo I km 250 metrov dolge državne ceste skozi Celje. Ta modernizaci jcia je proračunana na 950 tisoč 600 din. 10. oktobra pa bo licitacija za dobavo malih granitnih kock za tlakovanje tega dela ceste skozi Celje. Dobava potrebnih kock je proračunana na 840.700 dinarjev. Že 5. oktobra pa bo prva licitacija pri tehničnem oddelku banske uprave za modernizacijo državne ceste skozi Vransko. Tudi tu bo modernizirana cesta v dolžini 1250 metrov in so gradbena dela preračunana na 955.900 dinarjev, 24.oktobra bo pa prva licitacija za modernizacijo državne ceste skozi Novo mesto. Modernizirana bo cesta od Žabje vasi skozi Novo mesto do kolodvora v dolžini 2 km in 550 metrov. Ta modernizacija je za gradbena dela proračunana na 5.229.TIK) din. Ze 9. oktobra pa bo na tehničnem oddelku banske uprave prva licitacija za dobavo drobnih kock in robnikov, potrebnih za tlakovan je modernizirane ceste Žabja vas—Novo mesto—kolodvor. Dobava tega gradiva je proračunana na 2.141.700 din. Končno je razpisana že druga licitacija za zgraditev železniškega podvožnjaka in dveh mostov na cesti Ježica—Domžale. Ta licitaci ja bo 28. septembra pri tehničnem oddelku banske uprave, gradbena dela pa so preračunana na 716.700 din. V celoti znašajo proračuni razpisanih cestnih gradbenih del 8,813.000 dinarjev. Če borlo licitacije uspele, bodo vse te
ceste začeli modernizirati prihodnjo spomlad. *
— Seznam predavanj unverze kralja Aleksandra v Ljubljani, določa, da traja zimski semester od 25. septembra 1940 do 15. februarja 1941. Akademske oblasti predstavljajo v studijskem letu 1940-41 rektor univerze prof. dr. Matija Slavič, protektor je prof. dr. Rado Kušelj, dolžnosti univerzitetnega sekretarja pa bo
(Nadaljevanje iz 5. strani.)
vom, kako neizmerne važnosti nam je lastna svoboda in lastna država.
Moja srčna želja je, naj poveže ta novi most trajno in trdno oba bregova med seboj — Slovensko Krajino in ostalo Slovenijo — v eno skupno neločljivo in nerazdružljivo Slovenijo. S to željo in s to prošnjo do Boga — odpiram to novo cestno zgradbo in jo izročam javnemu prometu.
Naj živi zedinjena Slovenija v gvobodni, veliki in močni Jugoslaviji 1
škof g. dr. Tomažič blagoslovi novi most
Gosp. ban je za tem prerezal trak, ki je dotlej simbolično zapiral most, godba pa je zaigrala državno himno.
Potem je pristopil k oltarju škof dr. Tomažič in opravil najsvetejšo daritev, katero je pobožno zasledovala velikanska množica, zbrana na velikanskem mostu. Seveda je bilo udeležencev toliko, da jih dolgi most ni mogel vseh sprejeti, zaradi česar so se ostali postavili na obeh bregovih Mure, od koder so zasledovali potek slovesnosti. To je tudi otežkočalo cenitev števila udeležencev. Po naj-skromnejših cenitvah se je zbralo k slovesnosti 6—7000 ljudi. Med sveto mašo, pri kateri je odlično prepeval mešani cerkveni zbor iz Sobote, je imel škof dr. Tomažič tudi tehten cerkven nagovor, v katerem je poudaril, da naj bo most tudi duhovna vez med prebivalstvom to in onstran Mure. Ko je bilo cerkveno opravilo končano, se je najprej v imenu prebivalstva zahvalil g. banu bivši poslanec Bajlec iz Sobote, zatem pa je izrekel vsem, ki so sodelovali pri slovesnosti v imenu pripravljalnega odbora zahvalo še župan Hartner. S tem je bfla slovesnost sredi mosta nad šumečo Muro opravljena. Ko so odlični gostje prišli z mosta nazaj grede do poslopij petanjske slatine, so se ustavili v senci in nato z zanimanjem zasledovali mimohod gasilcev. V strumnem koraku so korakale močne gasilske čete mimo odličnikov. Nad 500 gasilcev Je ob zvokih ljutomerske in soboške godbe odkorakalo proti Slatini Radenci, kamor so nato odšli tudi odličniki na skupno kosilo, kjer je bilo izrečeno še mnogo lepih zdravit.
opravljal Sketelj Karlo. Poslovodja univerzitetnega sveia je prof dr. Odar Alojzij. Dekan filozofske fakultete je prof. dr Melik Anton, prodekan pa prof dr. Hadži Jov. Dekan pravne fakultete ie prof. dr 1'itumic. poddekan pa dr. Korošec Viktor, dekan medicinske fakultete je prof. dr. Hribar 1'ranc. prodekan pa dr. Kanskv l.vgen. dekan tehniške fakultete je ing. Ilrovat Alojzij, prodekan pa dr. Gosar Andrej dekan teološke fakultete je prof. dr. Turk Josip prodekan pa tir. Fabijan Janez. — Seznam obsega vse odredbe o načinu študija na univerzi, v oddelku o studjiu na pravni fakulteti so tudi vsi dodatni predpisi o študiju in izpitna določila. Medicinska fakulteta ima tokrat tudi določbe za V in VI. semester in navaja zato predavanja novih profesorjev medicinske fakultete dr. llrbiarja, dr. Lušickega in dr. La-vriča. V posebnem odstavku so tudi navedena —določila o izpitnem redu, prav tako pa tudi prijavni termini. — V poletnem semestru 1959-1940 je bilo na filozofski fakulteti vsega skupaj 547 slašat., med temi rednih 571, izrednih pa 5; na juridični fakulteti je bilo 574 slušateljev. na medicinski 179, na tehnični 605, od tega eden izredni, na teološki 182, oil tega ede.i izredni. Vsega skupaj je bilo v letnem semestru na univerzi v Ljubljani 1914 slušateljev, rednih 1906, izrednih pa 5. — Vpis tra ja za slušatelje, ki prihajajo prvikrat na univerzo, od 25. septembra do 5 oktobra 1940. za /e vpisane slušatelje pa od 25. septembra do 10. oktobra 1940.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srci. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno «vežo«t.
—	Naj Slomšek. Med zadnjitri »Knjižicami je ena posvečena škofu Martinu Slomšku. Knjižica je kratek življenjepis tega prvega velikega slovenskega voditelja, čigar 140 lenico rojstva obhajamo danes. »Mi Slovenci smo lahko ponosni na naše velike može, ki nam svetijo kakor zvezde na jasnem nebu«, je rekel škof Slomšek ob neki priliki. Gotovo takrat ni slutil, da bodo te njegove besede veljale predvsem za njega, ki je prva najsvetlejša zvezda na slovenskem nebu, katero nam ta knjižica približa v tako prikupni obliki in kratki besedi. SeJ z;mo radi po njej, zlasti sedaj, ko obhajamo Slom-, škove praznike! Knjižica se dobi v vseh ljubljansf.ih katoliških knjigarnah in zavodih. Stane 1 dinar.
sti pa glede višine invalidskih in starostnih rent. Delodajalec, ki prijavi nepravilni zaslužek nameščenca ali delavca, se po S 195 ZZD kaznuje z denarno globo do 1000 din
—	Otvoritev tovorne postaje v Sv. Lovrencu na Dr. polju o kateri smo poročali v nedelj, štev. je bila iz tehničnih lazlogov odložena na nedoločen čas. Na to opozarjamo vse interesente, ki so se že hoteli še te dni posluževati.
—	Kamen vrgel nekdo v glavo strojevodju brzega tovornega vlaka, ko je vlak vozil od Vidma proli Krškemu. Kamen je priletel strojevodji v glavo in ga zadel blizu senca. Sreča, da strojevodja ni bil bolj nevarno poškodovan, ker bi se bila sicer ludi z vlakom utegnila zgoditi kaka nesreča. Orožniki so bili takoj obveščeni ter so takoj začeli pre-iskavati, vendar niso doslej hudobneža še mogli izslediti, ker se je dejanje zgodilo na samoti in ponoči. Kamen je bil namreč vržen dne 17. septembra ob pol desetih ponoči .
—	V vlaku sta bila prijeta dva vlomilca 21 letni Poženel Franc ter 211etni Matevž Avsenik. Peljala sta se na Gorenjsko ter se na tihem menila, kaj bosta zdaj ukrenila. Poslušal pa ju je detektiv ter ju na postaji v Škofji Loki dal aretirati po orožnikih. Poženela so že dalj časa iskali, ker je osumljen več tatvin, med drugim tudi vlomov v Ljubljani in Škofji Loki.
Uboj v pijanosti. V kuhinji Kovačičeve gostilne v Sp. Sušici na Bizeljškem" sta pila dne 15. septembra ponoči Mihael Sokler, 29 let stari brezposelni trgovski pomočnik, in pa neki Rajte-rič. Oba sta se nekaj prepirala, nakar je Sokler Rajteriča še udaril. Nato sta oba odšla. Zunaj pa je Rajterič Soklerja zabodel z nožem v hrbet. Drugo jutro so ga našli mrtvega ob plolu. Sokler se je šele pred enim mesecem vrnil iz zaporov, kjer je presedel pet mesecev zaradi tatvine. Zdaj pa sedi Rajterič.
—	Pravkar so izšli Stanko Premrlovi Trije samospevi s klavirjem za visok glas: 1. Marija Dete je rodila. 2. V Jeruzalemu vse že spit 3. Luč z neba. Cena 12 din, Dobe se v Jugoslovanski in Matični knjigarni.
—	Nemške in italijanske, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8. in 14. uro.
—	Plevel Vinko, modno krojaštvo, Poljane št. 20, St. Vid nad Ljubljano, naznanjam, da po daljšem prestanku zopet redno delam in se priporočam. Delo solidno — cene zmerne.
—	Stanovska držnva — aktualna knjiga, stane 12 din v vsaki knjigarni.
Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva se prav iskreno zahvaljuje vsem podružničnim vrtnarskim odsekom, kakor tudi posameznim članom-razstavljalcem, ki so pripomogli, da je naša prva razstava na ljubljanskem velesejmu v času od 31. avgusta do 9. septembra t. I.
Ljubljana, 24. sept.

Najbolj uspeli francoski film
ljubezen državnega pravdnika
Predstave danes ob 16., 10. in '21. uri!
V g'avnih vlogah : slavni karakterni francoski igralec Harry Baur, Betty Stockfeld. Jeanne Prevost
•in drugi znameniti francoski igralci! — Predvajamo zopet najnovejši Foxo¥ tednik) Poleg tega smo pri-dejali programu domač film, ki predstavil ..ŽALE" in njih slovesno otvoritev! KINO UNION tel. 22-21
Ljubavni roman ruske grofice in huzarsk. častnika Maria Andergast, Gustav Frohlich in Otto Tresšler
Kot dopolnilo senzacionalna reportaža:
Alarm v Londolu
Vera Lukensko
KINO MATICA, tel. 22-41 ob 16., 19. in 21.


Shrivnost Amazone
V glavni vlogi Clarc Gable in Mirna Loy
Zanimiv pustolovni film iz življenja filmskih operaterjev na lovu za dnevnimi senzacijami. Samo še danes ob 16., 19. in 21. KINO SLOGA, tel. 27-30
I
—	Smrtna nesreča na lovu. V gozdnih loviščih med Blokami in Sodražico se je preteklo nedeljo na vse zgodaj zjutraj zgodila smitna nesreča, ki je njena žrtev postal znani posestnik in tovarnar g. Vilko Ivane iz Sodražice. Ta je tega dne že v nočnih urah odšel v gozd na jelene, ki prav zdaj »rukajo«, kakor lovci imenujejo jelenjo paritev. G. Ivane je prišel do meje sosednjega lovišča, ki ga ima v zakupu ugledni ljubljanski primarij dr. Bo»l židar Lavrič. G. Ivane je zaslišal jelena rukati ter se mu skušal približati, med tem ko je s svojim rogom tudi sam posnemal jelenje rukanje. Tako je g. Ivane nevede in nehote zašel v revir g. dr. Lavriča, s katerim sta najboljša prijatelja. Istočasno pa je g. primarij v družbi svojih dveh čuvajev bratov Jožefa in Matije Semiča ter povabljenega gosta ravnatelja Paškulina klical jelena. Tako sta drug drugega klicala, ne da bi bila drug za drugega vedela. Tako se je g. Ivane na kakih 30 do 50 m približal družbi g. primarija dr. Lavriča, ki je menila, da ima pred seboj jelena. V gozdu je bilo vkljub luni, le še precej mračno, vendar je rjava barva Juvančeve obleke, ki se je dala razločiti, skupaj z rukanjem prepričala bloške lovce, da je pred njimi deloma skrit za grmom, res pravi jelen. Zato je g. primarij dr. Lavrič streljal in zadel seveda za grmom skritega g. Ivanca, ki je padei, ker ga je krogla zadela v stegno. G. primarij je takoj skočil k nastrelu, ne da bi vedel, da je namesto jelena padel človek. Lahko si mislimo njegovo grozno presenečenje, ko je zagledal pred seboj v krvi ležečega svojega ljubega prijatelja Ivanca. Brž mu je pomagal, da bi mu ustavil krvavitev iz glavne žile. En čuvaj je hitel v Novo vas, odkoder je telefoniral po ljubljanske reševalce. Med tem je prišla pomoč iz Nove vasi, kamor so z vozom prepeljali hudo ranjenega Ivanca. Ko so prišli reševalci, pa je g. primarij uvidel da prijatelja ne bo živega pripeljal v bolnišnico. Dat ga je zato prepeljati domov v Sodražico, kamor so prepeljali le še njegovo truplo, ker je med potjo izdihnil. G. Ivane zapušča vdovo, dva mala otroka in svojo mater. Ivančevim kakor tudi g. primariju izrekamo svoje sožalje.
—	Draginjske doklade. V sedanjih izrednih prilikah dajajo podjetja in tudi manjši podjetniki svojim nameščencem in delavcem izjemne enkratne draginjske doklade ali nabavne prispevke Okrožni urad za zavarovanje delavcev opozarja vse delodajalce, da je treba pri prijavljanju zaslužka delavcev in nameščencev navesti v prijavnici poleg redne plače tudi enkratne ali ponavljajoče se draginjske doklade, nabavne prispevke itd., četudi se te izredne doklade izplačajo le enkrat ali večkrat na leto. Take doklade in prispevke morajo delodajalci takoj ob izplačilu sporočiti Okrožnemu uradu. V takih slučajih je treba v prijavnici poleg redne plače navesti: »Enkratni letni (polletni) draginjski prispevek din...« Ta prispevek se porazdeli enako na vse mesece v letu oziroma obdobju, za katero je bil posebni prispevek izplačan in se prišteje k redni plači ter tako določi mezdni razred. Delodajalci na j to opozorilo vpoštevajo in izvršijo potrebne pri jave, ker bi v nasprotnem primeru odškodovali-delavstvo na glede višine bolniških podpor, zla-
tako lepo uspela. Prav posebna zahvala pa velja kr. banski upravi, mestnemu načelstvu v Ljubljani, upravi velesejma ter sadjarskemu in vrtnarskemu društvu za denarno pomoč, da se je ,azstava sploh mogla vršiti. — Obiskujoče občinstvo se je zelo pohvalno izrazilo o razstavi, kar je znak, kako prepotrebne so take razstave, da ljudje vedo. katero povrtnino in cvetje je možno pri nas s pridom vzgojiti. Razstava pa je bila obenem tudi jamstvo, kako potrebna je bila ustanovitev tega odseka, ter istočasno dala odseku, v katerem niso poklicni vrtnarji, temveč samo amaterji-ljubitelji novih pobud in smernic za bodoče delo na vrtnarskem polju. — Vsled tega naprošamo vse one podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva, ki še nimajo svojih vrtnarskih odsekov, da iste v najkrajšem času osnujejo, ter nam tako pripomorejo k uresničenju naših teženj in želja; da ima naš narod čim odličnejšo povrtninsko prehrano in čim lepše okrašene domove. — Za vse informacije se je obrniti na odsekovega tajnika Vavpotič Joško-ta, tobačna tovarna.
je
Gledališče
Dramai Začetek ob 20
Torek, 24. septembra: šentflorjariski«. Red Torek.
Sreda, 25. septembra: šentflorjanski«. Red Sreda.
Četrtek, 26. septembra: šentflorjanski«. Red Četrtek.
Petek, 27. septembra: Red Premierski,
»Pohujšanje v dolini »Pohujšanje o dolini »Pohujšanje v dolini »Razvaline življenja«.
Blagoslovitev nove verhve sv. Aniona na Veliki Loki
Kakor je bilo že objavljeno v »Slovencu«, se preteklo nedeljo, 22. t. m., izvršila slovesna blagoslovitev nove cerkve in posvetitev oltarja v čast sv. Antona na Veliki Loki pri Višnji gori. Velika Loka je bila vsa okrašena z mlaji. Lepo vreme je privabilo mnogo tujcev. Ločani sami pa so vsi srečni in veseli obhajali svoj praznik, ko se v njihovi domači vasi odpira nov božji hram.
Z devetim vlakom se je pripeljal prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Roiman do Žalne. V spremstvu stiškega opata g. dr. Kostelca in g. župnika Znidaršiča se je odpeljal z avtom v četrt ure. oddaljeno Loko. Ločani so ga z domačim gosp. župnikom Vidmarjem na čelu slovesno sprejeli in nato pospremili v sprevodu do nove cerkvice sv. Antona, ki je na gričku nad vasjo. Takoj se je začel obred blagoslavljanja nove cerkve. Sledil mu je dolgi in slovesni obred posvetitve glavnega oltarja. S tem dolgim obredom, s kropljenjem, pogostim kajenjem, maziljenjem in dolgimi molitvami psalmov hoče cerkev pokazati svetost in odličnost oltarja.
V svojem govoru, ki je sledil vsem obredom, je prevzvišeni gospod škof poudarjal zlasti darež-ljivost vaščanov, ki so si sami v teh hudih Časih postavili cerkvico, ko jih marsikje drugod celo sami ljudje podirajo, ker jih nočejo vzdrževati. Pohvalil pa je tudi njihovo vero. ki je tako velika, da jim je dala moč, da so si postavili cerkvico in da so hoteli imeti vsaj včasih najsvetejšo daritev v svoji sredi. Brez te gotovo ne bi cerkvica danes stala na Veliki Loki. Sledilo je darovanje in nato sv. maša. Ob pol eni je bila vsa slovesnost končana.
Popoldne ob 3 so bile slovesne pete litanije.
Radio Ljubljana
Torek, 24. sept : 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura — 12 Veseli slovanski napevi (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 15 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Koncert godbe grenadirske garde (plošče) — 18.40 Glasbeni spored naše postaje v prihodnjem letu (dr. A. Dolinar) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave (Fr. Lipah) — 20 Pester spored Radijsk. orkestra — 21.50 Operni spevi (plošče) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Ciinermanov kvartet.
Drugi programi
Torek, 24. septembra; Belgrad: 20.45 Operne arije — Zagreb: 17.45 Koncert tam. društva — Budimpešta: 19.25 Klavirski konc. — Rim- Turin-Florenca; 21:40 Koncert velikega orkestra — Sot-tensi 19.10 Vokalni konc. — Praga: 17.20 Debut novah komponistov — Brnoi 20.10 Odlomki iz Smetanovih in Dvorakovih oper — Moravska Ostrava: 19.25 Konc. pihalnega ork.: Toulouse: 18.30 S'mf konc. — Andora: 20.45 Harmonike — Tallin: 18.50 Konc. radijskega orkestra.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
pO* cU&avi

*	Prof. dr. Fran Barac, vseučiliški profesor zagrebške teološke fakultete, ie umrl v Zagrebu dne 20. t. m. Bil je stolni kanonik v Zagrebu ter bogoslovni pisatelj. V mlajših letih (rodil se je 1. 1872) je bil pristaš Starčevičeve stran- . ke prava ter se je politično udejstvoval tudi še leta 1918.
*	Hrvatski dentisti zoper ljubljansko den-tistično šolo. Zagrebško društvo zobnih tehnikov je na svojem sestanku sprejelo resolucijo, v kateri izražajo zoper dentistično šolo v Ljubljani, ki je bila pred kratkim odprta, pretrgajo vse zveze s slovensko organizacijo dentistov ter prosijo, da bi banovina Hrvatska osnovala za n je hrvatsko dentistično šolo. — Omenjamo, da so slovenski dentisti svojo šolo sami ustanovili ter jo sami vzdržujejo. Zato ni čudno, da je velika šolnina, zoper katero zagrebški dentisti tako ugovarjajo.
*	Orožniki so ustrelili nevarnega roparja Iva Matica v vasi Živinica v bosanskem okraju Der-venta. Matic se je že dolga leta pečal s tem poklicem. Ko so ga pred več leti orožniki že skoraj imeli v rokah, jim je ušel ter bežal v Belgrad, kjer se je napotil kar naravnost k tedanjemu notranjemu ministru, kateremu je povedal, da ga preganjajo prav za prav le zato, ker je politično preganjan. Nato pa se je sam šel ovadit belgrajski policiji, nakar je bil v Bankaluki obsojen na 8 let ječe. Presedel pa jih je le pet, nakar je bil spuščen na pogojni dopust. Ko je prišel iz ječe, se je takoj spet lotil starega poklica. Hodil je po vaseh, preoblečen v financarja, ter od ljudi pobiral državno trošarino. Nabral je takrat nad 30 tisoč dinarjev. Orožniki so ga kmalu prijeli in ga uklenili, vendar jim je ušel. Poslej je kar na debelo deloval. Vozil se je po Bosni kar z vozom, vlamljal ter z vozom odvažal ukradeno blago. Orožniki ga dolgo niso mogli prijeti. Te dni pa so zvedeli, kje se skriva. Obkolili so tisto hišo, nakar so ga pozvali, naj se uda. Mož pa je z revolverjem začel streljati iz hiše. nakar se je pognal 6kozi okno in skušal pobegniti. Orožniki so začeli streljati. Matič je dobil strel v srce, ki je končal njegovo življenje.
*	Morilec skušal pobegniti is ječe. V Bjelo-varu se je zagovarjal zaradi več ubojev in umorov Dušan Popovič. V svoji celici je bil uklenjen v verige na rokah in nogah. Te noči pa je s svojim nožem, ki ga je prenaredil v pilo, prerezal verige na rokah in nogah ter se je pripravljal na beg iz ječe skupaj s svojimi tovariši, ko ga je zalotil ječar. Zdaj je njegovega upanja konec.
*	Vinska trgatev v Dalmaciji se bo začela s 30. t. m., kakor naroča splitsko okrajno načel-stvo. Sodijo, da bo letošnji vinski pridelek v Dalmaciji za 20% boljši od lanskega.
*	Nezgoda italijanskega parnika. Dne 19. t. m. zjutraj je pri otoku Molan italijanski parnik »Lu-ana«, ki je vozil iz Zadra 'v Jakin (Ancona) v Italiji, zadel na pečino ter nasedel. Nesreča se je zgodila zaradi velikega viharja, ki je tedaj divjal na našem morju. Naše in zadrske pomorske oblasti so poslale parniku svojo pomoč.
*	Pol vagona skritega olja sn našli organi splitskega županstva skritega nekje v Splitu. To olje je skril nameščenec tovarne za barve Ivan Kolinec, ki pa ga je i»olicija že prijela, olje pa zaplenila.
*	Tudi v Somboru manjka moke. Da sp res
špekulanti krivi sedanjega stanja, najbolj dokazuje dejstvo, da tudi v Somboru, ki je tako rekoč središče naših žitorodnih krajev, manjka moke, kakor se glasi poročilo somborskega županstva. Mestni svet je namreč imel sejo ter sklenit prositi vlado dovoljenja za 25 milijonsko posojilo za mestno aprovizacijo. Sklenili so ostro nastopiti zoper špekulante z drvmi ter zoper to, da Som-bor še zdaj nima enotnega kruha v določeni mešanici. Čeprav je mesto sredi žita, tamkaj vendar le čutijo pomanjkanje kruha. Sklenili so prositi vlado, naj se prepove izvoz pšenice, dokler prebivalstvo ne bo preskrbljeno za zimo.
Ob 5. pa se je prevzvišeni gospod škof vrnil v Ljubljano.
Ločani so res lahko veseli in ponosni, da so si postavili novo cerkvico, ki je priča njihove globoke vere in njihove globoke katoliške zavestL
f LJUBLJANA
Začetek šote, plavalne tekme in še marsikaj
Včerajšnji »Slovenski dom« poroča v športnem oddelku, da se je iznajdljivemu juristu-športniku posrečilo doseči, da so ljubljanski srednješolci in srednješolke priredili v nedeljo skupne plavalne tekme. Ugotovilo se je pri tem, da ima najboljše plavalce »realka«, najboljše plavalke pa licej. Te tekme pa bi bil vrag kmalu preprečil. »V naši državi namreč eksistira slovito ,rešenje' ministrstva prosvete S. N. br. 42.118 z dne 24. XI. 1931, s katerim je učencem srednjih in učiteljskih šol prepovedano biti aktiven član izvenšolskih športnih društev.« V tej hudi zadregi pa je podjetni predsednik Slovenske plavalne zveze dobil neki ljubljanski srednješolski zavod, ki je to prireditev velikodušno prevzel pod svoje okrilje. In tako so dijaki in dijakinje srečno obšle slovito ,rešenje'
Ko bere človek o tem nenavadnem uspehu, se nehote vpraša, kako se morejo lake stvari dogajati na srednji šoli. Odkod pravica, da se sme mimo ministrskih odločb in mimo zdravih vzgojnih načel? Kako svojevrstna pota ta ali podobne zveze gredo, se je pokazalo pred nekaj leti, ko je odredila plavalno šolo prav o božičnih praznikih in je neki šoli dodelila za vajo kar sam božični Sveti dan popoldne. Energičen protest našega lista je takrat to sicer preprečil, a plavalna šola dela naprej. Nemoteno uči fante in dekleta plavanja, menda še Vedno kar skupaj kakor pred leti in da je zanimanja več, prireja še skupne tekme za prvenstvo.
Mi pametno telesno vzgojo naše mladine pozdravljamo, a zavedamo se, da so še druge vrednote, ki jih mladinska vzgoja mora upoštevati. In teh verskonravnih vrednot ne pustimo rušiti.
Če ministrstvo prosvete ne dovoljuje skupne
telovadbe fantov in deklet, ima za to brez dvoma tehtne razloge, ki imajo svojo veljavo ne le za Belgrad, marveč tudi za Ljubljano. In če ni dovoljena skupna telovadba, zakaj naj bi bilo skupno plavalno tekmovanje? Srednješolski zakon nikjer ne odobrava koedukacije, pozna le moške in ženske gimnazije, mešane le v najnujnejših, neizogibnih primerih. In v tem ni v Evropi osamljen. Nemško šolstvo je šlo že preko tega in obojno šolstvo loči tudi po posebnih učnih načrtih, ki bolje ustrezajo psihološkim dispozicijam mladine, v Sloveniji (v provinci) pa je neki ravnatelj pred nekaj časa fante in dekleta razporedil kar po treh oddelkih enega in istega razreda, ne le enega, in to ob koncu leta tudi mirno v izvestju objavil.
Mi se ne bi toliko ustavljali pri teh vprašanjih, če se ne bi prav v zadnjih letih pojavilo v Ljubljani in okolici dovolj nesrečnih primerov, ki so dovolj jasno opozorili na nevarno krizo, ki jp preživlja znaten del naše mladine. Ne rečemo, da ni prav, če morda oblast enega ali drugega primera iz res tehnih ozirov ne spravi v javnost, a krivce bi bilo vsekakor treba kaznovati. Tako pa listi pišejo o škandalu, žrtve se bore s smrtjo, krivci ali sopovzročitelji pa mirno gredo svojo pot.
Za danes samo vprašamo: kdo je odgovoren za moralno vzgojo srednješolske mladine? Kaj se je zgodilo, da se prepreči moralno izprijanje naše mladine po nemoralnih filmih, zakotnih plesiščih, tivolskih nasadih, »šundu« javnih knjižnic in ne nazadnje po nepotrebni koedukaciji in skupnih plavalnih tekmah fantov in deklet brez razlike na starost, vzgojo tn okolje. Zakaj, če gre danes skoraj vsa mladina skozi srednje šole, ogroža tisti, ki ogroža mladino, bodočnost vsega naroda.
Gibanje slavbinskega delavstva
Splošna stavka, ki so jo skušali zanetiti marksistični agenti, propadla
Pred vajo v obrambo proti letalskim napadom
Dan te vaje se približuje. Zasebniki, podjetja in uradi naj preudarijo, kako bodo sodelovali pri tej vaji, ki se izvrši z letalskim napadom in aktivno obrambo. V tem pogledu so bila v listih že objavljena splošna uradna navodila, pa tudi konkretne uradne odredbe za ponašanje prebivalstva in ustanov. Na ulicah in odprtih prostorih ne sme biti nikogar razen zaščitnih oddelkov, potnikov, hitečih na vlake, in lastnikov stojnic. Vsakdo se mora pač skriti v zaklonišču, v bližnji veži ali poslopju. Iz javnih lokalov ne sme nikdo izstopati, pač pa morajo izstopiti iz vozil potniki, ki naj se zatečejo v bližnja zaklonišča in poslopja. Vozila sama je treba odstraniti v bližnje, stranske ulice, vozila cestne železnice pa ostanejo na svojih tirih.
Hišna vrata in naoknice je treba zapreti, okna odpreti, zavese (roloje) pa spustiti. Gledanje skozi okna ni dopustno.
Začetek vaje bo označen s prekinjenim tuljenjem siren in prekinjenim zvonjenjem zvonov, za prestanelf nevarnosti pa bo dan znak z neprekinjenim tuljenjem siren in s potrkavanjem zvonov. Nevarnost napada bo označevala tudi belo-rdeča zastava, predeljena po diagonali, ki bo razpeta na Gradu. Ko se bo snela, je znamenje, da je letalski uapad minil.
Kršenje predpisov bo oblast kaznovala. *
1 Sodalna konferenca za duhovnike ljubljanskega mesta bo danes ob petih popoldne v dvorani du-hovskega semenišča. Predaval bo g. prof. M. Sta-novnik. Naslov predavanja je; »Kako pridobivajmo mladino za sv. Evhari6tijo«.
1 Vse ljubljanske naročnike našega lista opozarjamo, da bodo inkasanti naročnino za list, pobirali tudi naročila in naročnino za veliki »Slovenčev koledar«. — Ne pozabite, da Vam bi to lepa knjiga prinesla mnogo zanimivega in koristnega branja — zato jo pravočasno naročite! Opozarjamo na objave o vsebini koledarja v nedeljskih številkah »Slovenca«.
1 Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 26. septembra ob 1. popoldne izlet na Dobrovo, v Dvor in Polhov gradeč Odhod s Kongresnega trga. Priglasiti se je v trgovini Pod-krajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob desetih dopoldne. Avtobus 20 Din.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj r.a prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice.
1 Trgovec Andrej Schnabl oproščen. Okrajno sodišče je na razpravi 14. t. m. oprostilo ljubljanskega trgovca s špecerijskim blagom Andreja Schnabla, ki je bil ovaden in obtožen zaradi prestopka kopičenja najnujnejših živ-ljanskih potrebščin (moke), za kar določa urel-ba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije stroge kazni. Po posredovanju nekega borznega senzala je trgovec Schnabl skupno z drugim trgovcem na t,osjx)svetski cesti kupil 120 vreč moke, ki sta jo, ker sama nimata bfj-mernih skladišč, spravila v skladišče spedicij-ske tvrdke Ranzinger na M'asarykovi cesti. Obtoženi trgovec Schnabl je navajal vse okolnosti, da ni imel namena navijati cen, niti prikrivati svoje zaloge 60 vreč. Dal je vsaki stranki toliko moke, kolikor jo je zahtevala. Kot priča zaslišani trgovec z Gosjiosvetske ceste je potrdil navedbe. Sodnik je trgovca Andreja Schnabla oprostil iz razloga, da ni obtoženec imel namena prikrivati in kopičit) blago zaradi nadaljnje špekulacije in da je zaloga odgovarjala njegovim trgovskim potrebam. Proti oprostilni sodbi okrajnega sodišča je državno tožilstvo prijavilo priziv in predlagalo primerno obsodbo obtoženca. Prizivni senut okrožnega sodišča je na sobotni tajni seji potrdil sodbo prvega sodnika in obtoženca pravomočno oprostil
1 Lepa prva jesenska nedelja. Prva jesenska nedelja je bila lepa in topla, tako vroča, kakor morebiti niti nedelje v deževnem poletju ne. Najvišja temperatura j* bila včeraj v Ljubljani zazna-novana s +26.6» C. Izletniški promet je bil živahen. Samo razni vlaki od sobote do nedelje zvečer so prepeljali z Ljubljane in nazaj do 30.000 potnikov. Živahen je bil tudi avtomobilski promet v razne smeri, posebno na Gorenjsko in na Pnmorje.
1 F. O. Ljubijana-mesto. Vsem rednim članom. članom starešinam in podpornim članom, ter mladcem naznanjamo, da se vrši redni obcn, zbor našega odseka danes ob 20 v društveni sobi Gospodarske zveze. Vabljeni so tudi novi člani in vsi prijatelji odseka.	...
Članom F. O. Vič. Drevi ob 20 bo redn: sestanek s predavanjem. Pridite vsi in točno. -- Odbor,
1 Frančiškanska proaveta MO v Ljubljani trna svoj redni občni zbor v četrtek dne 26. sentembra 1940 ob 8 zvečef v dvorani na porti frančiškanskega MffiOštaua (pri »v. Antonu}.
1 Občni zbor fantovskega odseka Kodeljevo bo
nocoj ob 20 v Mladinskem domu.
1 Akademski pevski zbor prosi, naj se vsi, ki nameravajo vstopiti v zbor, priglasijo na oglasni deski APZ pred balkonsko dvorano na univerzi.
1 Prvi sestanek ženskega odseka Zelenojamske-ga prosvetnega društva bo v petek 27. t. m. ob 8 zvečer v dvorani zavetišča. Vse članice vljudno vabljene. Povabite tudi vse svoje prijateljice in znanke. — Odbor.
1 Šola Glasbene Matice ljubljanske je poleg drugih učnih predmetov uvedla za letošnjo leto tudi pouk fagota, deklamacije ter plesa in plastike. Ravnateljstvo vabi gojence za te predmete in se priglasi sprejemajo do konca tega meseca. Vse podrobnosti v pisarni Glasbene Matice. Prav tako se sprejemajo še vedno gojenci za ostale glasbene predmete.
1 Matične pevke in pevci imajo prihodnjo -<'ajo 6tvom ravnatelja Poliča. Odbor.
vsega mešanega zbora jutri v torek ob 20 pod vod-
1 Novo otroško zavetišče v Ljubljani. V ponedeljek 16. t. m. je bilo v Ljubljani odprto novo dnevno zavetišče pomožne šole, ki ima svoje prostore pri Sv. Florijanu, v bivšem zavetišču za ljudske šole. Novega zavetišča, ki je bilo odobreno dne 14. novembra 1933 na seji socialno političnega odbora mestnega sveta v Ljubljani, se poslužuje 26 dečkov in 20 deklic. Vagojno vodstvo je w rokah priznane vzgojiteljice, strokovne učiteljice gdč. Mare Pirčeve. V prostorih tega zavetišča je tudi delavnica pomožne šole, kar odgovarja 6odobnim predpisom o dnevnih zavetiščih. Delavnico vodi strokovna učiteljica gdč. Marica Čibej, ki radevolje priskoči na pomoč, zlasti ob opoldanskih urah, ko je z nadzorstvom pri kosilu največ skrbi in dela.
Socialno politični oddelek mestne občine je odredil, da zavetišče ne vodi lastne ekonomije, ampak dobiva opoldansko in sploh vso prehrano za otroke iz zavetišča v Trnovem. Točno ob 12 dobijo otroci dobro, okusno in zadostno kosilo, po kosilu pa vsak otrok še hlebček kruha za malico. Lastno dnevno zavetišče je za pomožnošolske otroke velikega vzgojnega pomena. V mnogih slučajih je domača vzgoja zelo pomanjkljiva ali je sploh ni. Tudi glede hrane, obleke in primernega stanovanja trpijo otroci veliko pomanjkanje. Zato ni nič čudnega, če otroci silijo na cesto, kjer pohajkujejo in se izpostavljajo vsem slabim vplivom ceste. V posebnem zavetišču pa bodo imeli otroci vsaj čez dan udoben dom, opoldne toplo hrano in dobro vzgojo, kar je največ vredno. To zavetišče je tudi malo nadomestilo za prepotrebni zavod, za kar prosi pomožna šola ves čas svojega 30 letnega obstoja. Z ozirom na resnično socialno usmerjenost ljubljanske mestne občine, ki tako uspešno lajša bedo po mnogih dobrodelnih ustanovah, naj bo nam dovoljeno, da se vsem tozadevno odločujočim činiteljem tem potom najlepše zahvaljujemo, Bog naj vsem stotero povrne!
1 Občni zbor Zlatorovega stega ljubljanskih skavtov. V beli dvorani hotela Union je bil v nedeljo občni zbor Zlatorovega stega skavtov Ljubljana III. Vodil ga je ravnatelj Higienskega zavoda dr. Ivo Pire Na občnem zboru so r>°-; ložili skavti obračun svojega dela in določil' smernice za bodoče delo. Izvolili so tudi nov odbor s polkovnikom g. Fedom Ilerzegoin na čelu.
1 Specialni tečaj za papirniško industrijo bo na
Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljari od 7. oktobra t. 1. do 30. aprila 1941. Otvoritev tega tečaja, ki -e izrednega pomena za dravsko banovino z njeno visoko razvito papirniško industrijo, je omogočila v razumevanju nujne potrebe jx> specialni izobrazbi domačih tehnikov z denarno podpora Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V ta specialni tečaj, ki je prvi srvoje vrste v naši dr:avi, se bodo sprejemali absolventi strojnega in elektrotehniškega odseka tehniške srednje šole, absolventi strojnega odelka delovodske šole ter učenci III. in IV. letnika strojnega in elektrotehniškega odseka tehniške srednje šole. Sprejetih bo 20 reflektantov. Pouk, ki bo obsegal papirniško tehnologijo in industrijsko poslovanje, papirniško strojeslovje ter papirniško kemijo in preiskavo papirja, se bo vršil štirikrat tedensko zvečer od 18 do pol 22. Prijave za tečaj se sprejemajo v direkcijsiti pisarni Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani do 30. septembra t. 1. Podrobnejši pogoji »o razvidni iz objave v šolskem vestibulu.
1 Predstojnik oddelka za kemijo opozarja slušatelje tretjega semestra, da se bodo pričele vaje iz kvantitativne analize 1. oktobra in vabi prakb-kante, da pravočasno uredijo potrebne formalnosti. Podrobnosti so razvidne iz oglasa na deski kemičnega instituta.
1 Nerednosti pri prodaji drv. Mestno županstvo je prejelo že več pritožb o nerednosti pri prodaji drv, ko nekateri kmetje in poklicni prodajalci drv izven Ljubljane nočejo na zahtevo kupca naročenih in na dom pripeljanih drv zložiti tako, da bi bilo možno s tem ugotoviti pravilno prostorninsko mero, ampak jih zmečejo
Ljubljana, 23. septembra.
Stavbeno delavstvo posebno težko občuti sedanjo neznosno draginjo. Ti delavci zaslužijo nekaj samo v lepih letnih dnevih, pozimi pa so brezposelni in brez zaslužka. Naravno je, da zato s skrbjo gledajo v bodočnost in da premišljajo, kako bi svoj položaj izboljšali.
Kolikor smo informirani, je Zveza združenih delavcev po svojih zastopnikih z ozirom na novo uredbo o minimalnih mezdah, ki daje banu pravico, da za preproste delavce mezdo zviša na 6 din na uro, za kvalificirane pa tudi nad to višino, pri g. banu v pravcu zvišanja minimalnih inezd za stavbno delavstvo že posredovala. Gradbena Zveza ZZD to akcijo nadaljuje iti bo v kratkem na banski upravi uradna razprava o tej zadevi.
Narodna strokovna zveza, Jugoslovanska strokovna zveza in marksistični Savez gradjevinskih radnika pa so se domenili o skupnem nastopu za nove inezde stavbnega delavstva; je pa Savez gradjevinskih radnika prvi dve organizaciji izigral in nenadoma začel nenapovedano, nezakonito stavko.
V teh dneh splošnih težkoč je hotel ta savez stisko delavstva izrabiti, kakor kaže, za svoje organizacijske svrhe, in je v soboto dal parolo, da naj vse delavstvo stopi v stavko. Delavstvo je temu pozivu v soboto delno sledilo in tudi včeraj, v ponedeljek. Na večini stavb pa je delavstvo začelo z rednim delom.
V dopoldanskih urah na so od stavbe do stavbe hodili v manjših gručah marksistični organizatorji, trosili mednje letake in jih dobesedno silili, naj delo zapustijo. Na mnogih stavbah se jim je to za kratek čas posrečilo, kmalu pa se je delavstvo po odhodu teh terorističnih skupin zopet vrnilo na delo in ga v redu nadaljevalo.
Želimo delavstvu, da bi se mu posrečilo zbolj-šati svoj težki položaj, pričakujemo pa tudi, da ne bo nasedalo neodgovornim hujkačem in da se bo oklenilo v svoji borbi svojih zakonitih strokovnih organizacij, ki edine morejo zanje borbo voditi pravilno in uspešno. Kakor kaže, bo zdrav čut v delavstvu tudi v resnici zmagal in bodo tako v bodočih dneh strokovne organizacije brez marksistov uspešno in pravilno reševale njegov položaj.
Gradbeni delavci v Mariboru že delajo
Le pri Hutter|evem bloku še stavkajo — Poskus generalne stavke spodletel
Maribor, 23. sept.
Mariborska javnost ima veliko socialno razumevanje ter je do sedaj spremljala vsa prizadevanja delavstva in drugih slojev za izboljšanje gmotnega položaja vedno z največjimi simpatijami. Videli smo to pri vseh mezdnih gibanjih in stavkah, zlasti pri zadnji veliki stavki tekstilcev, kjer so Mariborčani radevolje prispevali veliko za jiod-piranje stavkujočih ter so tako pri|x)inogli, da si je delavstvo izvojevalo svoje pravice, loda pri sedanji stavki stavbincev pa smo videli, da je mariborska javnost obsodila način, kako so »voditelji« delavstva zapeljali stavbince k nepremišljenemu koraku. Mariborčani so izprevideli, da za to stavko tiči vse kaj drugega, kakor pa samo želja gradbenega delavstva, da si izboljša svoje življenjske pogoje. Prav tako so gledali tudi na sobotne poskuse demonstracij, pri katerih so videli na ulici v tisti pičli skupini demonstrantov vse druge ljudi, samo ne pravih delavcev. Bili so med gledalci obrtniki, ki so pokazali med demonstranti na tega ali onega, ki hodi že osem in več let na Borzo dela po podporo ter živi na neke skrivnostne načine, za pošteno delo pa noče prijeti. Drugi so spet videli akademike ljubljanske univerze, ki so se pred nekaj dnevi pripeljali na »izlet« v Maribor, kako so hujskali demonslrante ter jih rinili naprej pred policiste, sami pa se spet spretno umikali v množico. Prolesorji so spet videli svoje dobre »znance« — dijake srednjih šol, sinove bogatih meščanov, katerim je pač vse kaj drugega potrebno bolj, kot pa take demonstracije — in ti so se najbolj drli: »Kruha nam dajle!«, ko so ga siti čez grlo... Zato pa Mariborčani upravičeno zahtevajo, da se mora napraviti red ter se morajo taki neodgovorni hujskači delavstva
poklicati na odgovornost. Na drugi strani pa so Mariborčani prepričani, da bo banska uprava, ki je do sedaj pokazala za težnje delavstva veliko rzumevanje, tudi sedaj pravilno uredila vse te mezdne spore v Mariboru, tako da bodo upravičene zahteve delavcev v jKiliieiii obsegu upoštevane.
O stavki stavbincev se lahko reče, da je končana. Delati so začeli danes zidarji in težaki na vseh stavbah v mestu, samo na stavbi llutterjevega bloka še niso začeli. To pa zaradi tega, ker se boje, da bi jih delavci nekega ]iodjctja, ki ima del stavbe v svoji režiji, napadli. Stavbinci, ki delajo v Mariboru, so v pretežni večini podeželski ljudje. Težaki so skoraj stoodstotno z dežele doma, zidarji pa tudi tako. Ti ljudje vedo ceniti vrednost zaslužka sedaj ob lepih dnevih, ko bi lahko delali na stavbah celih 12 ur, dočim so poleti toliko časa praznovali zaradi dežja. Vsak dan so izgubili zaradi stavke 60.000 din zaslužka, skupaj pa so za stavko te dni žrtvovali že 250.000 din popolnoma |x> nepotrebnem. Ce bi bili šli po redni poti s pogajanji, namesto da so stopili v stavko, pa bi imeli sedaj skoraj gotovo že zvišano mezdo iu še izgubo na stavki bi si bili prihranili.
Ponesrečil se je danes zjutraj ludi poskus, ki so ga hoteli nekateri hujskači izvesti: delavstvo llutterjeve tovarne naj bi se v sprevodu podalo v Khrlichovo tovarno ter tudi to delavstvo prisililo k stavki.
V Mariboru slavkajo sedaj edino krojaški pomočniki, ki pa so šli v stavko po redni poti, ko so se razbila pogajanja med njimi in mojstri. Kaže pa, da se bodo mojstri s svojimi pomočniki pobotali, saj je že nad polovica podjetij pristala na zahteve svojega delavstva.
. ' y • ,, • o,ti n»' • ••• i.i	i.,'',:' oi.
l	-__
ha'kup in žali leva jo takojšnje plačilo kupnine. T.ako je neka stranka ugotovila, ko je nu kmetovo grožnjo, da bo odpeljal drva drugemu kupcu, plačala za na kup zmetana drva dogovorjene mere, torej je plačala drva dosti dražja. Mestno županstvo opozarja meščane ,naj se pri merjenju drv poslužujejo na Gruba«>;cyem nabrežju, ki omogoča ugotovitev prave prostor-ninske mere. V izogib nepoštenih manipulacij pri prodaji drv pa bodo odslej pazniki tržnega nadzorstva stalno nadzirali po mestnih ulicah, ali je mera naročenih in kupljenih drv točna in pravična in bodo vsako nepravilnost takoj ovadili, da bo prejel krivec zasluženo kazen. Javnost o|K>zarjamo, naj v primeru potrebe te-lefonično pokliče tržno nadzorstvo, ki bo takoj fioslalo svojega organa zaradi kontroliranja mere.
1 Huda prometna nesreča. Včeraj dopoldne ob pol 11. se je zgodila na križišču Bleiweisove in Aleksandrove ceste pred vhodom v Tivoli huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 261etni inž. Zalokar Ivan, sin primarija dr. Zaiokarja. Inž. Zalokar se je peljal z motociklom znamke DKW po Aleksandrovi ulici ter je hotel zavit' na Blei-weisovo cesto v smeri proti Tržaški resti. V tistem trenutku je pripeljal pravilno po desni strani in po Bleiweisovi cesti težko naložen tovorni avtomobil Združenih opekarn. 441etni šofer Franc Rovšek je peljal opeko v smeri proti kolodvoru. Kc ie pripeljal na križišče, ga je motociklist hote prehiteti in pred njim švigniti čez cesto. Rovšek je zapazil grozečo nevarnost in je zavil na levo, da bi se umaknil motorju, hkrati pa je pritisnil nq zavore. Kljub temu pa je sprednji del tovornega avtomobila zagrabil motocikel Težko naloženi avto seveda ni mogel takoj obstati in je potiskal motocikel proti levi, pravtako je odbu mot iciklista, ki je obležal kakih 12 m od mesta karambola na levi strani ceste, dočim je motor odletel še nekaj naprej in obležal ves razbit na hodniku za pešce. Inž. Zalokar je pri padcu dobil hude poškodbe na glavi ter so ga prepeljali v ljubljanske bolnišnico. Njegovo stanje je resno, vendar zdravniki upajo, da bo okreval.
1 Čigava je zapestna verižica? Ljubljanska po
licija je aretirala nekega F. K., pri katercn- so našli zlato verižico, zapestne ure. Verižica je moderne oblike in še popolnoma nova. Kdor jo pogreša, naj
sporoči upravi policije.
1 še vedno špekulacije s hišami in zemljišči. Pravijo, da se je svet špekulantov s hišami in z zemljišči nekoliko pomiril in potuhnil, da ni več tako živahnih in velikih kupčijskih poslov na rea-litetnem trgu in da razni posredovalci ne prihajajo do mastnih zaslužkov, kakor prejšnje mesece. Vendar so še vedno čedne kupčije, ki donašajo mnogim lepe dohodke in dobičke. Špekulantje izrabljajo razne diference v cenah na nepremičninskem trgu. Znano je, da so se cene nekaterim stavbnim parcelam, ki leže ob velikih in živahnih prometnih žilah, v zadnjih 4 mesecih dvignile kar za 100 in celo 150%. Zemljiška knjiga je v septembru zapisala že nad 70 kupnih pogodb, ko so bile hiše, vile, stavbne, travniške in gozdne parcele prodane za skupno vrednost nad 3,550.000 din.
1 Starše dijakov, ki bodo v letošnjem letu potrebovali strokovno izobražene inštruktorje, opozarjamo, naj se obrnejo na Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov pravočasno, ker je edino tako zagotovljen končni uspeh. Iz prakse našega društva smo spoznali, da starši navadno iščejo pomoč pri učenju šele takrat, ko je kljub prizadevanju inštruktorja in dijaka možnost uspeha dvomljiva, ker ni mogoče v kratkem roku nadomestiti
zanemarjenega znanja daljše dobe in ker profesorji pri prenapolnjenosti razredov ne morejo preizkusiti diiakovega znanja v zadnjem trenutku. Izdatki, ki jih imajo starši za inslrukcije v primeru pravočasne pomoči, ne bodo brezplodni, saj je v današnjih časih, ko je treba k letom študij prišteti še leta brezposelnosti, vsako izgubljeno leto neprimerno večja izguba, kot izdatki za pomoč pri učenju. Obenem sporočamo, da se je naše društvo preselilo v Gosposko ulico št. 12.
Posebno pazile, kaj bolnik pije!
Pitje ni le sa zdravega človeka telo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane 1
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim čeiče na«o najboljšo mineralno vodo, ki je obenen tudi zdravilna
ono z rdečimi srci!
Prospekte ln vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
1 Končno se je tat spomnil. Te dni smo poročali, kako se je neki možakar, ki so ga prijeli v neki ljubljanski gostilni, kjer je navdušeno dajal za pijačo, zagovarjal, da je dobil denar od neznanca. Smešen je bil njegov zagovor posebno zaradi tega, ker je trdil, da je dobil denar pri stranišču v Zvezdi, katerega pa že zdavnaj ni več. Potem se je izgovarjal na druge načine. Pridržan je bil v zaporu. Naše pročilo je brala tudi orož-niška postaja na Verdu. Sporočila je ljubljanski policiji, da je bilo 17. t. m. vlomljeno na Verdu pri posestniku Antonu Lahu in da je bilo tam iz zaklenjene nočne omarice ukradenih 2700 din. Neznanca, ki sfc je potepal tedaj okrog hiš na Verdu, so nekateri videli in si gi zapomnili Nato je v Ljubljani zaprti grešnik Jakič Lojze. 27-letni delavec iz Zapotoka v občini Želimlje, ki je bil že štirikrat kaznovan, tudi priznal, da je vlomil na Verdu in pobral denar.
Sv. Vid pri Ptuju
Dne 19. t. m smo spremili k večnemu počitku 72 letnega Vaupoliča Jakoba, posestnika iz Lancove vasi 40. Njegov veličastni pogreb je dokazal, kaj je bil mož in koliko je bil vreden Bil je dolga leta župan in vedno dobrotnik vsakega, ki se je pri njem oglasil s kakršno koli prošnjo. Bil je zvest sin domovine, saj je ob prevratu sam zbiral in pošiljal prostovoljce za ustanovitev naše države. Njegova hiša ni nikdar videla veri nasprotnega časopisa. Njegove odlike kaže tudi družina, katero je nadvse lej>o vzgojil. Dev"t odraslih otrok ima, vsi so zvesti člani naših katoliških in političnih društev, v katerih zavzemajo povsod vidna fliesta. Znani so daleč naokrog zaradi svojega res lepega petja. Vsi so se posvetili cerkvenemu petju in ni nedelje ali praznika, da ne bi vsaj trije ali šlirje od njih peli na koru. <— Zadnjo čaM pri jiogrebu so in u izkazali čč eg. duhovniki, domači g. župnik p. Danijel Tomšič in p. Inorencij Kunčnik, bivši naš e. župnik Karel Jelušič ter dva domačina duhovnika p Gojkošek Marijan, vodja Dijaškega doma v Ptuju, in g. Voerinec Antrn. kaplan v Zetalah Pomembno je tudi to, dn je umrl ravno štiri mesece potem odkflr smo pokopali z istimi čac)nii njegovo dobro ženo Marijo Bog jima naj bo dober sodnik, saj ni bilo prve nedelje v mesecu, da bi se ne oba udeležila sv. obhajila.
KULTURNI OBZORNIK
Slomškov duhovni obraz
K današnji 78 obletnici njegove smrti in šolskemu prazniku
Ključ do skrite celice svojega duhovnega življenja nam podaja Slomšek sam, deloma v svojih pismih, za katera pač ni mislil in želel, da bi se kdaj in kje ohranila; deloma v svojih, mladini in ljudstvu namenjenih spisih, zlasti v živahno sestavljenih življenjepisih.
Veliko nam povedo pisma — 437 je doslej objavljenih v Arhivu za zgodovino in narodopisje — ki jih je pisal Slomšek svojim prijateljem; ne manj tudi pisma, ki so jih prijatelji pisali Slomšku in se jih je ta branil in končno tudi obranil ter jih uničil, ker so mu, čeprav jih je rad pobral, notranje vendar škodovala. Imela so namreč to napako, da so ga povzdigovala in se njegovi častiželjnosti prilizovala. V tem smislu je, kakor vsa tovrstna pisma zavrnil laskava pisma svojih najboljših dveh prijateljev Mihaela Stojana, dekana v Braslovčah, in Matija Vodušeka, opata v Celju,
Mnogovrstna pismena navodila, voščila in priporočila, pa nehote in nevede r_zkrivajo dobroto in lepoto Slomškove duše. »Naj ti po stari šegi vsega blagega želim, kar Bogu dopade in tebe v resnici srečnega stori. Ne življenja dolgega, ne predobrega, ampak ljube modrosti in stanovitnosti prosim tebi kakor sebi Dela nama ne pomanj-kuje, naj bi nama tudi moči ne pomankovalo; alj teža let naj tJači, za tega del prav imaš, da si kučijo omisliš, pa škofa v taki dragoti in krasoti vozil ne boš. Naša veličast pred svetom ne sme bliščati; ona ljudi preveč piha v oči Ljudi pohujševati pa bi bilo greh.« Tako je voščil 22. 2. 51. za god Matiju Vodušku.
Za življenjepise pa si je najrajši izbral snov, ki je bila najbližja njegovemu doživetju, vendar tako, da ni očividno posegala v njegove osebne skušnje. Ni pisal za svoje prijatelje, kar pa tem sodi, se očitnemu svetu ne prileže in naj med nami ostane«. (Arhiv, 172 str.)
Po načinu, kakor si je Slomšek sestavljal opise slavnih mož in jih priobčeval v raznih letnikih »Drobtinic«, naj orišemo tudi mi njegov duhovni obraz. Navadno je namreč najprej v kratkih stavkih ali odstavkih opozarjal bralce na zasluge pomembnega opisanega moža. S tem je hotel opravičiti spis, češ da je mož res spomina vreden in obenem pridobiti tudi bralca za dobrohoino branje.
Slomšek je nam Slovencem po čudoviti božji Previdnosti darovan in izoblikovan zgled najčistejše ljubezni do Cerkve in domovine. Ljubil je Cerkev, hodil je za Kristusom, zatorej ni mogel biti brezdomovinec.
Nebesa si je zaslužil na slovenski zemlji, ki jo je zato visoko cenil, saj ga domovinska ljubezen ni ovirala, marveč le podpirala v njegovem svetniškem stremljenu. Na slovenski zemlji je razvil svojo blagonosno delavnost Bogu v čast, katoliški Cerkvi v slavo in slovenskemu narodu v blagor.
»Slomšek je bil eden izmed največjih škofov — ne le lavantinske škofije ali avstrijske monarhije, marveč vesoljne Cerkve, v njenem skoraj dvatisočletnem obstoju. Bil je avstrijski (mi bi rajši rekli, slovenski) Frančišek. Šaleški.« To je zapisal o Slomšku ne slovenski, marveč nemški. časopis »Katholische Literatur-Zeitung« št 32, 1863.
Še tehtnejža in pomembnejša je sodba, ki jo je v začetku ;anuarja 1864 izrekel tedanji nemški spi-ritual pred svojimi bogoslovci v Grazu: »Ne čudite se, gospodje, nad mojo letošnjo izbiro vzpodbudnega berila « — Z novim letom so namreč v tamošnji obednici začeli brati Slomškov življenjepis po Fr. Kosarju. »Slomšek je bil mož, kakršnih je v naši dobi le malo. Narodnost mu je služila le za podlago pri pospeševanju vere in nravnosti.« Prav je povedal: »nadprirodna sila se naslanja vselej na prirodo, torej tudi na narod in domovino«, kakor je zelo točno zapisal o krščanskem rodoljubju veliki španski filozof in državnik Do-noso Cortes.
Slomšek je z nežnim priznanjem branil in spoštoval vsebine slovenskega naroda. Njegov uvodni govor v prvem letniku bogoslovja pred tovariši, zbranimi v slovenski uri, je programatič-nega pomena za vsakega slovenskega kulturnega delavca. Za Slomška samega pa je prvi nagib, da je šla med bogoslovci govorica: Tega bo še kdaj krasila škofovska kapa.
Z navdušenim narodnim delom ni delal Slomšek krivice nobenemu sosednemu, zlasti ne nemškemu narodu. Med nemškimi škofi je imel več iskrenih prijateljev, katerih se v svojih pismih spominja kot vdan pomočnik pri splošnih zadevah sv. Cerkve. Nihče ne more Slomška dolžiti slovanske, pa tudi ne slovenske ozkosrčnesti. Slomškov katoliški duh je zamislil in ustanovil: Bratovščino sv. Cirila in Metoda z?, zedinjenie vseh Slovanov v eni Kristusovi cerkvi Slomšek ni nobenemu narodu nasprotno, nestrpno, kako le sovražno razpoložen. Noče zabrisati meja med narodi, kar je neprirodno, je po njegovi sodbi tudi vedno krivično, izenoličeno, zato nezdravo in ne-katoliško. Slomšek ni ljubil prepiro<' in sporov, pač pa jih je omiljeval in odstranjeval, kjer je le mogel. Slomšek je bil najvdanejši sm Cerkve in obenem najzvestejši sin slovenskega naroda.
Posezimo s kratkim pogledotr.' nekoliko globlje v Slomškova življenjska dogajanja. Čeprav so bili Slomšku dani veliki naravni talenti, dobri starši, plemeniti dobrotniki, izvrstni učitelji, zvesti prijatelji, svetli vzori, vzvišeni cilji, bi bila vendar šola njegovega življenja pomanjkljiva; ne mogla bi mu dati spričevala vod:tel:ske usposobljenosti, ako mu ne bi nudila mnogostranske priložnosti za trpljenje. Brez tega bi Slomšek ostal
v duhovnem življenju začetnik za vse žive dni, kakor jih ostane mnogo drugih, prav tako darovitih, toda neizkušenih ' in neustrojenih, ker niso stopili pravočasno v šolo trpljenja Brez križa ni ne pravega napredka, ne popolnosti.
Čutne sladkosti so v Slomškovem mladem duhovnem življenju kmalu ponehale, pa ostal je zvest božjemu navdihu in ni odstopil s pota krepostnega življenja. Tako je milost začetnikov že v prvi mladeniški dobi zamenjal z milostjo vestno napredujočih, dokler se ni v njegovi moški dobi milost napredujočih kar umaknila milosti popolnih.
Kakor v znamenju trpljenja je že Slomškovo rojstvo prišlo v dobo in deželo, ki so jo neprestano razburjali Napoleonovi objestni pohodi po Evropi. Nekaj podobnega kakor v naših dneh. »Ljubo doma, kdor ga ima!« Kolikokrat je bil ta pregovor na Slccnškovem jeziku in peresu. Pa komaj se je ljubi dom na Ponikvi, kjer je bil 26. novembra 1800 rojen, ukoreninil v njegovem dovzetnem srcu, že se je pokazalo, da so božji nameni z mladim Slomškom drugačni.
Akoprav je bil Anton prvorojenec med osme-rimi otroki, v družini očeta Marka in matere Marije, vendar ni mogel najti toliko veselja stoječ pred plugom kakor sedeč pred knjigo. »Verujte mi, vaš Tonče bo še velik gospod!« je pregovarjal ponikovski kaplan Jakob Prašnikar Slomškovega očeta, naj ga nikar ne zadržuje v kmečkem delu na Slomu. Prigovor kaplanov je pri trmastem kmetu le polagoma dosegel zaželjeni uspeh. Potem pa so prišle izgube, ki so mladeniča zgodaj naučile, kako hitro mine vse veselje sveta in torej ne kaže nanj navezati svojega srca.
Hitro so se trgale in potrgale druga za drugo: najtesnejše vezi, ki morejo otroka priklepati na rojstni dom. Šestnajstletnemu so pokopali mater in dvasetletnemu je umrl oče. V najhujši mladost-nikovi stiski, ko potrebuje mladi človek materinsko tople besede in očetovsko dobre roke, je na Slomškovem rojstnem domu zagospodarila pisana mačeha in iz rojstne županije se je preselil v drugo službo velikosrčni dobrotnik, duhovni pastir Prašnikar.
Vrh tega pa so prišla še Slomškova lastna preseljevanja zaradi napredka modroslovnih študij iz kraja v kraj: iz Celja v Ljubljano, iz Ljubljane v Senj, iz Senja v Celovec. Pravi podoba njegovih poznejših službenih potov in mest; povsod sicer z odličnim delom in redom, pa nikjei brez velikega truda in napora; mnogokje 60 želi drugi, kar je on sejal.
Anton Slomšek je kmalu spornal, da ne more. biti Slom tisti dom, za katerega bo moral po božji volji skrbeti vse svoje žive dni. Zdavnaj ž^e je svojim sorodnikom napovedal: »Boste videli, Slomšek bo prišel v tuje roke!« Zgodilo se je ta.; ko; ne še ob njegovem življenju, pač pa 40 let po njegovi smrti. Škofov pranečak je kljub prošnjam sorodnikov 1905 prodal očetni dom na Slomu. Pa tedaj je bila že. vsa .Slovenija Sfomškov dom.
Pa bolj ko za svoj rojstni dom se je Slomšek bal za ves slovenski Svet, da ne bi priŠfet tujlču V r6ke. Odkar je zasedel škofovski sedež pri Sv.' Andražu, ni nehal misliti ter se pripravljati, kako bi sedež lavantinske škofije premestil bodisi v Celje ali v Maribor. V Slomškovem srcu je že bilo pač ob rahlem dihu milosti božje sklenjeno, da bodi poslej ves slovenski svet njegov dom in rod; zato je mogel v oporoki z rodoljubnim in domoljubnim srcem zapisati, da naj ga pokopljejo tam, kjer bo umrl. Akoprav je v pismu kardinalu Schwarzenbergu: 4. 5. 46. še želel, da bi bil tam blizu svoje zibeli našel tudi svoj grob.
Prav zato, ker je Slomšek tako ljubil svoj dom na Slomu, je vzljubil tudi ves slovenski svet; saj ga je tam slovenska mati naučila prve slovenske besede.
Kakor je bilo Slomšku drago, da bi se Slon^ ohranil domačemu Slomškovemu rodu, tako je želel, da bi se slovenska zemlja ohranila Slovencem.
Kakor je na lastne stroške olepšal cerkev sv. Ožbalda na podružnici domače župnije, enako je s pastirsko vnemo skrbel za lepoto vseh cerkva v lavantinski škofiji. V lepše oskrbovanih cerkvah — je opominjal — se rojaki rajši zbirajo k službi božji in požlahtnjujejo »svoja srca«.
Kakor je ohranii hvaležen spomin domači šoli v kaplaniji na Ponikvi, tako je z isto hvaležno ljubeznijo gorel za pravo omiko Slovencev v cerkvi, v šoli in doma. . Slomšek je cenil svoj rod na Slomu in sesta-' vil njegov rodovnik za 150 let nazaj in opisal tudi obsega njegovega posestva. To je bil skromen zgodovinski in zemljepisni poskus tistega slovenskega rojaka, ki mu je bilo namenjeno, da se z mnogimi žrtvami zavzame kdaj za slovenske meje in za slovenski sedež lavantinske škofije. Take je tedaj otel Slovenijo. Hotel je, da bi njegovi rojaki verno, srečno in veselo živeli v svojih slovenskih mejah in domovih »Tolažbo imam, da bivam v domovini.. ,« piše iz Maribora 20. 1. 62. prijatelju Stu-pici.
Slomšek je slava in blagor slovenske domovine. Spodobi se torej, da proučujemo duhovno rast in pot svetosti, ki jo je sveti Duh razvijal v njem do popolnega razcveta. Naj bi nam z močjo svojega zgleda in s stanovitnostjo svoje priprošnje po6tal in ostal lestvica k Bogu, dokler ne odlo žimo nizkosti in nepopolnosti svoje narave.
A. M.
Shakespeare-Župančič: Romeo in Julija
K otvoritvi dramske sezone 1940-41
Začetek novega gledališkega leta v naši drami je bil nad vse lep in razveseljiv Kot prvo predstavo so v soboto, 21. t m., uprizorili Shakespearovo žaloigro »Romea in Julijac, ki smo jo gledali po dvanajstih letih na novo v prevodu Otona Zupančiča in v režiji dr. Bralka Krefla.
»Romeo in Julija« spada sicer med zgodnja Shakespearova dela, ki so nastala mnogo pred njegovimi najpomembnejšimi stvaritvami, kakor so »Hamlet«, »Othello«. »Kralj Lear«, »Vihar« itd., vendar uživa med vsemi njegovimi igrami morda največjo popularnost Vzrok za tn je predvsem v motivu samem. To je zgodba o nesrečni ljubezni dveh mladih ljudi, ki se zaradi okrutnosti in nasprotovanja staršev ne moreta najti in gresta zato rajši skupno v smrt. To je moliv, ki niti ni izvirna pisateljeva lastnina, ampak je bil slej ko prej znan tako v življenju kakor v literaturi. Poleg nepotrjenega izročila, češ da ima zgodba o Romeu ia
Juliji resnično ozadje, je ta motiv, ki je sicer obče človeški, obdelalo že mnogo pisateljev, od Ovida pa do tistih, ki so tudi Shakespearu služili za vir, kolikor gre zgolj za zunanjo zgodbo. A ta vendar ni bistvo pričujoče žaloigre; tisto, kar daje delu veličino in je hkrati izrazito in bistveno Shakespearovo, je način, kako nam je vse to prikazal, in pa dejstvo, da je enkratno zgodbo dvignil v prispodobo. ki trajno živi v njegovem pesniškem delu Kar bi bila sicer le anekdota, le žalostna zgodba ljubečega se para, je v njegovem pesniškem pri vidu in umetniškem oblikovanju postala pretres Ijiva podoba tragedije ljubezni.
Shakespeare je postavil dejanje svoje žaloigre na dvojno nasprotje, vsebinsko in formalno. Zuna nji okvir tragedije predstavlja sovraštvo dveh ari stokratskih veronskih družin, Montegov in Capule tov. medlem ko predstavlja njeno osrednje jedro in žarišče ljubezen Romea ia Julije, ki sta otroka
obeh sprtih rodov. To nasprotje se v črti dramatičnega dejanja križa kot boj za vrhovni zakon življenja in ovire, ki se temu plemenitemu prizadevanju postavljajo nasproti, razen tega pa pomeni tragično ironijo, na kateri v bistvu sloni ta Shakespearova tragedija. Ima pa to nasprotje svojo vzporednico tudi v oblikovni strani, v slogu, v katerem se prepletata ne le komika in tragika življenja, ampak tudi njega povprečnost in višja vizija, ki sta vsaj posredno, če že ne vzročno povezana tudi s svetom dobrote in plemenitosti ter hudobije in zla. Tako nam ta dramatska zgodba o nesrečni ljubezni Romea in Julije, ki je sicer trdno zasidrana v dobo ter vrhu tega tudi lokalizirana v Verono, kaže hkrati njeno brezčasovno podobo, in je to nasprotje prišlo do izraza tudi v slogu, ki poleg realističnih prvin razodeva tudi poetično vizijo sveta, kakršen e mogoč le v duši in pesmi. Od tod izvira tudi tista dvojnost, ki jo občutimo v tem delu, ko gledamo docela stvarno risano okolje, v katerem se vrše dogodki, in prisluškujemo pesmi ljubezni, ki je res da vsa zemeljska in vendarle hkrati tudi vsa poveličana.
Toda čeprav so zunanji dogodki le bolj okvir, v katerega je postavil pisatelj podobo mlade ljubezni, je vendarle treba poudariti povezanost periferije in središča ne lo z vidika gradnje, ampak tudi z vidika vsebine. Za to nam dovolj jasno govori zaključek, ki ga predstavlja izmiritev obeh družin, ki sta ju spravila Romeo in Julija s svojo smrtjo. Ljubezen, ki se je sicer razgorela sama v sebi, je zmagala nad sovraštvom in tako slavila svoje poveličanje Pa tudi ljubezen sama, kakor nam jo prikazuje pisatelj, priča o tem. Preden se je Romeo zaljubil v Julijo, je vzdihoval za Roza-lindo. Ta uvod bi bil v resnici nepotreben, če bi avtor ne imel namena, da nam pokaže razliko med zaljubljenostjo pa med pravo ljubeznijo, ki ni le želja po enkratnem objemu, ampak usodno sreča-
nje za življenje in za smrt. Taka ljubezen ni le zgodba tragedije o Romeu in Juliji, ampak tudi njena usodnost. Ta ljubezen je luč, ki. razsvetli njuno življenje, in vihar, ki ga uniči. Ob doživetju te ljubezni se prebudi Romeo iz sanjavega, melanholičnega mladeniča v človeka, čigar mladost se razcvete v smehljaj sreče, čigar življenje se razmahne v najvišji polet hrepenenja in življenjsk® radosti in čigar duša zapoje visoko pesem ljubezni ln Julija, kf je bila še včeraj punčka, se ob srečanju z njim nenadoma prebudi v ženo, v sanjo in slo prve ljubezni, ki skriva v sebi nebo in pekel. To doživetje je tako močno, da ohrani zvestobo skrivnosti kljub vsem oviram in ju tako tira v smrt. Ta boj za zvestobo ljubezni je dejansko osnova Shakespearove tragedije, kajti zunanje ovire, ki jih porajata naključje in zloba, so usodne zanju edinole zaradi njune zvestobe notranjemu klicu. To pa je tudi vzrok, da je podoba te ljubezni, ki doseže svoj višek v prizoru na balkonu, ko doživljata ta dva človeka to skrivnost v njeni najslajši in najstrahotnejši obliki, v združitvi in ločitvi, tako očarljiva in pretresljiva hkrati. Zato njuna smrt budi sočutje, kakršno bi ne bilo mogoče, če bi bila tragedija osnovana le na mehaničnem naturalističnem pojmovanju sveta in življenja.
Uprizoritev tega dela nas je zanimala že zaradi novega Župančičevega prevoda Predvsem je treba poudariti, da je njegov prevod prva avtentična po-slovenitev tega Shakespearovega dela. V primeri s Cankarjevim prevodom, ki se ni naslanjal na izvirnik, je pričujoči prevod predvsem bolj točen ter prinaša med drugim na primer tudi prolog in epilog k prvemu dejanju. Pa tudi kar zadeva razumljivost in pesniško izoblikovanost, je Župančičev prevod dovršenejši; le tu pa tam se nam zdi, da je Cankarjev prevod bolj gladko pel.
O uprizoritvi sami — jutri.
France Vodnik.
S I> O R T
Šport zadnje nedelje
Tako bogate nedelje na športnih prireditvah že zlepa nismo imeli kakor je bila zadnja. Izredno lepo vreme pa je še dvignilo vse športne prireditve, za katere je vladalo povsod veliko zanimanje, zlasti pa za nogometno srečanje med našo in romunsko reprezentanco.
Nogomet
Romunija A : Jugoslavija A 2:1 (1:1). Romunija B : Jugoslavija B 2:1 (1:1). Jugoslavija jun. : Romunija Jun. 4:1 (3:0).
Slovenska liga SK Ljubljana : SK Železničar 3:2 (1:2). Amater (Trbovlje) : Kranj 4:1 (3:1). Mars : Olimp 2:0 (1:0). Maribor : Bratstvo 5:3 (1:2).
Tabela slovenske lige
1. Amater	4	4	0	0	13: 6	8 točk
2. Ljubljana	4	3	0	1	13: 7	6 »
3. Kranj	4	2	1	1	6: 7	5 »
4. Železničar	4	2	0	2	8: 7	4 »
5. Bratstvo	4	2	0	2	12:12	4 »
6. Maribor	4	1	1	2	8:12	3 »
7. Mars	4	1	0	3	7: 8	2 >
8. Olimp				4	2:10	0 »,.
Hermes : Korotan 4:3 (2:1)
Tekme v tirvatski ligi
Split : Bačka 3:2 (0:2).
Hašk :Sašk 0:0.
Slavija : Železničarji 0:0.
Kolesarske dirke »Edinstva«
Glavna skupina:
1. France Podmiljščak »Edinstvo« 3:30.1; 2. France Grabnar »Hermes« 3:30.2; 2. Armando Golob »Edinstvo« 3:30.2; 4. Žbogar Miro »Edinstvo« 3:35; 5. Anžič Franc »Ljubljanica« 3:35 1; 6. Škerlj Matija »Hermes« 3:45.
Juniorska skupina:
1. Korenin France (Edinstvo) 2:14; 2. Bizilj France (Ljubljanica), isti čas; 3 Mladovan Rudi (Edinstvo), isti čas; 4, Blatnik Damjan (Edinstvo) 2:15; 5 Bukvič Ivan (Edinstvo) isti čas; 6 Setnikar Franc (Edinstvo) 2:18.
Turistična skukina:
1. Mihelčič Franc; 2. Dolinar Anton 3 Ribni-kar Feliks, 4 Sušnik Stanko, 5 Grad Valter, 6. Mladovan Cvetkov, 7. Dermastia Franc
Kolesarske dirke na Pohorju
1. je privozil na cilj K. Sodeč (SK Maraton, Maribor) v času 32.57.2. 2. Gartner Franc iz Ljubljane 34.12,3; 3. Albin Horvat (SK Maraton) 38.11;
4.	Jaučnik (SK Železničar); 5. Ivan Soje (Maraton); 6. Zupan (SK Celje).
Pohorski gozdni tek
Na startu se je pojavilo le moštvo SK Maratona v sestavi: Stoinšek, Ebrič in Soje. 1. Sto-inšek 15.59; 2. Soje 19.32; 3. Ebrič 19.44. Maraton si je s tem za letošnje leto pridobil prehodnji pokal.
Plavalne tekme ljubljanskih srednješolcev
50 prosto moški: 1. Pelhan 26.8; 2. Jovanovič 31.3; 3. Gjud 32.8 (vsi trije I. drž gimnazija); 4 Hodanič (III. drž. gimn.).
100 m prsno moški: 1. Herzog 1:23.6 (IV. drž. gimna.); 2 Grašek 1:29.2 (Klas. gimn.); 3. Bro-zovič 1:30.4 (I. drž. gimn.).
50 m prosto dekleta: 1. Zaletel (Ženska gimnazija) 411; 2, Fridrih (Ženska gimn.) 41.7; 3. Deržaj (Ženska gimn.) 53.2.
50 m proste nižješolci: 1 Pleškovič (IV, drž. gimn.) 34.8; 2. Maršič (Klas. gimn.) 40.4; 3. Pe-trovčič (I. drž. gimn.) 40.6.
100 m hrbtno moški: 1. Pelhan (I. drž. gimn.) 1:23.9; 2. Grašek (Klas. gimn.) 1:26.4; 3. Banda (III. drž gimn ) 1:29,6.
100 m prsno dekleta: 1. Filipič (II. drž. g.) 1:56.2; 2 Zaletel (Ženska gimn.) 1:59.4; 3. Deržaj (Ženska gimn.) 2:02.6. j 3x100 m mešano: 1. I. drž. gimnazija 4:01.2; 2. Klasična gimnazija 4:25.1; 3. I. državna 4:37.2.
100 m prsno nižješolci: 1. Pleškovič (IV. drž. gimn.) 1:416; 2. Kožuh (Klasična) 1:43.5; 3. Ko-čevar I (I. diž.) 1:51.2; 4. Kočevar II (I. drž.);
5.	Pleško (I. državna); 6. Marčič (IV. državna); 7. Brojan (IV. državna).
4 X 50 m |Kosto: 1. I, državna aimnazija 2:09.2; 2. I. drž. gimnazija 2:14.2; 3. Klasična gimnazija 2:23.2.
4X50 m prosto dame: 1. Rovšek (ženska gimnazija) 3:17 6; 2. Friedrich. 3. Sluca. 4. Zaletel.
Med moškimi gimnazijami je bila najboljša I. državna realna gimnazija, ki ima 148 točk; druga je bila klasična s 58 točkami. Tretja IV.
drž. real. gimn. z 42 točkami. Četrta pa III. drž. real. gimnazija z 12 točkami.
Med ženskami so se najbolj postavile ljubljanske licejke, ki so dobile 68 točk. II. ženska drž. gimn. pa ima le 13 točk.
Kolesarske dirke okrog Hrvatske
Penčev je prevozil progo od Sušaka do Zagrebu v 6,35,35. Drugi ie bil Debanič, 3. Ogo-relec.n 4. Zagorski. 5. Janko Gregorič. Nato sledijo Horvatek, Davidovič itd. Končni rezultat dirkačev je naslednji: 1. Nikola Penčev (Sokol, Zagreb), ki je prevozil 622 km dolgo progo v 21.15,10, kar pomeni povprečno brzino 29.3 km na uro, 2. Branko Debani (Orient) 21.19,28, 3. Mato Zagorski (Zveza, Karlovac) 21.38.11, 4. Janko Gregorič s 21.41,27, 6. Ogorelec.
Motorne dirke v Mariboru
1.	športni motorji do 250 ccm — 5 krogov: 1. Jereb Babič (Motoklub Zagreb) 3.39; 2. Veljko Medec; 3. Pavlakovič.
2.	Turni motorji do 600 ccm — 5 krogov:
1. Edvard Likar (I. hrvatski motoklub, Zagreb) 3.52,32; 2. Cerič Ivan; 3. Vukovič.
3.	Tourni motorji do 200 ccm 5 krogov: 1. Ležeč Zvonko (I. hrv. motoklub Zgr) 4.26; 2. Večerih Zvonko; 3, Polak Rado.	, , ,
4.	š p«.,-1 n i motorji do 500 ccm — leteči start:
1.	Uroič (I. krv. motoklub Zgr) 3.25.1; 2. Kopič;
3.	Sela.	, . ..
5.	Tourni motorji do 350 ccm: 1. Vukovič 3.57.2; 2. Cerič Ivan; 3. Vukmanovič.
6.	Športni motorji do 350 ccm: 1. Uroič (I. hrv. moto klub Zgr5 3.25.3; 2. Medec; 3. Pavlakovič.
7.	Tourni motovji do 1200 ccm: 1. Edvard Likar (I. hrv. motoklub Zgr) 4.06; 2. Vinko Bare (Moto klub Kranj).
8.	Dirka s prikolicami do 1200ccm: 1. dr. Hribar Rado (Motoklub Zgr) 4.04.2; 2. Nikola Go-lac; 3. Lužar Fric.
Krasno uspeli atletski miting SK Ilirije
V nedeljo popoldne je priredila Ilirija na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju medklubski lahkoatletski miting, ki je uspel nad vsako pričakovanje. Bilo je izredno veliko gledalcev, zelo veliko atletov, več ko dovolj sodnikov in pa vzorna disciplina.. Za danes se zaradi pomanjkanja prostora omejimo zgolj na tehnične rezultate in bomo o stvari natančneje poročali jutri. Samo eno bi danes pripomnili: prireditev je bila v rokah onih naših lahkoatletskih delavcev in sodnikov, katerim je za napredek slovenske lahke atletike, nedeljski miting, ki je bil najboljša propaganda za naš atletski šport, so vodili res pravi športniki; manjkali pa so oni — kar je edino pravilno — ki so doslej samo ovi rali delo. Vsa stvar je šla v nedeljo tako izpod rok, da smemo z gotovostjo pričakovati najboljših časov v našem atletskem športu. Rezultati pa izgledajo takole:
Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (Ilirija) 49.95;
2.	Skaza (Primorje) 32.10; 3. Marušič (Hermes) 24.32.
Tek na 100 m juniorji: 1. Hrovatin (Železničar) 11.9; 2. Kolenc (Ilirija) 11.9; 3. Bratovž (Planina) 11.9; 4. Marinček (Elan) 12.
Tek na 100 m seniorji: 1. Račič (Ilirija) 11.3; 2. Zorko (Železničar) 11.5; 3. Boltavzer (Ilirija) 11.6; 4. Sodnik (Ilirija) 11.7.
Skok v višino: 1. Milanovič (Ilirija) 1.75 m; 2. Bratovž (Ilirija) 1.75 m; 3. dr. Casny (Planina) 1.65 m; 4. Mencinger (Ilirija) 1.60 m; 5. Katič (Celje) 1.60 m; 6. Furman (Planina) 1.60 m.
Met krogle: 1. Jeglič (Planina) 12.16; 2. inž. Stepišnik (Ilirija) 11.98; 3. Malič (Ilirija) 11.62;
4.	Kuk (Planina).
Izven: Skaza (Primorje) 11.22.
Tek na 100 m neverificirani: 1. tek: 1. Vidrih 13.2; 2. Blatnik; 3. Bašin.
, 2. tek: 1 Novak 12.9; 2. Bischoff; 3. Hvale.
Tek na 800 m: 1. Goršek (Celje) 1.59,2; 2. Oberšek (Ilirija) 1.59,4; 3. Glonar (Ilirija) 2.01,9; 4. Starman (Hermes).
Tek na 400 m: 1. Pleteršek (Celje) 52.9; 2. Po-har (Br.) 54.3; 3, Vilar (Ilirija) 54.5; 4. Medja (Br.).
Met krogle 5 kg neverificirani: 1. Potočnik 13.10; 2. Bačnik 12.89; 3. Zbili 11.27; 4. Furman.
Tek na 1500 m: 1. Agreš (Cel|e) 4:18,4; 2. Glonar (Ilirija) 4:19; 3. Kos (Celje) 4:21,4; 4. Srakar (Hermes); 5. Megušar (Ilirija).
Tek na 1000 m neverificirani: 1. Jan 2:57,3; 2. Klančar 3:03,3; 3. Bašin 3:00,4.
Skok v daljavo- 1. Zorko (Železničar) 6:86 (nov slovenski rekordi); 2. Račič (Ilirija) 6:36; 3. dr. Casny (Planina) 6:18; 4. Wilhelm (Ilirija) 5:96.
Štafeta 4X100 m: 1. Ilirija I. 45.9; 2. Ilirija II. 47.2; 3. Planina 47.5.
Met kopja: 1. Mavsar (Planina) 55.49; 2. Urbančič (Planina) 44.50; 3. Kraner (Planina) 44 25; 4. Metelko (Železničar) 43.30 ; 5. Finžgar (Planina) 41.00.
Mot diska: 1. prof. Marjan Dobovšek (II.) 35.38, 2. Jeglič (Pl) 35.25, 3. Vehar (U.).
ML i mmJk	u	s	| MARIBOR
Časnikarji na pohorskih poteh
Ne samo Gorenjska, temveč tudi Pohorje postaja vse bolj privlačno za tujce ter živahno tujsko-prometno središče, čemer se mora zahvaliti zlasti vsem tistim privatnim, poldržavnim društvom in ba-oo vinskim oblastem, ki so sezidali novo moderno avtomobilsko cesto na vrh Sv. Areha, prav k stari Ruški koči (1.250 m). Živahno delovanje mariborskega »Putnika«, Tujske prometne zveze, ki jo vodi nad vse agilni in živahni ravnatelj g. Loos, ima veliko zaslug, da je Pohorje postalo resničen park Maribora in okolice ter oddih vsega slovenskega Štajerja od Celja-Slovenjgradca in Dravske doline. Posebno vzhodni del Pohorja s svojimi modernimi gostišči, ne samo da lahko tekmuje z gorenjskimi tujskoprometnimi oskrbovališči, temveč jih po modernosti in urejenosti visoko presega. In da tudi naša širša javnost spozna pcmen nove pohorske ceste, ki je bila dana v promet s svojim podaljškom do Sv. Areha in Ruške koče šele pred nekaj tedni, je g. ravnatelj Loos povabil za nedeljo predstavnike slovenskih, hrvatskih in srbskih listov na ogled te ceste in teh vzhodno pohorskih gostišč.
Časnikarje so mariborski gostitelji, predstavniki Tujskoprometne zveze, mariborskega mesta, hoškega občinskega odbora ter g. prof. Baš, arhivar, ter gost dr. Me6e«nel, banovinski konservator, pričakovali z modemim avtobusom pri postaji Hoče, odkoder 60 takoj nadaljevali pot po novi lepi planinski cesti, ki se vije med pašniki in gozdovi naravnost na sam vrh k Ruški koči (1250 m). Tam so si ogledali cerkev sv. Areha, katere pomen je razložil g. arhivar Baš, na kar so bili pri Ruški koči skrbno pogoščeni. Med tem je g. Badjura snemal film pohorskih lepot za banovino ter seveda posnel tudi te novinarje. Živahni promet v Ruški koči, kjer so praznovali 20 letnico mature tudi mariborski abiturijenti gimnazije iz 1. 1920 (dr. Slodeijak in dr.) priča, kako priljubljena točka je za Mariborčane to lepo in prikupno gostišče, ki bo z novo depandan60 že jeseni dobilo najmodernejšo opremo. Odtod so novinarji šli na mali razglednik za kočo ter peš k nižje ležečemu — pa že na severni strani — Sokolsketnu planinskemu domu (1100 m) odtod pa skozi bukove in smrečne gozdove k Mariborski koči (1080 m), kjer je bilo časnikarjem prirejeno žlahtno kosilo, pri katerem so goste pozdravili g. ravnatelj Loos v imenu Tujskoprometne zveze, g. dr. Kozina kot domačin v
imenu Mariborske podružnice Slov. planinskega društva ter pohorski pesnik Ludvik Zorzut, ki je v improviziranih verzih pozdravil vsakega gosta posebej ter žel veliko hvaležnost. V imenu gostov je govoril urednik »Slov. naroda« g. J. Zupančič. Po ogledu prostorov tudi moderno urejene Mariborske koč«, so se gostje podali k velikemu železnemu 27 m visokemu razgledniku, ki je sedaj v lasti Tujskoprometne zveze in odkoder jc lep razgled po vsej mariborski okolici, posebej pa Dravski dolini ter Ptujskem polju do Prekmurske ravnine. Toda čas je priganjal in vabil je še Pohorski dom (1030 ml, ki so ga sezidali uslužbenci in uradniki mestne občine mariborske ter predstavlja na zadružni podlagi lepo urejeno gostišče, mnogo obiskovano in z lepim razgledom. Tu je kot domačin poz.dravil goste L. Zorzut, kateremu je odgovarjal urednik »Slovenca« Tine Debeljak, Po prigrizku v prijaznem in elegantnem domu so se časnikarji podali z avtom še v nižje ležeči Poštarski dom (910 m), ki ga je sezidala organizacija mariborskih poštarjev ter leži najnižje, pa je morda najlepše opremljen, ker je najmlajši med temi izredno lepimi, snažnimi, udobnimi in modernimi gostišči. Tu je tudi sedež pohorske pošte (ime: Pohorje!), kjer so vpeljana tfidi telegrafska in telefonska postaja. Tako smo obiskali pohorska gostišča, ki niso namenjena le organizacijam, ki so jih zgradila, temveč imajo značaj javnih hotelov, ki so bili sezidani z združenimi močmi v dobro članom in vsem prijateljem planin in gorskega zraka. Silna ploha je pognala goste v Maribor, kjer so v kolodvorski restavraciji pozdravili časnikarje zastopniki mesta Maribora, na čelu s podžupanom g. Zebotom ter jih pospremili v vlak.
Tako so Mariborčani pospremili časnikarje čez vzhodno Pohorje, jim razkazali njega leoote in udobja, primerna pred vsem za zimski šport ter pokazali svojo znano gostoljubje in družabnost, k', je velika odlika Štajercev. Slovenski, hrvatski in srbski novinarji pa so si vtisnili v spomin pohorske lepote ter bodo še in še poročali o udobnostih '..to-vanja in zimovanja v teh lepih krajih, ki sedaj na žalost niso bili dovolj znani. Toda, odkar je zgrajena leoa široka avtomobilska cesta, je ta pohorski mir približan svetu in Pohorje vabi in ne bo žal nikomur, ki se mu odzove in ga obišče, kakor ga bomo obiskali tudi še mi.
m Kič ni senzacije t zaplenjenim avtomobilom mila. Po Mariboru se je v nedeljo razširila novica o novi aferi s skrivanjem blaga. Ljudje so pripovedovali skrivnostno zadevo z zaplenjenim tovornim avtomobilom mila: blizu neke gostilne se je zvečer ustavil težek pettonski tovorni avto, naložen z zaboji mila. Šofer je zapeljal avto pod nek kozolec, snel z njega evidenčno številko pa izginil. Ponoči so pa ljudje postali radovedni, kaj je z avtomobilom, našli so milo ter obvestili orožnike, ti pa okr. načelstvo, ki je odredilo zaplembo. Milo da je shranil tam čez noč neki mariborski trgovec, ker se je bal preiskave v svojem skladišču. Ko bi ta minila, pa bi bil spet pripeljal milo_ domov. — Tale senzacija pa se je hitro razblinila. V Framu se je res ustavil čez noč tovorni avto, do vrha naložen z milom. Ustavil pa se je zaradi, tega,, ker se je vozilo nekaj pokvarilo. Naslednjega jutra je prišel šofer z drugim avtom, naložil zaboje z milom ter jih odpeljal naprej nekam proti Ljubljani.
m Smrtna kosa. Na Koroški cesti 72 je umrl 78 letni posestnik Josip Leber. Bil je eden najstarejših izvoščkov. — V Parmovi ulici je umrla vdova po tovarniškem ravnatelju Josipina Schie-ber. Naj počivata v miru!
m Statisti in otroci, ki sodelujejo pri igri >Cyrano de Bergerac«, imajo danes zvečer ob osmih vajo.
m Namesto venra na proh dr. Wankmiillerja je veleposestnik v Framu g. Avgust Zlahtič daroval domačemu gasilskemu društvu 200 dinarjev, za kar se mu najiskreneje zahvaljuje.
m Fantovski odsek Maribor I. javlja staršem in vzgojiteljem, da se vrše začenši od sobote, dne 28. septembra 1940 redni sestanki in telovadba za naraščajnike stare od 7. do 14. leta. Prvi sestanek za naraščajnike se vrši v soboto, dne 28. septembra, od 4 do 5 popoldne in potem redno vsako soboto ob istem času. Sestanki za mladce, stare od 14 do 17 let, se vrše redno vsak torek od 6—7 zvečer; telovadba za mladce se pa vrši redno vsako sredo in vsak petek od 6 do 7 zvečer. Prvi sestanek, obvezen za mladce, se vrši dne 1. oktobra, prva redna telovadba pa dne 2. oktobra 1940. Sestanki za mladce bodo v Gledališki ulici, telovadba za mladce in naraščaj pa v telovadnici na Slomškovem trgu, vhod Miklošičeva ulica. Starše in vzgojitelje lepo prosimo, da pošljejo svoje mladce in naraščajnike na omenjene sestanke in k telovadbi. Letos je snov za mladce posebno lepa in se bodo mnogo lepega naučili.
Odbor Fantovskega odseka Maribor I. se bo pa
potrudil, da bo na teh sestankih dal mladini čim več.
m Strahovit naliv je sledil lepemu nedeljskemu jesenskemu dnevu v nedeljo zvečer nad Slovenskimi goricami in Prekniurjem. Lilo je kot iz škafa ter so v okolici bliskovito narastli potoki in manjše vode. K sreči naliv ni dolgo trajal, ker bi bile drugače posledice poplave prav hude V Melju se je z Meljskega hriba spet vdrl plaz, ki je zasul cesto Maribor—Sv. Peter ter se je moralo veliko avtomobilistov, ki so se peljali iz Slov. goric v Maribor preko št. Petra po novi cesti obrniti ter se vrniti po dolgem ovinku preko Sv. Marjete v Maribor.
m Najbolj vneto je Rasil, zraven pa ukradel 7000 din. Dne 14. julija tega leta je nastal požar na hiši Franca in Nežer Potrč v Bratislavcih. Sosedje so prihiteli na pomoč ter so gasili in reševali iz goreče hiše, kar so mogli. Najbolj vnet je
m

I -,
fe^fc,.«®	mm
■'' t't

■K S ' V:** % • .V'


bil pri reševalnem poslu njihov sosed, ki ni maral niti za hudo nevarnost, v katero se je podal, ko je hotel rešiti skrinjo, v kateri je Polrč hranil denar. Razbil je zaklenjeno skrinjo ter vrgel skozi okno nekaj kovancev, papirnatega denarja pa so se po njegovem pripovedovanju lotili plameni ter je zgorel, predno ga je lahko rešil. Imel pa je posestnik Potrč v skrinji shranjenih 7 tisočakov. Kmalu po požaru pa je ta sosed, ki poprej ni imel pare pri hiši, poplačal neke dolgove, nakupil razno blago ter se začel pogajati za nakup krave. Orožniki so se zanimali, od kod mu denar, pa Je po dolgem izmikanju priznal, da ga je ukradel ob priliki požara iz Potrčeve skrinje. Bil je včeraj zaradi tega obsojen na 10 mescev strogega zapora.
Posledica nemških napadov na skladišča ob Temzi. Slika je po zraku poslana v Newyork, od tam pa v Berlin.
Celje
Z motorjem v voz In se nasadil na oja
Celje, 23. septembra. Na banovinski cesti skozi vas ParUlje pri Braslovčah, se je snoči okrog 8. zgodila nesreča, ki je zahtevala že eno mlado žrtev, najbrže pa bo terjala še drugo.
Drev Slavko, mehanični vajenec pri tvrdki Haselbach v Celju, star 18 let, sin posestnika v Drešinji vasi pri Petrovčah, je včerajšnjo nedeljo posvetil svojemu motorju, s katerim ie imel posebno veselje. Že dopoldne se jt odpeljal s svojim tovarišem 181etnim posestniškim sinom in mehaničnim vajencem pri tvrdki Bremec v Celju rja izlet po Savinjski dolini. Ob 8. zvečer sta se pripeljala s srednjo hitrostjo po banovinski cesti skozi Pa-rižlje. V Parižljah jima je pripeljal nasproti voz mesarja in gostilničarja Cimpermana Alojza, poleg njega pa je sedel na vozu upokojeni postajni šef Canjko. Nesrečni Drev najbrže ni pravočasno opazil voznika in ie zadel z motorjem z vso silo v voz. Motor je odbilo čez cesto nesrečni Drev pa se je nabodel na oje, ki mu je predrlo prsni koš. Oje, na katerem je obvisel Drev, se je z'omilo, ker je prestrašeni konj odrinil nesrečneža. Drevovega prijatelja Frankoviča Miloša je pri sunku vrglo čez cesto, da je nezavesten obležal, Karambol je bil tako siten, da sta padla z voza tudi Cimperman in Canjko in dobila lažje poškodbe.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli liudje in priskočili vsem na pomoč. Drev je bil že mrtev, nezavestnega Frankoviča pa so odnesli na njegov rojstni dom na Breg pri Polzeli, kamor je takoj prihitel tudi zdravnik. Frankovičevo stanje je zelo resno, ker ima fant hud pretres možganov.
Hudo prizadeti Drevovi družini izrekamo ob bridki izgubi naše iskreno sožalje. Naj v miru počival	^
c Celjski skavti. V nedeljo je bila v risalnici meščanske šole v Celju 19. redna skupščina Mrko-njičevega stega skavtov v Celju. Skupščino ie vodil meščanskošolski učitelj Grašer Josip, udeležili pa so se je tudi direktor drž. realne gimnazije g. Bračko z nekaterimi profesorji, zastopnik dravske skavtske župe in številnimi zastopniki drugih skavt-skih edinic.
c Redna letna občna zbora FO Celje I. In DK
bosta drevi v Domu. Prvi ob 8., drugi ob pol 8. Udeležba je za vse redne člane in starešine obvezna, vabljeni pa so tudi podporni člani in prijatelji organizacije.
c Zadnja pot dr. Hinka Stepančiča v Celju. Danes ob 5. popoldne bodo Celjani spremili na zadnji poti pokojnega višjega deželnega sodnika v pokoju dr. Hinka Stepančiča, katerega pripe-
ljejo iz Ljubljane n« celjsko mastno pokopališče. Dr. Hinko Stepančič je Celjanom dobro znan, sa||e več let služboval kot »odnik v naSem m«»tu. Sr. maša zaduSnica ■• bo brala v sredo ob 7. z)utr») v cerkvi »v. Jožefa nad Celjem.
c Pred združitvijo v»eh obrtnih združenj r skupno združenje. 6. oktobra bo ob pol 9 zjutraj v Unionu ustanovni občni zbor združenega Skupnega obrtnega združenja Do sedaj »mo imeli v Celju 12 združenj, ta p« so bila razpuščena. Skupno obrtno združenje bo štelo 1300 članov iz mesta in okraja Celje.	...
c Pasja steklina ▼ Celju. V Gaberph »o ugotovili pasjo steklino. Da se ta bolezen zatre, je mestno poglavarstvo izdalo najstrožji kontumac za celo celjsko mestno področje.
Iz Julijske Krajine
Duhovniške vesti. Župnija št. Vid pri Vipavi je po odhodu g. župnika Ivana Kovača brez stalnega dušnega pastirja. Nekaj mesecev je zdaj upravljal župnijo g. dr. Alfonz Čuk. glavni pre-fekt v Centralnem semenišču v Gorici. Ker se je g. dr. Čuk sedaj vrnil na svoje službeno mesto, jo za župnega upravitelja v št Vidu imenovan gosp. Lado 1'iitnnec, kaplan pri Sv. Ignaciju (na Travniku) v Gorici. G. Janes Eržen, kurat v Lomu, o čigar imenovanju za župnika v Biljah pri Gorici smo že pisali, je bil v ponedeljek. 16. t. m., umeščen na svojo novo župnijo; v Lom pride g. Stanko Šarf, prvi kaplan v Tolminu. — G. dekan Anton Grbec, ki je bil župnik-dekan novo ustanovljene dekanije v Nabrežini, je bil ob ukinitvi te dekanije pred nekaj tedni premeščen: sedaj je imenovan za župnika na Srednjem na Kanalskem.
Poroka. V ponedeljek 9. septembra, se je poročil v šlovrencu v Brdih g .dr Joiko Jakonfif, odvetnik V Gorici, i gospodično Jeliro Bavdaievo iz spoštovane Bavdaževe družine v Kanalu. Poroka je bila v zasebni kapeli Jakončičevih v šlovrencu. Obilo sreče I
Sprememba nrnika. Pri odhodu vseh popoldanskih in večernih avtobusov iz raznih mestnih središč se je spremenil urnik. Zaradi potemnitve je vožnja v nočnih urah neprijetna in sitna. Da bi skrajšali vožnjo v večernem mraku in temi, so pomaknili čas odhoda za eno sli dve uri naprej, n. pr.: iz Gorice proti Idriji po Soški dolini je do zdaj odhajala koriera ob 6.20 zvečer, sedaj odhaja ob 4.20 popoldne, iz Gorice proti Postojni do zdaj ob šestih, sedaj ob petih.
Baritonist Venceslav Gorjan zmagal. Naš goriški rojak g Venceslav Gorjan, po poklicu mehanik. se je pred leti z veliko ljubeznijo in vztrajnostjo lotil pouka v =olopetju. Požrtvovalno in spretno učiteljico je našel v gospej Oolmeyer, nekdanji operni pevki, ki vodi v Gorici že dolgo let priznano šolo za solopetje. Trnjeva in težka jc bila pot. Gorjan se je odpovedal svojemu poklicu in je ostal brez zaslužka, le z največjo skromnostjo je preživljal sebe in družino, za šolnino seveda ni imel denarja. To pa vnete gospe Golmejrer, ki je spoznala dragoceni glas in nadarjenost svojega učenca, ni nič motilo. S prav materinsko ljubeznijo je učila in vzgajala leto za letom svojega pevca, se r. njim trudila, zanj skrbela in mu odpirala življenjsko pot. Mnogo razočaranj in bridkosti sla doživela in pretrpela, končno pa vendarle zmagala. Te dni je bil g. Gorjan pri državni pevski tekmi v Aleksandriji, katere se je udeležilo 140 pevcev, priznan in proglašen za absolutnega zmagovalca in prvega baritonista. 0. Gorjan je že angažiran in bo v decembru že nastopil v mestnem gledališču v Aleksandriji v naslovni vlogi »Rigoletla«. Gosp. Gorjanu. kateremu se Je. končno le odprla zaželena umetniška pot, iskreno 'Čestitamo!
,Jrish Republican Army
Iz zgodovine irske republikanske armade
u
Leta 1916 je bilo pokanje bomb in prasketanje strojnic namesto velikonočnih zvonov uvod v velikonočne praznike v Dublinu. Pred tem Je odšlo 160.000 Ircev kot prostovoljcev na fronto (vsaj Angleži so jih imenovali »prostovoljce«). Na zelenih otokih je nevarno vrelo. Irski nacionalisti so povsod naglo napredovali in se pripravljali na oboroženo vstajo proti Angležem. Tik pred vstajo se je pojavil v Dublinu sir Robert Casement, ki se je s podmornico pripeljal iz Nemčije. Bil je glavni vodja in duša narodne vstaje.
Petnajst let je bil v angleški konzularni službi. Po izbruhu svetovne vojne je agitiral proti vstopu Ircev V angleško armado. Konec leta 1914 je pobegnil v Nemčijo, odkoder je vodil priprave za vstajo.
Po angleških podatkih se je uprlo 12.000 oboroženih mož. Irci sami pravijo, da jih je bilo vsaj 15.000. Angleška policija Intelligence Service je pravočasno zavohala upor. Močne, odlično oborožene čete in pomnoženi policijski oddelki so stali vedno v pripravljenosti. 0|>oldne na Veliko noč so počili prvi streli. V Ulstru in Dublinu so no-
Dostojnosti - gazi
m.
Povodenj nenravnosti in nedostojno*., preplavlja svet od leta do leta hujše, drznejše, ne-sramnejše. Kakor ob kakem nalivu vode naraščajo od ure do ure, nekaj podobnega je z naraščanjem nesramnosti v naših dneh.
Grešili so ljudje vedno. A dokler se greha sramujejo, je za silo še dobro. Kar označuje pokvarjenost naše dobe, je to, da greh ni več greh, nesramnost ne več nesramnost, marveč — čast, ponos, junaštvo. Ljudje se stem ponašajo, očitno se kažejo, javno nastopajo. Prej se je nedostojnost skrivala, danes stopa drzno na cesto, na trg, v vse javno življenje: prisvaja si pravico javnosti.
Nespodobna noša ni edini izrodek moderne »kulture«, so tudi drugi nič manj hudi ali še hujši. Vsi pa hodijo vštric in drug drugemu roko drže. — Zaljubljeni parčki v Ljubljani so se nekdaj skrivali v temno noč ali za kake grme. In ti so bili redki. Pojdite danes v Tivoli — videli jih boste sedeti in se ljubkovati neženirano po vseh klpehl Nekdaj je bila navada, da je gospod, soprog, vodil svojo gospo pod pazduho. Danes je to prišlo zelo iz navade; pač pa vidite po vseh cestah neporočene mlade Pudi tako hoditi. Brez sramu, brez strahu, ponosno — kakor najdostoj-nejši ljudje. In seveda jim nihče nič ne reče. — Vse v redu I
Velika kopališča so pa danes Sodome. Tako pravijo poznavalci. To prinaša — tujski promet. Tujski promet — sveta beseda. Vse ima neznanski rešpekt pred njo. Pod to firmo je dovoljeno vse. Nihče se ga ne upa dotakniti. Dokaz, da materialna dobrobit je vse, morala, ti pa stoj v kotu, joči ln molči I Kdo po tebi vpraša!
Kam jadramo? Kam aas bo grijedlOj če bomo
drveli po tei poti dalje? Zgodovina nam pove, da so narodi, ki morale niso več poznali, propadli. Prav to preti tudi sedanjim »civiliziranim« narodom. »Untergang des Abendlandesk Francija do-cet. Ali nas bo njena usoda kaj izučila? Morda — ali pa tudi ne. Posamezniki ne bodo odnehali, dokler Jih sila ne ukloni. Je bilo ob Noctovem času prav tako. Noe je pridigal zastonj. Niso nehali noreti, dokler jih ni voda zalila.
Morda pa vsaj oblast pride do spoznanja, da je morSla tudi nekaj, česar narod potrebuje?
Nedavno smo brali v »Slovencu« iz Belgrada, da je tamošnja uprava spoznala za potrebno, da zaradi vsakodnevnih jioročil policije o stanju morale na cestah in v parkih izda v interesu javne morale naslednji odlok: Prepovedano je na javnih mestih obnašati se nedostojno, lagre-siti dejanja, ki žalijo javno moralo in irsivajo javno pohujšanje. Kdor se bo pregrešil proti temu odloku, bo kaznovan od 10 do 1000 dinarjev, ali pa i zaporom do 20 dni.
Pojmi »žalitev morale«, »javno pohujšanje« pa so jako raztegljivi. Vse je odvisno od dobre volje onega, ki ima paragraf v rokah. Ko bi hotela oblast energično nastopiti, ta bi lahko veliko storila! Ker kazni se ljudje boje, — Boga in greha ne. Tu bi si pač naše oblasti smele vzeti za zgled Nemčijo in Italijo, kjer oblasti ne poznajo nobene šale in s prestopniki napravljajo kratek proces: zgrabijo jih tako, da jim enkrat za vselej preženejo veselje uganjati kake neumnosti. V tem sta ti dve naši veliki sosedi posnemanja vredni.
Pri nas je »Liga dostojnosti« izročila svoje želje in zahteve banski upravi, kaj naj bi ta ukrenila v prilog jnvni morali — in zdaj čaka rešitve. Čaka je že precej dolgo, ker so bile počitnice. Upajmo, da bodo ukrepi tem odločnejši, čim več je časa, da se dobro premislijo.
.Vsega pa ne gre pričakovati samo od oblasti,
pomagati si moramo tudi sami I Zato je potrebna organizarijal Ta organizacija je »Liga dostojnosti«. Če pa hoče Liga kaj opraviti, mora imeti dosti l>omočnikov. Kajti nedostojnosti je mnogo, in le veliko oči veliko vidi. Predvsem v Ljubljani in večjih mestih sploh, a tudi po deželi. Danes ni več kraja, ne doline tako globoke, ne hriba tako visokega, kamor bi ne pljuskala povodenj nedostojnosti. Če ne drugega, vsaj kvantanja in preklinjanja je povsod dosti in preveč. Zato mora ta organizacija seči t vsako župnijo! Kakor delo za treznost, tako je potrebno delo za dostojnost v vsaki vasi. Saj to dvoje gre skupaj. Pijanost je že sama na sebi nedostojnost; treznost (v širšem pomenu) pa je dostojnost.
Delo za treznost in dostojnost je ▼ resnici kulturno, prvo in najpotrebnejše kulturno delo. Kaj govorimo toliko o kulturi in se z njo ponašamo, če se naše ljudstvo valja v močvirju alkoholizma in gnojnici nenravnosti I Zato je vsak kulturni delavec, vsak resn!čno olikan človek dolžan delati na to, da se narod dvigne iz tega blata, alf da se vsaj 8e hujše ne pogrezne. Predvsem pa naše že obstoječe organizacije. Prosvetna in tem podobna društTa in družbe naj sprejmejo to delo ▼ svoj programi S tem bodo vršila resnično prosvelp, pravo in pristno kulturno delo med narodom.^ bližnji jeseni ln nastopni zimi se mora ta organizacija razplesti in Izvesti, delo v tem smislu začeti in voditi. Morda odvrnemo s tem od sebe šibo božjo jeze, s katero tepe grehe narodov.
Dostojnosti ga«! Nedostojnosti od danes dalje organiziran boj!
(Ti tri Je člančičl, pisani že sredi poletja, so se z objavo zakasnili, da prihajajo na dan že v je-jeni, ko se ne zde več »aktualni«. Pa naj veljajo za vprihodnje; za organizacijo proti nedostojnosti pa je zdaj Jas.)
sili po ulicah velike transparente, med ljudstvo so raztresli na milijone letakov.
Med nemiri in poulični boji so oklicali irsko republiko, ki pa se je kmalu zrušila pod ognjem angleških čet. Sir Roger Casement je bil ujet in odpeljan v London. Dejstvo pa je, da je za nekaj časa le prenehala irska zakonita vlada in je obstojala namesto nje irska republikanska vlada. To dejstvo je največje važnosti za irsko republikansko armado, ki je zgrajena na osnovi te vlade. Irska republikanska armada, ki tudi danes v svobodni irski republiki ni dovoljena, se sklicuje na to, da je ona pravna naslednica v letu 1916 rojene republike. Svobodna republika Irska ima danes svojo vojsko. »Irish Republican Army< nezakonito še naprej deluje in se smatra za zakonito armado v letu 1916 za kratek čas porojene republike.
Zgodovina Irskega osvobodilnega gibanja bi bila nepojjolna, če bi ne omenili zanimive osebnosti sedanjega predsednika Irske Eamonna de Valere. Ta mož, rojen v Ameriki kot sin španske matere, je vodil poleg sira Rogera Casementa omenjeno velikonočno vstajo, je bil obsojen na dosmrtno ječo, spuščen na svobodo, obsojen in zopet izpuščen Dobro je spoznal notranjost angleških in irskih ječ. Do leta 1921 je bil aktivni član Irske republikanske armade, tega leta pa je izstopil in ustanovil nekoliko zmernejšo stranko Fianna Fail (vojaki Irske).
Leta 1922 je izbruhnila na Irskem državljanska vojna. Končala se Je s porazom Irske republikanske armade. Tisoči so zbežali na Angleško, kjer so do zadnjega tajno delali proti Angliji. Zlasti lansko leto so nastopili zelo učinkovito. Angleška vlada je izdala proti nJim stroge odredbe, ki so v živem nasprotstvu r dotedanjim angleškim strogo demokratskim izročilom. Dovoljevale so celo vstop v zasebno stanovanje brez posebnega poprejšnjega dovoljenja sodišča. S tem so bila prelomljena načela slovite angleške Magne Karte (Magna Charla).
Notranja organizacija Irske republikanske armade je skrivnostna in tajna. Le toliko je znano, da ima vrhovni svet v tako Imenovanem »Supre-me Army Counril«. Po angleških podatkih ima danes še 10000 članov. Zaradi strogih ukrepov proti njim so mnogi zbežali ir. Anglije. Ker je Irska edini član angleškega imperija ki je ostal v sedanji vojni nevtralen. Je vzela mnogo vetra z jader Irske republikanske armade.
Za dobro voljo
Račnn
Gledališki ravnatelj je bil zelo zadovoljen z delom nekega delavca. Poslal mu je prosto vstopnico za gledališče. Ko je čez nekaj dni dobil od njega račun, je začuden bral:
»Za popravila 750 din, za tri nadure v gledališču 60 din.«
Mali oglasi
V malih oglasih telja Talka besed« 1 din; tsultOTanJskl •fflaal t dla. Debelo tiskane naslovne besede •• računajo dvujnu. Najmanjši anesek u mati ovlaa U din. • Mali •clasl se plaflujejo takoj pri oar«<ltu. • Pri oglasih reklamnega mnPaJa ee raiuni enokolonska. S mm visoka Oetitna vrstica po I din. • Za pismene odgovor« sled* malih oglasov treba prllotltl snamko.
II 'JWi
Ekonomično peli
»Kraljica peči«, ki se naloži s premogom le enkrat dnevno, potem pa greje vos dan enakomerno. dobite v vseh velikostih pri A. Semenlč ln drug, Ljubljana, Miklošičeva 15, telefon 21-21. (1
Kreko perilo
moške in fantovske srajce
spodnje hlačo itd. dobite še vedno po izredno nizkih ccnah pri »Kreko«, Tavčarjeva 3, Tyrševa 31
Prodam
60—70 hrastovih dreves na travniku stoječih ali tudi s travnikom vred. -Sonc Ivan, P.šata št. 21, Dol pri Ljubljani.
Brivsko-frizerski salon
v Ljubljani, 15 iot obstoječ, dobro vpeljan, zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Najemnina nizka. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 14425.
železninske stroke, sprejmem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožen« št. 14406.
Razpis službe
pisarniškega pomočnika pri Skupnem združenju obrtnikov v Celju. Kvalifikacija : trgovska šola ali trgovska akademija. Znanje strojepisja in stenografije z event. prakso daje kandidatom prednost. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti do 1. oktobra 1940.
Mizarskega pomočnika
za pohištvo sprejmem takoj. — Golmajor Janez, strojno mizarstvo. Breg št. 3, p. Križe na Gorenjskem.
Agilnega zastopnika
za obtEk pisarn za prodajo dobroidočih strojev, Iščemo. Kavcija za vzorce potrebna. Zaslužek velik. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Reprezentativen« št. 14454.
Krojaškega pomočnika
sprejme Alojz Bele, Vlžmarje, St. Vid nad Ljubljano.
Mizarskega pomočnika
sprejme Mrhar, Stancži-če, St. Vid n. Ljubljano.
Parcele naprodaj
v St. Vidu ln v Vižmarjth. Poizvedbe: Vižmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge).	(P
Hiša z nekaj zemljišča
ln z manjšo trgovino ali gostilno, do 100.000 - se kupi v Sloveniji. Ponudbe: Planovšek, Zagreb, Krapinska 7.
Velika zidana hiša
s skednjem in dvema vrtovoma, naprodaj na Dolenjskem za 40.000 din. Pripravna za vsakega obrtnika. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 14441.
Hišo
z gostilniškim lokalom alt donosno vilo, kupim v središču Ljubljane iz proste roke brez posredovalcev. Cena od 300.000 do 400.000 din. Ponudbe z označbo cene in lege pošljite v upravo »Slov.« pod »Gotovina« 14158.
»SlovenCcva* podružnica
Ljubljano, lurSeva cesta
(palača Poštni dom)
m ** <m	m w m
Otroški kot/tek
Mlhfeve Čudovite dogodivščine
Prošnja
Avtomobilist, ki je dne 20. aprila t. 1. ob 9 dopoldne vozil v črni limuzini od hotela »Stara |x>šta« na Mencingerjev trg v Kranju in ki je videl avtomobilsko nesrečo pred trgovino »Merkur«, se naproša, da sporoči svoj naslov odvetniški pisarni dr. Antona Megušarja, advokata v Kranju.
Legitimacijske slike
za dijake Izvršuje hitro in poceni — Foto-atelje Manelnl, LJubljana, Tržaška cesta 83.
Suhe gobe
zadnje rasti, plačujemo po najvišji ceni. Sever & Komp., Ljubljana.
(123331
Začetek
italijanskega tečaja bo 1. oktobra. - Vpisovanje vsak dan na realni gimnaziji pri dr. Guštinčiču, Novo mesto.

+
Umrl nam je naš preljubi brat, stric in svak, gospod
Franc Rojina
strugarski mojster in posestnik
dne 23. t. m. — Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, 24. t. m. ob 5 popoldne z Zal iz kapele sv. Marije na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 23. septembra 1940.
Žalujoči ostali
; $$$ ''mm.

Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica St. 3
Preglejte svoje pohištvo!
Morda najdete med njim nekaj, kar lahko pogrešate. Storili boste dobro delo, če ga podarite. — Svoj naslov Izvolite sporočiti upravi »Slovenca« ali pa sestri Karollnl: Ambrožev trg 8.
Jabolka
kisla, tresena, večje lco-ličine, kupi tovarna »Eta« v Kamniku.
I!
Vajenci
n
Kleparski vajenec
se takoj sprejme. Krušer Mihael,, St. Vid n. Ljub Ijano.
Dimnikarskega vajenca
z dežele, zdravega in poštenega, sprejme takoj Prane Dobravcc, dlmrij karskl mojster, Litija.
Glasba
Harmonije, pianine
moderno izdelane, z večletno garancijo, najceneje dobavlja tvrdka Ivan Kacin, Domžale. - Zahtevajte ceniki
Vriajent
Trgovski lokal
v bližini magistrata, pripraven za vsako trgovino, oddam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 14426.
Naročajte in širite »Slovenca« !
(55) Stražar je hitro dal znak za alarm, obvestil vse straže, ki so pritekle skupaj, da je dragoceni ujetnik ušel in jih pognal na lov za ubežnikom.
s
188
(56) Razkropili so se v skupinah na vse strani, in ker jim številni podzemski hodniki niso delali nobenih težav, so kmalu odkrili sled za Mihcem. Posebno jim je lajšalo iskanje razdejanje, katero je Mihec povsod pustil za seboj. In prav v trenutku, ko se je Mihec že spuščal po vrvi v čoln, so roparji dospeli na kraj votline in začeli vleči za vrv. Ko je Mihec mislil, da je že rešen, je s svojo grozo opazil, kako bliskovito gre njegova vi v navzgor.
V naši podružnici v Mariboru
dobile tahko vsa pojasnila glede inseratov! Tam lahko plačate tudi naročnino za »Slovenca"
Zahvala
Vsem, ki ste ob bridki izgubi naše ljubljene žene, matere, stare matere in tete, gospe
Marije Štefan
sočustvovali z nami, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, naša iskrena hvala! Posebno pa se zahvaljujemo preč. g. župniku Iv. Vindišarju za duhovno tolažbo in
g. dr. M. Neubergerju, ki je lajšal trpljenje naše drage pokojnice. Sveta maša zadušnica bo v četrtek 26. t. m. ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi v Trnovem. V L j u b 1 i a n i, dne 23. septembra 1&10.
Žalujoči
+
Sporočamo žalostno vest, da je po kratki hudi bolezni umrla naša dobra hčerka, sestra, teta, svakinja itd., gospa
Mara Marai roj. Bucik
knjigovodkinja tvrdke Remec & Comp., Duplica
Pogreb predobre pokojnice bo v torek ob pol 18 z Zal — kapelica sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v četrtek ob 7 zjutraj pri oo. frančiškanih.
V Ljubljani, dne 23. septembra 1940,
Rodbina Bucik
48
Alphonse Dandet:
| a R e e
Prevedel Fišer Franc
Ta vloga je bila zanjo nova in jo je zabavala. Pobožno je obračala liste v masni knjigi. pazila na Jakca in se poučno sklanjala k njemu, da je zašumelo krilo.
Pri darovanju ie prišel p> malega Jakca cerkveni sluga s helebardo, se sklonil k materinemu ušesu in vprašnl, katero deklico naj izbere, da bo nosila škrabico pri pobiranju darov, ftnrlota je nekoliko premišljevala. Skoraj nobenega ni poznala na tem prazničnem zborovanju, kjer so pariške krinoline in klobuki, okrašeni s cvetlicami zamenjali jjokrivala in delavne halje. Sedaj ji je sluga pokazal vnukinjo doktorja Risolsa, ljubko dekletce, sedečo na nasprotni strani kora poleg stare, v črno oblečene gospe.
Otroka sta pričela stopnti za dostojanstveno helebardo, ki je tolkla takt njunim drobnim korakom. Cecilija je držala zveteno možnjo, ki je bila preširoka za njene prste, Jakec pa je nosil veliko, s svilo, suhimi cvetlicami in zlatimi nitkami-okrašeno voščeno svečo Oba sta bila silno ljubka. On je nosil svoj angleški kostum, v katerem je bil videti še večji, ona pa je biLa oblečena preprosto. Spuščene kite so obkrožale njen prijetno bledi obraz, na katerem je svetilo dvoje biserno-lepih oči Prijeten vonj po blagoslovljenem kruhu, pomešan z dišečim kadilom je valoval v cerkvi okrog njiju kot dih same nedelje in pobožne svečanosti. Cecilija je nabirala s prijaznim obrazom in se poskušala smehljati. Jakec je bil resn. Drobna, v mehko svileno rokavico oblečena ročica ie trepetala v njegovi in Jakcu se je zdela tako nežna, kot bi v gozdu vzel iz gnezda mehke-
ga, puhastega ptička. Ali mislite, da je zaslutil, da bo ta mala ročica postala njegova prijateljica in da bo pozneje v življenju vse, kar bo imel dobrega, prišlo od n je?
Prihajala in odhajala sta med klopmi. _
»Kako lep parč.-ik sta,« je dejala čuvajeva žena, ko sta šla mimo nje. A nato je nadaljevala tišje, da je drugi ne bi slišali: »Ubožica! Še lepša bo ko njena mati... Samo, da bi se še njej kaj takega ne zgodilo!«
Ko je bilo nabiranje končano, se je Jakec vrnil na svoj prostor in mislil, dn še vedno čuti no roki ljubek dotik drobne, lahke ročice. Toda njegove sreče s tem še ni bilo konec! Ko so se pred vhodom zbrali na majhnem trgu in so se v soncu bleščale čelade ognjegascev, puške gozdnih čuvajev in pestre barve noš, je gospa Rivals pristopila k d'Argentonu in ga prosila za dovoljenje, da bi Jakca vzela s seboj na kosilo in da bi ostal tam tudi pojjoldne in sc poigral s svojo sonabirateliico, šarlota je od veselja zardela, poprnvi*a dečku kravato, mu naraliljala lepe lase in ga objela:
»Bodi priden!«
In oba malčka, ki sta prej tako svečano korakala med darovanjem, sta zdaj hodila skupaj pred staro mamo, ki jima je komaj sledila.
Kadar od tega dne naprej Jakca ni bilo doma in je kdo vprašal, kje je. mu niso več odgovorili: »V gozdu,« temveč popolnoma točno: »Pri Rivals-ovih.«
Zdravnik je stanoval ob robu gozda, toda na* nasprotni strani Jelšov ja, v mali enonad-stropni, skoraj kmečki hišici. Od svojih sovrst-nic se je razlikovala edino po gumbu in medeninasti ploščici z napisom: »nočna služba«. Videti je bila stara, debele oboknice je imela in počrnjene zidove. Toda pnr modernih nedo-vršrnih okraskov je kazalo, da jo je nekoč nekdo hotel pomladiti, dn pa je prišla nenavadna nesreča in v sredi prekinila toileto stare, lišpn-joče se hiše. Tako na primer je nad vhodnimi
vrati čakalo cinkasto ogrodje, da bi dobilo stekleno streho in molelo svoje okrajke nad ljudi, ki so zvonili. Prav tako so začeli na majhnem, z drevjem poraščenem dvorišču graditi paviljon, pa so se ustavili že v pritličju; namesto oken in vrat so bile štirioglnte luknje.
»Nesreča« je te uboge ljudi zadela prav takrat, ko so popravljali in vsled neke prazno-vernosti, ki je ljudem, ki ljubijo, razumljiva, je vse delo prenehalo, se opustilo.
Osem let je od tega. In v teh osmih letih je vse ostalo, kot je bilo prej. Čeprav so se v okolici že vsi navadili gledati to nedograie-nost, je kljub temu vse to bivališče imelo neko obupano lice, kot človek, ki mu je vseeno in ki odgovori na vse: »za koga naj bo to?«
Tudi prebivalci so bili podobni svojemu bivališču. Gospa Rivals je še po osmih letih žalovala za svojo hčerko in niti svetlo pokrivalo ni skalilo temne žalne obleke. Ceciliji« otroški obraz je imel za svoja leta nenavaden težak in žalosten izraz Stara služkinja, ki je služila pri teh dobrih ljudeh že nad trideset let, je nosila z njimi del njihove nesreče Vsi ti so živeli v istem težkem vzdušju in v isti, v tihoto pogreznjeni žalosti.
Samo doktor je bil izven splošne jx>trtosti. Že po naravi je bil bolj lahkega, živahnega in veselega značaja Poleg tega so ga razvedrila potovanja f>o svežem zraku, razne zanimivosti med potjo in kot zdravnik je cesto videl ljudi umirati.
Gospa Rivals je na obrazu male Cecilije videla poteze svoje hčerke in zato ji je vedno njena prisotnost le stalno obnavljala njeno žalost, nnsprotno pa je bil doktor tem veselejši, čim bolj je mala doraščala, ker jc videl v njej nadomestilo svoje izgubljene hčerke. Kadar je po celodnevnem jx)tovanju vstal od večerje in je imela njegova žena še opravke v kuhinji, sta ostala z otrokom sama in takrat se je razigral, bil je vesel in mladosten, pel na ves glas mor-
Za juoošiovarisko tiskarno v Ljubljani: Ježe Kramar!!
Izdajatelj; Lni Jož? Sodja
narske pesmi, toda utihnil, ko se je vrnila njegova žena in ga nemo, očitajoče j>ogledala, kot bi mu hotela reči: »Spomni se!«, kot, da bi on bil nekaj kriv te velike nesreče, ki jih je zadela.
Ta rahel opomin je zadostoval, da je umolknil, žalosten in propaden. Tiho je obstal in se tiho igral z dekličinim ikodri.
Cecilijina otroška doba je bila v teh razmerah precej žalostna Malo je hodila ven. Živela je na vrtu ali pa v veliki sobi, ki se je imenovala »lekarna« in je bila jiolna predalov in svežnjev rastlin in sušečih se korenin. Iz tega prostora so vodila vedno zaklenjena vrata v sobo lotiko objokovane mlade žene. V tej sobi so same igrače, šolske in nabožne stvari ter obleke spominjale na vse dobe njenega kratkega življenja V omari so bile razvrščene knjige in obleke, na steni je visel sjvomin sv. obhajila. Pravcati muzej že orumenelih spominov, v katerega je mati vstopila vedno jjonožno in skrbno. Na predmetih se je poznal zob časa, materine žalosti m prizadel.
Mala Cecilija se je često zamišljena ustavila pred tem pragom, ki je bil neprestopen kot drobnica. Sploh je preve premišljevala. V šolo je nikdar niso poslali, kot da bi se bali, da bi prišla v stik z drugimi vaškimi otroci. Ta osamljenost ji je škodila. Njeno majhno telesce je mrlo v dolgočasju Manjkalo ji je tiste razigranosti v življenju, objestnih krikov in trmastega crpetanja, vsega tistega, kar imajo otroci med sobo. ko se ne bojijo, da bi se osramotili pred resnimi ljudmi.
»Razvedriti se mora..je dejal gospod Rivals svoje ženi. »Mali d'Argenton je tako ljubek, približno enake starosti in prav nič razposajen!«
»Dobro! Toda kdo so ti ljudje: Odkod mi prišli? Nikdo jih ne pozna...« jc odgovorila gospa Rivals vedno nezaupljivo.
Urednik: Viktor Cenči&
Najnovejša poročila
General de Gaulle se je izkrcal
v Afriki
Ženeva, 23. sept. AA. DNB: Kakor javljajo iz Vichyja, so angleške pomorske sile danes popoldne bombardirale francosko luko Dakar v zapadni Afriki in francoske vojne ladje, ki so bile tam. Na neki angleški ladji je bil francoski general de Ganile, ki je generalnemu guvernerju zapadne Afrike poslal ultimat, v Katerem je od njega zahteval, naj kolonijo preda. Ker pa je guverner to zahtevo odbil, so Angleži začeli streljati, Francozi pa odgovar-
(ati. Po vesteh iz Dakarja so ungleške vojne adje začele streljati ob 14.05 po tem, ko je generalni guverner Boason sjx>ročil. da ne sprejme ultimata generala de Gaullea. 'lakoi, ko je prišlo poročilo, so se ministri sestali k ožji seji. Na seji so bili Laval, Buudoin in admiral Darlan. Na seji so odločili, da bodo na napad odgovorili. Poleg tega so izdali ukrepe v tem smislu.
Po seji je Bandoin izjavil, dn Francija sicer ne bo napovedala vojne Angliji, da bo pa
na ta udarec odgovorila z udarcem in dokazala, da se še lahko brani.
Angleško brodovie, ki je napadlo Dakar
Vichy, 23. sept. AA. Ilavas: Po najnovejših vesteh iz Dakarja je eskadra, ki je izvršila napad na Daker, sestavljena iz dveh oklopnrh križark, štirih manjših križark, šest pomožnih križark in nekaj torpedovk.
London, 23. sept t. Reuler: V uradnem j>o-ročilu je bilo nocoj objavljeno, da je priplul general de Gaulle z oddelkom svojih vojakov v pomorsko ojx>rišče francoske zahodne Afrike — Dakar, kjer bo podprl svoje pristaše. Angleška mornarica in vojska sta dali generalu vso svojo j>omoč, O poteku izkrcavanja doslej še ni podrobnih j>oročil in še, ni jasno, kako se bodo dogodki razvijali.
Časnikarji na pohorskih poteh
Ladja o otroci potopljena
London, 23. sept. t. Reuter: Uradno poročajo, da je bila v torek na Atlantiku torpedirana angleška ladja, ki je vozila angleške otroke v Kanado. Sovražna podmornica je izstrelila torpedo brez vsakega svarila. Ker je bilo morje viharno, je bilo reševanje zelo žetavno. Ladja se je potapljala 22 minut Ker je bilo pri eksploziji torpeda uničenih tudi več reševalnih čolnov, je utonilo skoraj tri četrtine jjotnikov. Z ladjo je potovalo vštevši jjosadko, 406 oseb, od tega 316 odraslih in 90 otrok. Otrok je utonilo 83, tako da so jih mogli rešiti le sedem. Dalje je utonilo sedem članov spremstva, ki je bilo dodeljeno otrokom. Utonil je tudi kajntan ladje.
Angleški
propagandističnf trk
Berlin, 23. sept. AA. DNB: V Berlinu so prepričani, da je angleška vest o torpediranju neke angleške ladje, ki je vozila otroke, samo propagandističen trik. To vest je povzelo new-yorško časopisje. Izgleda, da se dela na tem, da bi se vznemirilo ameriško javnost, kakor je bil to primer o potopitvi »Athenie«,
Letalski boji nad Anglijo
London, 23. sept. AA. Reuterj Letalsko ministrstvo in ministrstvo za državno varnost sporočata: Naša lovska letala so |>ohitela proti formacijam sovražnih letal ter jih napadla. To so bila predvsem lovska letala, ki so davi preletela kentsko obalo Neprijateljski oddelki so bili odbiti in je prišlo do spopadov nad Kentom in Eksesom nad pečinami ob obali. Kakor javljajo, med napadi niso sovražna letala odvrgla nobene bombe. Pozneje popoldne so sovra/ua letala izvedla napad no več mest na obali Sus-sexa, zlasti pa na Eastbourne. Poškodovane so bile zgradbe, število ljudskih žrtev pa je majhno. Takoj popoldne so protiletalski topovi v Londonu začeli streljati na neko sovražno letalo, ki je letelo samo in se je potem odda-
ljilo, ne da bi metalo bombe. Nocoj je preletela kentsko obalo večja formacija sovražnih letal — največ lovcev — ki pa se jim ni jki-srečilo prodreti dalje. Ko so v zraku zagrmela naša lovska letala, so se sovražna letala vrnila. Znano je. tla je bilo danes sestreljenih II sovražnih letal, izgubili smo 11 lovskih letal, sedam pilotov pa se je rešilo.
Sov|etska sodba o bombardiranju Anglije
Moskva, 23. sept. AA. DNB: List »Krasna.ja zvezda« piše, da je industrija v Londonu, kakor tudi po vsej Angliji zaradi nemških letalskih napadov v neredu Vsako bombardiranje pušča za seboj podrtije in nazadovanje industrijske proizvodnje ter druge težave. Poleg tega je treba jx>msiliti na to, kia z uničenjem enega podjetja se škoduje drugi industriji. Zradi tega je bombardiranje tako velikega središča, kakor je London, zelo pomembno,
Amer ka
Je nezadovoljna z Japonsko
Washington, 23. sept. A A. DNB: »Associatet Press« poroča, da uradni krogi v AVashingtonu smatrajo vkorakanje japonskih čet v francosko Indokino kot ogrožanje interesov Združenih držav na Daljnem Vzhodu. Ver jetno je, da ImhIo Združene države podvzele nove gospodarske ukrepe proti Japonski. Obveščeni krogi izjavljajo, da bo poostrena kontrola nad izvozom olja in drugih stvari, ki so jih Združene države izvažale na Japonsko v velikih količinah.
Preselievanje besarabsk h Nemcev
Bukarešta, 23. sept. A A. DNB: V nedeljo sta dve nemški ladji s 1300 nemškimi izseljcnci iz Besarabije krenili iz Galaca proti Nemčiji. Ti nemški izseljenci bodo prebili nekaj dni v začasnih taboriščih v Zemuiiu, potem pa bodo nadaljevali pot v Nemčijo.
Minister dr. Andres v Atenah
Atene, 23. sept. A A. Trgovinski minister dr. Ivan Andres je danes ob 15 dospel v Atene. Na železniški postaji je ministra pozdravil jugoslov. jjoslanik dr. Vukčevič in mu predstavil nekatere osebnosti. Po krajšem odmoru v hotelu je minister dr. Andres odšel v spremstvu jugoslov. poslanika na dvor, kjer se je vpisal v knjigo. Potem je obiskal trgovinskega ministra Avranitusa, tajnika trgovinskega ministrstva Kirijakopulosa in predsednika grške vlade Metaxo, ki so jugoslovanskemu ministru obisk vrnili. Med temi uradnimi obiski je po-slanikova žena gospa Vukčevičeva priredila v prostorih jugoslov poslaništva čajanko. Popoldne je vse grško časopisje prineslo govor dr. Andresa, ki ga je imel ob priliki otvoritve jugoslovanskega paviljona na- solunskem sejmu. Jutri dojioldne bo minister dr. Andres položil venec na grob neznanega junaka. Ob 11 pa ga bo sprejel grški kralj. 0|>oldne bo na jugoslov. poslaništvu prirejeno kosilo, ki se ga bo udeležilo več grških ministrov in uglednih
grških osebnosti gospodarskega življenja. Popoldne bo minister dr. Andres napravil izlet v Maraton, kjer si bo ogledal vodovod. Tu bo podtajnik ministrstva za trgovino in industrijo Kiri jakopulos priredil' čajanko. V sredo in četrtek si bo minister dr Andrs ogledal še druge važne umetnine, nato pa bo odpotoval domov.
Preskrba prebivalstva s kurivom
Belgrad, 23. sept. AA. DNB: Danes je bila v kabinetu ministrstva za trgovino konferenca, ki je razpravljala vprašanje preskrbe prebivalstva v kurivom. Konference so se udeležili pomočnik ministra za trgovino in industrijo Sava Obradovič, zastopnik ministra vojske in mornarcie general Pesič, prof. dr. Jovanovič kot zastopnik urada za kontrolo cen, načelnjk ministrstva za šume in rude inž. Manojlovič, kakor tudi drugi strokovnjaki. Na konferenci so razpravljali o preskrbi s kurivom vojske in prebivalstva.
Dostojnosti - gaz!
m.
Povodenj nenravnosti in nedostojnosti preplavlja svet od leta do leta hujše, drznejše, ne-sramnejše. Kakor ob kakem nalivu vode naraščajo od ure do ure, nekaj podobnega je z naraščanjem nesramnosti v naših dneh.
Grešili so ljudje vedno. A dokler se greha sramujejo, je za silo še dobro. Kar označuje pokvarjenost naše dobe, je to, da greh ni več greh, nesramnost ne več nesramnost, marveč — čast, ponos, junaštvo. Ljudje se stein ponašajo, očitno se kažejo, javno nastopajo. Prej se je nedostojnost skrivala, danes stopa drzno na cesto, na trg, v vse javno življenje: prisvaja si pravico javnosti.
Nesodobna noša ni edini izrodek moderne »kulture«, so tudi drugi nič manj hudi ali še hujši. Vsi pa hodijo vštric in drug drugemu roko drže. — Zaljubljeni parčki v Ljubljani so se nekdaj skrivali v temno noč ali za kake grme. In ti so bili redki. Pojdite danes v Tivoli — videli jih boste sedeti in se ljubkovati neženirano po vseh klpehl Nekdaj je bila navada, da je. gospod, soprog, vodil svojo gospo pod pazduho. Danes je to prišlo zelo iz navade; pač pa vidite po vseh cestah neporočene mlade l udi tako hoditi. Brez sramu, brez strahu, ponosno — kakor najdostoj-nejši ljudje. In seveda jim uihče nič ne reče. — Vse v redu I
Velika kopališča so pa danes Sodome Tako pravijo poznavalci. To prinaša — tujski promet. Tujski promet — sveta beseda. Vse ima neznanski rešpekt pred njo. Pod to firmo je dovoljeno vse. Nihče se g» ne upa dotakniti. Dokaz, da materialna dobrobit je vse, morala, ti pa stoj v kotu, joči in molči I Kdo po tebi vprašal
Kam jadramo? Kam na« bo privedlo, če bomo
Ne camo Gorenjska, temveč tudi Pohorje postaja vse bolj privlačno za tujce ter živahno tujsko-prometno središče, čemer se mora zahvaliti zlasti vsem tistim privatnim, poldržavnim društvom in ba-r.ovinskim oblastem, ki so sezidali novo moderno avtomobilsko cesto na vrh Sv. Areha, prav k stari Ruški koči (1.250 m) Živahno delovanje mariborskega »Putnika«. Tujske prometne zveze, ki jo vodi nad vse agiln; in živahni ravnatelj g. Loos, ima veliko zaslug, da je Pohorje postalo resničen park Maribora in okolice ter oddih vsega slovenskega Štajerja od Celja-Slovenjgradca in Dravske doline. Posebno vzhodni del Pohorja s svojimi modernimi gostišči, ne samo da lahko tekmuje z goreniskiim tujskoprometnimi oskrbovališči, temveč jih po modernosti in urejenosti visoko presega, tn da tudi naša širša javnost sporna pomen nove pohorske ceste, ki je bila dana v promet s svojim podaljškom do Sv. Areha in Ruške koče šele pred nekaj tedni, je g. ravnatelj Loos povabil za nedeljo predstavnike slovenskih, hrvatskih in srbskih listov na ogled te ceste in teh vzhodno pohorskih gostišč.
Časnikarje so mariborski gostitelji, predstavniki Tujskoprometne tfveze, mariborskega mesta, hoškega občinskega odbora ter g. prof. Baš, arhivar, ter gost dr. Mesesnel, banovinski konservator, pričakovali z modernim avtobusom pri postaji Hoče, odkoder so takoj nadaljevali pot po novi lepi planinski cesli. ki se vije med pašniki in gozdcyvi naravnost na sam vrh k Ruški koči (1250 m). Tam so si ogledali cerkev sv. Areha, katere pomen je razložil g. arhivar Baš, na kar 60 bili pri Ruški koči skrhno pogoščeni. Med tem je g. Badjura snemal film pohorskih lepot za banovino ter seveda posnel tudi te novinarje. Živahni promet v Ruški koči, kjer so praznovali 20 letnico mature tudi mariborski abiturijenti gimnazije iz 1. 1920 (dr. Slodniak in dr.) priča, kako priljubljena točka je za Mariborčane to lepo in prikupno gostišče, ki bo z novo depandanso že jescr.i dobilo najmodernejšo opremo. Odtod so novinarji šli na mali razglednik za kočo ter peš k nižje ležečemu — pa že na severni strani — Sokolskemu planinskemu domu (1100 m) odtod pa skozi bukove in smrečne gozdove k Mariborski koči (1080 m), kjer je bilo časnikarjem erirejeno žlahtno kosilo, pri katerem so goste pozdravili g. ravnatelj Loos v imenu Tujskoprometne zveze, g. dr. Kozina kot domačin v
imenu Mariborske podružnice Slov. planinskega društva ter pohorski pesnik Ludvik Zorzut, ki jc v improviziranih verzih pozdravil vsakega gosta posebej ter žel veliko hvaležnost V imenu gostov je govoril urednik .Slov. naroda« g. J. Zupančič. Po ogledu prostorov tudi moderno urejene Mariborske koče, so se gostje podali k velikemu železnemu 27 m visokemu razgledniku, ki je sedaj v lasti Tujskoprometne zveze in odkoder je lep razgled po vsej mariborski okolici. posebej pa Dravski dolini ter Ptujskem polju do Prekmurske ravnine. Toda čas je priganjal in vabil ie še Pohorski dom (1030 ml. ki so ga sezidali uslužbenci in uradniki mestne občine mariborske ter predstavlja na zadružni podlagi lepo urejeno gostišče, mnogo obiskovano in z lepim razgledom. Tu je kot domačin pozdravil goste L. Zor-zut. kateremu ie odgovarjal urednik »Slovenca« Tine Debeljak. Po prigrizku v nrija/nem in elegantnem demu so 6e časnikarji podali z avtom še v nižie ležeči Poštarski dom (910 m), ki ga je sezidala organizacija mariborskih poštarjev ter leži najnižje, pa je morda najlepše opremljen, ker je najmlajši mrd temi izredno lepimi, snažnimi, udobsvm« in modernimi gostišči. Tu je tudi sedež oohorske oošte (ior--: Pohorje!), kjer so vpeliana tudi telegrafska in telefonska postaja Tako smo obiskali pohorska gostišča, ki niso namenjena tc organizacijam, ki so jih zgradila, temveč imajo značaj javnih hotelov, ki so bili sezidani z združenimi močmi v dobro članom in vsem prijateljem planin in gorskega zraka. Silna ploha je pognala goste v Maribor, kjer so v kolodvorski restavraciji pozdravili časnikarje zastopniki mesta Maribora, na čelu s podžupanom g. Zebotom ter jih pospremili v vlak.
Tako so Mariborčani pospremili časnikarje čez vzhodno Pohorje, j:m razkazali njega lepote in udobja, primerna pred vsem za zimski šport ter pokazali svojo znano gostoliuhje in družabnost, k jc velika odlika Štajercev. Slovenski, hrvatski in srbski novinarji pa so si vtisnili v spomin pohorske lepote ter bodo še in še poročali o udobnostih . to-vanja in zimovania v teh lepih krajih, ki sedaj na žalost niso bili dovolj mani. Toda, odkar jc zgrajena lena šireka avtomobilska cesta, je ta pohorski mir približan svetu in Pohorje vabi in ne bo žal nikomur, ki se mu odzove in ga obišče, kakor ga bomo obiskali tudi še mi.
drveli po tei poti^dalje? Zgodovina nam pove, da so narodi, ki morale niso več poznali, propadli. Prav to preti tudi sedanjim »civiliziranim« narodom. »Untergang des Abendlandes!« Francija do-cet. Ali nas bo njena usoda kaj izučila? Morda — ali pa tudi ne. Posamezniki ne bodo odnehali, dokler jih sila ne ukloni. Je bilo ob Noetovem času prav tako. Noe je pridigal zastonj. Niso nehali noreti, dokler jih ni voda zalila.
Morda pa vsaj oblast pride do spoznanja, da je morSla tudi nekaj, česar narod potrebuje?
Nedavno smo brali v »Slovencu« iz Belgrada, da je tamošnja uprava spoznala za potrebno, da zaradi vsakodnevnih poročil policije o stanju morale na nestah in v parkih izda v interesu javne morale naslednji odlok: Prepovedano je na javnih mestih obnašati se nedostojno, zagrešiti dejanja, ki žalijo javno moralo in izzivajo javno pohujšanje. Kdor so bo pregrešil proti tema odloku, bo kaznovan od 10 do 1000 dinarjev, ali pa z zaporom do 20 dni.
Pojmi »žalitev morale«, »javno pohujšanje« pa so jako raztegljivi. Vse je odvisno od dobre volje onega, ki ima paragraf v rokah. Ko bi hotela oblast energično nastopiti, ta bi lahko veliko storila! Ker kazni se ljudje boje, — Boga in greha ne. Tu bi si pač naše oblasti smele vzeti za zgled Nemčijo in italijo kjer oblasti ne poznajo nobene šale in s prestopniki napravljajo kratek proces: zgrabijo jih tako. da jim enkrat za vselej preženejo veselje uganjati kake neumnosti. V tem sta ti dve naši veliki sosedi posnemanja vredni.
Pri nas je »Liga dostojnosti« izročila svoje želje in zahteve banski upravi, kaj naj bi ta ukrenila v prilog javni morali — in zdaj čaka rešitve. Čaka je že precej dolgo, ker so bile počitnice. Upajmo, da bodo ukrepi tem odločnejši, čim več je časa, da se dobro premislijo.
Vsega pa ne gre pričakovati samo od oblasti,
Iz zgodovine irske republikanske armade
Leta 1910 je bilo pokanje bomb in prasketanje strojnic namesto velikonočnih zvonov uvod v velikonočne praznike v Dublinu. Pred tem je odšlo 160.000 Ircev kol prostovoljcev na fronto (vsaj Angleži so jih imenovali »prostovoljce«). Na zelenih otokih je nevarno vrelo Irski nacionalisti so povsod naglo napredovali in se pripravljali na oboroženo vstajo proti Angležem. Tik pred vstajo se je pojavil v Dublinu eir Robert Casement, ki se je s podmornico pripeljal iz Nemčije. Bil je glavni vodja narodne vstaje.
Petnajst let je bil v angleški konzularni službi. Po izbruhu svetovne vojne je agitiral proti vstopu Ircev v angleško armado. Konec leta 1914 j? pobegnil v Nemčijo, odkoder je vodil priprave za vstajo.
Po angleških podatkih se je uprlo 12.000 oboroženih mož. Irci sami pravijo, da jih je bilo vsaj 15.000. Angleška policija Intelligonce Service ie pravočasno zavohala iijior Močne, odlično oborožene čete in pomnoženi policijski oddelki so stali vedno v pripravljenosti. Opoldne na Veliko noč so počili prvi streli. V Ulstru in Dublinu so nosili po ulicah velike transparente, med ljudstvo so raztresli na milijone letakov.
Med nemiri in poulični boji so oklicali irsko republiko, ki pa se je kmalu zrušila pod ognjem angleških čet. Sir Roger Casement je bil ujet in odpeljan v London. Dejstvo pa je, da je za nekaj časa le prenehala irska zakonita vlada in je obstojala namesto nje irska republikanska vlada. To dejstvo je največje važnosti za irsko republikansko armado, ki je zgrajena na osnovi te vlade. Irska republikanska armada, ki tudi danes v svobodni irski republiki ni dovoljena, se sklicuje na to, da je ona pravna naslednica v letu 1916 rojene republike Svobodna republika Irska ima danes svojo vojsko. »Irish Republiran Army« nezakonito še naprej deluje in se smatra za zakonito armado v letu 1916 za kratek čas porojene republike.
Zgodovina irskega osvobodilnega gibanja bi bila nepopolna, če bi ne omenili zanimive osebnosti sedanjega predsednika Irske Eamonna de Valere. Ta mož, rojen v Ameriki kot sin španske matere, je vodil poleg sira Rogera Casementa omenjeno velikonočno vstajo, je bil obsojen na dosmrtno ječo, spuščen na svobodo, obsojen in zopet izpuščen Dobro je spoznal notranjost angleških in irskih ječ. Do leta 1921 je bil aktivni član Irske republikanske armade, tega leta pa je izstopil in ustanovil nekoliko zmernejšo stranko Fianna Fail (vojaki Irske).
pomagati si moramo tudi samit Zato je potrebna organizacija! Ta organizacija je »Liga dostojnosti«. Ce pa hoče Liga kaj opraviti, mora imeti dosti pomočnikov. Kajti nedostojnosti ie mnogo, in le veliko oči veliko vidi. Predvsem v Ljubljani in večjih mestih sploh, a tudi po deželi. Danes ni več kraja, ne doline tako globoke, ne hriba tako visokega, kamor bi ne pljuskala povodenj nedostojnosti. Ce ne drugega, vsaj kvantanja in preklinjanja je povsod dosti in preveč. Zato mora ta organizacija šefi v vsako župnijo! Kakor delo za treznost, tako je jKitrebno delo za dostojnost v vsaki vasi Saj to dvoje gre skupaj. Pijanost je že sama na sebi nedostojnost; treznost (v širšem pomenu) pa je dostojnost.
Delo za treznost in dostojnost jo v resnici kulturno, prvo in najpotrebnejše kulturno delo. Kaj govorimo toliko o kulturi in se z njo ponašamo, če se naše ljudstvo valja v močvirju alkoholizma in gnojnici nenravnosti! Zato je vsak kulturni delavec, vsak resn!čno olikan človek dolžan delati na to, da se narod dvigne iz tega blata, ali da se vsaj še hujše ne pogrezne. Predvsem pa naše žc obstoječe organizacije. Prosvetna in tem podobna društva in družbe naj sprejmejo to delo v svoj programi S tem bodo vršila resnično prosveto, pravo in pristno kulturno delo med narodom. V bližnji jeseni in nastopni zimi se mora ta organizacija razplesti in izvesti, delo v tem smislu začeti in voditi. Morda odvrnemo s tem od sebe šibo božje jeze. s katero tepe grehe narodov.
Dostojnosti gazi Nedostojnosti od danes dalje organiziran boji
(Ti trije člančiči, pisani že sredi poletja, so se z objavo zakasnili, da prihajajo na dan že v je-jeni. ko se ne zde več »aktualni«. Pa naj veljajo za vprihodnje; za organizacijo proti nedostojnosti pa je zdaj čas.).
Leta 1922 je izbruhnila na Irskem državljanska vojna. Končala se je s porazom Irske republikanske nrmade. Tisoči so zbežali na Angleško, kjer so do zadnjega lajno delali proti Angliji. Zlasti lansko leto so nastopili zelo učinkovito. Angleška vlada je izdala proti njim stroge odredbe, ki so v živem nasjirotstvu z dotedanjim angleškim strogo demokratskim izročilom. Dovoljevale so celo vstop v zasebno stanovanje brez posebnega poprejšnjega dovoljenja sodišča. S tem so bita prelomljena načela slovite angleške Magne Karte
Notranja organizacija Irske republikanske armade je skrivnostna in tajna. Le toliko je znano, da ima vrhovni svet v tako Imenovanem »Supre-me Aimy Counril«. Po angleških podatkih ima danes še 10 000 članov. Zaradi strogih ukrepov proti njim so mnogi zbežali iz Anglije. Ker je Irska edini član angleškega imperija ki je qstal v sedanji vojni nevtralen, je vzela' muogo vetra z jader Irske republikanske armade.
Na oje se je nasadil
Celje, 23 septembra.
Drev Slavko, mehanični vajenec pri tvrdki Haselbach v Celju, star 18 let, sin posestnika v Drešinji vasi pri Petrovčah, je včerajšnjo nedeljo posvetil svojemu motorju, s katerim je imel posebno veselje. Ze dopoldne »e je odpeljal s svojim tovarišem 181ctnim posestniškim sinom in mehaničnim vajencem pri tvrdki Bremec v Celju na izlet po Savinjski dolini Ob 8. zvečer sta se pripeljala s srednjo hitrostjo po banovinski cesti skozi Pa-rižlje. V Parižl;ah jima je pripeljal nasproti voz mesarja in gostilničarja Cimpermana Alojza, poleg njega pa je sedel na vozu upoko)eni postijni šef Canjko. Nesrečni Drev najbrže ni pravočasno opazil voznika in -e zadel z motorjem z vso silo v voz. Motor je odbilo čez cesto nesrečni Drtv pa se je nabodel na oje, ki mu je predrlo prsni koš. Oje, na katerem |e obvisel Drev, se |e z'omilo, ker je prestrašeni konj odrinil nesrečneža Drevovega prijatelja Frankoviča Miloša je pr; sunku vrglo čez cesto, da je nezavesten obležal Karambol je bil tako silen, da sta padla z voza ludi Cimperman in Canjko in dobila lažje poškodbe.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli liudje in priskočili vsem na pomoč. Drev je b;l že mrtev, nezavestnega Frankoviča pa so odnesli na njegov rojstni dom na Breg pri Polzeli, kamor je takoj prihitel tudi zdravnik Frankovičevo stanje je zelo resno, ker ima fant hud pretres možganov.
Iz Julijske Krajine
Duhovniške vesti. Župnija št. Vid pri Vipavi je po odhodu g. župnika Ivana Kovača brez stalnega dušnega pastirja. Nekaj mesecev je zdaj upravljal župnijo g. dr. Alfonz Cuk, glavni pro-fekt v Centralnem semenišču v Gorici. Ker se je g. dr. Cuk sedaj vrnil na svoje službeno mesto, je za župnega upravitelja v St Vidu imenovan gosp. Lndo Piščanec, kaplan pri Sv. Ignaciju (na Travniku) v Gorici. G. Janez Eržen, kurat v Lomu, o čigar imenovanju za župnika v Biljah pri Gorici smo že pisali, je bil v ponedeljek. 16. t. in., umeščen na svojo novo župnijo; v Lom pride g. Slanko Snrf, prvi kaplan v Tolminu. — G. dekan Anion Grbec, ki je bil župnik-dekan novo ustanovljene dekanije v Nabrežini, je bil ob ukinitvi te dekanije pred nekaj tedni premeščen: sedaj je imenovan za župnika na Srednjem na Kanalskem.
Baritonist Venceslav Gorjan zmagal. Naš goriški rojak g. Venceslav Gorjan. po poklicu mehanik. se je pred leti i veliko ljubeznijo in vztrajnostjo lotil pouka v solopetju. Požrtvovalno in spretno učiteljico je našel v gospej Golmever, nekdanji operni pevki, ki vodi v Gorici že dolgo let priznano šolo za solopetje. Trnjeva in težka je bila pot. Gorjan se Je odjiovedal svojemu poklicu in je ostal brez zaslužka, le z največjo skromnostjo je preživljal s"be in družino, za šolnino seveda ni imel denarja. To pa vnete gospe Golmever, ki je spoznala dragoceni clas in nadarjenost svojega učenca, ni nič motilo. S prav materinsko ljubeznijo je učila in vzi/ajala leto za leloni svojega pevca, se z njim trudita, zanj skrbela in mu odpirala življenjsko pot. Mnogo razočaranj in bridkosti sta doživela in pretrpel«, končne pa vendarle zmagala. Te dni je bil a. Gorjan pri državni pevski tekmi v Aleksandriji, katere se je udeležilo 140 pevcev, priznan in proglašen za absolutnega zmagovalca in prvega baritonista. O. Gorjan je že angažiran in ho v decembru že nastopi! v mestnem gledališču v Aleksandriji v naslovni vlogi »Rigoletta«,
Mati oglasi
«"••<«■ I din: tenltovanjtikl S" . 1 1 l,n. DBb«'® »akane nanlovn« bmede » računajo dvojno. Najmanjši aneaek ca mali ogla* U din. • Muli •risal u plačujejo takoj pri naročila. • Pri oglasih reklamnega tuačaja računa enokolonaka. I mm visoka •elitna »"tira po I din • Za plamene odgovore dede nallb oglaaov treba prllutlti anamko.
I
Prodamo
Ekonomično peč
»Kraljica peči«, ki se naloži s premogom le en krat dnevno, potem pa greje ves dan enakomer no, dobite v vseh velikostih pri A. Semenlč tn drug, Ljubljana, Mikloši čeva 15, telefon 21-21. <1
Kreko perilo
moške in fantovske srajce
spodnje hlačo Itd. dobite še vedno po Izredno nizkih cenah pri »Kreko«, Tavčarjeva 3, Tyrševa 31
Prodam
60—70 hrastovih dreves na travniku stoječih ali tudi s travnikom vred. -Sonc Ivan, Pšata št. 21, Dol pri LJubljani.
Brivsko-frizerski salon
v Ljubljani, 15 let obstoječ, dobro vpeljan, zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Najemnina nizka. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 14425.
Pisarniško moč
železnlnske stroke, sprejmem. — Ponudbe upravi »Slovonca« pod »Zmožen« št. 14106.
Razpis službe
pisarniškega pomočnika pri Skupnem združenju obrtnikov v Celju. Kvalifikacija: trgovska šola ali trgovska akademija. Znanje strojepisja In stenografijo z event. prakso daje kandidatom prednost. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti do 1. oktobra 1910.
Mizarskega pomočnika
za pohištvo sprejmem takoj. — Golmajer Janez, strojno mizarstvo, Breg št. 3, p. Križe na Goronj-skem.
Agilnega zastopnika
za obisk pisarn za prodajo dobroidočih strojev, Iščemo. Kavcija za vzorce potrebna. Zaslužek velik. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Reprezentativen« št. 14454.
Krojaškega pomočnika
sprejme Alojz Belo, Vižmarje, St. Vid nad Ljub ljano.
Mizarskega pomočnika
sprejme Mrhar, Stanežl-če, St. Vid n. Ljubljano,
Parcele naprodaj
v St. Vidu in v Vižmarjih. Poizvedbe: Vižmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge).	(P
Hiša z nekaj zemljišča
ln z manjšo trgovino ali gostilno, do 100.000 - se kupi v Sloveniji. Ponudbe : Planovšek, Zagreb, Kraplnska 7.
»Slovenfeva" podružnica
Ltubljana, TurSevo cesto
(palača Poštni dom)
» ^ m m m m ■ i
Prošnja
Avtomobilist, ki je dne 20. aprila t. 1. ob 9 dopoldne vozil v črni limuzini od hotela »Stara pošta« na Mencingerjev trg v Kranju in ki je videl avtomobilsko nesrečo pred trgovino »Merkur«, se naproša, da sporoči svoj naslov odvetniški pisarni dr. Antona Mcgušarja, advokata v Kranju.
Razno II' Kupimo,
Legitimacijske slike
za dijake Izvršuje hitro ln poceni — Foto-atelje Manclnl, Ljubljana, Tržaška cesta 83.
Velika zidana hiša
skednjem ln dvema vrtovoma, naprodaj na Dolenjskem za 40.000 din. Pripravna za vsakega obrtnika. Naslov v upr. Slov.« pod št. 14441.
Hišo
z gostilniškim lokalom ali donosno vilo, kupim v središču Ljubljane lz proste roke brez posredovalcev. Cena od 300.000 do 400.000 din. Ponudbe označbo cene In lege pošljite v upravo »Slov.« pod »Gotovina« 14159.
Suhe gobe
zadnje rasti, plačujemo po najvišji ceni. Sever & Komp., LJubljana.
Pouk
Začetek
Italijanskega tečaja bo 1. oktobra. - Vpisovanje vsak dan na realni gimnaziji pri dr. Guštinčlču, Novo mesto.
+
Umrl nam je naš preljubi brat, stric in svak, gospod
Franc Rojina
strugarski mojster in posestnik
dne 23. t. m. — Na zadnji poti gn bomo spremili v torek, 24. t. m. ob 5 popoldne z Zal iz kapele sv. Marije na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 23. septembra 1940.
Žalujoči ostali
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 8
Preglejte svoje pohištvo!
Morda najdete med njim nekaj, kar lahko pogrešate. Storili boste dobro delo, če ga podarite. — Svoj naslov Izvolite sporočiti upravi »Slovenca« aH pa sestri Karolinl: Ambrožev trg 8.
Jabolka
kisla, tresena, večje količine, kupi tovarna »Eta« v Kamniku.
I
Vajenci
n
Kleparski vajenec
se takoj sprejme. Krušer Mihael,, St. Vid n. LJubljano.
Dimnikarskega vajenca
z dežele, zdravega in poštenega, sprejme takoj Franc Dobravcc, dimnikarski mojster, Litija.
Glasba
Harmonije, pianine
moderno izdelane, z večletno garancijo, najceneje dobavlja tvrdka Ivan Kacin, Domžale. - Zahtevajte ceniki
Vnajeni
Trgovski lokal
v bližini magistrata, pripraven za vsako trgovino, oddam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 14426.
Naročajte in širite »Slovenca« !
Otroški kotiček
Mlhieve Čudovite dogodivščine
(55) Stražar je hitro dal znak za alarm, obvestil vse straže, ki so pritekle skupaj, da je dragoceni ujetnik ušel in jih pognal na lov za ubežnikom.
(56) Razkropili so se v skupinah na vse strani, in ker jim številni podzemski hodniki niso delali nobenih težav, so kmalu odkrili sled za Mihcem. Posebno jim je lajšalo iskanje razdejanje, katero je Mihec povsod pustil za seboj. In prav v trenutku, ko se je Mihec ,že spuščal po vrvi v čoln, so roparji dospeli na kraj votline in začeli vleči za vrv. Ko je Mihec mislil, da je že rešen, je s svojo grozo opazil, kako bliskovito gre njegova yiv navzgor.
V naši podružnici v Mariboru
dobite lah ho vsa pojasnila glede inseratov! Tam lahho plačate tudi naročnino za „Slovenca"
Zahvala
Vsem, ki ste ob bridki izgubi naše ljubljene žene, matere, stare matere in tete, gospe
Marije Štefan
sočustvovali z nami, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, naša iskrena hvala 1 Posebno pa se zahvaljujemo preč. g. župniku Iv. Vindišarju za duhovno tolažbo in
g. dr. M. Neubergerju, ki je lajšal trpljenje naše drage pokojnice. Sveta maša zadušnica bo v četrtek 26. t. m. ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi v Trnovem.
V L j u b 1 i a n i, dne 23. septembra 1940.
Žalujoči
+
Sporočamo žalostno vest, da je po kratki hudi bolezni umrla naša dobra hčerka, sestra, teta, svakinja itd., gospa
Mara Maraž ro;. Bucik
knjigovodkinja tvrdke Remec & Comp., Duplica
Pogreb predobre pokojnice bo v torek ob pol 18 z Zal — kapelica sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v četrtek ob 7 zjutraj pri oo. frančiškanih.
V Ljubljani, dne 23. septembra 1940.
Rodbina Bucik
I
Alphonse Dandet:
a k e e
Prevedel Fišer Franc
Ta vloga je bila zanjo nova in jo je zabavala. Pobožno je obračala liste v mašni knjigi, pazila na Jakca in se poučno sklanjala k njemu, da je zašumelo krilo.
Pri darovanju je prišel po malega Jakca cerkveni sluga s lielebardo, se sklonil k materinemu ušesu in vprašal, katero deklico naj izbere, da bo nosila škrabico pri pobiranju darov. Šarlota je nekoliko premišljevala. Skoraj nobenega ni poznala na tem prazničnem zborovanju, kjer so pariške krinohne in klobuki, okrašeni s cvetlicami zamenjali pokrivala in delavne halje. Sedaj ji je sluga pokazal vnukinjo doktorja Risolsa, ljubko dekletce, sedečo na nasprotni strani kora poleg stare, v črno oblečene gospe.
Otroka sta pričela stopnti za dostojanstveno helebardo, ki je tolkla takt njunim drobnim korakom. Cecilija je držala zveteno možnjo, ki je bila preširoka za n jene prste, Jakec pa je nosil veliko, s svilo, suhimi cvetlicami in zlatimi nitkami okrašeno voščeno svečo Oba sta bila silno ljubka. On je nosil svoj angleški kostum, v katerem je bil videti še večji, ona pa je biLa oblečena preprosto. Spuščene kite so obkrožale njen prijetno bledi obraz, na katerem je svetilo dvoje biserno-lepih oči. Prijeten vonj po blagoslovljenem kruhu, pomešan z dišečim kadilom je valoval v cerkvi okrog njiju kot dih same nedelje in pobožne svečanosti. Cecilija je nabirala s prijaznim obrazom in se poskušala smehljati. Jakec je bil resn. Drobna, v mehko svileno rokavico oblečena ročica je trepetala v njegovi in Jakcn «e je zdela tako nežna, kot bi v gozdu vzel iz gnezda mehke-
ga, puhastega ptička. Ali mislite, da je zaslutil, da bo ta mala ročica postala njegova prijateljica in da bo pozneje v življenju vse, kar bo imel dobrega, prišlo od nje?
Prihajala in odhajala sta med klopmi.
»Kako lep parersk sta,« je dejala čuvajeva žena, ko sta šla mimo nje. A nato je nadaljevala tišje, da je drugi ne bi slišali: »Ubožica! še lepša bo ko njena mati... Samo, da bi se še njej kaj takega ne zgodilo!«
Ko je bilo nabiranje končano, se je Jakec vrnil na »voj prostor in mislil, da še vedno čuti na roki ljubek dotik drobne, lahke ročice. Toda njegove sreče s tem še ni bilo konec! Ko so se pred vhodom zbrali na majhnem trgu in so se v soncu bleščale čelade ognjegascev, puške gozdnih čuvajev in pestre barve noš, je gospa Rivals pristopila k d'Argentonu in ga
prosila za dovoljenje, da bi Jdkca vzela s seboj na kosilo in du bi ostal tam tudi popoldne in sc poigral s svojo sonabirateljico. šarlota je od veselja zardela, popravi'a dečku kravato,
mu narahljala lepe lase in ga objela: »Bodi priden!« In oba malčka, ki sta prej tako svečano korakala med darovanjem, sta zdaj hodila skupaj preti staro mamo, ki jima je komaj sledila.
Kadar od tega dne naprej Jakca ni bilo doma in je kdo vprašal, kje je, mu niso več odgovorili: »V gozdu,« temveč popolnoma točno: >Pri Rivals-ovih.«
Zdravnik je stanoval ob robu gozda, toda na nasprotni strani Jelšovja, v mali enonad-stropni, skoraj kmečki hišici. Od 3Vojih sovrst-nic se je razlikovala edino po gumbu in medeninasti ploščici z napisom: »nočna služba«. Videti je bila stara, debele oboknice je imela in počrnjene zidove. Toda par modernih nedo-vršenih okraskov je kazalo, da jo je nekoč nekdo hotel pomladiti, da pa je prišla nenavadna nesreča in v sredi prekinila toilcto stare, lišpa-joče se hiše. Tako na primer je nad vhodnimi
vrati čakalo cinkasto ogrodje, da bi dobilo stekleno streho in molelo svoje okra jke nad ljudi, ki so zvonili. Prav tako so začeli na majhnem, z drevjem poraščenem dvorišču graditi paviljon, pa so se ustavili že v pritličju; namesto oken in vrat so bile štirioglate luknje.
»Nesreča« je te uboge ljudi zadela prav takrat, ko so popravljali in vsled neke prazno-vernosti, ki je ljudem, ki ljubijo, razumljiva, je vse delo prenehalo, se opustilo.
Osem let je od tega. In v teh osmih letih je vse ostalo, kot je bilo prej. Čeprav so se v okolici že vsi navadili gledati to nedograje-nost, je kljub temu vse to bivališče imelo neko obupano lice, kot človek, ki mu je vseeno in ki odgovori na vse: »za koga naj bo to?«
Tudi prebivalci so bili podobni svojemu bivališču. Gospa Rivals je še po osmih letih žalovala za svojo hčerko in niti svetlo pokrivalo ni skalilo temne žalne obleke. Cecilijin otroški obraz je imel za svoja leta nenavaden težak in žalosten izraz. Stara služkinja, ki jc služila pri teh dobrih ljudeh že nad trideset let, je nosila z njimi del- njihove nesreče Vsi ti so živeli v istem težkem vzdušju in v isti, v tihoto pogreznjeni žalosti.
Samo doktor je bil izven splošne potrtosti. Že po naravi je bil bolj lahkega, živahnega in veselega značaja Poleg tega »o ga razvedrila potovanja po svežem zraku, razne zanimivosti med potjo in kot zdravnik je često videl ljudi umirati.
Gospa Rivals je na obrazu male Cecilije videla poteze svoje hčerke in zato ji je vedno njena prisotnost le stalno obnavljala njeno žalost, nasprotno pa je bil doktor tem veselejši, čim bolj je mala doraščala, ker je videl v njej nadomestilo svoje izgubljene hčerke. Kadar je po celodnevnem potovanju vstal od večerje in je imela njegova žena še opravke v kuhin ji, sta ostala z otrokom sama in takrat se je razigral, bil je vesel in mladosten, pel na ves glas mor-
narske pesmi, toda utihnil, ko se je vrnila njegova žena in ga nemo, očitajoče pogledala, kot bi mu hotela reči: »Spomni se!«, kot, da bi on bil nekaj kriv te velike nesreče, ki jih je zadela.
Ta rahel opomin je zadostoval, da je umolknil, žalosten in propaden. Tiho je obstal in se tiho igral z dekličinim ikodri.
Cecilijina otroška doba je bila v teh razmerah precej žalostna Malo je hodila ven. Živela je na vrtu ali pa v veliki sobi, ki se je imenovala »lekarna« in je bila polna predalov in svežnjev rastlin in sušečih se korenin. Iz tega prostora so vodila vedno zaklenjena vrata v sobo lotiko objokovane mlade žene. V tej sobi so same igrače, šolske in nabožne stvari ter obleke spominjale na vse dobe njenega kratkega življenja. V omari so bile razvrščene knjige in obleke, na steni je visel spomin sv. oli-
v katerega je mati vstopila vedno pobožno in skrbno. Na predmetih se je poznal zob časa,
hajila. Pravcati muzej že orumenelih spominov,
poožn«
je
materine žalosti ni prizadel.
Mala Cecilija se je često zamišljena ustavila pred tem pragom, ki je bil neprestopen kot drobnica. Sploh je preve premišljevala. V šolo je nikdar niso poslali, kot da bi se bali, da bi prišla v stik z drugimi vaškimi otroci. Ta osamljenost ji je škodila. Njeno majhno telesce je mrlo v doiepočasju. Manjkalo ji je tiste razigranosti v življenju, objestnih krikov in trmastega cepetanja, vsega tistega, kar imajo otroci med sabo, ko se ne bojijo, da bi se osramotili pred resnimi ljudmi.
»Razvedriti se mora..,« je dejal gospod Rivals svoje ženi. »Mali d'Argenton je tako ljubek, približno enake starosti in prav nič razposajen!«
»Dobro! Toda kdo so ti ljudje: Odkod so prišli? Nikdo jih ne pozna...« je odgovorila gospa Rivals vedno nezaupljivo.
Za Juooslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj; inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčit