UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Catella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun ( Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 iir
Leto X. — Štev. 16 (203)
UDINE, 1. - 16. OKTOBRA 1959
Izhaja vsakih 15 dni
su na svi
Tele dni je »Matajur« začel svoje deseto leto obstoja. Tekom vsega tega dol-Sega obdobja se naše glasilo bori samo ta prid in blagostanje našega ljudstva. Njemu gre vse njegovo pisanje in trud, *a nje se mora list, njegovi uredniki in sodelavci pustiti celo blatiti, zasramovati in goniti pred sodišče. Dostikrat se dogodi, da celo od tistih, katerih pravični glasnik je »Matajur«, ne dobi za Plačilo drugega kot mrzlo nehvaležnost.
Kdor je pazljivo in s simpatijo sledil našemu delu, upamo da ne bo mogel zanikati, preko neizogibnih tehničnih pomanjkljivosti, ki so tesno povezane z revščino naših materjalnih sredstev in težkimi razmerami, v katerih živimo, da se je nekaj le storilo.
Skozi devet let so nas iz vseh strani napadali naši narodni in politični nasprotniki Z upanjem, da bi klonili pod težo izmišljenih obtožb in nizkotnega blatenja. Z dvignjeno glavo smo šli skozi vso to trdo borbo in dosegli važne cilje, kar se tiče našega ljudstva. Do nedavnega popolnoma neznani ali pozabljeni beneški Slovenci, so postali predmet diskusij ne samo v italijanski javnosti, marveč tudi izven meja naše države.
Ce se hočemo o tem prepričati, je dovolj prelistati časopisje, brošure, revije in knjige, ki izhajajo tu in v inozemstvu *n naleteli bomo na vrsto dolgih člankov >n razprav, ki se tičejo naše zemlje in
naših ljudi.
Vendar pa mora »Matajur« enkrat v letu, ki	govori	vedno le	za druge, spregovoriti	besedo	še zase.	Potrkati	mora
na vest svojih bralcev in prijateljev ter jim zastaviti vprašanje, kakor to delajo vsi listi in časopisi na svetu, in to je: »prijatelj, zavedni beneški Slovenec, ali si plačal naročnino za letošnje leto? Morda še lanske ali predlanske nisi poravnal!	Si podpri svoje	glasilo s	kakim
darom ali mu	pridobil	novega	naroč-
nika?«
Tako te sprašuje glas iz »Matajurja« kot dober prijatelj zvestega prijatelja. List ima dosti ljudi, ki ga berejo. Te bralce pa deli naše uredništvo in uprava v več kategorij, kakor imajo pač pamet in dobro voljo ustrojeno.
Prva vrsta je tista najbolj poštenih. Ti navadno ne govorijo dosti, ampak mirno in točno izvrše svojo dolžnost, to se pravi, da o pravem času poravnajo naročnino in še kaj po svojih močeh dodajo. Tem ne velja zgornji opomin, na nje se obračamo le s prošnjo, da naj nam ostanejo še naprej zvesti.
V drugo vrsto naših bralcev spadajo taki, ki se morda ne spomnijo, da so listu kaj dolžni. V svojih skrbeh in delu so pozabili, da »Matajur« čaka tudi na njih delež. Te kategorije naših bralcev prosimo, da naj se spomnijo na svojo dolžnost.
Pa je še'ena tretja kategorija med našimi bralci. Ti list tudi radi berejo in
ga včasih iz radovednosti komaj čakajo. Ce jim ga pošta redno ne dostavi, se že pritožujejo in to je tudi prav. Ko je pa treba poravnati naročnino, takrat pa postanejo brezbrižni in gluhi. Opravičujejo se sami pri sebi: »kaj ravno na mojo naročnino čakajo, na tistih par sto lir? Bom že plačal, kadar se mi bo zdelo, če ne naj pa pustijo«. Tem pa naš list odgovarja: gorje, če bi imel »Matajur« dosti takih prijateljev.
Nazadnje pa spada v krog naših bralcev še ena kategorija, to so neznani či-tatelji, ki čitajo »Matajur« izključno z namenom, da bi našli »dlako v jajcu«, da bi mogli privesti pred sodnijo odgovornega urednika. Na nje se obračamo z željo, da bi se dobro naučili slovenskega jezika, da bi mogli pravilno razumeti vsebino, da ne bodo naleteli na nepotrebne stroške pri advokatih, ki jim sestavljajo »kverele«, kakor se je dostim in dostikrat dogodilo.
Prave in zveste prijatelje in naročnike pa »Matajur« prosi, da naj si zgornje opomine resno vzamejo k srcu. Le tako se bo list materjalno okrepil in bo lahko zboljšal obliko in vsebino. Dobro urejevan, razširjen in lepo opremljen list bi prav gotovo vsem beneškim Slovencem ugajal in nasprotnikom vzbujal strah in spoštovanje. Toda za kaj takega je treba materjalne podpore. In kje naj jo dobimo, če ne pri zvestih naročnikih in ob podpori bralcev.
Vsak naročnik bi se moral obvezati, da bo listu prav gotovo pridobil še enega novega naročnika, pa lahko mirno gremo na lepši razvoj »Matajurja«!
ma si che l’ONU c entra
WH1III lllll lllilll l«>l IS'Ill lil lll I IV Ill lll lll lll 1111 l lll lil 1 1 lllll llllllllllll lll* iaiVllllllllllll!lllllll!lllltllllll!lll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!ll|l|l|l| |l|1l lllll!l!|l|llllllli:ill!|l|!|[|l|!|l|l| 11 hi l l lll 111!| llllllll lll lllllllllllll'llilll l I II'
Italijanski javnosti ob začetku
šolskega leta
Dosti stvari se je zgodilo letos na šolskem polju, še posebno pa odkar, so zabele ferije pa do začetka novega šolskega leta sedaj prve dni oktobra. Zavesa, ki je visela nad šolami v Furlanski Sloveniji, se je začela dvigati, počasi in pa Povsod, toda marsikdo v Italiji, v političnih krogih v Rimu spredvideva, da s šolami v Furlanski Sloveniji ne morejo iti tako naprej kot dosedaj.
Najprej je cela vrsta italijanskih komunističnih poslancev predložila zakonski načrt (progetto di legge), da bi se morale poleg slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem ustanoviti slovenske šole tudi v videmski provinci, kjer živijo Slovenci v Furlanski Sloveniji in Kanalski dolini.
Za njimi so poglobili vprašanje slovenskih šol pod Italijo in tudi v videmski Provinci ter pripravili zakonski načrt še Poslanci in senatorji italijanske socialistične stranke.
Italijanskih komunističnih in socialističnih poslancev in senatorjev v parlar mentu in senatu v Rimu je toliko, da 2ve vsa italijanska javnost, kakšna bi morala biti šola v Furlanski Sloveniji.
Nimar bolj pogosti so pa tudi glasovi Is drugih vrst, ki pišejo, da morajo biti Postavljene slovenske šole. V juliju letošnjega leta je pisal v glavnem florentinskem listu »Nazione« Capuccio Carmelo, da bi moralo italijanska vlada čimprej dati juridično veljavo slovenskim šolam v Italiji.
Nas furlanske Slovence pa interesira, kar se dogaja blizu nas v Kopru. Tam 'majo dve vrste šol. Italijani na Kopr-skem imajo svoje italijanske osnovne š°le, svoje italijanske strokovne šole, svoje italijanske trgovske šole, svoje italijanske gimnazije. Slovenci, ki so na Ko-Prskem večina imajo pa tudi vse polno raznih šol od osnovne pa do gimnazije, k^tos so vpeljali še dvojezične šole: slo-yensko-italijanske. V te šole hodijo lahko Slovenci in Italijani. Italijani se za-ehkrat držijo samo italijanskih šol, ker So se nekateri ljudje v Trstu bali, da bo-te dvojezične šole samo zato, da bi Se v njih italijanski otroci poslovenili. °t>lasti na Koprskem pa so pustile vsem
svobodo. Tisti, ki hoče, hodi v italijansko, drugi pa v dvojezične. Tisti ki bodo hodili v dvojezične, bodo znali oba jezika slovenskega in italijanskega tisti, ki pa bodo obiskali samo italijanske šole, ‘pa bodo znali italijanski in le za silo slovenski, kolikor se pač bodo naučili slovenščine v nekoliko ux»h na teden pri pouku italijanščine:	■
Letos se. bo na žalost pri nas- učilo spet samo italijanski in bo še naprej prepovedana naša domača slovenščina. Kako bi bili mi radi, da bi pri nas dali na izbiro ali isto italijanske ali pa dvojezične šole. Kako bi bili mi hvaležni oblastem za dvojezične šole, kjer bi se lahko naučili perfektno italijanski in slovenski.
Ljudje se vserod sprašujejo, kdo prepoveduje v videmski provinci manjšinske šole, zakaj je videmska provinca izjema, zakaj se v videmski provinci ne izvajajo določbe italijanske Ustave glede narodnih manjšin.
Naši ljudje ugotavljajo, da se v italijanskih šolah v naših krajih poučuje samo v italijanščini, da je strogo prepovedan domači slovenski jezik tudi za razlaganje, da bi otroci bolj razumeli kaj jim učitelji pravijo. Pri tem z žalostjo ugotavljajo, da v šolah naučijo zelo slabo italijanščino, ker je pač izključen domači jezik, še manj kot italijanščine se pa naučijo otroci v naših šolah drugih predmetov, ki so potrebni za življenje kot na pr. matematiko in druge realne predmete.
V Furlanski Sloveniji je nad 5.500 o-trok v osnovnih šolah, ki so s slabim poukom z napačnim pedagoškim prijemom, z nezakonitim izključevanjem materinega slovenskega jezika kot pomožnega. jezika zapostavljeni in ovirani v svojem rednem normalnem učnem razvoju.
Ko 5.500 slovenskih otrok v Furlanski Sloveniji zapusti šolo zna manj kot absolventi italijanske narodnosti na šolah v videmski provinci.
Znanje 5.500 slovenskih otrok po dokončani osnovni šoli je na pr. glede italijanščine tako, da niso sposobni spisati najbolj preprostih pisem in da razumejo le najbolj preproste tiskane članke ne pa knjig in časopisov.
Sedanja osnovna šola v Furlanski Sloveniji ne daje 5.500 otrokom slovenske narodnosti dovolj pripravljenosti in sposobnosti, da bi se mogli uveljaviti v življenju.
Strogo izključevanje domačega slovenskega jezika iz pouka žali domače slovensko prebivalstvo v njihovem patriotizmu, ker ne dobijo od države priznanje in spoštovanja svojega jezika kot predpisuje najvišji Ustavni zakon in kot to doslej najbolj zvesti in dobri državljani zaslužijo.
Naši ljudje nimar bolj prihajajo do spoznanja, da jim, takšna čisto italijanska fola le škodi, ker se v njej ne naučijo dobro niti italijanščine in jim mizer-no znanje italijanščine ne koristi, ker morajo iti itak na delo v emigracijo, kjer ne rabijo italijanščine, ampak le znanja malega flamanskega jezika ali pa francoščine in nemščine.
Mi Furlanski Slovenci prosimo predvsem napredne italijanske stranke, ki so sc že zavzele za ustanovitev slovenskih ali pa dvojezičnih šol 'v Furlanski Slove-
it ministro degli Esteri austriaco Krei-sky ha esposto all’O.N.U. la tesi del gruppo etnico sud-tirolese, che da qualche tempo accusa il governo italiano di violare i patti stipulati da De Gasperi e da Gruber nel 1946. C’è da meravigliarsi che si sia arrivati a tanto: in un momento storico in cui l’umanità comincia a capire quanto superati siano gli ideali del nazionalismo esasperato e quanto urgente sia per gli uomini tutti considerare provvisorie le frontiere che dividono i vari paesi, una composizione della vertenza tra Italia ed Austria sarebbe stata senz’altro possibile, se da entrambe le parti ci fosse stata la buona volontà.
Comunque è ormai inutile recriminare sul passato ed è invece necessario porre attenzione al presente e cioè al fatto che Kreisky presenta sostanzialmente tre lagnanze: per quanto riguarda l’assegnazione di case, per quanto riguarda i giudici, per quanto riguarda gli uffici pubblici in genere il governo italiano non rispetterebbe la proporzione tra i due gruppi etnici esistenti nella provincia dì Bolzano, e non la rispetterebbe a tutto danno delle popolazioni locali, a favore invece della popolazione importata.
Evidentemente nel contenuto delle dichiarazioni, delle lagnanze di Kreisky non c’è nulla di grave, anche per il fatto che egli stesso ha riconosciuto come «il Sud Tiralo è relativamente libero di restrizioni nel campo culturale»; grave, gravissimo invece il fatto che i governi dei due paesi non siano stati capaci di mettersi d’accordo tra di loro, a tutto vantaggio della giustizia, per una questione che riguarda tutti coloro che, di lingua tedesca o di lingua italiana, abitano nella provincia di Bolzano.
Comunque stiano le cose, ormai si è arrivati all’O.N.U. e sarebbe quindi stato opportuno che il governo italiano si comportasse in modo intelligente e non intransigente, con piena consapevolezza di quello che l’Italia conta nel gioco politico intemazionale e non con la vana fiducia di impressionare gli altri e di nascondere l’isolamento politico italiano.
Pella infatti ha duramente affermato che nella questione sud-tirolese, l’O.N.U. non c’entra.
Noi non vogliamo entrare nel merito delle lagnanze di Kreisky, non vogliamo lare da giudici in una questione che non a riguarda; ma, come cittadini italiani, crediamo di essere autorizzati di dire a Pella ch’egli sbaglia. Prima di tutto non è vero che l’O.N.U. non c’entra; se cosi fosse, se Pella avesse ragione non ci sarebbe stato motivo per lui di precipitarsi a Nuova York per il suo maldestro intervento alle Nazioni Unite, e poi crede il ministro italiano di avere degli appoggi alla sua tesi? Egli si sbaglia in modo grossolano se crede di avere dalla sua o la Germania di Bonn o la Francia di De Gaulle.
Anche la stampa italiana non decisa-
(Nadaljevanje na 2. strani) ni.iini ■ •min i mi m II un i m i,i 1.11 ni in i n 111 ili i m ,i 11 il Minimi ili lil 11 mili mulili 1111 immilli il i lini n
Naši komuni ne smejo umreti
2e več časa kroži po naših vaseh govorica, da bojo komun Tipana razpustili in
njegove vasi priključili trem komunom. Tako bi morali priključiti Viskoršo k Brdu, Prosnid k Ahtnu, ostale vasi, Ti-pano (sedež komuna), Brezje, Platišče, Krnahto in Debelež pa k Nemam.
V začetku smo mislil, da so te govorice brez fondamenta, a tele dni smo zvedeli, da so intencioni rjesne. Viskor-ški poglavarji in nekateri komunski poglavarji Brda so se že enkrat zbrali in o tem diskutirali. Zdi se, da bi bil komun Brdo pripravljen vzeti pod svojo administracijo Viskoršo. Tudi v Nemah se že več časa govori,‘da bi bilo mogoče razširiti komun na gorske kraje. Prosnid, pa kakor je znano, je že pred leti zaprosil, da bi se priključil k Ahtnu. Prošnja še ni bila rešena in leži v ofici-
hah provincialne administracije.
Prav z zadnjem numerju »Matajurja« smo pisali, da je tipanski komun v zelo slabih vodah in da ljudje zavoj tega niso kontenti. Ce je komun že danes, ki se administrira sam, tako na slabem, kaj bo šele potem, ko bojo administrirali naše vasi komuni, ki leže na ravnem. Vsak lahko vidi kako so zapuščene slovenske gorske vasi v komunih Ahten, Fojda, Neme in Centa. Te so zmjeraj zadnje pri izvajanju javnih del (lavori pubblici) in poleg tega postopa večina z njimi kot z manjvrednimi ljudmi, češ da so hribovci »sclafs« in je treba postopati z njimi drugače.
Naši ljudje bi se morali takoj upreti, da ne bi v resnici res prišlo do razpustitve komuna. Ohraniti moramo auto-(Nadaljevanje na 2. strani)
»ente all’opposizione ha riconosciuto l'tn-sucesso, in quest’occasioni1 della politica filo-francese del governo italiano e il crollo delle illusioni di Pella e di Segni che speravano in un triangolo Roma-Parigi-Bonn; sia pure con accenti diversi i giornali francesi riconoscono (e non sappiamo con quanta giustizia) il diritto dell’Austria di agire all’O.N.U. e la Germania poi è chiaramente schierata a favore dell’Austria.
Pella raccoglie quello che ha seminato!
Governi tipicamenti conservatori si guarderanno bene dall’avallorare le tesi del conservatore Pella, cosi presente nei congressi internazionali e cosi facile a sostenere punti di vista che la maggioranza degli italiani non riesce a condividere. Era molto meglio accettare l’internazionalizzazione della questione e contemporaneamente accordarsi con Vienna pe far nascere un sistema di controllo che, senza infirmare il principio della sovranità italiana, permetesse di stabilire come stanno le cose: esistono gli accordi Gruber - De Gasperi? se qualcuno non li ha applicati, se qualcuno ha addirittura brigato perchè non venissero applicati, paghi! se esistono delle circostanze per le quali detti accordi stentano ad essere applicati, dette difficoltà vengano rimosse: giudici, agenti del fisco, medici, veterinari dell’Alto Adige siano di lingua tedesca o perlomeno parlino il tedesco e si finisca una buona volta di importare, nelle zone abitate da minoranze, funzionari, impiegati, maestranze di altre pro-vincie per alterare la fisionomia etnica del luogo.
Proprio mentre Eisenhower e Kruscev, sotto lo sguardo della luna violata, hanno modo di incontrarsi e di parlarsi a quat-ir’ochi con quella spietata franchezza che loro deriva da una stima reciproca, la controversia Italia-Austria è anacronistica. Si parla di far andare d’accordo gli uomini sulla terra tutti e si lascia che diventino cronici certi problemi come quello della convivenza tra italiani e austriaci nella provincia di Bolzano; gli italiani sperano che Kruscev ed Eisenhower si mettano d’accordo ed amaramente devono accorgersi che accordo non c’è nemmeno tra Roma e Vienna. Forse domani spunterà l’aurora del disarmo ed oggi intanto Pella fa la voce grossa invece di spiegare quello che è stato fatto e di rimuovere quegli eventuali ostacoli che fino ad ora hanno impedito l’applicazione di certi eventuali punti degli accordi del 1946.
Il male è cronico in certi uomini come Pella, Andreotti, Sceiba: è il male del nazionalismo che fa loro dire parole grosse invece di spingerli a fare quel che è possibile.
Il popolo italiano chiede ai suoi governanti un po’ di buona volontà affinchè non vadano guastandosi quelle relazioni internazionali (come quella tra l’Italia e lAustria) che tanto possono giovare al progresso civile ed economico dellTtalia.
Ed anche noi a., ’atajur» abbiamo qualcosa da chiedereiì&governo italiano: nella trattazione dei problemi internazionali non ci si dimentichi delle zone di confine come la nostra; non si sottovalutino gli effetti negativi per noi di una politica di intransigenza nei confronti dell’Austria e della Jugoslavia. Siano i piccoli paesi a dar l’esempio ai grandi che la pace è possibile, che la comprensione reciproca tra due potenze confinanti è indice di progresso civile e di maturità politica.
Ci pare che il nostro discorso sia ispirato al buon senso e alla moderazione ; ma i nostri avversari si guardino bene dal pensare che la nostra moderazione sia ecessiva, dal credere che le difficoltà del governo italiano ci inducano a dimenticare i diritti umani e costituzionali della nostra minoranza: se questa volta di tali diritti non abbiamo parlato è perchè non 'vogliamo fare di ogni erba un fascio e confondere i nostri problemi con quelli ben diversi dell'Alto Adige.
Stran 2	-■
H it Mu, mimi jt Mnib Stotniji
»MATAJUR«	       —-----Stev.	16
k /mi/M/
PODBONESEC
Kal, Arbeč in Zapotok brez vode
Imamo dve sorti emigrantov iz Furlanske Slovenije kot jih imajo tudi drugi brijegi v Furlaniji. Adni hodijo domov na obisk okoli Božiča in Novega leta, čjer ostanejo do velažne, do pomladi, drugi pa se prikažejo v največji vročini, v pasjih dneh, za ferragosto, za par dni in nato izginejo.
Tisti, ki pridejo pozimi domov prinesejo s sabo valižo in ostanejo dva do tri meseca, tisti, ki se prikažejo poleti za ferragosto, pridejo z makino, navadno s kakšnim citroenom ali pa kakšno drugo bolj fino francosko makino, ostanejo dva do tri dni in spet izginejo.
Kakšne sorte so tisti emigranti, ki pridejo poleti z makino? To so tisti naši ddlavci, ki so šli že prav prva leta po vojski na delo v Francijo, ker so videli, da doma v Furlanski Sloveniji, da, v celi Furlaniji ni zanje nabenega dela. Sedaj so ti delavci že več kot deset let v tujini, v Franciji, Belgiji in Svici. Seveda niso več navadni delavci in nekajte-ri sploh niso več delavci ter jim ni treba več trdo delati. Nekateri imajo svoj samostojen meštjer, postali so artigiani-obrtniki, samostojni zidarji, mizarji. Spet drugi imajo svoje makine, kamione in prevažajo robo. Tisti, ki so bili čisto navadni delavci, so se navadili »parle fran-cais«, in so subito dobili boljše plače. Nekateri naši ljudje so se vrgli tudi na trgovino, na majčken komerčo, ker imajo žilico, da nimar kaj prodajajo. Tudi po kantinah v delavskih kantierih imajo naši ljudje zaslužek. Nekateri so si sezidali majhne hišice in dajejo v najem, v afito sobe, da še kaj prislužijo zraven svojega navadnega dela. V Franciji imajo še bolj kot pri nas v Italiji vsi ljudje, ki so nekaj prišparali, svoje makine. Tudi naši ljudje niso brez njih. In kam naj gredo pokazat te svoje makine kot domov v Furlansko Slovenijo, prijateljem in znancem. Tem feragostovskim našim turistom je lahko, ko pridejo domov. Vserod švigajo s svojimi makinami, enkrat so na Brdu, čez par ur jih vidiš na Stari gori, nato v nadiški dolini. V dveh dnevih o-biščejo vse naše kraje, vse naše oštarije.
Radi se malo pohvalijo, kako jim gre dobro. In prav je, da je tako, ker to zaslužijo, saj morajo pridno delati, da imar jo makino, radio, pa, televizijo, pa vse drugo, kar imajo tudi Francozi, med katerimi živijo. Ne morejo biti manj od drugih, če hočejo, da jih porajtajo v življenju njihovi novi padroni.
Dopade se nam, da ne pozabijo svoje domovine, naše Furlanske Slovenije. Pridejo gvišno na obisk, če ne vsako leto, pa vsaj vsako drugo ali tretjo. Oni imajo bolj odprte oči ko pa mi, ki smo nir mar tukaj in vse vidijo kako je pri nas. Vidijo, da se ni nič spremenilo, da je ostalo vse pri starem. Veseli so, da so šli od doma in prestali prvih pet ali šest težkih začetnih let. Sedaj si ne morejo niti predstavljati, kako bi tu živeli, kar ko so sploh mogli tu živeti v tako mizer-nih obupanih razmerah. Sedaj se smejejo raznim obljubam, raznim promessam, s katerimi nas pitajo naši poglavarji. Govorijo naš domači slovenji jezik, govorijo francoski, ki so se ga naučili pri delu v Franciji in končno znajo tudi še italijanski, ki ga pa ne rabijo več ne v Franciji in ne doma, ma samo tu pa tam, ko gredo skozi italijanska mestai.
Čudna je pravzaprav, če dobro pomislimo usoda, destino italijanskega jezika pri nas v Furlanski Sloveniji. Po vseh naših šolah nas učijo z vso silo samo italijanski, pa samo italijanski, bognasr vari kakšne besede slovenski. Naučijo nas slabe italijanščine, takšne za pet soldov, ker so šole zanič. In vendar, ko pridemo v življenje, te italijanščine le bolj malo rabimo. Več rabimo skoraj furlanščino, ki je v šolah ne učijo. Doma govorimo po slovenji, ko gremo na delo, moramo iti med forešte, v tujino, čjer govorijo francoski, flamanski, valonski, nemški in druge jezike. Tam, čjer moramo delati mi furlanski Slovenci ne govorijo italijanski. Vsi starejši ljudje, starši pri nas v Furlanski Sloveniji skrbijo, da bi se otroci naučili dobro italijanski, da bi o-trokom bolje šlo v življenju, ker bodo znali italijanski. In kaj se zgodi v življenju, ravno narobe kar so želeli starši. Nobeden naš delavec še ni dobil službe v Čedadu ali pa v Vidmu, ker zna italijanski. Italijanščina mu ne pomaga do službe. Ravno tako ostane brezposelen, dižokupato, če govori italijansko še tako gladko kot kakšen meridional. Naše o-troke bi morali učiti v šolah druge jezi-
ke, ki jim pridejo prav in ne italijanski, za katerega se toliko ženejo naši poglavarji. Mi smo za to, da se uči italijanski, ker smo v Italiji, toda od pravega nuca nam pa italijanščina ni. Zaki nas ne bi učili vsaj nekaj naše slovenščine, ki je doma in pa s sosedi na Unejskem rabimo.
Takšnega mišljenja so bili tudi naši ferragostovski »Francosi« doma iz Furlanske Slovenije, ki so se nam smejali, ko smo jih vprašali, če jim pride prav italijanščina v Franciji. Zamahnili so z roko in rekli: Govorimo samo tiste jezike, ki nas v šoli niso učili: francoski na delu in v kontaktu s Francozi, doma med nami in z otroki pa po domače v slovenščini. Le kakšno kletvino, bestemmio spustimo na delu, ko smo jezni, toda še teh laških beštemij se nismo učili v šoli.
Prišli smo do absurdnih razmer, da je Furlanske Slovenije več v tujini kot doma, da je prava Furlanska Slovenija pravzaprav nekje v Franciji in Belgiji, čjer se lahko govori naš domači jezik brez zamer, in da je Furlanska Slovenija tu doma tujina za dobrega furlanskega Slovenca, da mu je po kolpi, po krivdi videmskih nacionalističnih poglavarjev mačeha,, ki mu ne da ne kruha in ne dela, ki mu prepoveduje govoriti v šoli in cerkvi v domačem slovenskem jeziku.
Dragi naši delavci po vsem svetu, vse rod čjer ste, pridite nas še obiskat ali z makinami ali z valižami, vserod in vsi glih boste dobrodošli!
Dreka pod
Nekaj! se prebuja tud par nas v Dreki. Ljudje niso več takuč zaprti sami v sebe kot so bli prejšnje cajte, ko niso u-pal odgovorit foreštu, ki je paršu v vas, ne dober dan, ne «buon giorno». Donas se rade volje parbližajo usakemu, ga u-prašajo od kod je in z njim radi diskutirajo o usakdanjim živenju in svjetov-nih dogodkih.
O čem naši ljudje najrajš govorijo? Govorijo najrajš o problemih, ki riguar-dajo živenje ubogih ljudi, ki so zapuščeni in šfrutani do mozga, štirinajst ljet je pasalo odkar je končala uojska in se do donàs ni še nič nardilo za zbuojšat ali olajšat težko ekonomsko situacijo v Dreki. Vlada (governo) je popounoma pozabila na nas, čeglih so par usakih vo-tacjonih votai skoraj stuo par stuo za demokracijo kristjano. Nacionalistična lokalna in tud nacionalna stampa je postavljala Dreko dostikrat za vzgled (e-sempio) drugim krajem, kakuò so par nas votai.
O kaj obljub so dali našim ljudem, ki jih potle niso izpounil, koliko laži so po-vjedali za pardobit vote naših ljudi. Ljudje so’ spregledal in donas se nikoder ne čuje tarkaj preklinjati governo, kot prav v Dreki.
Rjes je, de zavoj nesreče geografske lege in slabe ekonomije ni mogoče dje-lati čudežev v Dreki. A lahko bi oprostil
Ljetošnje poljetje so ble gorske vasi Kal, Arbeč in Zapotok brez vode. Sedanji vodovod daje v suhih dneh tako malo vode tjem vasem, da nje zadost še za skuhat. Težave so velike, ker muora-jo vodo nosit ali vozit, da zadoste živ-ljenskim in higijenskim potrjebam.
Ta vodovod pa bi se dalo zbuojšat. Vodo bi korlo zajet nekoliko buj visoko, kjer je večji izvir. Mislimo, da ne bi bilo dosti strošku za podaljšanje tubov do novega izvira in da jih komun bi lahko mogu uzdaržat, končno pa, saj za tajšna djela pride na pomuoč država. Torej le malo več dobre volje od strani komuna in odprravljena bi bila tud ta težkoča, ki tare uboge ljudi iz Kala, Ar-beča in Zapotoka.
STRELA UBILA KMETA
Pretekli četrtek, kar je divjala huda ura po naši dolini, je bil pedesetljetni Celestino Gorenščak iz Arbeča u gozdu, kjer je parpravljal hlode. Kar se je u-liu dež se je zateku pod njek kostanj,
Kolovratom
ljudi dreškega komuna plačevanja dajatev, saj pardjelajo komaj tarkaj, de še preživljajo komaj tri mjesce v Ijetu. To naj bi bil parvi korak, ki naj bi ga napravil governo, za izkazat drobtinico hvaležnosti pruot našim ljudem.
Ce dobro preračunamo vidimo, da ljudje dreškega komuna plačujejo buj visoke dajatve kot tisti na ravnini. Upraša-mo se kakuò bi živjeli, če ne bi bluò e-migracije. Naj povjemo, da je od 1300 ljudi, ki tvorijo 245 družin, ki jih šteje naš komun, kar okuoli 500 v esteru in ti sevjede redno pošiljajo damu svoje prihranke.
Dejstvo je, da plačujemo dajatve z denarjem, ki so ga naši emigrantje zaslužil v esteru. Kakuò naj bi mogli bit zadovoljni naši ljudje?
DREKA
POGOZDILI BOJO KOLOVRAT
Ministrstvo za javna dela (Ministero dei Lavori Pubblici) je te dni odobrilo 1.187.000,- lir za odpret djelovni center v Dreki, da bojo pogozdili Kolovrat. Ta hrib je gol in skalnat in novo zasajeno drevje bo zadarževalo zemljo in vodo, ki se ob nalivih udira in je nagobamo za Dreko, ki leži pod tjem pobočjem. Par tjem djelu bo okupanih več domačih ljudi.
de bi bil pod sitrjeho. Nesreča pa je tje-la, de je udarila strjela glih u tisto drevo in Gorenščaka ubila. Tam blizu so bli tud njegovi domači, ki so nesrečnemu možu hitro skočili na pomuoč, kar pa ni nič pomagalo, ker je bil Gorenščaik že martu.
SREDNJE
ZA POPRAVILO CJESTE
Za poiVjedat po pravic so vse naše cje-ste potrjebne več aji manj popravila. Zaenkrat bojo popravili samo tisto v Idrijski dolini pri Klinacu in bojo v ta namjen ustanovil djelavni center. Na razpolago je 1. 182.000,- lir, ki jih je dalo Ministrstvo za javna dela (Ministero dei Lavori Pubblici).
NEME
NOV VOZNI RED NEME-VIDEM
S prvim oktobrom je stopu v veljavo nov vozni red (orario) avtobusa, ki vozi na liniji Neme-Videm. Novi vozni red je tale:
Odhodi iz Nem: 6,55; 8,20; 12,25; 14,10; 16,00; 17,30 (ob nedeljah).
Odhodi iz Vidma:	7,40; 11,15; 12,00;
13,25; 17,00; 18,30; 21,30 (ob nedeljah).
POPRAVILA OB KRNAHTI
Te dni so začel popravljati rečni nasip ob Kmahti v Borgu Ariis pod mostom par Sv. Gervaziju. Na tjem kraju je voda nimar spodjedala cjesto in grozila tud nikaterim hišam.
TAJPANA
NOVA SUOLA V PLATIŠ CAH
Z djeli par graditvi nove šuole v Platiščih so končali. To djelo je blo zarjes nucno, ker do sada so bli šuolski lokali u gorenjih prastorih mlekarne, ki se kapi niso bli ne higijenični in niti parpravni za šuolsko aulo. škoda pa je, da je nimar manj šuolskih otrok, ker cjele družine usako ljeto u večji masi emigrirajo v estero.
SV. PETER SLOVENOV
VODOVOD POPRAVLJAJO
Končno so se le zganil naši poglavarji in dali popravit vodovod. Lanska po-vodnja gai je močno vederbala in zatuò smo imjel u poljetni mjescih zlo mallo vode. Voda je zajeta u štupci in sadà bojo tie izvedli posebna djela. Part strošku za to djelo bo dala država.
U kratkem bojo začel naprej djela,t drugi tronfc puojške poti, ki peje iz Al-tovice u Podar. Inšpektorat za kmetijstvo (Ispettorato dell’Agricoltura) je na-kazu za to -’i še 800.000,—< lir.
GRMEK
PLATAC. V petek 4. septembra je povila 20-letna Celesta Jurman iz naše vasi v čedadskem špitalu lepo čičico. Mali čičici so dali ime Rosina. Mladi materi in očetu, Guidu Vogriču, čestitamo. Rosini pa želimo, da bi bila posuta njena življeniska pot s cvetjem, da bi živela srečna, zdrava in vesela!
DOL. BRDO. V nedeljo 13. septembra je za nimar zatisnil oči naš dragi vaščan 61-letni Evgen Vogrič-Marjanen po domače. Pogreb je bil v ponedeljek 14. septembra. Pokojnega Evgena, ker je bil pri vseh priljubljen in spoštovan, je spremljalo polno ljudi k zadnjemu in večnemu počitku.
Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje!
DOBENJE. V nedeljo 13. septembra nas je za večno zapustila, po dolgi in mučni bolezni, naša draga vaščanka 52-letna Rukin Rozalija. Rajna Rozalija zapušča majhne otroke in žalujočega moža.
Vsem izrekamo naše iskreno sožalje.
SV. LENART SLOVENOV
REGULACIJA HUDOURNIKA ARBECA
Povjedati muoramo dobro novico, da so se kompetentne oblasti le odločile im bojo v kratkem začel z regulacijo vode Arbeča. «Ufficio Provinciale del Genio Civile» iz Vidma je že dal v apalt gradnjo rečnega napisa, ki bo koštu okuol šest milijonu lir.
Ob vsakem večjem dažu Arbeč močno naraste in ker je rečna struga med škru-tovem in Mjerso zlo plitva, prestopi bregove in poplavja vsa polja in njive. Voda dostikrat odnese iz njiv vse pardjelke in dober del rodovitne zemlje. Z milijo-racijakimi djeli se bo sigurno škoda o-mejila in takuò bojo imjel kmetje svoje pardjelke buj zasigurane.
Naši komuni ne smejo umreti
(Nadaljevanje s 1. strani)
nomni komun, boriti pa se bo treba, da se izboljša administracija, kar pa mislimo, da ne bo težko, saj so vsakih štiri leta komunske volitve (votazioni), ki dajejo ljudem možnost, da si libero izberejo take može, za katere mislijo, da bodo znali dobro voditi administracijo. Prihodnje komunske volitve bodo prihodnjo pomlad in zato bi bilo prav, da ljudje že sedaj začno premišljevati katere može naj bi zbrali za svoje bodoče administratorje.	(Gino Pascoli)
Italijanski javnosti ob začetku šolskega leta
(Nadaljevanje s 1. strani j
niji, dalje vse resne demokratične italijanske stranke, da tudi one podprejo predloge socialističnih strank ali pa predložijo svoje predloge glede slovenskih dvojezičnih šol v Furlanski Sloveniji, ker je to tudi v interesu Italije, da preneha sedanje krivično stanje, ki ni ne v korist in še manj v čast Italije, da operirajo na našem ozemlju takšne šole, ki niso kos svoje naloge niti v slabem pomenu, da bi nas namreč italianizirale, niti v dobrem, da bi ustvarile iz nas enakopravne zadovoljne državljanje, katerih jezik se spoštuje.
Ker je zelo dolg iter zakonskega projekta predloženega parlamentu, da bi bile pravno priznane slovenske šole tudi v videmski provinci, prosimo predlagatelje iz vrst komunistične in socialistične stranke ter tudi poslance drugih strank, ki jim je mar pravi interes države in vseh državljanov da intervenirajo pri kompetentnih šolskih oblasteh v Rimu in Vidmu, da se letos dovoli raba slovenskega jezika kot pomožnega jezika na vseh šolah v videmski provinci, kjer živi kompatna slovenska narodna manjšina.
Šolski provcditorat v Vidmu naj izda podrejenim didaktičnim direkcijam nalog, naj se učitelji pri pouku italijanščine in drugih predmetov v vseh petih razredih osnovnih šol poslužujejo za dosego boljših pedagoških uspehov za razlago in pojasnjevanje domačega slovenskega jezika.
...Kmalu ga bomo pili in se bomo otresli vsakdanjih skrbi, ker jih bomo v »glažu« vina potopili.
Illll I Hlllilll Ili III 1111 II I III I lil l|lllllllllllllllllllll|lllllll|||l|||||ill|lll|lll|i|l|i|i|i|iMi|i|;|i|!|i|i|i| IMIl1 lllllllii M 11 tl l ••Iiiiiiiiiliaiiiainaii'
étev. 16
»MATAJUR«
Stran 3
Sedaj odberimo koruzo za seme
Preden poberemo koruzo, moramo misliti tudi na to, da si preskrbimo dobrega semena za prihodnjo pomlad.
Doma pridelano seme je vedno najboljše, ker se je tudi že prilagodilo podnebju in ostalim razmeram. Zato bomo morali poskrbeti, da iz svojega pridelka izberemo najboljše seme.
če odberemo semensko koruzo najboljših in najbolj rodnih sort z dobrimi ■dednimi lastnostmi in če pravilno obdelamo zemljo, bomo povečali pridelek ko-Tuze, ne da bi tudi povečali površino posejano s koruzo.
Koruzo odberemo že pri trganju na njivi. Ko trgamo koruzo, bomo storže, ki so zrasli na naj lepših, najbolj zdravih in krepkih rastlinah, določili za seme. Vsaka rastlina daje namreč svoje dobre lastnosti potomstvu. Pregledali bomo nar to storže, ali so dovolj dobro razviti, ali imajo ravne vrste in če so polni zm ne
0
m
le v sredini, ampak tudi na obeh konceh im če so res zreli. Storže, ki ustrezajo vsem tem pogojem, bomo do'očili za seme.
To je prvo, grobo odbiranje semena. Drugo, bolj natančno odbiranje izvršimo kasneje, pozimi ali zgodaj spomladi. Takrat ponovno pregledamo vse odbrane storže in izmed njih izberemo zopet najboljše, ki jim na obeh koncih oluščimo zrnje. Za seme bomo porabili samo zrnje iz sredine storža, kajti to seme je najbolje razvito najbolj zdravo in pravilno oplojeno.
Nekaj o vrenju mošta
Olllli i milili 111 m 1111 m 111 m i mi i m um mn m lil ninnili 111 m m i n ninni i imi iiiiii i uni n
Prehod k suhemu krmljenju
• Ob suhih jesenskih dnevih nam kaže Puščati živali na travniško pašo že samo faradi gibanja, sonca in svežega zraka, če pa so travniki zaradi dežja premokri, Pe kaže goniti živine na pašo. Tudi v Primeru slane naj ostane živina toliko časa v hlevu, dokler slana ne izgine. Kdor tega ne upošteva, dobe njegove ži-vàli drisko, breje Živah pa lahko zvrže-jo itd. Nevarna je za živino tudi mlada detelja in paša po travnikih s posebno bujno raščo. V teh primerih in tudi dru-gače se priporoča, da dobijo živali vselej heko iko sena, preden gredo na pašo. Tudi se ne priporoča napajanje po pa-ši, zlasti ne, če smo pasli po detelji, da se ne pojavi nevarno napenjanje.
Ko vidiš, da jesenska paša ponehava, 2ačni polagoma pripravljati živino na hlevsko, suho krmljenje. Čim bolj se izvrši prehod, od zelenega k suhemu krmljenju, tem laže in bolje se živina privabi na zimsko suho krmljenje, tem manjše bodo pri živini izgube na teži in mleku.
Sicer pa prav izrazitega suhega krmljenja, ki je bilo nekoč pri nas čez zimo splošno v navadi, na smotrno in času Primerno urejenih kmetijah skoraj ni več. v zadnjem desetletju se je v dostih krajih uredilo pridelovanje krme tako, •k dobivajo lahko živali v teku cele zi-tudi sočno krmo, in sicer do božiča ®li Svečnice poleg rezanice ali sena re-®° in peso in potem do nove paše ali nove zelene krme ansilažo oziroma ki-s3ho sočno krmo.
Na tako urejenih kmetijah prehod k 2ittiskemu suhemu krmljenju ni težak, ^čveda, kjer za zimsko krmljenje živine ni repe ali pese in okisane krme, je tre-prehod izvršiti tem bolj pazljiva U-P°ètevati moramo namreč, da potrebu-ie govedo za nasičenje s suho krmo le Sfa'ti ded tiste množine krmil, ki je si-Cer potrebna pri pokladanju zelene kr-n*e ali pa na paši. če je moralo govedo POužiti
na paši ali pri zelenem krmljenju
60 kg trave ali drugih zelenih sočnih krmil, da se je nasitilo, zadostuje
sedaj pri suhem krmljenju govedu za nasičenje že 15 kg sena oziroma suhe krme. Po prehodu na suho krmljenje se morajo torej prebavila živali (posebno želodec pri prežvekovancih) temu primerno skrčiti; dočim se mora izločanje prebavnih sokov zaradi predelave in prebave teže raztopnih redilnih sinovi v suhi krmi znatno povečati, čudno bi torej bilo, če bi prehiter prehod k suhemu krmljenju ne imel nikakih hudih posledic. Zaradi nepripravljenosti prebavil in prebavnih sokov na suho krmo izostane pravilno in redno prebavljanje. Pojavi se lahko napenjanje, zaprtje, krči itd. Živina trpi in hujša. Krave pridejo ob mleko.
Da se izognemo vsem tem neprijetnostim, uredimo torej prehod od zelenega na suho rkmljanje prav polagoma. Ko opazimo, da dobiva živina že premalo paše in da gredo zelena krmila h koncu, začnimo pokladati pač vsak dan zjutraj in zvečer suho krmo. Pri hlevskem zelenem krmljenju začnimo pravočasno mešati med zeleno krmo suho krmo. Zelene krme naj dobiva živina od dne do dne manj, suhe pa vedno več. Cim bolj počasi se izvrši ta prehod, tem laže se privadi živina na novo, suho krmljenje in tem laže se prilagodijo vsa prebavila in prebavni sokovi na suha krmila. Manj kot 14 dni naj ne bi trajala prehodna doba od zelenega k suhemu krmljenju.
Upoštevati je treba končno še to, da prehod od ene krme na drugo ne bo samo v pogledu sočnosti prenagel, temveč da tudi glede redilnost' i» tečnosti prehod ne bo prehiter. Paša m zelena krmila, posebno detelja, je bogata na lahko prebavljivih redilnih snoveh, predvsem beljakovinah, dočim je suha reaanic« navadno bolj prazna. Zato naj posebno molzne krave prvi čas po prehodu dobe lahko prebavljivo otavo in po možnosti še tako tečno krmilo (otrobe, tropine itd). Vsak gospodar le predobro ve, kako težko je enkrat padlo mlečnost spraviti na prvotno višino.
Vinogradnik se mora zavedati, da morebitne napake ob vrenju postanejo lahko usodne za ves pridelek, že pri trganju moramo paziti, da ne bomo rezali predolgih pecljev, ker je v teh mnogo čreslovine (tanina), katero alkohol izluži pri vrenju in pride nato v vino. Tako vino sicer v veliko manjši meri podvrženo kvarom dobi pa trpek okus in temnejšo barvo, ker tanin oksidira. Poleg tega moramo pariti, da poškodovane ja-gode ne pridejo med zdrave. Treba jih je izločiti, ker so na njih klice raznih glivic in bakterij. Nekatere vsebujejo močno oksidacijsko sredstvo (oksidazo), ki kvari barvo vinu in tudi okusu. Da mora biti posoda čista, ni treba poudarjati še posebej. Mlado vino je zelo občutljivo in če mu ne posvetimo potrebno nego se zelo rado pokvari.
Vedeti moramo, da poteka vrenje najbolje v toplem območju med 18° in 22° C. če je vrelni prostor hladnejši, ga moramo ogrevati. Če toplota v vrelem prostoru preseže te meje, je treba prostore zračiti.
Grozdja ne smemo trgati zgodaj zjutraj, ampak šele ko se rosa osuši, ker sicer rosa močno razredči mošt in bo vino zaradi tega precej slabše. Če trgamo v poznejših urah bo mošt toplejši in vrenje se bo začelo dosti hitreje. V tem primeru bo manjša nevarnost, da bi se razvili v moštu kvarni procesi. Za uspešno vinarjenje moramo torej upoštevati sledeče:
1. Grozdje moramo temeljito čistiti in ne smemo rezati predolgih pecljev.
2. Delo moramo opraviti čim hitreje.
3. Razpolagati moramo s čistimi vrel-nimi posodami.
4. Iz vrelega prostora moramo odstraniti vse dišeče snovi.
5. V vrelnem prostoru moramo natančno nadzorovati toploto.
6. Prehladen mošt moramo segreti, prevročega ohlajati.
7. Nenehoma moramo nadzorovati toploto mošta, če se ta ohladi, pokrijemo vrelne kadi, da se ne; zgubi toplota, ki nastaja pri vrenju, če se preveč ogreje, moramo zračiti.
Praktični nasveti
Preproge bodo dalj časa vzdržale, če pritrdimo mizam in stolom na noge košček klobučevine.
Vrelo mast, ki je brizgnila na tla, polijemo hitro z mrz'o vodo, da se strdi in se tako ne zaje v les. Strnjeno postrgamo z nožem.
Pri sadnih pogačah se testo rado napije sadnega soka in ni rahlo. Da to preprečimo, natresemo med testo in sadje drobtinice, ki sok popijejo.
Aluminijaste posode ne smemo umivati s sodo. Za čiščenje te posode uporabljamo milo, fini pesek in vročo vodo. Ce je posoda zelo mastna, jo pred pomivanjem obrišemo s papirjem.
Vodo ohladimo brez ledu, če jo denemo v steklenico ali glinasto posodo, zavijemo v mokre krpe in postavimo v senco, najbolje na prepih. Steklenic ni treba zapirati, čez nekaj ur bomo imele lepo ohlajeno pitno vodo. Na isti način lahko hladimo tudi vino, žganje in druge pijače.
Usnje, ki ga je zmočil dež in je zara-
Kako ohranimo paradiinike
Na več načinov lahko shranjujemo paradižnike v naravni obliki čez zimo; o-glejmo si torej najbolj preprost način. Izmed paradižnikov, ki jih pri nas gojimo, je za shranjevanje najbolj primerna vrsta lukulus. Ta se razlikuje od drugih v tem, da ima drobne okrogle in gladke plodove, ki vise na steblu kot nekak grozd (6 do 8 plodov); meso je bolj tanko. Za spravljanje je primerna tudi vrsta »humbert«, katere plodovi so jajčasti, jako meseni in trdi.
Ako jih hočemo ohraniti čez zimo sveže, ne potrgamo vsakega ploda zase,
brišeš s krpo, ki si jo namočila y petroleju.
Včasih imamo na obraizu suho polt, na nosu pa mastno; v tem primeru si nos umivamo z mlačno vodo, vsak drugi dan pa z alkoho’om. Poleg tega je do-bio, da si nos ščetkamo kar na suho s srednje trdo ščetko. Rdeč nos je znak bolnega želodca ali nerednega krvnega obtoka.
* * *
če imamo mastno polt, si obraz umijemo z mlačno vodo in si ga dobro sfro-tiramo, nato pa mažemo z mastno kremo. Dvakrat tedensko pa si obraz namažemo z rumenjakom kar vrhu kreme in čakamo, da se posuši, nakar si obraz umijemo s hladno vodo.
# * *
Za živce je voda odlično sredstvo; če ste razburjeni, stopite v kad in pustite, da vam voda teče po hrbtu.
di tega postalo trdo, omehčaš, če ga o-ill!lllllll!l!l:lilll!l.l!l:l!l:l,l.l:l.llMi|ilili|i|illl.lllllllllilllilll'lll'lll,l'll'l,l'l iHUllMilllil1 limili II III lllllllI IH ! IIIITIHI 11II lili II I Mil Milil lili
temveč odrežemo vseh 6 do 8 skupaj in sicer tedaj, ko pričneta prva dva zoreti. Ako bi pustili, da nam več plodov dozori, bi s tem nič ne pridobili, ker potem posamezni paradižniki zelo radi odpadar jo. Te grozde obesimo na živo, vrv ali tudi na rogovile vej, da visijo vsak zase; tako pripravljene postavimo v zračno in suho shrambo (podstrešje, lopa, skedenj), kjer pozimi ne zmrzuje. Od časa do časa jih pregledamo in nemudoma odstranimo tiste, ki jih je napadla gniloba. Tudi je umestno, da jih včasih nekoliko zažvep'&mo ’ roti plesnobi.
Globoko oranje v pozni jeseni
Klic po povečanju pridelkov gre dandanes po vsej deželi. Pri našem prizadevanju za zvišanje pridelkov mislimo navadno in v prvi vrsti na gnojenje in u-metna gnojila.
Ne gjede na to, da umetna gnojila danes sokraj niso dosegljiva, se ta marsikomu zde sedaj že predraga. Tudi uspehi z umetnimi gnojili (večji del zaradi nepoznavanja zelo zamotane uporabe) niso bili vedno in povsod taki, da bi preprost človek lahko dobil od njih popolno zaupanje.
Res, uspehi z umetnimi gnojili niso bili vedno zadovoljivi, vendar so pretežno v naših rokah možnosti, ustvarimo vse pogoje, v katerih bodo umetna gnojila in tudi naravna gnojila — v polni meri in uspešno delovala. Med te pogoje spada rahla, prezračena, globoko prerahlje-na zemlja
Pa ne samo zaradi boljše učinkovitosti gnojil, temveč tudi zaradi splošnega povečanja rodovitnosti zemlje, je potrebno, do omo plast poglobimo, da zemljo, namenjeno za spomladansko setev, že v jeseni globoko preorjemo in zrahljamo.
Navedeno globoko obdelovanje in oranje, ki seveda ni izvedljivo na vsaki zemlji enako temeljito, je prvi preizkusil neki profesor Firagutti iz Milana.
Sicer že tudi posamezni naši kmetovalci orjejo jeseni, predvsem za krompir, z železnimi »brabantarji« do 20 in celo 25 cm globoko. Pri tem se nič ne ustrašijo pri prašenju za krompir in peso tudi za kak centimeter mrtvice spraviti na površje; to seveda le ob prav dobrem gnojenju.
Tudi mi zaradi tega letošnjo jesen po možnosti preorjimo ali prerahljajmo vso zemljo in zvišajmo s tem njeno rodovit-‘ nost. Upoštevajmo, da rodovitnost zemlje ni odvisna samo od njenega naravnega bogastva ali siromaštva na rastlinski hrani, temveč tudi pd tega, če je rastlinska hrana koreninam lahko dostopna ali ne.
Rastlinska hrana (redilne snovi) pia je koreninam dostopna le v globoko zrahljani in prezračeni, čez zimo temeljito in globoko premrznjeni zemlji.
SREZNEVSKIJ :	4.
Gli Slavi del Friuli
(Frjuljskie Slavjane). 17-13 f.
Chi è passato in diligenza per la strada Vienna-Milano, forse si ricorda ancora il largo fiume Tagliavento, che gli indigeni chiamano Tajamento-Taja, il *Val fiume offre tanto una bella vista di sè alle alture V Venzone. sfociando libero e giocando nella pianura litorale friulano, dopo aver raccolto acque in abbondanza dalle montagne friulane. Nella sua enorme valle, Via sua sinistra, sono situate le città di Udine e di (Dividale. Ma a occidente di esso, lontano, si vedono le Alpi : Villa strada per Milano quelle vette si possono ammi-Vre biancheggianti e fino a giugno coperte di neve. Mtre Alpi corrono da nord a sud fra i fiumi Torre ed Sonzo, fino a Gradisca ed oltre là dove svaniscano Vsieme all’orizzonte. Tra queste Alpi vivono gli «Sio eSni», ovverossia gli «Schiavi», come i loro vicini d’occidente usano chiamarli.
, In parte essi appartengono al Principato di Gorizia J^oerz) ed in parte al Friuli. Al nord arrivano fino al Vinte Musi, a sud-est fino oltre Cividale, mentre a Ud-ovest cessano subito all’iniziar della pianura. Infatti Via destra della strada da Gemona a Cividale non ce e sono affatto. Anzi, in certi punti sulla sinistra non I® he sono più, purché la terra sia al piano : perchè tutte làn-erre kuone sono occupate infallibilmente dai Friu-
La via migliore per arrivare alle montagne degli Vovegni» è quella da Cividale a San Pietro ed oltre,
seguendo il corso del Natisone, che scende giù dalle alte cime del Serpenizza (la nota in calce avverte che il ruscello Serpenizza non sgorga dai monti di Serpenizza, bensì dai Musi e passa per Brezja (Montemaggiore) prima di gettarsi nel fiume Natisone). Il Natisone separa gli «Slovegni» settentrionali da quelli meridionali.
Inoltre, partendo da Resia, avrei dovuto fare un’altra strada e scavalcare i monti. Io invece aggirai le montagne degli «Slovegni» e, passando a sud del Natisone e di San Pietro, sbucai fuori nelle loro vicinanze, ma a Cividale.
Durante tutto questo mio viaggio, mi è stato guida il Resiano Tone Bobez, che aveva molte altre volte ormai percorso quella strada. Da uomo vissuto ed intelligente, egli facilmente indovinava i miei desideri, ed essendo conosciuto dappertutto, mi presentava dovunque alla gente.
Ma io ancor più avevo bisogno del suo aiuto, quanto meno potevo sperare di poter incontrare sul posto delle persone istruite ed indigene, essendo ogni potere ed ogni ricchezza nelle mani dei Friulani e dei Italiani, mentre agli «Slovegni» è riserbata l’oppressione ed il peso d’una vita segregata e chiusa in paesi selvaggi: vita priva di speranza e, spesso, di ogni possibilità d’aiuto, anche se aiuto contro le più crudeli ed elementari necessità della esistenza.
Soltanto nei villaggi di Ter (Lusevera) e Nimis incontrai sacerdoti slavi ( la nota in calce avverte che Ter è Predielis, non Lusevera, mentre Bardo è Lusevera. Avverte anche che Nimis non era mai stata slava, mentre Romandolo e Cergneu, sì). Ad essi sono grato, ma specialmente a don Sebastiano Adami, cui debbo schiarimenti ed informazioni che da solo con la mia guida non sarei mai riuscito ad ottenere.
Solamente la più dura necessità potrebbe aver costretto degli esseri umani a stanziarsi in quelle gole* Massi enormi si accumulano gli uni sugli altri o per ripidi pendici o su pareti rocciose, il tutto fra stentatissima vegetazione di rovi e sterpi. In mezzo alle sterili rocce i ruscelli impetuosi si sono scavati e continuano a scavarsi, gole profonde. A coronare le montagne si sono formati dei valloncelli ogni tanto, sopra frontali rocciosi, impedenti e minaccianti. Le valli, come siamo abituati a disegnarcele, non esistono là. Non c’è assolutamente nessun angolo di quella zona, in cui l’uomo possa liberamente e per sua volontà sviluppare una qualsiasi economia agreste : egli deve raccogliere la misera zolla sulla ripida pendice e coltivarla, deve ritirarsi contro le rocce e nascondersi nei crepacci fra le pietre. Egli è costretto a vegliare sopra il suo povero campicello, lavorato con le sue proprie mani, come sopra una aiola di fiori. Talvolta non si regge nemmeno più sulle gambe per la inclinazione del terreno, ma continua a zappare e a fare i solchi, ben felice se la ripida parete gli acconsetirà di formare un campicello lungo 10-15 sàÉenn.
Egli deve soppesare ogni suo atto e spesso si sofferma a riflettere mentre guarda il boschetto che gli è ri masto nel vallone, dubitando in cuor suo se gli convenga sacrificarlo per farne quattro solchi, o se non sia piuttosto preferibile morir di fame.
Ogni nuovo anno, lo stato della sua fortuna può cambiare. La piena primaverile può coprire il suo buon campicello di uno spesso strato di sassi; può lavar via l’humus produttivo, infrangere ed abbattere fino l’ultimo alberello del suo bosco, oppure innondare di buon fango concimato il suo appezzamento di terra che finalmente potrà sfamarlo, mentre prima non riusciva a nutrire neppure i muschi ; gli può portare una buona prov-
GOLAR MANKO
Prleki na Turškem
Prleki so šli v gorice. Doma so bili iz Veržeja, kjer raste pamet kar za plotom kot kopriva in zato še paglavci ne marajo zanjo.
Prleki so se v goricah nabrali vina. Ko so šli proti domu, so se venomer spotikali ob svoje noge in merili cesto do jarka in še v njem.
Prišli so do Babjega klanca, kjer so, pravijo, nekoč zdavnaj nabile prleške žene Turke, ki so stikali nosove za imenitnim jeruzalemskim vinom. Ko so prišli na vrh brega, se je zaletel drugi Verže-nec v prvega, tretji v drugega, četrti v tretjega in so se zaletavali vsi vprek, dokler niso popadali po tleh in se začeli valiti po bregu. In so se kotalili celo noč in celi dan in celo noč, dokler se niso privalili v temi pred dvor samega sultana.
Turška hiša je bila velika in visoka, da so Prleki kar strmeli. Najbolj je zijal Bahirov Tunek in dejal: »Dečki, tega pa še v Ljutomeru nimajo, čeprav zmorejo vse.«
Ker je bil ravno večer, so žarela okna, kot bi hodilo spat samo sonce na turški dvor.
Pa je zopet dejal Tunek: »Dečki, to mora biti pravzaprav kakšna krčma. Gre-mct noter, čeprav nimamo penezov!«
In si možje niso dali reči dvakrat in
so kar planili skozi vrata.
Ko je zagledal turški cesar Kara Mu-stafa prleško druščino, ga je vrglo skoraj vznak, čeprav je sedel na prestolu. Brž je pomignil turškim vojščakom, naj vržejo Prleke iz hiše. Toda Vrženci so pri priči potegnili iz žepov svoje pipce in rekli »Aufbiks«, in že je bežal turški cesar iz dvorane, kajti Vrženci so vražji ljudje.
Vrženci so se podili nekaj časa za Turki, ko pa so videli, da jih ne bodo mogli ujeti, so se vrnili v sultanovo sobano in se drli, naj jim postrežejo, sicer bodo obrnili turško hišo na glavo.
Vsi Turki, ki so zijali skozi okna, so bili čisto ob pamet, ko so si vihali divji Prleki še bolj divje brke in kričali, da se je slišalo daleč v turško deželo.
Kar so zagledali Verženci skozi odprta vrata, kako so korakali po cesti turški vojščaki in se preplašeno ozirali.
In je vprašal Smehov Nacek:	»Kam
pa gredo ti možje v teh smešnih bregušah in robačah?«
Komaj je izdavil nekje za oknom turški cesar: »V krčmo gredo, pili bodo je-ruzalemca!«
Nato pa Tunek: »Dečki, če je pa tako, pa takoj za njim, kajti žeja me, da me kar mraz spreletava!«
Žejni Verženci so jo ucvrli skozi vrata
kot vihar. Turška straža je takoj zapahnila za njimi vrata in zaprla okna, kajti hudo bi bilo, če bi se Verženci vrnili.
Kako je bilo s Prleki zunaj, ne vem. In če niso zgrešili poti, so se morda že vrnili domov v svoj Veržej, kjer raste pamet kar za plotom in za katero še paglavci ne marajo.
Urašima in želva
Srake in kača
Na nekem starem drevesu sta gnezdila Srakar in Sraka. Sraka je čepela v gnezdu in valila jajčeca. Srakar pa je nosil hrano. Nekega dne, ko sta odletela, se je prilazila v gnezdo črna kača in pojedla oba mladiča, ki ju je Sraka izvalila. črna kača j esicer prebivala 'od deblom v veliki votlini.
Ko sta se Srakar in Sraka vrnila domov, je bilo gnezdo prazno. Oba sta bila žalostna. Ni bilo prvič, da jima je črna kača pojedla mladiče. Sraka se je zbala za svoj zarod, zato je rekla možu:
»Preseliva se drugam, če ostaneva tu, bo najin rod zaradi te črne kače propadel«.
Mož ji je odgovoril: »Tudi mene skrbi, kaj bo z najinimi mladiči«.
»Mar se upaš še dalje boriti 3 to kačo, ki je veliko močnejša od naju«, je zatarnala Sraka.
»Ne skrbi, žena! Razum je močnejši
»Ne skrbi, žena! Razum je močnejši od nasilja«, je odgovoril mož.
»Razumem te, a povej, kaj naj storiva«, je rekla žena.
»Pslušaj me dobro. V Jezeru, nedaleč od tod, se vsak dan kopa bogat mladenič. Ko se sleče, odloži zlato verižico pod grm z obleko vred. Pojdi in vzemi verižico ter jo skrivaj odnesi v kačjo votlino !«
Naslednji dan je Sraka po moževem navodilu odnesla verižico v kačjo votlino.
Ko se je mladenič skopal in oblekel, je opazil, da nima verižice. Zaman jo je iskal ob grmu in ob jezeru. Iskal jo je po poti in tako zašel tudi v gozd. Slednjič je našel verižico v kačji votlini. Mislil ej, da mu je kača ukradla verižico, zato jo je pri priči ubil.
Odslej je sračja družina srečno živela in množila svoj zarod. Sraka je bila vesela, a Srakar je modroval:
»Kar lahko storiš z razumom, ne delaj z junaštvom«.
ANEKDOTE
Kantova raztresenost
Nekega večera so velikemu nemškemu filozofu Kantu v gostilni ukradli klobuk. Ker je zunaj precej deževalo, mu je gostilničar ponudil svoj dežnik, da bi lahko cdšel domov.
— To mi ne bo dosti pomagalo, —- mu
Na morski obali, ki jo oplakuje s soin-cem obsijani Nipon, je živel nekoč vrl mlad ribič, po imenu Urašima. Njegovi starši so bili siromašni, zato jim je moral tudi on pomagajtl, da so si zaslužili vsakdanji kruh. Vsako jutro je odšel na lov na ribe in ves božji dan se je upiral, da je lahko pripravil zvečer svojim dragim skromno večerjico. Morje je ljubil nad vse. Modrikasti valovi, v katerih se je odražalo vedro nebo, so ga tako očarali, da je lahko ure in ure presedel na obali, se vozil v čolnu in strmel v hladno, čudovito modrino. Ali za gledanje je bilo malo časa, ker je moral loviti ribe. Tega pa ni delal rad, bollelo ga je, da je moral ljubljenemu morju jemati njegove srečne prebivalce, ki so se tako veselo dvigali in spuščali na valovih in so bili tako mrzli in modri, kakor morje samo.
Ko se je nekega večera vračal z lova, mračen in izmučen, je opazil na obali, kako se je razposajena deca igrala z neko stvarjo, jo suvala tja in sem in jo obmetavala s kamenjem. Stopil je bliže in videl, da je bila to želva, ki jo je nemarna in okrutna deca tako mučila. O-gorčem je pokaral hudodelce. Oni pa so mu odvrnili, da je želva njihova in da jih lahko v uho piše.
Urašima jih je nagovarjal, naj puste žival na miru, prosil je in grozil, ali vse zaman. Ko so pobalini videli, da ga njih postopanje boli, so še huje mučili ubogo žival. Tedaj jim je Urašima ponudil vse ribe, ki jih je tisti dan nalovil, če mu prepuste želvo. Malopridneži so bili s tem seveda zadovoljni, vzeli so ves dohodek nejgovega truda in jo Zmagoslavo pobrisali.
Mlad ribič pa je odnesel želvo na morsko obal in rekel:
»Raduj se svobode, rajši bom zvečer lačen legel k počitku, kakor da bi me motil v spanju prizor tvojih muk.«
Nato je odšel domov.
Ozmerjali so ga, da je prišel praznih rok. Ko pa je povedal svojim staršem kako in kaj, so bili vendar ponosni na svojega vrlega sina.
Nekoliko dni potem se je vrnil Urašima zopet praznih rok od ribjega lova. Ves dan ni mogel ničesar drugega uloviti, kakor nekaj morskih klobukov. Bil je močno potrt in je strmel v tla, namesto 'da bi, kakor po navadi, gledal proti nebu. Nenadoma zapazi pred seboj želvo, katero, je bil rešil. Ona ga nagovori in pova-
i i i i rn 1 im i umni 1 1 11«-n»'» i i i i'iiiM i i m i n 1 11 luminili
je odvrnil Kant — ker ne bom prišel do doma. Predvčerajšnjim sem se preselil, v klobuku pa imam listek z novim naslovom!
bi, da sede na njen hrbet, da ga odvede na neko mesto, kjer bo našel nekaj boljšega od rib.
Sprejel je njeno vabilo in sedel na nj,en hrbet. Ona pa ga je odnesla daleč, daleč na široko morje. Ko nista videla več kopnega, je odprla sredi vode neko pot, po kateri sta zdrčala navzdol. Bilo je že prav temno, ker sonce je bilo že zašlo. Spodaj pa je bilo vse svetlo, bleščeča, bela svetloba je sijala na dnu morja in jima kazala cilj njunega pota. Prišla sta do čudovito lepega hrama. Tedaj je rekla želva: »To je Ringo, dom mojega očeta. Stopi noter, da ga pozdravimo in da se ti zahvali, ker si me rešil.«
Hram je bil ves od žoltega marmorja. Okna so bila obrobljena z biseri, bleščeči dragulji so venčali krož in rubini so bile pismenke, ki so krasile stene. V prostorih Ringa so bili nakopičeni vsi zaklan di sveta.
Oče prijazne voditeljice je počival na ležišču od morske haloge, ki so ga podpirali koralni stebriči. Pozdravil je gosta in ga povabil, naj si izbere od njih bogastva, karkoli mu srce poželi.
»Meni ni treba nagrade za delo, ki mi ga nalaga človečanska dolžnost«, je odvrnil Urašima, »če pa mi hočeš vendar darovati nekaj za moje roditelje, da jih obvarujem od glada in da mi ne bo tro-ba več vleči rib iz morja in jih ubijati, potem rad sprejmem.«
Tedaj mu je dal vladar Ringa školjka in mu rekel: »Ta školjka ti bo dala biserno zrno, kadarkoli boš storil dobro delo, ne da bi pri tem mislil na nagrado. Vzemi pa tudi tole zrcalo. Kadarkoli boš pogledal vanje, ti bo pokazalo podobe iz Ringa in druge lepe stvari, ki bodo razveseljevale tvoje oko in tivoje srce. Čuvaj dobro vse to, pa boš srečen.«
Nato je Urašimo sijajno pogostil; potem ga je hvaležna] prijateljica zopet odnesla na gornji svet.
Dobri ribič je postal skoro bogat človek, ker ni minil dan, da ne bi storil kakšnega dobrega dela, ne da bi pri tem mislil na biserno školjko ali na kaj drugega, ampak samo na to, kaj je njegova dolžnost storiti. V čudežno zrcalo pa je gledal, kadarkoli je imel kaj časa. Ce je bil vesel in žalosten, vselej mu je bilo V radost in srečo opazovati v njem prekrasne slilke iz morja in spominjati se na sijaj onega hrama. In tako je bil ves zavzet od teh prikazni, da jih je sklenil naslikati, da bi se tudi drugi ljudje nad njimi radovali. Postal je velik umetnik in ponos in veselje svoje domovine in svojega časa.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vopmr Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric»
vista di legna da ardere e tronchi d’albero, come anche può devastare il canale dell’acqua del mulino che lo nutriva; può abbattere la sua capanna e privarlo dell’ultimo paio di pecore rimasto.
Guardando dalle montagne, ignaro delle miserie che nascondono, alle quali quelle genti sono soggette, viene involontariamente da pensare che soltanto la necessità, il duro e crudele bisogno di doversi rifugiare e proteggere da gente nemica, cercando un ricovero dove non può trovarsi una tana per le fiere, possono e devono aver spinto lassù questi «Slovegni», obbligati a lottare così contro la natura.
Si può calcolare che nelle montagne del Friuli vivono circa 19000 «Slovegni» — circa 7200 nel circondario di S. Pietro di Tarcento ; 3700 in quello di Nimis ; 7400 in quello di S. Pietro dei Schiavoni ; 500 in quello di S. Leonardo e 200 circa in quello di Cividale. Ogni anno le nascite sono circa 30-32 su mille e ne muoiono circa 22-25 su mille ( la nota in calce dice ; secondo il censimento del 31 die. 1871 c’erano intorno a 27000 Slavi, esclusi i Resiani, in tutta l’Italia Settentrionale : di questi 15588 nel circondario di S. Pietro degli Schiavi ed i rimanenti nei circondari di Cividale, Tarcento e Gemo-na. Non sono in grado di dare i dati precisi di quest’ulti-mi perchè non ho ancora sotto mano le informazioni richieste ; in tutti i modi, il loro totale non può essere essere inferiore a 10000 nè superiore a 12000. Altrettanto difficile mi sarebbe comunicare i totali per ogni villaggio e frazione del circondario di S. Pietro degli Schiavi. Infine bisogna notare che alcuni villaggi sono compieta-mente slavi, ma altri son misti e comprendono anche elementi friulani).
Gli' «Slovegni» sono di statura superiore alla normale ed alcuni sono addirittura altissimi. Il viso hanno
piccolo a paragone del corpo. La loro fisionomia esprime ardimento e fiducia in sè stessi, contemporaneamente a bontà. Abituati a sopportare estreme fatiche essi sono indifferenti alle malattie ed ai mali. Affetti da gozzo e cretini non ce ne sono. Anzi, siccome i Tedeschi pare siano predisposti al gozzo, lo stesso gozzo essi denominano «njemèk».
Non è affatto il caso di dire che gli «Slovegni» sono semplici: essi sono gentili ed ospitalissimi, ma anche duri e diffidenti. Essendo stati abituati a guardare la realtà dal lato più nero, forse per questo, tendono a serbare rancore. Essi sono orgogliosi, sarcastici e spesso violenti. Non capita spesso che uno «Slovegn» uccida un’altro «Slovegn», ma non è tanto una rarità che un Friulano venga ammazzato in mezzo ai loro monti (la nota in calce dice : adesso questi fattacci non si verificano. Gli omicidi sono rarissimi e non hanno relazione alcuna con la nazionalità — evidentemente le informazioni del sacerdote di Nimis a questo proposito erano state terribilmente esagerate). Lo «Slovegn» vede il Friulano e l’Italiano, considerandoli come degli esseri non del tutto umani, anche se talvolta li aiuta. Se gli capita, egli si sente di poterli ammazzare senza alcun rimorso di coscienza e neppure per grossa offesa. Ma egli non toccherebbe mai per furto il borsellino e gli altri oggetti indosso al cadavere. Agli ufficiali amministrativi spesso è toccato questo destino, in specie se s’erano scordati di rispettare l’innocenza delle fanciulle oppure i vecchi. Dopo il rinvenimento del cadavere, anche se 10 e più testimoni fossero stati presenti, mezzi a scoprire l’autore non ve ne sarebbero. „S’è trovato il morto, l’assassino dev’essere uno «Sloveg»”, con questa frase si chiude l’inchiesta. Inoltre va detto che lo «Slovegn» non andrebbe a denunciare neppure d’aver trovato il morto
— egli è capace di passare accanto al cadavere senza toccarlo e senza dire ciò a nessuno. Non è raro che vengano rinvenute soltanto le ossa di qualcuno che fu ucciso.
Lo «Slovegn» è resistente, pieno di sopportazione ma poco industrioso e diligente. Egli sopporta l’avversa fortuna con stoicismo e senza lamentarsi. Nessuna avversità lo abbatte : i governi e gli ordinamenti veneziani l’hanno abituato a ogni cosa e tutti i mali egli considera nell’ordine naturale delle cose, e non soltanto i suoi propri mali ma tutti ; intanto custodisce gelosamente la sua primitiva moralità.
Gli «Slovegni» pagano le tasse e vivono in villaggi paesi e borgate, compresi i comuni. Ecco i nomi di alcun® località: Flaipano (Flajpan), Ciseris (Cižirija), Sedili (Sedila), Samardenchia (Samardenkja), Stella (Ternj)» Zavarch (Zavarh), Pers (Brjeh), Cesariis (Podbardo)» Pradielis (Ter, Pradjelis), Musi (Muzec), Lusevera (Bardo), Micottis (Mjakota), Monteaperta (Viškurša), Cor-nappo (Karnahta), Debellis (Debeliša), Taipana (Taj' pana), Montemaggiore (Brjezja), Platischis (Piatisca)» Prosenicco (Prosnik), Subid (Subit), Forame (Maljina;» Cergneu (Cernjev ), Monte di Prato (Kamièe), Chialrn1' nis ( Vizont), Loch (Loh), Bergogna (Bargin), Sello (Sedlo), Podbiella (Podbjela), Boreana (Burjana), Creda (Kreda), Caporetto (Kobarid). Luicco (Lučka)» Drenchia (Dreka). (La nota in calce dice: Luicco, Cap®^ retto, Sella, Podbiella e Boreana appartengono alla Contea di Gorizia e perciò all’Austria, ma questi villaggi no® hanno molto in comune con gli altri, neppure per Ij* lingua. Qui è citata solamente Drenchia dei 100 villagS' circa del circondario di S. Pietro dei Schiavoni). Moy di questi paesi sono proprietari delle montagne sull quali sono situati.
(Continua)