ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1J977 549 Medtem ko je v četrti sekciji nastopil z referatom le udeleženec iz naše re­ publike (Dušan Biber s poročilom »Socialna struktura (nemške manjšine v Sloveniji med obema svetovnima vojnama«), je bilo največ aktivnih slovenskih udeležencev v peti sekciji. O »Socialni in politični pripadnosti slovenskih partizanov v letu 1941« je govoril Ivan Križnar. Med drugim je v referatu poudaril vlogo mest in podeželja v prvem letu NOB na Slovenskem. Osrednji del njegovega referata pa je bila ana­ liza dokumentacije o pripadnikih Narodnoosvobodilne vojske tako v Sioveniji kot v partizanskih enotah drugih jugoslovanskih narodov. Govoril je tudi o vplivnosti socialne in politične pripadnosti slovenskih partizanov iz leta 1941 na revolucionarni značaj NOV in PO Slovenije ter na značaj NOB. Vojnega obdobja se je dotikal tudi referat Toneta Ferenca »Socialni aspekti množičnega izganjanja Slovencev iz Slovenije imed drugo svetovno vojno«. Ob pritegnitvi novega dokumentarnega gra­ diva je med drugim opozoril na tri sestavine nemške raznaradovalne politike v Sloveniji, na množično izganjanje Slovencev, na množično naseljevanje Nemcev ter na poskus ponemčenja ostalega prebivalstva. Orisal pa je tudi skupine ljudi, pred­ videne za izgon, razlike med okupatorjevimi načrti in njihovo uresničitvijo, še po­ sebej pa naj omenimo raziskavo socialne sestave prebivalstva, predvidenega za izgon iz Slovenije, socialno sestavo izgnancev ter socialni kriterij nemškega oku­ patorja pri izganjanju Slovencev. V povojno obdobje je poseglo poročilo Vladimirja Klemenčiča o »Razvoju slovenske vasi po drugi svetovni vojni«, ki je s stališča geografa podalo procese urbanizacije slovenskega podeželja ne le v SR Sloveniji, ampak na celotnem sloven­ skem etničnem prostoru. Tretji kompleks vprašanj, ki so ga v tej sekciji obravnavali slovenski udele­ ženci, je bilo manjšinsko vprašanje ter zdajšnji položaj naših manjšin v Italiji in Avstriji. Tako je Janko Jeri orisal položaj Slovencev na območju Trsta in Julijske krajine vse od preloma našega stoletja dalje, pri čemer se je še posebej ustavljal ob jezikovnih podatkih italijanskih ljudskih štetij. Albina Lük je (v skupnem re­ feratu z Vero Klopčič in Štefanom Šošem) govorila o »Procesih raznarodovanja na narodnostno mešanem območju Prekmurja nied obema svetovnima vojnama« ter se pri tem dotaknila nekaterih aspektov takratnega položaja madžarske manjšine pri nas. V povojno manjšinsko problematiko sta v tem okviru še zlasti posegla Dušan Nećak in Janez Stergar. Prvi je govoril o »Vplivu socialne in upravne prestruktu- racije dvojezičnega območja južne Koroške v luči volitev 1945—1971«, medtem ko je drugi aktualizirano poročal o »Metodah prisilnega raznarodovanja koroških Slo­ vencev« s posebnim poudarkom na položaj po drugi svetovni vojni. Poleg tega sta obravnavala družbene strukture v slovenskem zamejstvu še dva referata. Ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Karel Siškovič je v prvem razpravljal o »Razvoju družbeno-gospoidarske strukture Slovencev po drugi svetovni vojni«, medtem ko je Tone Zorn poročal o »Socialno-gospodarski strukturi in avstrijskih ljudskih štetjih ma slovenskem in mešanem delu avstrijske Koroške« v istem ob­ dobju. Neposredno na kongres sta se v dneh pred kongresom navezovali še posveto­ vanji jugoslovanskih arhivskih in muzejskih delavcev. Prvo je nosilo naslov »Arhiv­ sko gradivo o dejavnosti tov. Tita«, drugo pa »Razvoj, vloga in pomen zgodovinskih muzejev v SAP Vojvodini«. Tone Zorn POROČILO O Vin. ZBOROVANJU ARHIVSKIH DELAVCEV SLOVENIJE Arhivsko društvo Slovenije je organiziralo VIII. zborovanje arhivskih delavcev Slovenije od 20. do 22. oktobra 1977 v dvorani Šeškovega doma v Kočevju. Zboro­ vanju je prisostvovalo okoli 100 arhivskih delavcev, zgodovinarjev in predstavnikov organizacij združenega dela iz Slovenije in Hrvatske. Nastopni referat je imel Vladimir Žumer z izčrpnim pregledom ohranjenosti, dostopnosti in urejenosti arhivskega gradiva za kočevsko območje delanem po znani literaturi in po neobjavljenih popisih fondov, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ljub­ ljana, Enota za zunanjo ljubljansko regijo iv arhivskem skladišču v Kočevju. Opo­ zoril je na velike vrzeli pri starejšem gradivu, ki so nastale zaradi uničevanj med 550 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 vojno, in ima razdrobljenost fondov, ki se hranijo v ražinih arhivih, muzejih in pri drugih imetnikih, kar otežuje raziskovalno delo. O arhivističnih problemih na gradivu po 1945. letu je govoril dr. Jože Žontar, ki je v glavnih črtah orisali družbene spremembe po osvoboditvi, ki »o imele odraz tudi na nastajajočem arhivskem gradivu. Zaradi ogromnih količin povojnega gra­ diva, ki se deloma že hrani v arhivskih zavodih deloma pa še pri ustvarjalcih, je poudaril potrebo po izdelavi kriterijev za izločanje nepomembnih delov gradiva iz prejšnjega razdobja in po sestavi dobrih in konkretnih tipskih izločitvenih se­ znamov za nastajajoče gradivo. S tem bi preprečili kopičenje nepotrebnega papirja v arhivih, vzpostavili večjo preglednost nad gradivom in s tem omogočili večjo dostopnost za raziskovalno uporabo. Različni sistemi pisarniškega poslovanja, ne­ popolna registraturna pomagala, številne organizacijske spremembe pri ustvarjalcih arhivskega gradiva odpirajo vprašanje ureditve tega gradiva. Uporaba klasičnih urejevalnih principov ni več možna pri novejšem gradivu. O tej problematiki so govorili tudi na mednarodnih arhivskih kongresih (npr. v Moskvi 197,2). Vedno bolj se uveljavlja mnenje o uporabi urejevalnega principa svobodne klasifikacije za novejše gradivo oz. razvrščanje gradiva po funkcionalnih opravilih. - Aktualen problem arhivske službe je varstvo nastajajočega in pri ustvarjalcih hranjenega .gradiva. O tem je poročal Peter Klasinc, ki je obdelal itrenuino stanje te službe v SR Sloveniji z ugotovitvijo vidnega napredka v zadnjih letih. Vzposta­ vitev arhivske mreže na vsem teritoriju SR Slovenije in povečana usmerjenost v varstvo gradiva pred prevzemom imajo za posledico večjo preglednost nad ustvar­ jalci in nastajajočim gradivom. Stanje pa še vedno ni zadovoljujoče predvsem za­ radi neodgovornega odnosa ustvarjalcev arhivskega gradiva do lastne pisane de­ diščine. Ing. Štefan Fajmut je razglabljal o uporabi mikrofilma v dokumentaciji izven arhivskih zavodov. Namen je v ekonomski računici zaradi večjega izkoristka pro­ stora (nepotrebnost večjih arhivskih skladišč) in časa (hitrejša najdba željenega podatka posebno še ob uporabi računalniške tehnike). Ob uporabi mikrofilma pri nekem ustvarjalcu naj bi se originalno gradivo sprotno uničevalo. Arhivi vztrajajo na originalni hrambi trajnega gradiva, medtem ko za netrajno gradivo morajo dopustiti možnost sprotnega uničevanja po opravljenem izapisu na mikrofilm. Ob tem referatu se je razvila burna diskusija, ko je bilo sproženo vprašanje odnosa papir—mikrofilm kot dveh nosilcev informacij, kateremu drugemu je poslovni svet vedno bolj naklonjen. Mikrofilmanje gradiva ni nekaj novega tudi v arhivih, saj mnogi med njimi opravljajo varnostno mikrofilmanje vsega starejšega 'gradiva, ki ga hranijo (npr. Zgodovinski arhiv Ljubljana) ali pa samo pomembnejših fondov. Nada Majcen je poročala o konservaciji in restavraciji arhivskega gradiva pri nas in v svetu s posebnim poudarkom na slovenskih razmerah. Ugotovila je potrebo po postavitvi centralne konservatorske delavnice in po izšolanju ustreznega stro­ kovnega kadra. Skozi oči uporabnika — raziskovalca je podal dr. Mirko Stiplovšek poročilo o ohranjenosti in dostopnosti arhivskega gradiva v slovenskih arhivih v svojem re­ feratu Arhivsko gradivo in raziskovanje socialistične graditve. Opozoril je na vrzeli v gradivu zlasti iz let takoj po osvoboditvi, na preveliko razdrobljenost fondov in na pomanjkljive preglede nad gradivom, ki ga hranijo slovenski arhivi. Stanje ure­ jenosti povojnega gradiva je boljše v Zgodovinskem arhivu CK ZKS in deloma v regionalnih arhivih, medtem ko Arhiv SR Slovenije še ni pričel z urejevalnimi deli na gradivu po 1945. letu. Krivda za take razmere je v pomanjkanju strokovnega kadra. Referent je govoril tudi o nujni povezavi med arhivskimi delavci in razisko­ valci najnovejše slovenske zgodovine. Dr. Tone Zorn je obravnaval uporabo tiskanih virov — konkretno lokalnih uradnih glasil — pri proučevanju slovenske krajevne zgodovine v razdobju 1945— 1970. Omejil se je na kratte vsebinske .značilnosti teh glasil kot napotilo prihodnjim raziskovalcem. V duhu tradicionalnih prizadevanj po sodelovanju z našimi najvažnejšimi upo­ rabniki, tj. zgodovinarji, so bila vključena tudi predavanja s tematiko zgodovin­ skega razvoja naše družbe po osvoboditvi. Ti referati so pionirsko delo na področju znanstvene obravnave slovenskega povojnega razvoja, gledanega s širšega aspekta. Pregled upravne razdelitve v Sloveniji je podal dr. Vasilij Melik, organizacijo ljud­ ske oblasti je obdelala Jera Vodušek-Starič, oris organizacije družbenih služb pa Antoša Leskovec. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 551 Zborovanje je sprejelo sklepe o nujnosti ustvaritve materialnih in kadrovskih pogojev za delo ma gradivu po osvoboditvi, 10 pospešitvi reševanja perečih strokovnih vprašanj, o proučitvi možnosti, ki jih nudijo nova tehnična sredstva kot pripomoček v sistemu informiranja, o pospešitvi obdelave vprašanj, ki so povezana z zakono­ dajo in 'metodologijo dela iter o vključitvi arhivov v projekt Zgodovina Slovencev 1945—1976. V okviru zborovanja je bil nastop Akademskega komornega zbora Kranj v počastitev dneva arhivov — 20. oktobra kot spomin na te dan 1943. leta, ko je Upravna (komisija za osvobojeno slovensko ozemlje naročila okrožnemu referentu v Velikih Laščah, da zaščiti arhivsko gradivo na Turjaškem gradu. Marjan Drnovšek DRUGA OKROGLA MIZA JUGOSLOVANSKIH EKONOMSKIH ZGODOVINARJEV Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je v dneh od 26. do 29. ok­ tobra 1977 nudil svoje ^gostoljubje drugi okrogli mizi jugoslovanskih gospodarskih zgodovinarjev, ki je obravnavala temo »Zgodovina prometa D jugoslovanskih pokra­ jinah«. Srečanje je organizirala sekcija za (gospodarsko in družbeno zgodovino Zgo­ dovinskega idruštva za Slovenijo ob sodelovanju večine članov odbora društva. Po­ krovitelj posvetovanja je bil tov. Livij Jakomin, član IS skupščine SRS, predsednik Republiškega komiteja za promet in zveze. Okrogla miza je bila sv sejni dvo,rani Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Število obiskovalcev posvetovanja ni bilo pretirano visoko (skupni obisk je znašal okrog 70 poslušalcev), vendar je prav to in pa dejstvo, da so si referenti in poslušalci sedeli nasproti okrog mize, omogočilo pristne stike, živahno debato in prijateljsko vzdušje. K temu je doprinesla tudi zanimiva razstava kopij starih zemljevidov, ki jo je organizator pripravil v avli Inštituta. Posvetovanje je bilo tematsko razdeljeno tako, da so uvodnim, splošnejšim predavanjem prvega dne (26. X.) dopoldne popoldne sledili referati o cestnem pro­ metu; drugi dan (27. X.) je bil posvečen železniškemu in rečnemu prometu; tretji dan (28. X.) smo obiskali Postojno in prisostvovali referatom o pomorskem prometu v Slovenskem primorju. Temo pomorskega prometa na vzhodni obali Jadrana je obravnaval zadnji dan posvetovanja (29. X.). Po pozdravu predsednika Zgodovinskega društva za Slovenijo, prof. dr. Igna­ cija Vojeta in ravnatelja Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, dr. Franceta Kresala, ki sta udeležencem okrogle mize izaželela uspešno in plodno znanstveno delo, se je začel delovni del posvetovanja. Uvodno predavanje je imel pokrovitelj druge okrogle mize, tov. Livij Jakomin. Po splošnem opisu razvoja prometa v svetu v preteklih razdobjih se je posvetil konkretnim problemom prometa v današnjem času pri nas. Osvetlil jih je z dobršno mero kritičnosti. Temu referatu je nepo­ sredno sledila diskusija, ki je poudarila pomen zgodovinskih spoznanj za tovrstne probleme; potrdila je, da smo v izvajanjih tov. Jakomina slišali vrsto podatkov, ki v tisku še niso bili objavljeni in so bili zato za poslušalce izredno zanimivi. Predavanje dr. Ivana Ercega, ki je sledilo uvodnemu, je nosilo naslov »Promet kot proizvodna komponenta in kot način in sredstvo povezovanja ljudi«. V njem je sintetično obdelal razvoj in pomen kopenskega prometa skozi zgodovino in govoril o raznih faktorjih, ki so nanj vplivali. Tretje dopoldansko predavanje dr. Smilje Djurović je zajemalo ožjo problematiko; obravnavalo je osnovne metodološke pro­ bleme pri raziskovanju vpliva razvoja železniškega prometa na socialno strukturo v Jugoslaviji imed obema vojnama. Izredno živahna diskusija k referatoma je odprla nekaj bistvenih vprašanj pri obravnavanju razvoja prometa: namreč ali le4a sodi v isektor proizvodnje ali ne; načela je ivprašanje kontinuitete v razvoju prometa od rimskih časov do .današnje dobe. Diskutanti so obžalovali, da vzporedno z referatom dr. Ercega nismo slišali še podobno zasnovanega referata o pomorskem prometu. Prof. dr. Zwitter je v diskusiji poudaril pomen političnih momentov ob ekonomskih za razvoj prometa po posameznih pokrajinah. Odprta so bila še ne­ katera druga vprašanja (npr. vprašanje socialnega aspekta, nacionalne integracije jugoslovanskega juga itd.), ki se jih ob široko zastavljenem problemu referent ni dotaknil.