I. JiUatl osemdeset milijonov Slovanov, kterim se prište¬ vamo tudi mi Slovenci, menda le evropejske deržave šte¬ jejo; koliko jih pa še po deržavah azijskih živi, še pre¬ iskano ni. Slavni Safarik Slovanom po posameznih njih rodovih naslednje število prilastuje: 1. Vele-Busom . . . 2. Male-Bnsom . . . 3. Bele-Rusom . . . 4. Poljakom . . . . 5. Serbom in Ilircom 6. Čehom in Moravauom 7. Bulgarom . . . . 8. Slavoncom . . . . 9. Slovencom . . . . 10. Hervatom . . . . 11. Zgornjim Lužičanom 12 . Doljnjim Lužičanom 35.314.000 13.144.000 2.726.000 9.365.000 5.294.000 4.414.000 4.587.000 2,753 000 1.151.000 801.000 98.000 44.000 vsem skupaj tedaj 77,691.000. Novejša statistika pa njih število nad 80,000.000 stavi. Pač lepo število, ki dokazuje, da so Slovani najštevil- niši narod v Evropi iu za Arabljani celo na svetu. Da Slovani pervotni prebivavci v Evropi niso, mi ni treba dokazovati; prišli so, kakor vsi zdanji evropejski narodi iz Azije, in sicer Slovani iz Indije; saj po jeziku smo z njimi enega debla. Kako in kdaj so iz Azije preselili se v Evropo, se ne ve; kdaj v te kraje, ki jih še zdaj imajo v lasti, zgodovinarji tudi še do terdega skazali niso; vendar pa po najnovejših preiskavah večidel terdijo, da je Panonija njih pervotna domovina v Evropi. Da jih toliko število ni prišlo, nienda ni treba omenjevati. Nestor pervotne Slovane med Donavo in Tiso posaja. Od ondod so se selili in razširjali krog in krog, proti severju in jugu, proti zahodu, pa tudi se proti vzhodu; nekteri prej, nekteri pozneje. Ktere kraje in dežele pa Slovani zdaj imajo v lasti, Dam zemljopisi kažejo. Njih sedeži se razprostirajo čez po¬ lovico Evrope med baltiškim, jadranskim in čemim morjem; ~~ čez tretjino Azije od severja tje do kitajskih zidin in elik kos severne Amerike. Svetu pokažite lik domače navade in misli, Biti slovenske kervi, bodi Slovencu ponos. Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov, Cenite vrednosti scer roda sedajnega tud; Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo , Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj; Kinčite ga iz lastne moči, iz lastnega vira, Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donel, Pričal vašo modrost na desno, na levo narodom. J. Koseski. Ponosno torej Slovan zamore s češkim pesnikom Ko¬ larjem zaklicati: „Našetnu narodu sonce nikdar ne zahaja.“ V deržavnem obziru Slovanov živi: pod ruskim čarom 53,502.000, avstrijanskiin cesarjem 18,000.000, pruskim kraljem 2,108.000, saksonskim kraljem 60.000, turškim sultanom pa 6,100.000. Ali so Slovani o svojem prihodu v Evropo vsi le en jezik govorili, med jezikoslovci še pravda teče. Toliko pa je gotovo, da čem dalje nazaj sledimo slovanske jezike, tem bliže so si in manj razlik je med njimi. Dandanašnji so pa med njimi tolike razlike, da jih je¬ zikoslovci ne le v več narečij ločijo, ampak celo v več je¬ zikov; in sicer mnogi mnogotero. Najnaravuiša , terdnejša in zlasti za nas Slovence najvažnejša pa je razredba Mi¬ klošičeva, ki loči deset slovauskih jezinov in narodov, ter jih v naslednjem redu stavi: 1) staroslovenščina, 2) no- voslovenščina, 3) bulgarščina, 4) serbščina, 5) malorus- ščina, 6) velerusčina, 7) češčina, 8) poljščina, 9) gornje- serbščina, in 10) dolnje-serbščina. Kot nekdaj Safari k tudi Miklošič nekdanji pi¬ semski jezik, kterega staroslovenščino zove, na čelo stavi, ker ima, dasiravno tudi vsem sedanjim slovanskim jezikom ni vir ali mati, vendar najstarjo obliko in najterduejše pravilo za vse, in se srne po pravici imenovati serce slo¬ vanskega jezikoslovstva. Da se slavni dr. Miklošič derži ravno tega reda, mu je glavni vzrok sorodstvo in bližnja podobnost vsakega današnjega slovanskega jezika z nekdanjim cerkvenim ali staroslovenskim jezikom. Da si tudi staroslovenščina ni mati vsem se¬ danjim slovanskim jezikom, je pa vendar mati dvema, in sicer našemu jeziku, ki ga Miklošič zove „novo-s!oven- skcga“ in bulgarščini. Tega se boš prepričal, ako sedanji slovenski jezik pri¬ merjaš z najstarejšim spisnim spomenikom slovanskim, ki mu pravimo brizinski rokopis. — Pisali so ga misijo¬ narji, ki so med letom 769 do leta 1000 keršansko vero oznanovali Slovencom karantanskim. — Dragoceni ti spo¬ meniki so se nam ohranili v prepisih iz 11. in 12. veka. — Brizinski rokopisi se jim pravi, ker so bili hranjeni v mestu Brizinu (Freisingen) na Bavarskem in še le po- zneje preneseni v Monakovo, kjer so bili najdeni v neki bukvarnici leta 1807. — Ta rokopis obsega tri od dveh različnih misijonarjev pisane odlomke, ki ima vsak svoj po¬ seben pravopis: 1) očitno spoved*), ki jo je srenja molila za duhovnikom; 2) homilijo o grehu in zveli¬ čanju; in 3) eno spovedno molitev. — Homilijo je neki sostavil Abraham Karantanski, briziriski škof od leta 957 do 994; una dva spisa sta pa , ako se sodi po jeziku, še starejša. Naš slavni rojak Jernej Kopitar je preimenitni ta rokopis natisniti dal v svojem: „Glagolita CIozianus“ ter ga učeno razložil. Še starejši ali saj toliko star je pa slovenski napis na vojvodskem stolu, ki stoji na Gosposvetskem polji blizo pol¬ drugo uro od Celovca na desni strani ceste. Kakor sploh zgodovinarji terdijo, sta stol in napis iz dobe lugu a, po¬ slednjega slovenskega vojvoda konec 8. stoletja. Še danda¬ našnji so brati sledeče besede: VERI MA SVETI VERI PRAVDO BraNY VDOVE. Novoslovenščina, govori Miklošič, ki se je nekdaj veliko dalje razprostirala, se še zdaj razteza tudi ne le po sedanjem Slovenskem (Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, Goriškem, Primorskem, Teržaškem), ampak tudi po Herva- škem zlasti po treh županijah, varaždinski, zagrebški in križevski, in brez dvoma tudi po zahodnem Ogerskem, po¬ sebno po županiji zaladski. — Sicer jo je po Hervaškem, po mestih že celo, serbščina mnogo spremenila; pa vendar je še zdaj celo govorica meščanov po omenjenih županijah bliže slovenščini kot serbščiui, torej Miklošič (zdaj tako imenovano) Horvaščiuo, ktero Habdelič v 17. stoletji še slo¬ venščino zove, v primerjavi z novoslovenščino razlaga. — Le kdor sedanjo slovenščino po tej širjavi dobro pozna, jo zna tudi prav primerjati z nekdanjo ali staroslovenščino in bode se prepričal, da je sedanja slovenščina v resnici prava in sicer perva, bulgarščina tudi sicer, pa še le druga hčerka preslavne stare slovenske matere, v kteri najdete svojo razlago. Kdor Slovanov koli hočeš svojega jezika temeljito iz¬ učiti se in seči mu do jedra, vedi, da se to ne more zgo¬ diti, ako v staroslovenščini ne iščeš jedra. In zares, ne najdemo slavnega jezikoslovca slovanskega, ki bi se ne bil napajal z zlato roso prestare matere Slave. Če pa vsakemu Slovanu velja, kolikanj bolj Slovencorn nam pervim njenim sinom, ki se po nji imenujemo Slovenci. Pač čudno, pa resnično je, da so bili nemili časi za nas Slovence; časi, kjer smo bili skorej zgubili to lepo svoje ime, za ktero, da se nam je rešilo, se je bilo veliko truditi in boriti nam. Čudno pa resnično je, da nam lepega našega starega imena še zdaj uekteri nočejo priznati ter nas še vedno Kranjce, Štajarce, Korošce, Goričane, Istri- jance kličejo in slovenski jezik kranjski, štajarski, koroški, istrijanski jezik imenujejo. Čudno pa resnično je, da je ime Slovenec nekterirn ljudem tern v peti! I Zakaj? ne vem. Iierž ko ne zato, ker od našega naroda, od našega jezika še toliko ne vejo, kot od kitajskega, za kterega jim je tudi skoroda več mar bilo kakor za našega. Ti pa, ljubi moj Slovenec! nikdar ne žabi, da si Slo¬ venec; nikdar se ne sramuj lepega svojega imena. Kdor sam sebe zaničuje, kdo ga zamore čislati in spoštovati? — *) Pač važni spomeniki ne le v jezikovem, temuč tudi verskem obziru Slovencorn nam katoliškim. Pis. Spoštuj tudi svojo staro mater, ki je tvoje prednike rodila in dojila, in še moči dovelj ima , tudi tebi dajati tečne je¬ zikoslovne hrane, tudi tebe še ogrevati z ljubeznijo do na¬ roda tvojega. Spoštuj svojo staro mater, zakaj le ona te veže s tvojimi sorodovinci, s tvojimi brati, z deveterimi slo¬ vanskimi narodi, brali te z osemdesetimi milijoni Slovanov! Dostojno spoštovanje ji boš pa skazal najbolj s tem, da se pridno in rad učiš staroslovenščine in hčerke njene no- voslovenšciue, pa tudi njene sestre še ktere. n. Prava ljubezen domovine in domorodnosti, slehernemu sveto dolžnost naklada, svojemu narodu po svoji moči ko¬ ristiti, torej tudi, pravim jez, v svojem jeziku popolnoma izobraziti se. — Da je namreč jezik glavni del narodnosti, mi ni treba dokazovati. Grozno malo boš koristil v duševni in telesni blagostan svojemu narodu, ako nisi zmožen, svoje vednosti, umetnosti in učenosti priobčiti narodu svojemu. Perva skerb pa ti bodi, bratom svojim po kervi in jeziku pripomoči k izobraženju, liki in omiki na višo stopnjo, po kteri vsi narodi hrepene in tudi morajo hrepeneti, ker je to namen, kterega je imel Stvarnik naš, ko je človeškemu sercu vlagal in sadil blaga čutila in drage zmožnosti, ki se dajejo blažiti in izobraževati dan za dnevom. Ne more se narodu našemu očitati, da ni imel in da tudi zdaj nima bistrih glav in blagih sere, ki so gorele in še gore bodi si za dušni, bodi si za telesni blagor naroda svojega. — Toda nemila osoda , ki je že zdavno narodnost našo tlačila, verige, ki so mili jezik naš vezale in vklepale, jim niso pripustile, narod svoj po njegovem duhu izobraže¬ vati. Učenosti, umetnosti in vednosti so imeli; jih priobčiti narodu, niso umeli, da ne rečem, niso smeli. — Slovenec, ki svojemu slovenskemu narodu dopoveduješ ali dopisuješ v kterem ptujem jeziku koli, podoben si očuhu, ki lačni deci svoji daje netečno jed, ktere ne more prekuhati in preba¬ viti njih želodec; vse drugač pa marljiva čbelica ravna, ki, kadar ji jame domače hrane primanjkovati, sicer tudi na ptuje polje, v ptuje gozde leta, nabirat sladkega soka; al ona ga potem na svojem domu sebi in družinici svoji pre¬ kuha v sladki med. Vsled cesarskega diploma, ki ga nam je prinesel 20. dan oktobra 1860, vsled cesarskih pisem, ki so zagledale 26. svečana 1861 beli dan; vsled cesarskega nagovora, s kterim so presvitli Cesar nagovorili deržavni zbor 1. maj- nika in vsled že večkrat s cesarsko besedo ponavljane ena¬ kopravnosti vseh narodov avstrijanskih : vsled vsega tega hoče in more enkrat tudi nam Slovencorn milejša in vese¬ lejša doba nastopiti. Kdo bo prezerl, da že mi imamo v tem obziru veselejše čase, kakor so jih imeli naši pomedi pred¬ niki? Vsaki narod naj se po svojem duhu naravno mika, s svojim mlekom pita. Kdor nam hoče dati ptujega boljšega, mu bomo iz celega serca hvaležni, ako nam ga ponudi v taki posodi, v ktero se zamore zajemati, to je, v domači besedi; le v nji sami se nam prekuha v tečni sok. Ali da ob kratkem rečem: Narodu svojemu boš na veke le koristil, ako mu v njegovem jeziku dopoveduješ, kar ti blago serce tvoje navdihuje ; Slovenec s ptujim je¬ zikom ozir omike boš koristil le nekterirn, ki so se izučili ptujega jezika, svojemu slovenskemu narodu pa le ptujec ostaneš. Omenjene resnice, akoravuo jasne kot beli dan, se mar¬ sikomu sicer še temne zde kot černa noč in nočejo jih pri¬ znati zlasti slovenskemu narodu ne. Toda, enkrat si bodo na postavni poti naravno pot prederle, naj se jim zdaj stavi še toliko zanjk. Torej Slovenec! ne čislaj le in samo ne spoštuj svojega jezika, ampak goji, širi, likaj, mikaj, množi in uči se ga rad in temeljito, da po njem postaneš zmožen, koristiti slovenskim svojim bratom. m. Ravno to dolžnost ti nakladajo ugovori, ki se jeziku našemu upirajo in obrekovanja in opravljanja, s kterimi se še vedno pita jezik naš. Poprašajmo: kaj zoper naš mili jezik govore in kdo so, ki govore? Zmed vseh ugovorov in obrekovanj zoper naš jezik, ki hočem jih nekoliko le pretresati, si naslednje odberem: 1. Slovenščina je še revna in neugodna. — Da koj spoznamo krivico, ki nam jo dela ta ugovor, le po¬ glejmo , od kod izvira ? Pregovor slovenski pravi: Pes, kadar laja, miži. Ravno tako obrekovavec to govori, kar res ni. — Prašam torej, kdo si, ki tako govoriš? — Ali znaš slovenski jezik? Kdor ga popolnoma zna, v ta rog trobil ne bo, ker ve, da zamore v njem vse dopovedati, kar ve in misli. In za kaj več jezika treba ni ! — Ako pa slo¬ venski ne znaš, bo tvoja sodba li zamogla resnična in pra¬ vična biti? — Ali ni veliko bliže na jeziku, reči: Ne jezik, le ti si v jeziku revež in neugodnež? — Nauči se poprej slovenski, pa popolnoma in temeljito, potem še le sodi. Do¬ kler tega ne storiš , le kakor slepec barve sodiš. — Kadar se ga pa izučiš, stavim sto na eno, da bo ta tvoja sodba drugačna od prejšne. 2. „S 1 o v e n s k a mati meje rodila, od mladih nog slovenski govorim, in vendar ne urnem po¬ stav slovenski danih, ki se mi donašajo 41 . Taka pritožba zoper naš jezik je bila že tolikrat brati; pisati so jo mogli le protivniki narodskih pravic, ker pri¬ stavljajo, da tako govori slovenski kmet in celo župani. — Al prašajmo kmeta kterega druzega naroda, kaj postava govori. Javalne vam bode vedil več povedati od sloven¬ skega; in če bo tudi vedil več ali vse povedati, kar po¬ stava govori, od kod to izvira? — Ali ne ravno le od tod, ker seje učil svojega jezika v šoli, in ne le poslušal, kako sta govorila njegov ded in oče. — Ako bi se bil slovenski kmet slovenski učil v šoli, bi postavo slovenski dano tudi raz¬ umel. Memo grede omenim pa, da postave niso ravno naj¬ bolj razumljive ; sicer bi ne teklo toliko pravd ravno med postavo-učenimi in sodniki. 3. Tudi sicer učeni malo razumejo, kar se jim (nekako novo-) slovensko dopoveduje; — od zopet na uho zadoni. — Prav ste djali, sicer učeni, to je, v vseh ali saj v veliko druzih rečeh učeni, le v jeziku slovenskem ne. Dobro vemo, da ima narod naš, kakor smo že rekli, inarsiktero bistro glavo in blago serce, in vendar slovenskega jezika ni učen; ali ne toliko njemu, nemili osodi gre graja. Napak in krivično pa je sklepati, da je slovenščina, kakor jo praviloma govorimo in pišemo, nov jezik, ker je tisti ne razumejo, ki se je nikdar učili niso. Da mešance, ki se je zlasti po ljubljanskih ulicah, skorej bi rekel, uko¬ reninila, ne pišemo, je resnica; ali nam pa more to pa¬ keten človek za zlo vzeti ? Bi li ta mešanca ne bila celo nov jezik, kteremu bi ne vedili še imena dati ? In ali je to nov jezik, od kterega smo skazali, da je 8 koz jezer let tako malo se spremenil, kakor morebiti no- beden na svetu? — Ako zdanji knjižni jezik nemški hočemo primerjati z njegovo staro materjo, se pač veče premembe kažejo. Kteri prost nemee bo razumel vsakdanjo molitev „očenaš“, ako mu ga nagovarjaš, kakor so ga molili za časa Karola velikega. Kolikega razlagovanja je treba, preden se razume naj¬ starejši nemški spomenik? Ali je to nov jezik, ki ga govori prosti kmet in raz¬ ume prosti kmet, da le ima potrebne zaumke ? Ako slovenščino po nemilih časih vrinjene ptujščine *) in napake čistimo, se nam li more očitati, da nov jezik slovensk govorimo ali učimo ? 4. Saj tega nam ne boste tajili, „da vedno nove be¬ sede kujete' 4 , se zopet drugi protivniki našega jezika glase! Zgodovina vseh narodov nam skazuje , da z narodovo omiko štric omikuje se tudi njegov jezik; zakaj nove reči, ki jih poznavamo, nova opravila, ki jih delamo, novi za- umki, ki jih dobivamo , tudi novih besed zahtevajo. Kakor vede rastejo in se širijo, tako raste in širja se tudi jezik. Gotovo na svetu ni jezika, ki ga je govoril neomikan narod in bi zadostil bil narodu tudi potem, ko se je na višo stopnjo povzdignil v omiki; nasproti pa tudi ni omikanega naroda, čigar jezik ni omikan. Narodova in jezikova omika ste si vedno za petami. To resnico , ki mi je menda pameten človek ne more ovreči, si dobro zapomnite, ki nam očitaje pravite, da vedno nove besede kujemo. Pač čudno: na eni strani nam revšino očitate, na eni nam pa nočete dopustiti, iz revšine si pomagati! Da smo si že marsiktero novo besedo izkovali in jo bomo še, kar nič ne tajimo in nam tudi treba ni tajiti; toda vprašam vas: kteri omikan narod jih ni koval in jih vedno še ne kuje? Da jih le fc v narodovem duhu kuje! Ako pa noče kovati novih, si pa ptujih izposojuje. Pošteni nam sosedje Nemci, ki menda čez 30.000 dovzetih ptujk v svojem jeziku štejejo, nam jo bodo gotovo poterdiii. Kakor vsi narodi, ravnamo tudi mi Slovenci. Za novo reč, za nov zaurnek ali nove besede iščemo ali si jo pri kom izposojujemo. Novo skovana slovenska beseda mora biti taka , da je ali koj ali pa kmalo in lahko razumljiva celemu narodu, ker sme izpeljana biti le iz ktere že znane slovenske ko¬ renine. Ptujci, kterih jezik ni gibčen kakor naš slovenski, sicer tega ne morejo razumeti, Slovenec pa se tega vsak lahko prepriča, da le eno skovano besedo premišljuje in opazuje. Da marsiktero novo besedo skujemo, je tedaj res; ali kaj izhaja iz te opravičene resnice? — Edino to, kar sem že večkrat djal: Slovenec, rad in temeljito se uči svo¬ jega maternega jezika, da prešineš njegovo jedro in se ne dotikaš le lupine, da bodeš znal v slovenskem duhu kovati besed slovenskemu jeziku in zamogel nove reči in nove zaumke priobčiti bratom svojim. Zastran izposoj e vanja pa se deržimo naslednjega pravila: Bodimo enaki marljivi in razumni čbelici, ki naj¬ prej cvetlicam in rastlinam sploh na domačem vertu sebi po¬ trebni sok poserka, potem si ga gre še le iskat na ptuje ; ali da naravnost rečem, še le kadar si drugač ne moremo preskerbeti besed potrebnih, si ptujk izposojujmo in še le takrat ptujke jemljimo med domače. *) Nemščine ali italijanščine, ki so se ju navsoli dotični mejaši in slasti mestjani. Da to pravico tudi mi imamo , in ne le drugi narodi, mi bo očital le tisti, kteremu ni nič po volji, karkoli Slo¬ venci mi počnemo. Edino to bi jim bilo morebiti všeč, da bi se mi odpovedali narodnosti svoji! To pa mi bo mogel slehern, ki dobro slovenski zna, poterditi, da se poredkoma znajdemo v taki sili. 5. „0 h o, ravno toje, kar miimamo pred očmi ali nam morete tajiti, da imate veliko bulgar- skih, hervaških, serbskih, čeških, poljskih in celo rus ovskih besed v jeziku svojem ?“ Tako slišim ugovarjati nam. Da imamo veliko veliko besed, ki jih imajo tudi drugi slovanski narodi, kar nič ne tajimo, se le še s tem ponašamo. To tajiti bi zamogel, kdor sorodstva med Slovani ne pozna. Al ravno s tem pa kaže, da slovenščini še do lupine ni prišel; pa vendar hoče viši sodnik biti in pravico imeti, k smerti obsoditi revno mlado hčer stare slovenske matere. Tukaj je pa še naslednje omeniti: Marsikaj jih je med nami , ki slovenski govore in vendar ojstro sodijo o ptuj- stvu naših slovenskih besed. Po ljubljanskem slovenskem govoru slovenščina ni soditi. Ljubljančanom sicer hvala in slava gre, da imajo lepo izreko , da besed ne pretegujejo in ne zategujejo in zlogov ne požirajo. Ali da popolnoma čisto slovenščino govore, še niso bili nikjer pohvaljeni. Dobe se Slovenci, kterim je koj vsaka serbska , češka ali celo rusovska, ki se govori unkraj Šiške ali Lavrice, onkraj Udmata ali Viča. — Slovenci, nikar tako! Bodi nam ljuba in draga beseda, ljub in drag pregovor, naj si že raste kjerkoli, da le na slovenski zemlji poganja iz slavenske korenine; bodi si pod Triglavom ali Snežnikom, pod Korenom ali Gorjanci, pod Mangartom (Babjem zobom) ali Grintov- com, pod Blegašem ali Nanosom, pod Krimom ali Kumom ali Učko; takraj Ljubelja ali, unkraj ; — ob Savi, Savini, Dravi ali Muri, ob Idrici, Soči, Reki ali Kopi, ob Bistricah, Kokri, Sori, Kerki ali Pivki; na hribih ali dolinah, na vi¬ šinah ali nižavah, na gričih ali planjavah, na suhem ali bo morji, na kamninah (Krasu) ali melinah; — na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem, Goriškem, Teržaškem ali Primorskem, po mestih, tergih ali vaseh. 6. Še enega očitanja morem omeniti, ki nam ga delajo sosedje naši Lahi ali Nemci. Očitajo nam, ki se omiki na ptuji podlagi upiramo, da smo nehvaležni, ker smo le po njih in od njih prejeli omiko, kolikor je imamo. — Koliko resnice je v očitanji tem, ne bom pre¬ iskavah Rečem le naslednje: Da smo vam blaženi sosedje Lahi in Nemci za mar¬ sikaj hvaležnosti dolžni, ne bom preziral. Saj vem, da so vaši misijonarji Slovencom nam po zahodnih in se¬ vernih krajih najdražji dar — sveti evangeli ®) prinesli, ki smo ga do zdaj vedno nepopačenega ohranili in ga vedno hočemo hraniti. Za ta dar severnim bratom našim prinesen vam vsi Slovenci večno hvalo dajemo. — Tudi za omiko, ki nam je po vas došla, vam hvalo vemo. Toda vprašam vas : Ali ste vi sami iz sebe dosegli stopnjo omike in izobraženja, na kteri stojite dan današnji? Ali je niste pili in serkali pri ptujih narodih ? — Ali vam je gerška, rimska, francozka ali omika kterega naroda koli celo ne¬ znana ostala? — Nikar ne mislite, da vam to očitamo! Nikakor ne, saj nam je znan naravni zakon, da vsaka ved¬ nost, umetnost in učenost, .ki jo znajde človeški duh, je lastina vseh duhov človeških, ki si jo vedo in znajo pri- *_) Se ve da v slovenskem'jeziku, in ne v svojem. občiti enako marljivi čbelici, ki sok, kterega je nabrala na ptujem polji, travniku in gojzdu in ptujim cvetličicam in rastlinam izserkala, v domačo jed prebavi in prekuha, v presladki med na svojem domu. Mislim pa tudi, da spol- nujeta laški in nemški narod le dolžnost, ktero jima ravno hvaležnost za marsiktero ptujo vedo in umetnost naklada, kadar s svojo omiko napajata ali hranita kteri ptuj narod koli. Še eno vprašanje imam do teh, ki nam svojo omiko očitajo. Ali bi se bili vi v ptujem jeziku kdaj povzdignili do stopnje, na kteri zdaj stojite ? — Ravno tako mislimo tudi mi, da vas nikdar ne moremo doseči, ako se narodu našemu vedno dopovedujejo vede in umetnosti le v ptujem jeziku. Prederznemo se še celo izgovoriti, da bi gotovo tudi mi zdaj na viši stopnji omike in izobraženja stali, ako bi se bili že dozdaj po naravni poti, na narodni podlagi, kakor vi, mikali in izobraževali. Kaj zopet iz teh očitanj izhaja ? — Že v drugo in tretje izgovorjena dolžnost za vsacega Slovenca, ki hoče biti pravi domorodec: Slovenec! rad in temeljito se uči svojega maternega jezika, da zamoreš po svoji moči , po svojem stanu, po svojih zadevah pomagati na višo stopnjo omike in izobraženja svojemu slovenskemu narodu! IV. Iz vsega, kar sem dozdaj ob kratkem le govoril, — marsikaj bi se dalo tudi še povedati iz djanskega živ¬ ljenja , — res za vsacega Slovenca, ki hoče biti pravi do¬ morodec in resničen djansk prijatel naroda svojega, očitna dolžnost izhaja, z vso močjo poprijeti se jezika maternega, ter se ga temeljito naučiti. Nikdo pa nikar ne misli, da svoj jezik temeljito znaš, ako le rabiti veš oblike njegove. — Oblike vsakoršnega je¬ zika, kakor so tudi govoru potrebne, nikakor niso najpo- glavitniši njegov del; zadostujejo le vsakdanjemu človeku. Jezikoznanci, ki si morejo prizadevati prešiniti jezikov duh, še po vse kaj druzem poprašujejo; oni temelje njegove preiskujejo in jedra njegovega iščejo. Jezikov temelj so glasovi, ki se stikajo v besede, in besede, ki se vežejo v stavke ali izreke. Le on, ki popolnoma pozna glasove kakega jezika, si bo svest, zakaj te ali te oblike pra¬ viloma rabi, kako so se današnje oblike izrazile v jeziku. Učenim jezikoslovcom skorej vse nepravilnosti zginujejo, ki tem, ki so le oblikarji, glavo belijo. Le on, ki pozna naravne pravila, po kterih si narod sklada in vverstuje misli, bo zamogel spoznati, kako se naj tudi besede vežejo v stavke ali izreke, in izreke v cele govore, da so po in v duhu narodskem. Kdor nimaš tega znanja, se še ne prištevaj jeziko¬ slovcom , akoravno oblike jezikove popolnoma poznaš in rabiti veš. In ravno z namenom, k temeljitejemu izučenju milega našega slovenskega jezika trohico po svoji moči pripomoči zlasti slovenski šolski mladeži, in k upu veselejše prihod¬ nosti našemu slovenskemu narodu, je spisan nauk, ki ime nosi: „o glasoslovji s 1 o ven s k e ga j e z i ka.“ Posnet je ta nauk večidel po izverstni: „VergIeichende Grammatik aller slavischen Sprachen. I. Band. Wien 1852S ktero je spisal domorodec naš dr. Fr. Miklošič, ki mu bodo čast in slava na veke peli hvaležni Slovenci in go¬ tovo tudi drugi Slovani vsi za vsa njegova slavna dela slovanskemu slovstvu v prid. Glasoslovje slovenskega jezika. (Posneto po dr. Fr. Miklosič-evi „VergIeichende Grammatik der slavisclien Sprachen“, I. Band. Wien 1852.) -cOO^OOo- _Plasoslovje slovenskega jezika nas uči spoznavati, , kteri in kakošni so glasovi njegovi, in po kterih Opravilih jih slovenski narod veže in strinja, da ? so zlogi in besede lahko izrekljivi in ušesom pri¬ jetni, t. j. da so lepo- ali blagoglasni. I. A. Htere glasove slovenski jezik ima in s kterimi čerkami ali pismeni jih zaznamnja? Vsaki govor, tedej tudi slovenski je zložen iz stavkov, stavki se skladajo iz besedi, besede iz zlogov in zlogi iz čerk ali pismen. Stavek je misel, ki jo komu z besedami raz¬ odeval, kar storiš le z eno besedo, ali z večimi. Beseda je zaumen, kterega komu z glasom ali z glasovi naznanuješ; beseda ima ali le en zlog, ali jih ima več. Besede so ali korenike, rastlike ali sestavljenke. Korenike so, ki niso iz nobene besede zrastle; ktere se pa iz njih zraščajo, rastlike imenujemo: uk, učiti, učitelj, učnik, učenec, učenica, učenka, učenje, uče¬ nost i. t. d. Sestavljenke pa tistim pravimo, ki so zložene iz dveh besed: na-uk, pod-uk i. t. d. Zlogi so deli besedi in se zlagajo iz čerk ali pismen, t.j. iz pisanih znaminj za posamesne glasove. Vse čerke, ki jih ima kteri jezik koli, se ime¬ nujejo: abeceda, staroslovenski pa: azbuka. Kolikor temeljitih glasov, toliko čerk slovenski jezik ima. Jezika, v kterem bi imel vsak nar na- tančniši glas svojo čerko, na svetu ni. Slovenci imamo 24 glavnih glasov, tedej tudi 24 čerk, in sicer: a, b, c, č, d, e, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r ? s, š, t, u, v, z, ž. — V naši abecedi sicer še eno čerko nahajamo po slovnicah; toda ni slovenska, ker slovenec ne pozna njenega glasu. Treba nam je je pa v abecedi, ker se je v vsih ptujih besedah ne moremo ogniti; in ta je: f. Ker se glasoslovje našega jezika ne dd popolnama in temeljito razumeti, ako se vedno ne stika in ne pri¬ merja s staroslovensko svojo materjo, bomo, kadar se nam bode potrebno zdelo, na staroslovenščino skli- covali se. Torej tukej tudi staroslovenska, ali prav za prav cirolova pismena pristavimo z njihovimi imeni in s pomenom, ki ga ima vsaka v naši latinski abecedi. So pa naslednja: B. Mako glasove in čerke delimo? Cerke po glasu, kterega pomenjajo, razpadajo na glasnice in tihnice, ki jih navadniše seglasnice ime¬ nujemo. — 1 * 4 Glasnice so: a, e, i, o, (r), u, in se tako ime¬ nujejo , ker se same za se že glase; vse druge čerke se pa zložno in jasno le s pomočjo glasnic dajejo izgovarjati, od tod njihovo ime seglasnice; same za se se le zamolklo ali tihoma dajo izgovarjati, od tod drugo ime tihnice. Staroslovenščina pa šteje naslednje glasnice: A, E, H, O, A, P; A, /K, 'b, M, 1», Oy. Med njimi najdemo torej dve, ki ste nam zdaj le tihnici, namreč A in P. Nekteri slovani so si ji glasnici obderžali, torej ne pred njima, ne za njima ne pišejo glasnice e; p. srce, držati, rdeč, rž, rjav; vik, — pln, tlst, stlp. Mi slovenci pa pišemo: serce, deržati, erdeč, rež, erjav; volk, poln, tolst, stolp; torej smo glasniso l v zlog ol, glasnico r pa v zlog er ali ru povzdignili ali stopnjali. Ne bi bilo napak, da se saj glasnice r zopet do dobrega poprimemo ; glasnice l pa menda ne bomo nikdar več obudili v življenje. Glasnice delimo v ter de in mehke, ali: Široke in ozke {tesne); široke so nam: a, u, r, o; tesne pa: e in i. Glasnice ali čisto in polno, ali pa le zamolklo in na pol izgovarjamo; od tod jih tudi delimo: vpolno- glasne in pologlasne. Kjer glasnico le na pol izgo¬ varjamo, namest nje navadno pišemo e, reje i. V staroslovenščini razpadajo pa na enojne in se¬ stavljene, kterim dvoglasnice pravimo; tem prištevamo : k in Oy? unim pa vse druge; — na terde: A, O, hi. 1»: in mehke: E, II. A , 'E, 1»; — na čiste: A, E, H, O, A, P; skaljene: A in 7K; kali jih pa to, da so jih skoz nos izgovarjali in jim torej n družili. — Enojne pa zopet na močne in oslabljene; — močne: A, E, H, O, A, P, A, ~rf \: oslabljene pa: "E, 1». Dvoglasnic slovenci zdaj nimamo, ako nočemo tako imenovati glasnice e, ktero kakor ie ali ej izgo¬ varjamo. Glede staroslovenščine še ene verste glasnic ome¬ njamo, namreč sestavljenih, ktere jotirane imenujemo, ker se s čerko j vežejo, ki se ali pred nje stavi ali za njimi glasi; te so: ja, je, ji, jo, ju, jo, je a j, e J> \j 7 oj, uj, — ej. • Seglasnice pa v stari in novi slovenščini ali po udih, s kterimi jih zlasti izgovarjamo, ali po njih glasu delimo. a) Po udih razpadajo : 1. v jezične, 1, n, r, j, lj, nj, rj; — imenujemo jih tudi: gibčine; 2. v zobne: d, t; — 3. v ustnične: b, m, p, v, f; — 4. v goltne: g, h, k; — 5. siskajoče ali sikavce: c, s, z; — 6. šumeče: č, š, ž; — ker jih zlasti ali s pomočjo jezika, zob, ustnic, golta, ali pa siskajoče in šumeče izrekujemo. h) Po glasu ločimo seglasnice: 1. v terde, ki se čversto, in 2. v mehke, ki se rahlo glase ; tem prištevamo jezične 1, n, r, lj, nj, rj; unim vse druge. C. 0 lepoglasji. Le malo jezikov je menda, ki bi v lepoglasji prekosili slovenskega, zlasti kadar natanko izgovarjamo vse glasove, kolikor jih pišemo. Besede naše so ali korenike, ali rastlike ali pa sestavljenke. Korenike same na sebi kakor so, so zgol lepoglasne; rastlike, ki jih iz korenik izpeljujemo, in sestavljenke, ki jih iz dveh besedi skladamo, bi marskterekrat bile nekako okorne, terde, težko izrek¬ ljive , ako bi jih tako ohranili, kakor so zrastle ali sestavile se. — Kako si jih pa že vsak priprosti Slo¬ venec prenaredi, oteše, kar je okornega, kar je terdega, zmehča, kar je predolgega, prikrati, da postane be¬ seda ustom lahko izrekljiva in ušesom lepoglasna, naj nam naslednja splošna pravila povedo, ki so po¬ sneta iz jezika samega: I. Za lepoglasja voljo se glasovi mnogotero spreminjajo. 1. Glasnice se v glasnice prelivajo, in sicer ali se zvikšujejo ali pa na svojem glasu oslabujejo. — Zvikšal ali povzdignil se je glas, kadar mesto mehkega terjega, mesto oskega širjega, za lahkega težjega govorimo : kriti, krov, — kujem, kovati, — nesti, nositi ,— slišati, sluh; — oslabi pa glas takrat, kadar se nasproti terdi v mečje, široki v ožje, težki v mečje prelijejo: vzemi, vzamem, — dihati, duh. 2. Seglasnice se v seglasnice spreminjajo in sicer: zobne in goltne v sikavce ali šumeče, sikavce v šumeče: posvetiti, posvečen, — dolg, dolzega, dol¬ žina, — suh, suhega, suša, — pek, peci, pečem, — obraziti, obrazen, — nositi, nošen, noša, — serce, serčen, — ptica, ptičje, mehek = mekek, lahek - lagek, noht, nohet = noget; — bramba (bran). II. Za lepoglasja voljo Slovenec kaj nerad besedo z glasnico začenja; ptujkam, ki jih je v svoj jezik H 'el, in tudi domačim seglasnico rad pred- ja: abelko = jabelko, — agnje = jagnje, —- apno = vapno, — eden = jeden, — avor = javor. III. Za lepoglasja voljo dveh glasnic -zapored nikdar ne stavimo; torej koreniki, ki se z glasnico kon¬ čava, ne pridevamo končnic, ki se z glasnico pričenjajo, ako jih pa vender pristavimo, si za lepoglasje takole poskerbimo: a) da med odperte zloge, t. j. med glasnici, ki se zapored snidete, seglasnico vtaknemo; v ta namen nam služijo: j, v, d, n; in sicer j, v, d, kadar besede iz besed speljujemo, n pa, kadar besede z besedami sestavljamo s predlogama ■ s in u, ki so ji v stari slovenščini pisali: Ch in Bl» in sta torej zloga bila, kakor v pisavi slav¬ nega Metelko-ta 3a in va. Naslednji zgledi naj 5 to bolj zjasnijo: da-ati = dajati, — pi-ati = pi- jati, — bi-ti = bijati, — ve-ern = vejem, — po-em - pojem, — ku-em s kujem; — pozna-ati = pozna¬ vati, — spa-ati = spavati, — sta-iti = staviti, — de-ati - devati, — pe-ati = pevati, — li-ati - li- rati, — bi-ti = bivati, — obu-ati = obuvati; — i-em - idem, — bo-em - bodem; — vTa-iti = vniti, — st-iti - sniti, — vla,eti = vneti, — sli-em = snem, Pri zaimenu tretje osebe možkega spola se je velika napaka vrinila v naš jezik. Komur zdaj on pravimo, so mu naši dedje i rekli: To besedo so tako le pregibovali: i, jega, jemu, jili, jim i. t. d. zdaj pa: on, njega, njemu, njih, njim, zadnje dve tudi še: jih, jim: pristavljamo torej te besedi seglasnico n, kar se ne da z ničesom opravičiti ali zagovarjati, kakor le z navado, ki se je pa že tako splošno vko- reninila, da je menda ne bomo več odpravili. Misliti, da n izhaja od besede on, je napak. V to napako je pisatelje morebiti zapeljalo pravilo staro¬ slovensko, ki se ga še dandanašnji deržimo , namreč, da se zaimenu i vselej takrat n pristavlja, kadar pred-nj stopi predlog le enega zloga: od njega, k njemu, va-nj pred-nj, pri njem i. t. d. namesto: od jega, k jemu, vari, pred-ijpred-i se še sliši po nekterih krajih dolenskih), pri jem i. t. d. Tudi besedama: noter, nedra je n predstavljen; glasili ste se: 7i\TPI», IA, (IMS. b) da korenično glasnico razvežemo, in sicer u = ov, ki so jo stari vselej z dvema čerkama pisali OS’: kupu-ati = kupov -ati ,— ku-ati - kov-ati, — rju = rjov-em, — slu-eti = slov-eti, — zu-em = zov-em, — snu-ati = snov-ati. c) V ptujih besedah, kadar jih vdomačimo, dvo¬ glasnika: au, ai skerčimo, t. j. u v v in iv j pre¬ lijemo : august = avgust, laurentius - lavrenc ; Mainz = Majne. Glasnica i se skerči v j tudi v domačih bese¬ dah, kadar bi imeli pisati: ai, ei, ii, ui: naide = najde, preide = prejde, podertii = podertij, uide = ujde. V vseh sestavljenkah, zlasti z predlogi do, za, po in nikavnico ne, se dveh glasnic zapored pa vender ne moremo ogniti: zaime, pooblastiti, neumen i. t. d. 11. Za lepoglasja voljo besedi z dvema terdima se¬ fi lasnicama ne začenjamo, pa tudi ne -zadergujemo; kadar bi se imeli ali pri speljevanji ali skladanji ali sklanjanji dve seglasnici, ali še več se jih sniti, med nje glasnico vtaknemo, in sicer veči¬ del e, včasih e ali a (kakor hočemo), reje o: sznaniti - seznaniti = soznaniti, — lohk = lahek - lo - hak, — tezk = težek = težak, — boln = bolen = bolan, — serčn = ser Sen = ser San; — svedr = sveder, — vetr s veter, — kamn = kamen, — okn = oken, — sestr = sester, — komr = komor. t. Za lepoglasja voljo besede kratimo , da ali le glas¬ nice, ali le seglasnice izpahujemo; ali pa spah- njena glasnica še seglasnico seboj potegne: dober, dobra, kamen = kamna, zlo - zelo; že - vže - uže, djati - dejati, razmem = razumem; — kaniti - kapniti, stisniti - stiskniti; — bati = boj ati, stati- stojati, pas = poj as, zec = zajec, bom = bodem, pal = padel, mel - metel, cvel = cvetel, zajterk - zajuterk, Sem - hočem, gospa - gospoja, nagrad- vinograd, zdenec - studenec, ros - rovaš. Opomin: beseda bojan se po Dolenjskem še v naslednjih lastnih imenih nahaja: bojanja vas, bojanji verh. VI. Za lepoglasja voljo seglasnice vtikamo v besede, da terdo izreko zmehčamo: gibljem - gibam, spremljen = spremien, lovljen = lovien; — skubsti- skubti, zebsti = zebti. VIL Za lepoglasja voljo seglasnice prestavljamo: smejn - semen, Žlica - Ižica, čebela = Sela - Smela = bečela, repetnica = perotnica, kropiva - kopriva, žmim - mežim, gomila = mogila, puška s puksa. VIII. Za lepoglasja voljo se clo še besede besedam uklanjajo in sicer : a) predloga s in i:: s stricom, z dedom, s perstom, z bratom, z vervjo, s hriba, z griča, s konja; — h konju, h kolesu, h griču, k vozu, k lini, k meni; — b) predlog vz pogostoma v zgublja: zrok = vzrok, zdigniti, vzdigniti, zhajati - vzhajati (shajati); c) latinska beseda sanct se naslednji vklanja in se glasi ali: šent ali le š: sardctMichael=Sent mihel = Šmihel; — sankta Maria = Šmarij a; — sankt Vid - Šent-vid. D. 0 giasnienem stopnjanji. a) sploh. Le tisto drevo na visoko in na široko čversto raste, ki ima zdrave in čverste korenine. Kolikor bolj na globoko in široko, vertnarji pravijo, se rasprosti- rajo korenine, toliko višje in širje drevo zraste. Kolikor težjo pezo nosijo, toliko močneje se morejo vkoreniniti. Drevesna rast je besednemu razraščanju podobna. V ta namen je tudi slovenskim besednim korenikam lastno, da se, kadar iz njih besede izpeljujemo, njeni glasovi širijo in globoče, t-j. namesto ozkih in lahkih se širje in pezneje glasnice vstavljajo, kar glasnišno stopnjanje v slovnici imenujemo. Glasnice namreč niso vse enake peze. Pravili, kar tiče tehtnost glasnic, ste sploh naslednji: 1) Glasnice, ki jih zategujemo, so tehtniše inpeznejše od glasnic, ktere predtegujemo, t. j. urno izgo¬ varjamo. 2Jk£>irje glasnice so peznejše od ožjih. * Vsled teh pravil, začenši pri nar peznejši, glas¬ nice stavimo v naslednjo versto: a, 6;— o, u, e, e, i, 1, r. b) posamesno. 1) Glasnici a in 6 ste nar peznejši, torej se ne daste stopnjati. 2. Glasnica o svoj glas v glasnico a povzdiguje: stvar, kraj, pomakati, pohajati, naslanjati, naganjati, ponavljati, napajati i. t. d. 3. Glasnico u stopnjam o v zlog av ali ov: slava, sla¬ viti, plavati, plaviti, trava; — kov i. t. d. 4. Glasnica e svoj glas zvišuje : a) v o: grob, plot, brod, tok, osoba (oseba), i. t. d. b) ve: pretepati ogrebati,^pometati, opekati i. t. d. 6 5. Glasnica i se stopnjaje zvikšuje: a) v oj: loj, boj, gnoj, roj,pokoj, napoj,povoj i. t. d. b) v e ali e: venec, posevati i. t. d. c) v av, va, ov: kadar za tl stoji: zabaviti; kvas (kis); — krov, rov i. t. d. 6. Glasnici l in r stopnjamo: a) v al, la ; — ar, ra: politi, malen, tlaka, oblak; — parati, žar, žarek, smrad, mraz, mrak i. t. d. b) v ol; — or, ro: molj, stol,pol, koljem, poljem; — boriti se, zbor, podpora, zor, mor; grom i.t. d. c) v el, le; — er, re: postelja, meljem, plezati, rnleste, vleci; — pero, berem, perem, mer jem; čreda,, kres i. t. d. d) v il, li; ir ri: postiljati,pošiljati; preklinjati; — tir, vir, bir, pezdir, požirati, umirati; pogri¬ njati, zgrinjati i. t. d. 7. Glasnica e (A ) se stopnja v 6 (3*): trositi, tožiti (teg), jok (jek), moliti (met), moka (mek, mekek = mehek), jastrob = jastreb i. t. d. 8. Glasnici 1 » in 1 » se stopnjate: a) v o: zvon, spone, 3181*11, HI*II: b) vi: umikati, stikati, zažigati, opominjati, raz- pinjati; c) v e: oŽemati, meniti, razpenjati. II. Glasovi in njih znaminja, pismena ali cerke v posamesno. A. 0 glasnicah. 1. Glasnica a, A. 1. Vsled II. lepoglasjega pravila z glasnico a neradi besedo začenjamo, naslednje besede le so či¬ stim a v navadi: ako, ali, ampak; apno, edun, oklo; toda tudi zadnjim trem sicer ne sploh, pa vender v veliko krajih seglasnico v ali j predstavljajo ter v apno, jelun, jeklo govore. 2. Kjer so stari slovenci A imeli, smo večidel tudi mi ohranili a; — sicer pa a še govorimo: a) za t, L: mah, sanja, lan; — ogerski slo¬ venci še: meh, senja, len govore. — Sploh pa je v navadi govoriti: bolen ali bolan, lohek ali lokah, sladek ali sladak, tenek ali tenak, močen ali močan, strašen ali straŠan i. t. d. — V besedi: čast seje glasnica a mesto e sploh vkoreninila, vender pa je terpivni priložaj glagola častiti svojo staro podobo ravno tako sploh ohranil, ker ČeŠčen, čeŠČenje govorimo ; — slovenci za- hodnjih krajev govorimo ta, vshodnji pa pišejo in zrekajo te, kar so stari Tt pisali. b) V nekterih besedah a rabimo za t: jačmen, pa tudi še: ječmen, žabec, prijati = UPIH A Til, za¬ četi = 3AMATII. 3. V ptujkah a, kadar nima naglasa, sploh o izre¬ kamo in pišemo: koleda - calendae, karizma - quadragesima, opat = abbas, omara = armarium, oltar - altare, pogan - paganus. 4. V nekterih besedah nam je na voljo dano, v korenikah izgovarjati a ali e: brasno, bresno; pr ase, preše; prašeč, prešeČ; krabulica, krebu- lica; prača, prečka. 5. Včasi a na glasu oslabi in ga le na pol ali za¬ molklo izgovarjamo: dalj = delj. 2. O glasnici e. E. 1. Vsled II. lepoglasjega pravila glasnico e iz za¬ četka le v eni sami besedi nahajamo, in sicer ravno v besedi: eden, en; da tudi v besedah, ki se iz nje izpeljujejo ali z njo sestavljajo, se ve da. — Kdor piše: erdec, erja, erjav, erž, ali pa rudeč, ruja, mijav, re« namesto: rdeč, rja, rjav, rž, kaže, da glasnici r več ne prizna glasnične veljave. 2. Glasnica e ima takšen glas, kakoršnega je imel cirilov E ; p. pletem = IMETEM. 3. Ogerski slovenci e tudi govore za cirilov t, G: len, senja, meh. 4. Za cirilov A zdaj e izrekujemo, ki se pa glasi, kakor bi se nekoliko glasnice i slišale pred njim: svet (CE J T, heilig); le po tem glasu ločimo to besedo od besede: svet (CBIiTh, Welt), v kteri se hoče i za e slišati = svejt. 5. Za cirilovo dvoglasnico 'E govorimo e, za kterim se zlasti po južnem in vshodnem slovenskem/ glasi: vem = BEM, beseda, kreg, vek, dleto i. t. d. 6. Glasnica e se pogostoma le na pol izrekuje, ali kakor pravimo, na svojem glasu oslabi; imenu¬ jemo jo takrat pologlasnico enako cirilovi T>. Stavimo jo tudi tako v začetku, kakor konec besedi, kjer bi se imelo po dvoje, troje, ali več terdih seglasnic sniti; slovenske besede se namreč vsled IV. lepoglasjega pravila ne smejo z dvema terdima seglasnicama ne začenjati in ne končavati: dober, rekel, nesel, sveder; igel, sester, oken; — sešiti, segnati, zežgati, segreti, seznaniti, sesta- viti. — (Nekteri pisatelji pišejo : soŠiti, sognati, sožgati, sogreti, soznaniti, sostaviti, torej mesto e vtikajo o). Pologlasnico e ranjki Metelko z lastno čerko za- znamljuje (s) ter jo pregibljivo imenuje, ker se v končnicah izpahuje, kadar se jim glasnica pri- dene: dobri, rekla, nesli, svedra, igla, sestra, okno. — Prepogosto jo je pa slavni mož stavil? zlasti jo clo treba ni pristavljati čerki r: srce, smrt, ne pa serce = s srce, smert = smsrt. — ] dokaz, da je tem in enačim besedam treba ni? ker je ne izrekujemo, pišejo nekteri: serce, smert, Čemu to? Boljše je pač, da e izpahnemo. 7 7. Glasnica e nam je v nekterih besedah clo sploh odpadla, in sicer v zlogu re za staroslovenski 4KE: kar = KAHJE, kdor - KTOJKE, Ur = TEJKE, blagor = Ii.IAEOJKE; vender se pa še sliši: vre = OVilill. nikomre, torej = TOJKE. 3. O glasnici i, II, 'El. 1. Tudi glasnici i, kadar besedo začenja, radi pred¬ stavljamo seglasnico, in sicer j, ktera se ji nar bolj prilega: j igla, jigra, jiskati, jin, toda pi¬ šemo le: igla, igra, iskati, in. 2. Glas i je, kar ste cirolovi: II, El: piti = IIIITII, misel = MEICE.T, kri KPE1 (kerv). Cirkev - 15PEKEBI* je nemški besedi: „Kirche“ podobniši, kakor cerkev, kakor zdaj sploh pišemo. 3. Glasnico i kterekrat spahujemo, kjer bi jo imeli prav za prav pisati: sj'ati - sijati, otmem = otimem. 4. O glasnici o, 7t\- Z glasnico o troje glasov strinjamo v govoru; ozkega, srednjega ali navadnega in pa širokega, in tudi v pisavi vsakega drugači zaznamljamo, namreč: za navadnjega pišemo o, za ozkega 6, za širocega b. — o pa o sta = O, o pa » 7i\. Da troji glas, ki ga glasnica o ima, natančniše ločimo, ga tudi natančniše popišem. Glasnico, ktero kakor nemci sploh svoj o izgo¬ varjamo, navadno ali srednjo imenujemo in zanjo pišemo o: potem, od; — zraven tega glasu imamo Slo¬ venci glas o, ki se v izreki glasu m bliža, ki se torej višje v ustih izgovarja, od tod ga tudi imenujemo visocega; za ta glas pišemo d: bodem (bom);— potem pa tudi še imamo glas o, kterega tako izrekamo, da v glasu a zatone, in da oa le en glas daste; za ta glas pišemo: d, Metelko pa: ffl: bodem, voda, kakor da bi pisali: boadem, voada, ali po francozki: boidem, void. Ta glas pa imenujemo tudi globocega, ker ga skorej na ustnem dnu izgovarjamo. 1. Pri glasnici o II. lepoglasje pravilo nar manj veljave zadobiva in z njo že več besedi začenjamo. Po nekterih krajih ji pa tudi seglasnico in sicer v predstavljajo: vogenj, vogelj, vorati i ogenj, ogelj, orati; v pisanji ta izreka veljave zadobila ni nikjer. 2. Glasnico o kakor tudi glasnico e med terde se- glasnice vtikamo, da izreko zmehčamo: sozuti ali sezuti - szuti, soglasnica ali seglasnica = sglasnica, soznaniti ali seznaniti = sznaniti i. t. d. B. Tudi glasnico o v zlogih, ki nimajo naglasa, le na pol izgovarjamo: kupovati, kamor, preroko¬ vati i. t. d. 4. Glasnico o in d od d v izreki le vselej dobro ločimo, zlasti pri glagolih, ker nam d kaže 3. osebo edinobroja sedanjega časa, 6 pa 2. osebo edino- broja v velivniku: prdsi, prosi; govori, govori; moli, moli; hodi, hodi i. t. d. 5. O glasnici u, O.V, BE, BI*. 1. Vsled II. lepoglasjega pravila tudi s to glasnico neradi besede začenjamo; predstavljamo ji veči¬ del v, reje j: vuk, vuho, jutro - uk, uho, utro; toda v se ne piše, j pa je tudi v pisavi veljavo zadobil. , 2. Glasnico u izgovarjamo sploh za dvoglasnico Oy, velikrat tudi za: BE, BI»: uk = Oyi£, zunaj = BEBK. duri 4BI»PH, bruno BPEBEHO, uš = veš, ulica - velica; — nasproti pa mi za Oy pišemo ve v besedi: žveplo = >ItO.VlUO. 3. Glasnico u v zlogih brez naglasa in v zlogih, ktere urno in ojstro izrekujemo, le na pol izgovarjamo : ko Židi, trebuh; — kriih, kup, napidi, tu. 4. Glasnica u nam je v nekterih besedah odpadla: verjem = verujem, verval * veruval mrena = murena, zajtro = zajutro. 5. Po ogersko-slovenskem in po slovenskem jugu zategnjeno glasnico u izgovarjamo u, in sicer vselej, kjer nam je v, koreni njen: klobuk, bruno, kruha, kupiti i. t. d.— Le v besedi: mu (njemu) ne, da jo ločimo od mi (meni). — V besedah pa, v kterih u za staroslov. glasnico JI govorimo, se to nikdar ne zgodi: bluvati, dug, pun i. t. d. V te izreki je naš u francozkemu podoben, ki ga vselej ti izgovarjajo, zlog ol pa u neskaljeno iz¬ rek vajo: dii, mol (mou), col (cou). 6. O pologlasnici. 1. V stari slovenščini dve pologlasnici nahajamo: E in 1»; novo slovenščina le enega pozna, ki ga je slavni Metelko s čerko ^ zaznamujal. —• V današnji abecedi nimamo lastne čerke za glasove, ki jih izgovarjamo le na pol ali zamolklo, ampak pišemo tisto, ki se nam prikaže, kadar glas za¬ tegnemo, t.j. z naglasom izgovorimo: dalj, pezdir, jezik, kamor, kožuh - dalje, pezdir a, jezika, ko¬ žuha. 2. Kadar pa pologlasnico stavimo med terde seglas- nice, da zlajšamo njih izreko, večidel e, pa tudi « >i|emo: soden, oken, sester, seznaniti ali so- niti. »glasnico izgovarjamo in za njo e pišemo tudi v zlogih, ki jih urno pa ojstro izrekujemo: pekel, ven, pes, dež, ves. Glede stareslovenščine torej pologlasnico iz¬ govarjamo : a) v zlogih brez naglasa; in sicer: za E in I»: glušec, mutec, nernec, nejevoljen, pameten; za Oy: varuj, golujiv, kožuh, trebuh; za II: ali, vddi, vbdi, leteti, mi, ti, si, nikoli; za E: človek (človeka), oreh (oreha), send (po seno) ; za E: desnica, kamen; za A: dalj (dalje), pdzdir; za O: kupovati, naznanovati: za Til: bik (bika), jezik (jezika); b) v zlogih, ki jih urno pa ojstro izrekamo; in sicer: za 1 in b: bezeg, kes, vnenj, pes, mezda, ves; za : jug, kup, napuh, tu; za H: nič, skit; za 'Ji: sem, vsem, tem, tem), teh; za E: ter; za "BI: dim, miš, sit, kij. Opomin : Kadar zamolklo, ali pa urno ali ojstro glasnico zategujemo, njen glas čisto izgovarjamo: dan, lan, vas; — golufa, kožuha; — ktipa, napiiha, tu- kej; — niča, Škita; — človeka, oreha, s temi; — kamenje ;— dalje; — dima, jezika, miši, sitega, kija. 7. O glasnicah, ki jih je cirilova azbuka imela, nima jih pa naša abeceda. a) 0 glasnici P = r. To glasnico v govorjenji tudi mi še dobro po¬ znamo, v pisanji pa se je nam Slovencom skorej do dobrega pogubila; in sicer menda le po nevednosti ali zanikernosti slovničarjev, ki njenega bistva niso spoznali. Se clo ranjki Metelko se je dal zapeljati, de je svojo pologlasnico pred r vtikal tudi tam, kjer je r sam že glasnica; morebiti ga je to motilo, ker je stara slovenščina T. za glasnico r pisala; toda Metelko je svoj s pred r stavil: smart za CMPTiT. — Le ogerski Slovenci se še do današnjega dne terdo derže starega. V novejših časih se je je nekaj pisa¬ teljev zopet poprijelo, in želeti je, dajo oživimo, torej pišemo: srce, smrt, rdeč, brv, brdo, brkle, brleti i. t. d. b~) O glasnici J ■ l. Ta glasnica nam je pa šla popolnoma v zgubo v pisavi in govorjenji, in se ne bo več dala obuditi. Namesto nje zdaj pišemo v začetku besedi la : .llilit = laž; .IT>I'ATH = lagati; sred zloga pa ol kar ou izgo¬ varjamo: = dolg, 3l.ri.in. = poln; ■— ogrski in južni slovenci in horvatje pa izrekajo u: ^duštpun, sunce, suza, put, puh, (polh) i. t. d. c ) O glasnici A - e, a. Glasnico A nam sploh namestuje e: \IATI»-pet; pa tudi a v nekterih besedah po nekterih krajih: IAHMEII 5 ječmen - jačmen. d) O glasnici: JV. ? 6. Glej zgorej pri glasnici o. Opomin 1.: Starislovenci so j& in JK nosljaje iz¬ rekali, t. j. skoz nos izgovarjali, torej se je glasnici vselej tudi glas n ali m družil. Nam se je ta izreka sploh pozgubila, in sicer že zdavna. v naših nar starejših spomenikih, ki jih BriŽinske' imenujemo in ki so iz 10. stoletja, so le naslednje besede glasnici nosljanci ohranile: sunt, poronso, mogoncka, vuensih. — Toda tudi še dandanašnji imamo žive sledi nosljavne izreke; le nji je pripisati, 1. da sploh govorimo: žvenk,brenk; na Koroškem pa tudi še: mesene (mesec), srenča, srenčati (sreča, srečati), vprenči (vpreči), venČ (več), ronka (roka), pont (pot); 2. da glagolom na I v sedajniku n ali m pred končnico pridevamo: zapnem (zapAti), žanjem (žAti), verjamem (verjAti), manem (mAti), pričnem (prič A ti). 3. da v 1. osebi sedajnikovi govorimo: ara, em, im, med tem, ko so starislovenci le /V. pisali: pletem (IMETJU), delam (/fTMAIJK), hva¬ lim (XBAAI7fi ) ? Opomin 2.: Nasproti pa so Nemci v sprejetih slovenskih besedah, ki imajo A ali jr v sebi, nos- ljanec ohranili, čeravno smo ga Slovenci že zdavno zgubili: Kanker (Kokra, KJKKPA), Minkendorf(Me¬ kine, MS K). — Tudi v ptujkah, ki imajo o ali a z n združen, smo večkrat noslanec, odvergli in le d pi¬ šemo: Soča (Sontius, CJKMA), korotan (XOPJKTAII. Karantanus), Škocjan (sanct Cancian); škodla (scan- dela). e) O dvoglasnici Til = i. Za dvoglasnico lil se v frižinskih spomenikih nahaja: e, u, ui, enkrat še clo: ugi = uji, pogostoma pa tudi le i, kakor tudi dandanašnji sploh govorimo in pišemo: IiT.IBT.IIIIf > beusi, MlilCAHTE J^muslite- mislite, MT.I = mui = mi, ETiITII = buiti = biti, MIMO- CTIIBTil = milostivui = milostivi. B. 0 seglasnicah. I. Jezične: I, n, r; Ij, nj, rj = JI, H. P. AH HH, PM. 1. Seglasnico Ij vselej, l pa le takrat čisto izreku- jemo Slovenci, kadar besedo ali zlog pričenja; — kadar pa besedo ali zlog končava ali pred se¬ glasnico stoji, jo u ali v izgovarjamo: log, laž; dal, pel; jolša, poln, stolp. — Da se v tem z Francozi vjemamo, ki mol pišejo, mu pa govo¬ rijo, je bilo že povedano. — V nekterih slovenskih krajih, zlasti po gornjem Kranjskem l tudi v začetku besed in zlogov - m ali v izgovarjajo: vuka = luka, stava = stala, dava = dala, Speva kobivo napojiva - Špela kobji 0 napojila. — S tem se na videz Poljakom bližajo) toda niso posnemati v izreki, še manj pa je p rl ' 9 pušeno, pisati po izreki, *) ker bi se z nar mečjimi seglasnicami nar terje spone vklepale jeziku. 2. Seglasnico 1 v besede vtikamo, akoravno je njih korenike nimajo, in sicer za ustnicami, kterim se končnice priklepajo, ki se z i pričenjajo: kaplja = kapia, lovlja = lovia, stavljati = staviati, lomljen = lomien, trebljen - trebien i. t. d. Le v besedah: Življenje, terpljenje se nam je l sploh nepraviloma vrinil, kakor da bi njuni gla¬ golski debli bili: živi —, terpi — , in ne žive —, terpe. — Napak je l vtikati, kakor se le po nekterih krajih govori, besedam: germljenje = germeti, lagleje = lagje - lažje = ložje, in enakim. 3. Jezičnic pred druge seglasnice v domačih bese¬ dah ne stavimo, in še v ptujkah tisti zlog tako prestavljamo, dakoreničnaglasnica med nju stopi: marmor za mramor, raka za arka; — Temu pra¬ vilu je pripisati, da tudi tistih besed, ki jih iz korenik izpeljujemo, — in ki so nam in Nemcom in Latincom lastne , ne govorimo kakor Nemci in Latinci, ampak njih glasove prestavljamo: brada* bart, brod - furt, grad - gards, vrag = vargs, zlato - gulth; — vratiti - vertere, kratek - cur- tius 5 kurz, kriv - curvus, pr ase - porcus, tretji = tertius. — Temu pravilu besede: volk, stolp in druge enake nasproti niso, ker je l v njih glasnica, tukej pa je govorjenje le od seglasnice l. 4. Kdaj seglasnico n med odperte zloge vtikamo, glej pri III. lepoglasnem pravilu. 5. Seglasnica n pred seboj ne terpi seglasnic: p in k ; — torej jih izpahujemo: kaniti - kapniti, stisniti = stiskniti. 6. Seglasnica r stoji enekrat za ž, in sicer v nasled¬ njih besedah: morem - možem, porenem - ženem, ure - vže, uboren = ubožen; — in pa za staro¬ slovensko končnico : >KE, s ktero se vprašavna zaimena v oziravna spreminjajo: kdor - KTOJKE, nikdor = nikdože, nikdar - nikdaže, ter - teže; — potem pa tudi še za j: nar - naj; — za v: po¬ neslo » poneslo; — za l: križati - klicati. 7. Končna seglasnica r nam je v besedi: brat - bratr - fratr odpadla; poverne se pa v besedah, ktere iz nje izpeljujemo : bratern, bratran, bratra¬ nec, bratrija. II. Zobne: «1, t = T - 1. Zobne seglasnice se mnogo spreminjajo, in sicer: a) d r j in t v £ skorej vselej, kadar k njim končnica pristopi, ktera se z glasnico i za¬ čenja, ki pa potem odpada: seja = sedia, pro¬ daja = prodadia, meja - media, graja = gr adia, vsajati = vsadiati, glajen - gladien, rojen - ro¬ dim , mlajši - mladiŠi; — pica - pitja, pla¬ čati s platiati, galačan - gcdatian, korinčan - korintian i. t. d. — Le v malo besedah ta spremen pa vender tudi i opuščamo: osramo- *) Želeti je, da bi jeli l povsod cisto in neskaljeno izgovarjati in jugoslovenskim bratom bližati sc. ten - osramotien, zmoten = zmotien, budenje - budienje, obogaten = obogatien. Glasnici st se pred i obe spreminjate in sicer s = š, t pa - č: goščava - gostiava, puščava = pustiava, tašča - tastia i. t. d. Po gorenjem Kranjskem pa večidel, toda nepraviloma č iz¬ puščajo in za st le samo š govore: pušava i. t. d. b) d in t v s pred nedoločivno glagolsko konč¬ nico ti: jesti = jedti, plesti -pletti i. t. d. Ravno tako tudi v naslednjih besedah, kterim potem še vezivni e odpada: boste - bodete, jeste - jedete, gresta - gredeta, vesta - vedeta; ■— še clo pred l v nekterih besedah: gosli - godli, preslica * predlica, jasli = jadli. O p o m i n: Po nekterih krajih namesto t izre¬ kajo k, zlasti v neslednjih besedah: keden - teden, knalo = tnalo; — končni cZ pa s (angleški th): ras, h.us, medves, gospos - rad, hud, medved, gospod; — d, in t za h: likati - tkati, slahčica = sladčica. Teh izrek v pisanji ne porajtamo in praviloma pišemo d m t. — Napak je, govoriti in pisati: koželj namesto kodelj, pa se vender godi. Staroslovensko besedo: ,/JTjIHTH govorimo in pišemo: hči. 2. Zobni seglasnici d in t izpahujemo; in sicer: a) pred m v končnici -niti = noti: veniti - vedniti, verniti - vertniti-, brezen = brezden, pozen -pozden, prazen - prazden. b) pred m: vem = vedem, dam - dadem, jem - jedem. c) pred končnicama ski, stvo: gosposka = gospod- ska, bogastvo = bogatstvo; d) pred l, končnico preteklega priložaja, toda le po izhodnih in južnih krajih: plel - pletel, bol - bodel, jela = jedla i. t. d. — pa tudi v besedah: omelo - ometlo (metla), selo = sedlo. — Po Ko¬ roškem pa nasproti pred l še radi d stavijo in go- vore: kridlo = krilo, motovidlo = motovilo, šidlo - šilo, plačidlo - plačilo, kresadlo = kresalo. 3. Seglasnico t in d vtikamo, kadar se kak sikavcec z r snide: strŠen - sršen, mezdra - mezra, kakor v « v v 'ni: avdgog = argog. tnične: b, ni, p, v, f = B, M, n. B. . VI. lepoglasnega pravila za temi seglasni- ctmi l vtikamo: trebljen - trebien, spremljen - spremien, kopljem = kopiam. — Glej tudi pri čerki l, 2. 2. Ustnični seglasnici p in v izpahujemo, in sicer: a) p pred končnico -niti - -noti: počeniti (čep), kaniti (kap), treniti (trep), vkleniti (klep), vščeniti (vŠčep); b) v pa : 1) pred l: lat - vlat, las = vlas, lakno = vlakno, lah = vlah, last = vlast, nalašč - navlašČ, razleČi » razvleči; 2) pred predlogom z , ki ga stavimo namest: vz: zbuditi - vzbuditi, zhajati (shajati) - vzhajati, zdihati - vzdihati. — Truber 10 in Schonleben sta Se pisala: vzdihati, vzhajati. 3) za predlogom oh: oblak = obvlak, ohezati = obvezati, oblast - obvlast ; 4) v naslednjih besedah: že = vŽe, pleti - plevti (plevem), žito - živto (živ, živeti), boStvo = vboštvo, storiti - stvoriti, hoja - vhoja, digniti - dvigniti. 3. Pred b namest n stavimo m za lepoglasja voljo: hramba (braniti), hramba (hraniti), prememba (pre- meniti). 4. m premenujemo z b v besedi: mravljinec = brav- Ijinec; r pa z r v besedi: poveslo = poreslo. 5. O čerki /: a) Cerka f ni slovenska, ker njenega glasu ne pozna jezik naš, torej jo pišemo levptujkah, v kterih^se je ne moremo ogniti: fant, fleten, Filip, Stefan; večidel se je lahko ognemo, ter namest nje pišemo in govorimo b ali p: basati, (fassen), hahlja (Fackel), beršt (Frist), birma (Firmatio), pogača (menda iz laške: foccacia). stepanja vas (Stefansdorf), pila (Feilej. — V domačih besedah ta glas le takrat naha¬ jamo, ko hočemo v njih posnemati glas, ki se nam zdi slišati ga, kadar kaj vidimo delati, ali kterega kaka reč dela : ferfoleti, frača. b) Kakor si Slovenec glas f v ptujkah, bodi si v nemških, bodi si v latinskih ali greških z b nadomestuje, ravno tako tudi Nemci nasproti naš b s svojim f zaznamljajo, kadar si hočejo slovenske besede po svojem ustrojiti: Veldes (Feldes) = Bled, Fdstriz = Bistrica, Safniz = Zabnica, Trejfen - Trebno, Reifniz = Ribnica, Forlach - Borovlje, Friesah = v Brezah, Villach = Belak, Vellah = v Belah ; — v časih, toda malo- kdej, za naš b svoj w pišejo: Werd = Berdo. IV. Goltuice: g, h, k = T, X, K. 1 V. Sikavce: z, s, c = 3, C, 1^. \ a) sploh. VI. Šumeče: ž, s, č = —, UJ, H.) Te troje seglasnice so v te zvezi med i^bokda se goltne v sikavce in šumeče, sikavce pa Iš^hpe pogostoma spreminjajo; in sicer, kadar hesfl^^Ho- renik speljujemo vselej, kadar jih pa sklaigl^J le semtertje. — To je sploh od njih pomniti, naslednje'pa: b) posamesno. IV. O goltnicah. 1. Goltnice se v sikavce spreminjajo : a) v imenih: k v c pred končnico i: otroci, otro¬ cih (otrok), v rod (roka), v Loči (Loka); b) v prilogih vse goltnice pred končnicami: i, ih, im, em, ega, emu: druži, druzih, družim, druzem, druzega, druzemu; ravno tako: gluh: glusi, glusih i. t. d. — tak : tacih, tacem, tacega i. t. d. c) pri glagolih pervega reda v velivniku pred i goltnici g in k: strezi (streg-), sed (sek-), sezi (seg-), ped (pek-), strizi (strig-) i. t. d. 2. Goltnice se v šumeče spreminjajo; in sicer vsaka v svojo sorodno : a) v imenih, prilogih in glagolih, kadar jih iz korenik s končnico, ki jo i ali 1» (e) odpira, izpeljujemo: meča (mekia), straža (stragid), seča (sekia), duša (duhia), stežaj (stegaj) ; — strežen (streg-) strašen (strah), ročen (roka); — učiti (uk), služiti (slug-) sušiti (suh-), močiti (mok), množiti (mnog) i. t. d. b) v imenih, in glagolih pred končnico, ki jo e začenja: človek - človeče, oko = očesa, uho = ušesa; — rek-, rečen, strig-, strižen, pek-, pe¬ čen, seg-, seŽen, gluh-, gluŠeti, dih-, dišeti. c) V glagolih petega razreda v sedanjem času, in potem pišemo in govorimo namest a vselej e: pih - pišem (piham), skak = skačem (skakam). d) Goltnici g in k, kadar se v glagolskem ne- določivniku s končnico ti snidete, in bi imeli govoriti in pisati: -gti, -kti, namesto gt in kt pišemo in govorimo č : reči (rekti), moči (mogti), peči (pekti), striči (strigti), seči (segti, sekti ) i. t. d. — Le nevedneži pišejo ali govore : rečti, močti, peČti; — e) pred glasnico 'li v glagolski končnici :IiTH, ki je nedoločivna končnica glagolov tretjega razreda; in takrat pišemo za 'I>TH = ati; za druzimi seglasnicami pa vselej le eti: kričati (krik-fcti), mežati (rneg-'liti), klečati (klek-’bti) i. t. d. — Le v gori omenjenih glagolih: glu¬ Šeti, dišeti se še sliši: eti. 3. Goltnici g in k se v h spreminjate: a) pred končnico ek: gek, kek - liek: mehek (mek-) lahek (lag-), noht (noget );— Rezijani, pa tudi Loški, Idrijski, Vipavski hribovci in Tominci pa tudi Korošci g tako izgovarjajo, da se glasu h skoraj približuje; g se v h utopi: dolh = dolg, gora = hora, hospod = gospod, lepeha = lepega i. t. d. — V pisanji te izreke ne smemo porajtati; b) v predlogu k, kadar za njim nahaja beseda, ki se tudi s k začenja: h komu = k komu, h krati - k krati, laket = lahti. c) Zapomni si še naslednje besede o goltničnem spremenu: plašč = plahta, srajca = srakica - sračica, ščit - Skit, nišče = nihče - nikto, Sto - kto. Čuditi se je, da se nam je beseda kaj ne¬ spremenjena ohranila, med tem, ko so si jo vsi naši bližnji bratje v ča ali Što prestrojili. Od tod nekteri slovenščino v troja podnarečja dele in Slovence imenujejo ali: kajkavce ali čakavce ali pa Štokavce. 4. Goltnico k izpahujemo : pred končnico -niti (-noti): stisniti (stisk-), prasniti (prask-), bersniti (bersk-), blisniti (blisk-). 11 V. O sikavcah. 1. Sikavce se spreminjajo v šumeče: a) pred končnicami, ki jih i, j ali pologlasnica h = e začenja: maža - mazia, griža - grizia, vožen = vozien, nožen = nosien; ptičji (ptica), oserčje (serce), solnčen (solnce), serčen (serce) i. t. d. b) še clo v zlogih, v kterih sicer i ali j stoji, pa ne koj za sikavco, ampak jo ali l ali n loči: pošljem (poslati), premišljevati (misliti), vožnja (voziti), tako tudi: ž njim » z njim, čež-nj - čez-nj - čez-i. 2. Sikavco s med bt in pt v glagolskem nedoločiv- niku 1. razreda vtikamo, da terdi seglasniei zmehčamo : zebsti (zebti), tepsti (tepti), skubsti (skubti) i. t. d. 3. Namest z pišemo s v naslednjih besedah: povesmo (vez-), poreslo (rez-), veslo (vez-), maslo (maz-), čreslo (Srez). 4. Za sikavco c končnice om, oma, ov, ovati v nekterih krajih govorijo in nekteri pisatelji tudi pišejo: em, ema, ev: koncem, loncema, stricev, klicevati i. t. d. VI. O šumečih. 1. V zlogih, v kterih se Sr ali žr snidete, v nekte¬ rih krajih r izpaliujejo: Seda (Sreda), čevelj (Srevelj), češnja (Srešnja), čez (Srez), Žebe (Žrebe). 2. Za šumečimi seglasnicami namest o pišemo e, in sicer: a) v imenskih končnicah: om, oma, ov: nožem, možema, košev, gričev i. t. d. • - b) v prilogih za srednji spol: rdeče, naše; c) v glagolski končnici: ovati: prenaševati, ma- deževati. d) Za šumečimi seglasnicami v tretjem glagol¬ skem razredu za stari 'LTH vselej pišemo in govorimo ati, za druzimi seglasnicami pa vse¬ lej e ti: slišati, kričati, mežati; — leteti, sedeti, moleti i. t. d. Zdaj pa pojdi moj pervi jezikoslovni spis po svetu z edino serčno željo, s ktero sem te spisoval, da komu, zlasti šolski slov. mladeži, pripomoreš, teme¬ ljiteje zučiti se slovenskega jezika. Ako ta poglavitni svoj namen dosežeš in v kom vnameš ljubezen do milega in prelepega maternega jezika in naroda slo¬ venskega, je tudi pisatelj svoj namen dosegel in bo ej Za šumečimi seglasnicami v glagolih 5. raz¬ reda namest veznice a pišemo in govorimo e: iščem (iskani), iščeš, išče ižčeva i. t. d. O seglasniei j. Nekteri jo ustničnim, nekteri pa in med temi tudi Miki osich šumečim seglasnicam prištevajo. 1. To seglasnico glasnicam, ki bi imele besede pri¬ čenjati, radi predstavljamo : jabelko, jadro, javor, jelen, j eden, jigla, jutro. 2. Seglasnica j odperte zloge pogostoma maši: da¬ jati, vejem, pojem, nalijati, nabijati, kujem. 3. Glasnica i se nam v j skerči v domačih besedah kadar bi se imela za: a, e, i, u glasiti in tudi v ptujkah, ki imajo dvoglasnico ai (ei, eu): naj¬ dem (naidem), prej dem (preide), podertii(podertij), ujdem (uide); — Švajca (Schiveiz), Majna (Main, reka). 4. Ravno tako se i preliva v j pred končnico en glagolskega terpivnega priložaja v zlogih li, ni, ri: voljen (volien), dvignjen (dvignien), vdarjen (vdarien). 5. S seglasnico j tisti l, ki ga za ustnicami b, p, m, radi vtikamo, mehčaje družimo in potem na- mest veznice a govorimo in pišemo e: gibljem (gibam), tipljem (tipam). 6. Seglasnico^ izpahujemo, zlasti kadar bi se jih imelo po dvoje sniti: glaji (gladji, glajji), gerji (gerdji, gerjji), raji (radji, rajji); — glajen (gladien, glajien glajjen), točen (točien, točjen). 7. Za seglasnico j kakor za šumečimi namesto končnic: om, oma, ov; o; ovati — govorimo in pišemo: em ema, ev; ev;e; evati; — ravno tako vsedajnikuž. raz¬ reda za vtaknjenim Ij namest veznice a pišemo e : pastirjem, mesarjema, tesarjev ; moje tvoje svoje; kraljevati, bojevati se; tipljem, giblješ, spremlje i. t. d. 8. Pred seglasnico j se: t, g, h, k, z, s, c v svoje sorodnice preminjajo : telečje (teletje), okrožje (okrog), sušje (suh), stročje (strok), višje (vis), nižje (niz), račje (raca), oserčje (serce). mu v serčno veselje in edino jolačilo za njegov trud; se ti je pa kakoršna pomota koli vrinila, mu bodo jezikoslovci veliko ljubav skazali, ako mu jo popra¬ vijo, pa tudi, da mu njega nepopolnosti naznanijo ter povedo, kako bi se dalo izverstneje govoriti o glasoslovji slovenskega jezika. V Ljubljani sv. Janeza Nepomučana dan 1861.