št. 39 LETO XX PTUJ, 29. SEPT. 1967 Izvod 0,50 N din, 50 S din DANES V TEDNIKU: Na drugI strani: Največ požarov so povzro- čili otroci V KK pripravljeni na se- tev Sprememba odloka o upo- rabi mestnega zemljišča v Ljutomeru Opekarna Pragersko Na tretji strani: EMMI povečala storilnost Leto akcij krajevnih skupnosti Drobne vesti iz raznih krajev Na četrti strani: Obširen program dela so- cialno zdravstvenega zbo- ra republiške skupščine 45-letnica pihalnega orke- stra Svobode Ljutomer Nov lik člana ZK Na peli strani: Vzgojna vprašanja Iz ljutomerske zgodovine Iz pradavnine ormoškega kraja Modni kotiček DANES JE PIONIRSKI PRAZNIK 29. september je dan pionir' jev, ki ima dvojni značaj: de- lovni in zabavni. V dopoldan- skem času so na šolah pionir- ske odredile konference, na ka- terih pionirji sprejemajo svoj delovni načrt za šolsko leto, pregledajo pa tudi uspehe, do- sežene v prejšnjem letu. Vzgo- jitelji, vodje raznih krožkov so- delujejo na konferencah ter po- magajo mladim pri sestavi pro- gramov. Otroški šolski kolek- tivi volijo na konferencaJt pio- nirske odbore, ki bodo skrbeli .za uresničevanje programa. Od- ^bori imajo svoje predstavnike v vseh razredih, ki seznanjajo učence o vsem delu na šoli. Iz- volili bodo najboljše učence in najbolj prizadevne pionirje. Člani mladinskih aktivov pa bodo svojim mlajšim sošolcem pomagali pri delu in hkrati so- delovali v vseh akcijah. Letošnji programi so nada- ljevanje JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER, dopolnje- ni pa so s proslavami in tek- movanji za počastitev 25. ob- letnice Zveze pionirjev. Izvolje- ni bodo tudi pionirji-delegati, ki bodo sestavljali občinsko pionirsko skupščino. Starši, vzgojitelji in občani, prishihnimo mladim, pomagaj- mo jim pri uresničevanju nji- hovih stremljenj, kajti tudi v ijfiliovili še nedozorelih težnjah je veliko plemenitega. 2. A. DANES SEJA SKUPŠČINE OBČtNE PTUJ Za današnjo sejo občinske |skupščine Ptuj je bil priprav- ljen naslednji predlog dnevnega jreda: I razprava o analizi gospodar- skih gibanj in poslovanja gospo- darskih organizacij v prvem iPolletju 1907; razprava o poročilu o delu Upravnih organov skupščine ob- čine za leto 1966: sklepanje o predlogu odloka o Spremembah in dopolnitvah sta- tuta občine Ptuj; sklepanje o predlogu odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih in drugih organih občine Ptuj: sklepanje o predlogu odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ^ustanovitvi Zavoda za izmero 'n Icataster zemljišč Ptuj; '^klepanje o predlogu odloka o prenehanju veljavnosti odloka o Centru za socialno delo Ptuj; sklepanje o soglasju k ustano- ^'itvi regionalnega zdravstvenega Centra Maribor: sklepanje o imenovanju pred- ''^rinika in 22 članov v svet re- ^'on al nega zdravstvenega centra /^lariiaor; s':lepanje o razrešit\-i doseda- l^.it^ija in o imenovanju novega "^'ana v investicijski odbor za '»•'adnjo bolnišnice in zdravstve- '^^Sa doma v Ptuju; sklepanje o ponovnem razpisu r.^eh prostih mest sodnikov ob- čanskega sodišča v Ptuju. Reorganizacija zdravstvene službe ZDRUŽITEV S PTUJSKIM ZDRAVSTVENIM DOMOM BI KORISTILA NE SAMO ZDRAVSTVENIM DELAVCEM DELAVCEM AMPAK TUD! PACIENTOM s seje sveta za zdravstvo občinske skupščine Ljutomer Na seji sveta za zdravstvo in socialno varstvo, ki Je bila v ponedeljek, 25. tega meseca, so med drugim obravnavali tudi probleme reorganizacije zdrav- stvene službe v ljutomerski ob- čini. Kolektiv zdravstvenega doma Ljutomer, kot je povedal pred- sednik zdravstvenega kolektiva ter član sveta dr. Jože šumak, se mnogo bolj nagiba za zdru- žitev oziroma pripojitev k ptuj- skemu zdravstvenemu domu predvsem iz naslednjih razlo- gov: zdravstveni delavci v lju- tomerski občini imajo velike pomisleke glede priključitve ljutomerskega zdravstvenega doma k soboškemu, ker ta po- polnoma drugače obravnava re- organizacijo zdravstvene služ- be kot ptujski, saj hoče (sn- boški) z vsiljenimi koncepcija- mi reorganizirati zdravstveno službo v Pomurju oziroma Prekmurju in PrlekijJ: v Ptuju in Ormožu je razvita mnogo boljša organizacija zdravstvene službe, kjer je tudi enotna pa- tologija, drugačna kot na ob- močju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje M. Sobo- ta; v ormoški občini je nekate- re zdravstvene postaje orsani- ziral zdravstveni dom Ljuto- mer, za časa nekdanjega ljuto- merskega okraja; ljutomerski pacienti v večjem številu "zah- tevajo zdravljenje v ptujski bolnišnici itd. Zdravstveni de- lavci Ptuja stoje na stališču pripravljanja skupnih aktov, čeprav bi šlo za pripojitev, kar pa M. Sobota v polni meri za- vrača (zdravstveni dom). Mno- go boljši pogoji so tudi v fi- nanciranju zdravstvene službe itd. Zaradi tega združitev s ptujskim zdravstvenim domom ne bi bila koristnejša samo za ljutomerske zdravstvene delav- ce, ampak tudi za paciente. Z zakonom o reorganizaciji zdravstvene službe se predvi- deva, kot je znano, da ima zdravstveni dom pogoje ob- stanka na območju, kjer pre- biva 40.000 prebivalcev. Razlo- gi za stališče ljutomerskega zdravstvenega doma so po mnenju sveta za zdravstvo ob- činske skupščine Ljutomer po- vsem utemeljeni. Soboška ko- munalna skupnost zagotavlja najmanj sredstev za delo zdrav- stvenih domov in delo bolniš- nice. Na ta način pa najbolj tr- pi zdravstveni standard zava- rovancev. Tudi glede zdravstve- ne patologije. Postopek združitve zdravstve- nih domov je mnoco bolj kom- pliciran in dražji kot postopek pripojitve, ki pa ima to slabo stran, da se akti sedanjega zdravstvenega doma (h katere- mu bi se pripojil drugi) ne spremenijo. Vendar če bi osta- lo pri pripojitvi, bi bilo to s Ptujčani mnogo lažje reševati kot 7. M. Soboto, kjer konkret- no brez pripomb postavljajo organizacijsko shemo, od kate- re ne odstopajo. Zaradi tega je popolnoma razumljivo stališče zdravstveneaa doma Ljutomer glede bodoče organizacije zdravstvene službe v "ljutomer- ski občini. Posebno nalogo imajo poslan- ci socialnorzdravstvenega doma republiške skupščine glede ob- stoja komunalnega zavoda za socialno zavarovanje M. Sobo- ta, ker so v letošnjem letu vi- dni republiški fimkcionarji že večkrat izjavili, da soboška ko- nnmalna skupnost nima več po- gojev za nadaljnje delovanje. Na seji je bilo poudarjeno, da so republiški organi po spre- jetju zakona pustili občinam proste roke pri reševanju po- membnega vprašanja, kot je reorgnnizaciia zdravstvene služ- be. Zdravstvene institucije v republiki bi morale dati povod za rešitev tega vprašanja. Prav tako bi se moral republiški s> kretariat bolj angažirati pri r. sevanju tega vprašanja. Taka in podobn? vnrašanja bi mora- li republiški noslanci posnviin- ti v republiški skupščini ter zahtevati efektnejše reševanje teh problemov. Zaradi tega pa trpijo tisti — zavarovanci, ka- terim bi se morala z novim za- konom približati organizacija zdravstvene službe, ne pa da se pri reševanju tega problema si-ečujemo s pi-oblemi, ki se nam večkrat zdijo trenutno ne- rešljivi. * Glede na glasove o združitvi ptujskega in ljutomerskega zdravstvenega doma smo se zani- mali na občinski skupščini Ptuj o teh vprašanjih ter dobili pri načelniku oddelka za finance Antonu Purgu naslednji odgo- vor: >»Vprašanje združitve ptujske- ga in ljutomerskega zdravstve- nega doma je bilo omenjeno na posvetovanju predstavnikov zdravstvenih domov in zdrav- stvenih postaj z območja ptujske in oiTnoške občine, ki je bilo 14. septembra v Ptuju. Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da je združitev ZD Ljutomer z ZD Ptuj otežkočena, ker je območje ljutomerske ob- čine vezano na zavod za socialno zavarovanje v Murski Soboti, območje ptujske in ormoške ob- čine pa na zavod za socialno za- varovanje v Mariboru. Zato so na posvetovanju menili, naj ta vprašanja predhodno razčistita oba zdrav, doma s področnimi zavodi za socialno Kivarovanje in s pristojnimi medobčinskimi zdra\'stvenimi centri v Mariboru in Murski Soboti. Predstavniki ptujske in ljuto- merske občine so ugotovili, da občin.ski skupščini soglašata z združitvijo ptujskega in ljuto- merskega zdrav.stvenega doma, če se bosta o tem sporazumeli delovni skupnosti obeh zavodov.« Težave V reorganizaciji zdravstva tudi v Slovenski Bistrici »Na podlagi 2. in 65. člena za- kona Oi organizaciji zdravstvene službe v SRS (Ur. 1. SRS št. 16/ 67) preneha vaš zavod cx lege obstojati kot samostojna delovna organizacija od 1. L 1968 dalje. Po sklepu sveta medobčinskega zdravstvenega centra se "-morate najpozneje do 3L 12. 1967 pripo- jiti Zdravstvenemu domu Mari- bor. Da bi Zdravstveni dom la- hko izvršil vse predpriprave za pripojitev, vam naročamo, da ta- koj predložite Zdravstvenemu domu Maribor dokumentacijo: 1. Periodični obračun 2. Sistemati- zacijo zavoda .3. Zasedbo delov- nih mest.« To je vsebina pisma, kj ga je poslal medobčinski Zdravstveni center v Mariboru Zdravstvene- mu domu v Slovenski Bistrici. Njegova vsebina jasno govori o odvzemanju samoupravnih pra- vic zdrav, domu v Slovenski Bistrici. 6i5. člen zakona o orga- nizaciji zdravstvene službe v SRS pa jasno govori, da se lahko zdravstveni domovi, ki ne ustre- zajo pogojem tega zakona, po 14. členu (samostojen zdravstveni dom lahko obstoja v občini, ka- tere število prebivalcev presega 40.000) pripojijo ali spojijo z drugimi zdravstvenimi domovi. To se pravi, da ima zdravstveni dom v Slovenski Bistrici mo- žnost priključitve ali spojitve na enakopra\mi osnovi z maribor- skim ali pa katerim drugim zdravstvenim domom. Čeprav je bila že junija seja vodstev vseh zdravstvenih do- mov, na kateri so se pogovar- jali o možnosti priključitve, pa ne more in ne sme medobčinski zdravstveni center v Mariboru enastransko zahtevati od 2xlrav- stvenih domov, da se priključijo zdravstvenemu domu Maribor. Sheme, ki bi jih naj izdelal med- občinski zdravstveni center, bi naj obravnavale organizacijo bodočega dela v primeru priklju- , r-tve aH spojitve. O tem, ali se bo neki zdrav- stveni dom priključil ali spojil, odločajo samoupravni organi do- tičnega zdravstvenega doma. Se- daj smo že skoraj v mesecu ok- tobru, situacija pa je še vedno nejasna oziroma tam. kjer je bi- la pred tremi meseci. Ali misli medobčinski zdravstveni center v Mariboru sedaj zavlačevati vso stvar, ker se 1. 1. 1968 hitro bli- ža. Ker je ča.sa malo, se pri hi- trem delu marsikaj spregleda in situacija bo še lahko slabša kot sedaj, ker zdravstvenega doma zaradi bližajočega se roka kljub vsemu ne bo mogoče enostransko priključiti zdravstvenemu domu v Mariboru. Ne nazadnje pa je tukaj še mnenje občinske skupščine, ki ji ne more biti vseeno, kakšna bo organizacija zdravstvene službe na njenem območju. Čeprav je želja zdravstvene- ga doma v Slovenski Bistrici, da se združi z Mariborom, mo- ra to biti izvršeno na enako- vredni osnovi. Da je situacija res težka in da je potrebna nujne rešitve, go- vori dejstvo, da zdravstveni delavci v Slovens^ki Bistrici še ne vedo, kakšno naj bi sploh bilo v bodoče delo medobčinske- ga zdravstvenega doma v Mari- boru in v enotah, ki bi mu bile po njihovih načrtih priključene. TE ^Nl ^ ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN v New Yorku je v teku 22. redno zasedanje generalne skup- ščine OZN. Na dnevnem redu je več kot 90 raznih vprašanj, toda kljub temu silita v ospred- je predvsem dva trenutno naj- bolj pereča in zaskrbljujoča problema. To sta vojna v Viet- namu in kriza na Bližnjem vzhodu. Posebno pozornost vzbujajo med delegacijami neuvrščenih držav in med delegacijami dru- gih dežel, ki so za mirno in pravično reševanje sporov, po- bude predsednika Tita. Po do- sedanjih govorih Gromika in Ruska so do neke mere že po- jasnjeni osnovni okviri in gle- dišča dveh velikih sil glede svetovnih problemov, torej tudi glede vojne v Vietnamu in gle- de krize na Bližnjem vzhodu. Opaziti je, da je ostalo sovjet- sko stališče precej nespremenje- no, ameriško stališče glede kri- ze na Bližnjem vzhodu pa je celo nazadovalo, kajti ZDA še odločneje podpirajo izraelske zahteve, kot so to počenjale prej. Toda ne glede na različna stališča dveh velesil in n6 gle- de na razlike v izraelskem in arabskem stališču so opazoval- ci v krogih OZN še vedno pre- pričani, da svetovna organiza- cija mora in more ohraniti po- budo ter ustvariti ozr-ačje, ki bo primerno vsaj za začetek re- ševanja krize na Bližnjem vzho- du. K temu prepričanju se na- giba vedno več delegacij, celo tistih, katerih dežele so tako ali drugače povezane z ZDA. Glavno vprašanje je seveda, kolikšna naj bi bila cena za umik izraelskih čet z arabskih ozemelj. Na tem vprašanju so se zlomili na izrednem zaseda- nju generalne skupščine, ki s<-) jo sklicali na zahtevo Sovjetske zveze, tudi napori neuvrščenih in drugih držav, ki so skušale poiskati sprejemljivo rešitev in obsoditi agresijo kot sredstvo odnosov v sodobnem svetu. Ta- ksen položaj se tokrat ne bi smel ponoviti, in sicer tembolj ne, ker neenotnost neuvrščenih pri glasovanju o jugoslovanski, resoluciji ni izražala njihovih dejanskih stališč in interesov. Večina držav;, ki so glasovale proti tej resoluciji, s tem nika- kor ni podprla načela uporabe sile v mednarodnih odnosih, niti ni podprla izraelskih oze- meljskih zahtev. Velika večina se zavzema za to, da izraelske čete morajo zapustiti zasedena arabska ozemlja, kajti to je prvi pogoj za začetek reševanja kri- ze na Bližnjem vzhodu. Predlagatelji resolucije, ki je zahtevala vimik, pa tudi Izraelu niso odrekli in ne odrekajo pra- vice do obstoja in do mirnega razvoja. Kolikšno je upanje, da bi na sedanjem zasedanju našli ustrezno rešitev, je trenutno težko povedati. Vsekakor pa je očitno, da se bodo našle sile, ki bodo odločno iskale sporazumno rešitev za to krizo, kajti večina delegacij je prepričana, da }e svetovna organizacija morda edina, ki more preprečiti nov, nevaren požar na Bližnjem vzhodu. Drugi dpgodki SOVJETSKO-SEVEKNOVIET- NAMSKI ODNOSI Minulo soboto so podpisali v Kremlju sporazum o novi vo- jaški in gospodarski pomoči ter dodelitvi novili kreditov med SZ in DR Vietnamom, ki ga Severnemu Vietnamu ne bo treba vrniti. Ta sporazum je re- zultat politike, ki jo je formu- liral Leonid Brežnjev z beseda- !nni: »Sleherno novo ameriško eskalacijo bo spremljal ustre- zen protiukrep.« Ta najnovejši sporazum tol- mačijo kot opozorilo Moskve Washingtonu o pripravljenosti sovjetske vlade, da bo na sle- herno novo razširitev vojnega spopada odgovorila s poveča- njem vojaške pomoči Severne- mu Vietnamu. JUGOSLAVIJO IN NEMČIJO Zahodnonemški zunanji mini- ster Will.y Brandt je govoril pred dnevi v miinchenskem klu- bu tiska o odnosih s socialistič- nimi državami in se ob tej pri- ložnosti zadržal tudi pri odno- sih Zahodne Nemčije z Jugo- slavijo. Dejal je med drugim, da so letos v razgovorih z Jugo- slavijo dosegli napredek pred- vsem pri praktičnih stvareh. Toda glede ponovne vzpostavi- tve diplomatskih stikov med Bonnom in Beogradom je Brandt »glede na Sovjetsko zvezo« zavzel negativno stali- šče. S ponovno vzpostavitvijo diplomatskih stikov med Jugo- slavijo in Zahodno Nemčijo bi v Moskvi utegnil nastati dojem, da se bonska republika »iz proti- sovjetskih motivov povezuje z disidenti svetovnega komuniz- ma«. Ta n-ova formulacija seveda ni nič drugega kot navaden iz- govor Bonna, da bi ponovno uredil svoje odnose z našo dr- žavo, ki jih je svojčas eno- stransko prekinil. ZAR PRED VELIKIMI PRO- CESI V Združeni-arabski republiki se pripravljajo na velike sodne procese, v okviru katerih bodo postavili pred sodišče skupino visokih častnikov, ki s^o odgo- vorni za poraz na Sinaju, sku- pino zarotnikov, ki so sodelovali v znani Amerjevi zaroti, in sku- pino funkcionarjev egiptov.ske obveščevalne službe, ki so pre- koračili svoja poblastila. Pred izredno vojaško sodišče bodo postavili tudi bivšega po- veljnika egiptovskih letals-kih sil maršala letalstva Mohameda Sidki Mahmuda in druge visol:e častnike vojnega letalstva. V Kairu menijo namreč, da je bila nebudnost letalskega po- veljstva glavni vzrok poraza. Preiskava o nepravilnostih v obveščevalni službi bo trajala še nekaj časa. SESTANEK SVETOVNIH MO- NETARNIH ORGANIZACIJ V RIU DE JANEIRU V Riu de Janeiru za.sedats mednarodni monetarni fond in svetdvna banka. Na zasedanju sodeluje kot predstavnik Ju.go~ sla vi je tudi zvezni sekretar za finance Janko Smole. Smole se je v debati zavzel za nadrdjnji napredek vsestranskega gospo- darskega in finančTiega sodelo- vanja med vsemi državami. Smole se je zavzel med dmgim tudi za dolgoročno financiranje prek mednarodnega monetarne- ga fonda in svetovne banke predvsem zaradi uravnoteženja plačilne bilance držav-članic. kar je dolgoročna naloga, ki se spopada s sedanjimi kriteriji v kreditni politiki teh mednarod- nih organizacij. ' Trgatev |e v polnem teku Lanska vinska letina je bila za- poletnih mesecih zelo slaba. Na slabo kvaliteto lanskih vin pa je vplivalo tudi izredno toplo vreme ob trgatvi, zato so mo.šti prevre- vali zelo burno pri nenormalno visokih temperaturah. Vrenje pii povišanih temperaturah zelo ne- ugodno vpliva na razvoj aroma- tičnih in buketnih snovi v vinu. Letošnja vinska letina bo kvalita- tivno in kvantitativno mnoso bolj- ša od lanske. Ce ne bi bilo ne- predvidenega deževja, bi bil Ic- to.šnji pridelek izredno kvaliteten. Slabo vreme v zadnjih tednih pa je vplivalo, da je začelo grozdje pokati in naglo gniti. kar je pri- moralo proizvajalce, da so te dni piičclj s trgatvijo. Odkup vinskega mošta na ormoškem področju Kmetijski kombinat Jcruzalcm- Ormož že nekaj let nazaj odkupu- je vinski mošt od zasebnih proiz- vajalcev. Letos ima obrat za ko- operacijo že sklenjene pogodbe za odkup 15 vagonov mo.šta. Poleg te- e;i bodo 5e odkuipovr-)!; jr^ prcdvi- dpvajo da bodo odkupili ra. 20 vagonov mošta. Lansko leto so zaradi slabe letine in nedovoljnih kapacitet odkupili mnogo manj. Z novo vin?:ko kletjo pa je od- padlo precej problemov, ki so v prejšnjih lotih zavirali količinski in kvalitetnejši odkup. Vinsko klet z zmogljivostjo 400 vagonov je potrebno napolniti Lastna proiz- vodnja kombinata, ker še mno.^jo vinogradov ni v polni rodnosti, ne more izkoristiti kapacitet kleti. Zalo bo v bodoče potrebno posve- titi mnogo več pozornosti proiz- vodnji v zasebnih vinogradih, predvsem kooporaci jskih. Zaseb- niki imajo še več kot polovico ozi- roma ca. 600 ha v lasti, medtem ko jih ima kombinat nekaj nad .500 ha. Dobra polovica skupnih vinogradniških površin, predvsem v zasebnem sektorju, no daje za- dovoljivih pridelkov. Mnogi vino- gradi zasebnega sektorja ne po- krivajo niti stroškov, ki so bili vloženi v proizvodnjo. Zaradi tega bo potrebno v bodoče pristopiti k organizirani ureditid in obnovi teh vinogradniških površin tudi v zasebnem sektorju. Skupnost vinogradnikov v z.imskf.m času si bodo v obra- tu za kooperacijo ormoškega kom- binata prizadevali najti strnjene komplekse vinogradniških povr- šin, ki bi jih zasebni kmetovalci obnovili po enotnem sodobnem načinu za v.se kmetovalce, pove- 7-ine v skupnost vinogradnikov, in bi v tem nasadu uporabljali enotno agrotehnično zaščito. Po- sebna pridobitev pri tem bi bilo (Nadaljevanje na 4. strani) Jeruzalem Stran 2 T K D M K — petek, 29. septembra t%? Požarnovarnostni teden od 23. septembra do 1. oktobra i\'a|več požarov v pliijski občini so povzročili otroci v preteklem letu je bilo v pt;ij?.;vi cbiini 51 požarov, deset v družbenem sektorju, 41 pa v privatnem. Skupna škoda zara- di požarov v lanskem letu zna- ša skoraj 78 milijonov starih dinarjev; od tega samo v zaseb- nem sektorju nad 61 milijonov starih dinarjev. Največ požarov so povzročili otroci ter slabe kurilne in dim- novodine naprave. Gasils'ka dru- štva so nudila pomoč našim občanom pri 36 požarih, zunaj našega območja pa v dveh pri- merih. Sodelovala niso pri 15 požarih, ker niso bila obvešče- na o njih, ker so te požare lo- kalizirali oziroma pogasili ob- čani sami. Gasilska društva so požrtvo- valno in uspešno sodelovala pri poplavah Drave, ki je poplavila večje površine in naselja ter ogrozila življenjsko varnost prebivalcev. Požrtvovalno so reševala ogrožene ljudi, živino in druge premičnine s poplav- ljenega območja. Gospodarska reforma je od- prla vrsto problemov tudi v ga- silstvu. V zadnjem času ostaja- jo nerešeni problemi, ki nimajo z reformo nobene zveze. Sem spadajo poskusi totalnega eko- nomiziranja gasilske službe, odrekanja upravičenosti sikup- nih družbenih naporov in druž- bene odgovornosti za to službo, nesprejemljivih kombinacij plačevanja storitev gasilske službe, zapostavljanja zgodo- vinskih in etičnih vrednosti, na katerih je zgrajena gasilska služba, itd., kakor da je huma- nizem tržno blago s tržno ceno. Za celotno področje federa- cije je v veljavi temeljni zakon o varstvu pred požari, ki je da- nes že v popolnem nasprotju z doseženim stanjem razvoja ga- silsike službe. Zato že mnogo njegovih določil ne upoštevajo. Gasilsko službo v občini upravljajo terenska prostovolj- na društva, industrijska gasil- ska društva, gasilske enote v podjetjih, v nekaterih pa še po- klicne ^ gasilske enote, ki so se zelo razmahnile zadnja leta. Poklicno gasilstvo ima vrsto nerešenih vprašanj: neurejen status gasilske službe kot stro- ke, nerešeno vprašanje fizičnih naporov in poklicnih bolezni. .. V lanskem lotu je bilo na ob- močju Slovenije registriranih 1077 požarov. Materialna škoda je bila ogromna (19,672.230,30 N din). Smrtnih žrtev je bilo 17, hudo poškodovane pa so bile 103 osebe. Največ so gorele stanovanj- ske stavbe, nato pa gospodar- ske stavbe, razni objekti, goz- dovi, avtomobili, tovarne. Vzro- ki požarov v Sloveniji so po vrstnem redu naslednji: največ požarov je povzročila nepazlji- vost (282), takoj zatem otroška igra (174), sledi samovžig (132), neugotovljeni vzroki (135), elek- trika ... Razveseljivo je, da število p>ožarov zaradi nepazlji- vosti in malomarnosti pada. V prvi polovici letošnjega Ip- ta je bilo v Sloveniji že 714 požarov. Najpogostejši vzrok nastanka požarov sta malomar- nost in neprevidnost, ki sta po- vzročila 201 požar, od tega 108 na družbenem premoženju. Šte- vilo požarov in požarna škoda sta. v prvi polovici tega leta izredno nesorazmerno narasli. Letos so registrirali že štiri ka- tastrofalne požare, ki so sicer izbruhnili le vsakih nekaj let. Stanje gasilnega orodja in opreme po količini In kakovosti še vedno ni doseglo ravni da- našnjega razvoja gospodarstva. Precej so si opomogle gasilske enote v večjih centrih. Gasil- ska društva, ki so na sedežih občin, bi morala razpolagati vsaj s takimi vozili, ki omogo- čajo hitro intervencijo in ki so opremljena z napravami za ke- mično gašenje. Za interv^cije pri poplavah in odstranjevanje ruševin pa nima potrebne opre- me niti ena gasilska enota. Zal je uvedena carina tudi za gasilska vozila. Pravilno bi bilo, da se carina na uvožene gasilske avtomobile ■ CKlpravi. Nakup avtomobilov in drugih specialnih gasilskih orodij je možen le z devizami, ki jih je še teže dobiti. Gasilske organizacije imajo zelo pomembno vlogo pri gaše- nju ali drugih katastrofah. Pri nesrečah ni manjkalo požrtvo- valnih gasilcev, ampak tehnična oprema. Hude izkušnje bi nas morale izučiti, da ne moremo v neskončnost zavlačevati tega vprašanja. Ker je gasiLska služ- ba javna služba posebnega po- mena, pričakujejo gasilske or- ganizacije, da bo na področju financiranja uveden sistem, ki bo za daljšo perspektivo omo- gočil njihovo uspešno delova- nje. V tem pogledu se mora naše gasilstvo razlikovati od predvojnega, ko so bila posa- mezna društva odvisna pred^ vsem od dobre volje posamez- nakov. ZR V obratu za združeno kooperacijo KK Ptuj pripravljeni na jesensl40 setev Pogovor 2 direktorjem obrata za zadružno kooperacijo Milanom Korenom. Obrat za zadružno kooperacijo pri KK Ptuj je tudi letos posvetil posebno skrb jesenski setvi in se nanjo skrbno pripravil. V letošnji jeseni želijo nadalje- vati akcijo zamenjave semenskih žit, ki so jo pričeli že lansko je- sen. Leto.šnjo bogato žetev je prav gotovo v veliki meri omogo- čilo kvalitetno seme, ki so ga ko- operanti že v veliki količini po- sejali prejšnjo jesen. Nedvomno je med kooperanti spomin na bo- gato žetev še tako živ, da na o- bratu ne bo težko prodati že za- nje kupljene količine semenskih žit: libelule. leonarda in sanpa- store po ceni 150 S. din. Seme sorte libelula in leonardo je iz prve množitve, seme sanpastore in leonarda pa iz druge. Pri pripravah na čimboljšo iz- vedbo jesenske setve so se v ob- ratu dobro zavedali, da brez pri- merne agrotehnike in gnojenja še pri tako dobrem semenu ni več- jih pridelkov. V trgovinskih po- slovalnicah obrata so kooperan- tom že na voljo umetna gnojila, predvsem nitrofoskal in nitromon- kal. Letošnje kooperacijske pogod- be za jesensko setev bodo na- pravljene tako, ča bo lahko čim več kmetovalcev proizvajalo v kooperaciji. Obrat želi. da bi čim več uporaljali umetna gnojila. Pogodbe o proizvodnji pšenice bodo sklepali tako, da bodo ko- operantom nudili reprodukcijski material, semena in umetna gno-^ jila. Uporabljen material bodo kooperanti lahko plačali s proda- jo pridelkov do 15. avgusta pri- hocnjega leta. Obrat bo na vlo- žena sredstva zaračunal obresti. Pogodbe bodo sklepali v trgov- skih poslovalnicah, kjer so sode- lavci obrata za kooperacijo kme- tovalcem vedno na razpolago. Skrb za strojne usluge so v l^, tošnjem letu prevzele kooperacij ske skupnosti. Z vsemi trideset mi traktorji, ki jih Se ima obrj že razpolagajo te skupnosti k| operantov. Povsod, kjer so b| ti^aktorji prej, so ostali tudi d( nes. Kooperanti lahko sami odii čajo, s katero skupnostio koop( rantov bodo sodelovali. Skupnoi boco same določale pogoje, \^ katerimi bodo opravljale strq ne storitve. Vsi traktorji so popravljeni i( primerno vzdrževani. Zastoje, zaradi pomanjkanja mehanizacija ne bi smelo biti. V obratu za zadružno koopera, cijo so prepričani, da bodo z za. dostno količino reprocukcijskeg; miBteriala, ki ga imajo, in s pri. merno zainteresiranostjo koope. rantov setev v redu opravili. V teh dneh obrat za zadružru kooperacijo odkupuje krompir, z; katerega so bile spomladi skle njene pogodbe. Iz teh pogodb 12. hajajo obveznosti za kooperanti in obrat. Obrat bo krompir od. kupil po spomladi dogovorjenit cenah. Kooperanti so prav tak( dolžni pogocbene količine krom- pirja oddati. Na odkupnih m-c^^til te dni odkupujejo vse količim krompirja po dnevnih cenah Opaziti je, da proizvajalci še ča kajo s prodajo. Zelo neprimerni bi bilo, če bi se ponovil lansko letni zastoj v prodaji, ko so osta le velike količine krompirja pro izvajalcem. Letos te bojazni ni vendar mora biti krompir odkup Ijen čo 20. oktobra. V tem časi mora obrat izpolniti svoje obve ze do kupcev. Vsako odlašanje prodajo krompirja ima lahko ne ugodne posledice. Z. R Bistriška »Planina« bo l.koši 7, zašr!tni|j| renl.ien.tem Izkušn.ie učijo da ; dfl« ni lahko in da je veterinar«'^^ = inžhi pri zatiranju kokošje k«? nujno potrch'' "-utr-c-ti*. sode'. (Konec na 3. strani Mezaposlenost na slovenjebistriškem območju Na območju občine Slovenska Bistrica je odstotek porasta števi- la nezaposlenih največji na ob- močju zavoda za zaposlovanje Ma- ribor. Odstotek je večji v mesecu avgustu za 1.8 od povprečja komu- nalnega zavoda Maribor, ki znaša 8 odstotkov. Ce pogledamo, kako je rastla ne- zaposlenost v letošnjem letu v Slovenski Bistrici, dobimo sledečo sliko: v januarju je bilo prijavlje- nih uradu za zaposlovanje 319 oseb brez dela. V februarju se je povečala nezaposlenost za nadalj- njih 40 oseb, kar da skupaj v me- secu februarju 2.59 nezaposlenih. Meseca marca je stanje skoraj isto. V mesecu aprilu in maju pa se vidi, da je že več podjetii za- poslilo novo delovno silo. vendar .=!amo začasno. Tako je bilo v me- secu februarju 359 nezaposlenih, kar je najnižja številka nezaposle- nih v letošnjem letu. Z junijem pa je ponovno začelo rasti število ne- zaposlenih in je v septembru do- seglo število 321. Da bi se stanje do konca leta kaj popravilo, ni upanja, kajti kmaiu se bo vrnilo 40 povratnikov iz Avstrije, kate- rim je zavod za zaposlovanje pri- skrbel delo v tujini. Razen tega pa pričakujejo, da bo ostalo brez dela okroG 40 sezonskih delavcev, ki so sedai pretežno zaposleni pri Kmetijskem kombinatu, opekarni Pragersko ter pri gradbenem pod- jetju Granit v Slovenski Bistrici. Po socialni strukturi je največ- e število nezaposlenih riekvaiifici- rana delovna sila in pa precej kvalificirane delovne sile kovinske stroke. Posebno poglavje zase pa je zaposlovanje ženske delovne si- le. V Slovenski Bistrici je deset izučenih trgovk, ki so brez zapo- slitve. Po starostni dobi pa je naj- več nezaposlenih mlajših od 25 let. Ta delovna sila je v večini tudi nekvalificirana. Precej je brez de- la tudi nekvalificirane delovne si- le med 25. in 40. letom starosti. Si- cer pa število nezaposlenih po le- tih starosti hitro pada. Do septembra se je izven drža- ve, največ v Švici in Avstriji, za- poslilo 92 delavcev. Vsi ti so odšli na delo v tujino mimo zavoda za zaposlovanje. V zadnjem času pa ljudje ne odhajajo več radi na de- lo v Avstrijo, kajti pogoji za živ- ljenje so zelo nizki in ljudje si tam ne morejo nič več prihraniti. Število nezaposlenih v občini Slovenska Bistrica pa je gotovo še večje, saj je na zavodu za zapo- slovanje prijavljenih razen 321 še 68 občanov, ki pa pridejo na zavod za zaposlovanje samo občasno. P" pripovedovanju Jožeta Težaka, re- ferenta na zavodu za zaposlova- nje, pa tudi ti dve številki ne po- data celotnega števila nezaposle- nih v občini. Perspektive za zaposlitev so zelo majhne. Se tista podjetja, ki koga zaposlijo, ga zaposlijo samo začas- no, da lahko vsak trenutek odpo- vedo delovno razmerje. Najtežji problem, ki je pred na- mi, je dejal Jože Težak, je 60 de- klet, ki so letos končale osemlet- no šolanje, niso pa bile sprejete nikamor v uk. Tako je 60 deklet ostalo brez možnosti nadaljnjega izobraževanja ali zaposlitve, kajf trenutno iim ne moremo nuditi ni' česar. -b Strnn Tu TEDNIK - petek. 29. sppfembrn t<»6? EMMI povečala storiBnost, primanj- kuje pa ji dela Kako posluje eno največjih obrtnih podjetij v Slovenski Bistrici, sem izvedel pri Francu Šiftu, direktorju lesno-obrtnega podjetja EMMI, ki je rade vo- lje odgovarjal na moja vpra- šanja: Kako ste končali leto 1966? Lansko leto smo se preselili iz Zg. Bistrice, kjer smo poslo- vali v starih prostorih. V novih prostorih, kjer smo sedaj, smo proizvodnjo sistemizirali, naba- vili smo ža^o cepilko, uredili smo notranji transport ter me- hanizirali vse ostale obrate. Ta- ko smo leto 1966 končali s po zitivno bilančno, saj smo pre- segli proizvodni plan za 22 »/o, Franc Šift kljub temu, da smo izgubili precej časa s preselitvijo po- slovnih prostorov in da smo prešli na 42-urni delovni teden. Kako teče proizvodnja v pr- vih osmih mesecih letos? V letošnjem letu je planiral kolektiv povečanje proizvodnje za 4,9 o/o nasproti lanskemu. Letni plan je bil napravljen po danih industrijskih potrebah podjetij, s katerimi že več let poslujemo. Tem našim stalnim partnerjem prodamo skoraj 80 "/o vse naše proizvodnje. Med letom pa je prišlo do ne- pričakovanih odpovedi naročil od EM Maribor, ki je preneha- la s proizvodnjo hladilnikov z leseno ploščo. Precej pa se po- zna, da je Impol prešel na pro- izvodnjo tehniško bolj kompli- ciranih izdelkov, kajti tako je padla njihova proizvodnja ko- ličinsko, to pa se nam precej pozna, ker izdelujemo mi za njih embalažo. Tako je prišlo do odpovedi naročil za več kot 120 miliionov starih din. Ko- lektiv pa m mogel nadomestiti te izgube v celoti z izdelavo drugih izdelkov. Zaradi tega je nastal tudi višek delovne sile, ki smo jo zaposlili na poveča- ni izdelavi lastnih polizdelkov. Zaradi vsega tega je bil dose- žen proizvodni plan v prvih osmih mesecih s 96,4 "/o. glede na isto obdobje lanskega leta pa se je povečal za 3 "/o. Omembe je vredno, da ima- mo v podjetju že tretje leto ne- izpremenjene cene svojih izdel- kov. V osmih mesecih je ko- lektiv ustvaril 449 milijonov starih dinarjev bruto proizvod- nje. Celotni dohodek je dose- žen s 95 »/n, osebni dohodki pa so ostali na lanskoletni ravni. Se bo stanje do konca leta popravilo? Kolektiv se zaveda, da bo za- radi izpada proizvodnje med letom zelo težko dosegel lan- skoletni plan. Boljše izkorišča- nje surovin, boljša organizacija dela, poostrena kontrola kvali- tete izdelkov so naloge, s ka- terimi bomo do konca leta do- segli predvideni letni plan. V letošnjem letu čutimo pre- cejšnje pomanjkanje obratnih sredstev, ker kupci zelo nere- dno plačujejo nabavljene izdel- ke. Podjetje upa, da bodo novi instrumenti ZIS ter banke na- pravili tudi na tem področju vsaj delno izboljšanje. O čem ste razpravljali na zadnji seii delavskega sveta? Na zadnji seji delavskega sveta, ki je bila 21. oktobra, je bila osrednja točka dnevnega reda razprava o poslovanju v mesecu avgustu tega leta. Če- prav je podjetje v mesecu av- gustu povečalo proizvodnjo na- pram mesecu juliju, plana v tem mesecu ni doseglo. Tudi v avgustu je zabeležen porast do- pustov in bolovani. V razpravi je bilo poudarjeno, da bo tre- ba še naprej skrbeti, da se bo- do zmanjšali stroški poslova- nja ter da se morajo uvesti norme še za dela, ki sedaj niso normirana. Delavski svet je potrdil tudi spremembe in dopolnitve pra- vilnika o koriščenju letnih do- pustov in pravilnika o gotovin- skih prejemkih. Komunalni banki Celje je vročil investicij- ska sredstva v višini 10 mili- jonov starih dinarjev za dobo dveh let. Kljub temu, da pod- jetju manjkajo obratna sred- stva, je delavski svet tako po- kazal razumevanje za reševa- nje važnih investicij v občini. Kaj mislite vi in kolektiv o lesno industrijski vajeniški šo- li v Slovenski Bistrici? Mislimo, da daie šola v Slo- venski Bistrici vajencem dobro strokovno znanje, kar je brez dvoma zasluga strokovnih pre- davateljev na tej šoli. Pozitiv- no je ravno to, da na šoli pre- davalo strokovne predmete lju- dje, ki delajo v obrtnih pod- jetjih in so na tekočem z naj- novejšimii tehničnimi dosežki v tej stroki. Kakršnakoli ukini- tev bi pomenila precejšnjo iz- gubo za naša obrtna podietja ter obrtnike-privatnike. ker bi obisko\'anje te šole v Mariboru ali kakšnem drugem lesnem za- vodu v precejšnji meri poveča- lo življenjske stroške vajencev. Zato je nujno, da se reši finan- ciranje ter da s skupnimi moč- mi najdemo sredstva za stalno namestitev ravnatelja na tej šoli. Kolikor pa bodo sredstva 1 "/o od bruto osebnih dohod- kov premajhna, bi se vsa les- na podjetja v občini pogovori- la o zvišanju omenjenega od- stotka. Most na Rogozniški cesti dograjen Most čez Grajeno v Ptuju je bil do sedaj lesen in ai bil več sposoben za t^žak promet s to- vorne zeleznitike postaje Je v celoti dotrajal in ga ,ie bilo po- trebno obnoviti. Novi most je zgradilo cestno podjetje Mari- bor Novi most je betonski, do- volj širok in močan za vsak. tu- di najtežji promet. Po predra- čunu znašajo dela 1,600.000 S din. K tej investiciji prispeva cestno komunalni sklad občine 1.130.000 S din. razliko pa Ce- stno podjetje Maribor. Z. R. VESTI IZ LJUTOMERA v sredo, 27. t. m., je bila v Ljutomeru seja občinskega ko- miteja ZK Ljutomer, na kateri so sprejeli sklepe o organizirano- sti komunistov v občini, razpra- vljali o kadrovskih pripravah na občinske konference ZK ter o or- ganizacijskih vprašanjih. Podro- bno poročilo bo objavljeno v pri- hodnji številki Tednika. V četrtek. 28. t. m., je bila v Ljutomeru seja lO občinske kon- ference SZDL Ljutomer, na ka- teri so obravnavali priprave na proslavo 100. obletnice L sloven- skega tabora, sprejeli program dela za IV. tromesečje, razpra- vljali o pripravah za II. sejo ob- činske konference SZDL, o nado- mestnih volitvah za zveznega poslanca, o organizacijskih vprašanjih, o sestankih KO SZDL itd. Krajevna skupnost Cven. je med najaktivnejšimi v ljutomer- ski občini. V tem letu si je posta- la nalogo popraviti zadružni dom, za katerega je del sredstev prispevala sama. del pa stano- vanjsko-komunalno podjetje Ljutomer. Na zadnji seji kraiev- ne skupnosti so razpravljali o ureditvi vasi na oodročju krajev- ne skupnosti, vendar jim za re- ševanje teh problemov primanj- kujejo sredstva. Prizadevajo si, da bi bile pri vsaki hiši v vrto- vih rože, da bi bili vrtovi olep- šani z lepotičnimi drevesi itd. Sadike lepotičnih dreves bi stale za eno vas 1.200.000 S din. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, tega programa še to leto ne bodo mogli izpolniti. -D PRLEŠKA BRATEV 67 v nedeljo, 1. oktobra 1367, bo v Ljutomeru v organizaciji TD Ljuto- mer tradicionalna prireditev »Prle- ška bratev 67« s pričetkom ob 9. uri. Sodelovali bodo piitarji, brači, fol- klorne skupine in ansambel 2ibrat. ★ V nedeljo, 1. oktobra, bo ob 14. uri na ljutomerskem hipodromu priredil KK Ljutomer tradicionalne jesenske kasaške dirke. S to prire- ditvijo se bodo končale letošnje kasaške prireditve v Prlekiji. Na dirkah bodo nastopili na,jbolj zna- ni kasači iz Ljutomera in drugih krajev. ŠPORT Na novem avtomatskem kegljišču v hotelu Jelovica na Bledu je v nedeljo jugoslovanska kegljaška re- prezentanca premagala Francijo z rezultatom 5205:4745 točk. Za Jugo- slavijo je nastopilo šest tekmoval- cev, in sicpf Miro Steržai Turk, Salat, Derakovič Cubrilo in Slibar. Najboliši med vsem; tekmovalci je bil Liutomerčan Miro Steržaj. ki je z 950 podrtimi keglji postavil nov rekord kegljišča. Ormoški košarkarji zmagujefo Preteklo nertelm le oilo odigrano 5. kolo slovenske rokometne lige, v kateri nastopa tudi rokometno moštvo iz Ormoža, ki le to nedeljo premagalo na svojem igrišču biv- šega slovenskega rokometnega prva- ka iz Slovenjpga Gradca z rezulta- tom 19:15 (12:8), Tekma ie bila zelo napeta. Ormož, je že na začetku tekme prišei v vodstvo, ki ga je obdržal skorai do konca tekme, ko so gostie izenačili rezultat na 15:15. V finišu ie domačinom uspelo s štirimi goli razlike premagati go- ste. Zmaga ormoškega moštva ie povsem zaslužena, še oosebno. ker ni nastopilo nekai naiboliših igral- cev. Najholiša v ormoškem moštvu sta bila Rihtarič in Peterka. Kckošja kuga (Nddaljevr.a e in Konec) Vame kokošlereicov Pri cepljenju kokoši zoper kugo so razen občin- skih organov dolžne pomagati de- lovne organizacije ter obrati za Zadružno kooneraci.lo. S široko pro. Pag.^ndo za cppl.ipnie zoprr kueo. s nrikazom vsikolptn'h izgub za- fadi te holerni bo uspelo kokošje- fp.ire nrenrič.Tr.t o t^otreht in nuj- nosti zaščite kokoši /oper kugo I/cnha ja.lc po repliemii ie prav tia.ibna fj-otovlieno ie. da ob ma- izd.Ttneiši prehrani neka.i dni po Cenlipniu in ob topli hrani v mr- zlih flneh izeubi rplec samo tri ia.lca 'ti d.? kokoš popolnoma preboli *'epl.ipn.'«' v o«m!h do desetih dneh Obvpzno 73ščifno cepltenje le nri bas še vedno nui-^n varstveni nkren, "a n-pprpčimo '•ojavo koko^ie ku- Se vso Škodo, ki jo kuga po- vzroči. NESREČA NE POCiVA v PTUJSKI BOLNIŠNICI SE ZDRA. VIJO ALI SO SE ZDRAVILI NA- SLEDN.II PONESREČENCI: Terezija Pignar iz Cvetkovec je padla z mopeda in si poškodovala glavo! Janez Ceh iz Črmljenšaka je padel in se poškodoval po tele- su: Ivana Poslančca iz Podgaja je koni brcnil v trebuh; Milan Kozel iz Belavška ie padel z lestve in si po- škodoval desno nogo Jožeta Kolari- ča iz Vuzmetinec ie podrla krava in mu poškodovala rebra; Terezija Ga- vec iz Zavrča se je poškodovala pri prometni nesreči: Vilibald Soštar iz Kidričevesa si ie pri nogometu poškodoval desno nogo: Antona Mernika •? Slomov ie oodrla krava ter mu poškodovala prsni koš: Ana Moizes iz Zetal ie oadla in si zlo- mila desno nogo: Janeza Muhiča ie podrla krava in zs ooškodovala no glavi; Anton Slaček ;z Dra^oviča ie padel z mopeda ter se poškodo- val po glavi; Janko Maierič iz Sa- kušaka ie padel s kolesa ter si no- škodoval glavo Ana Zamuda iz Ki- cana le padla in si poškodovala desno nogo: Aloizijo Sel z Ločke- ga vrha je podrla krava in li po- škodovala levo nogo; Mariia Pulko iz Mihove le padla in si poškodo- vala desno roko: Martin Kegl iz Litmerka ie padel in se poškodoval po glavi: Ferda Vnuka iz Hrastovca ie udarila žena po glavi in mu io poškodovala: Marj-ia Plohi iz Mez- sovec ie padla ood voz in si poško- dovala desno noeo: Milan Petek iz Podvinec le padel in si noškndoval levo nogo: Avsust Vidovič iz Velike vasi s« ^e ori orometni nesreči po- škodoval gla^-o: LiudmMo Pintarič iz Senčaka je mož poškodoval oo obrazu. Ivan Kunštek z Radoboi- skih bregov ie nadel z drevesa in se poškodoval pn toipcij. Tecr Pe- hernak iz ptuia -«> padel in si po- škodoval levo nogo. Juršinski lovci si gradijo dom Lovska družina v Juršincih šteje 24 članov in tri pripravni- ke. Zavzema območji krajevnih skupnosti Juršinci in Vitomarci, kar znaša okoli 5.000 ha lovske površine. Na njej je največ faza- nov, jerebic, zajcev in srnjadi. Lovijo po lovsko-gospodar- skem načrtu, ki ga izdelajo za vsako sezono posebej. Določijo možen odstrel, da divjad ne po- vzroča večje škode in da je osta- ne dovolj za razmnoževanje. Love planira.jo na lovskem po- svetu. Prejšnja leta je finančno sta- nje lovske družine stagniralo. Odkar so pred tremi leti pričeli z lovskim turizmom, se finan- čno stanje vidno zboljšu.ie z leta v leto. Vsako leto je prišlo v Juršince na lov 8 italijanskih lovcev. V blagajno so jim pri- nesli vsako leto 500.000 S din. Zavedajo se, da je pospeševanje lovskega turizma v korist lovske družine in širše družbe. Za domače lovce bo še vedno ostalo dovolj odstrela. Pritožuje- jo se, da je to zelo drag šport. Iz leta v leto se disciplina v lovski družini Izboljšuje. Uprav- ni odbor družine vztraja pri tem, da postane družina ugledna. Pri lovu so lovci disciplinirani. V družini še ni prišlo do nesreče, niti do nesporazuma med lovci. Trudijo se, da bi utrdili lovsko tovarištvo. Z nakupom fazanov skrbijo za poživitev krvi. Ker niso imeli denarja za na- stavitev stalnega paznika, so sa- mi lovci čuvaji vsak svojega ob- močja. V bodoče bodo morali še poostriti nadzor nad lovom, ker se pojavlja v okolici Vitomarc divji lov. Tu na večjem prostoru ni nobenega člana lovske druži- ne. Bolj se bodo povezali z mili- co in skušali odkriti divje lov- ce. V načrtu imajo krepiti lovski turizem in zgraditi lovsko kočo. Ze dolgoletna želja vseh članov je kotiček, kjer bi se lahko lovci sestajali, obnavljali stare lovske običaje in sprejemali lovce-turi- ste. Dolgoletno željo sami ure- sničujejo. Pred letom so pričeli s pripravami na gradnjo. Letos bo lovska koča že pod streho. Gradijo jo 100 m od juršinske ceste v najbližjem gozdičku. Ve- lika bo 10 krat 7 metrov. V do- mu bo lovska soba. mala kuhi- nja, predsoba in veža. V nad- stropju bo soba za prenočišče, ki bo služila tudi inozemskim lovcem. Gradijo s prostovoljnim delom in prispevki članov družine. Na nabiralni poli so člani podpisali, da bodo dali 20 kubikov lesa, 120.000 S din, vsak pa je oblju- bil pet dni prostovoljnega dela. Dom bo stal lovsko družino okoli 4 milijone. Gradili ga bodo v dveh etapah, letos do podstre- he, drugo leto po bo dograjen in opremljen. Preteklo nedeljo so imeli jur- šinski lovci posvet. Razpravljali so o planu lova in o načrtih. Upajo, da jih bodo uresničili saj SIMON TOPLAK že tretje leto uspešno vodi družino. Vztrajni pri svojem delu so tudi tajnik JANEZ PIGNAR, blagajnik FRANC MEZNARIC in uprav- ni odbor, ki nima večjih težav pri delu. saj so vsi člani lovske družine zelo prizadevni. Seja ObK ZKS Ormož Danes bo v popoldanskem času seja občinskega komiteja ZK Ormož, na kateri bodo ob- ravnavali priprave na 1. sejo občinske konference in organi- zacijska vprašanja. K prvi točki dnevnega reda bo komisija, ki pripravlja material za konfe- renco, poročala o pripravah pri zbiranju gradiva za konferenco. Razpravljali bodo tudi o funk- cionalnih izdatkih občinskega komiteja. Seja predsedstva občinskega SS Ormož V torek, 26. septembra, je bila v Ormožu seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so obravnavali pri- prave na občni zbor ObSS, gi- banje gospodarstva v občini v prvem polletju ter kadrovske priprave na novo vodstvo ObSS Ormož. PROMETNE NESREČE NA PTUJSKEM OBMOČJU 20. septembra sta v križišču v Hajdini trčila kolesar Peter Kolarič iz Rogoznice in osebni avtomobil KY-150, ki ga je vozil turški držav- l.ian Ehmed Ergun. Pri trčenlu je dobil kolesar laž.ie telesne poškod- be, materialna škoda pa znaša 300 novih dinarjev. ★ 22. septembra ob 15.30 je v Novi vasi pri Markovcih neznana voz- nica osebnega avtomobila avstrijske registracije W 414-234 zadela oseb- ni avtomobil MB 248-25 z voznikom Edvardom Tropom iz Nove vasi pri Markovcih. Voznica ie takoi oo tr- čenju odpeljala, ne da bi počakala patruljo milice iz Ptu.ia Na Tropo- vem avtomobilu ie nastalo za 500 novih dinarjev škode, za druao vo- zilo pa podatki niso znani ir Istega dne je bila man;ša oromet- na nesreča v Trnovski vasi Dr Slavoljub Vučinič iz Ptuia se ie peljal skozi Trnovsko vas z avto- mobilom MB 136-67. Za n1im je dr. Josip Cačkovič peljal osebni avto MB 269-03. Ko ie Vučinič v središču vasi moral nenadoma za- vreti zaradi konjske vprege na ce- sti, je Cačkovičev avtomobil trčil v njegovo vozilo zaradi prekratke varnostne razdalje med njima. Pri tem 1e nastala manjša materialna škoda. "'VLOMiCV PTUJU 21. septembra sta bila v ptujski postaji milice priiavliena dva vlo- ma v stanovanje. Tega dne sta priia\';la vlome Stan- ko Druzovič in Boris Potočnik iz Hogoznice Prvemii ie neznanec od- nesel iz stanovama samo različne ključe. Potočnik na le oriiavil da mu je neznanec odnesel aramofon s Ploščami, potovalno torbo ročno uro in različen žensk; na:<-t fuhane in broške) v vrednost- ison novih dinariev storilec še vedn" t1 znan. po vsei verletnosti pa nri nheb MOST NA DfcVINI PREDAN PROMETU V nedeljo. 23. oktobra, je bila v Devini manjša slovesnost. Akcija krajevne skupnosti v so- delovanju s krajevno konferen- co je uspela. Most na Devini je predal prometu podpredsednik občinske skupščine tov. Ploše- njak. Po otvoritvi pa je bila v Devini manič^ ^pH^t-h Požar v novi ormoški kleti v petek. 22. septembra, je v novi vinski kleti v Ormožu v drugem nadstropju nastal požar pri pretakanju vinskega deser- ta (»špirita«), ki je prišel v stik s prenosno električno energije napetosti 24 voltov. Zaradi teg^ se le desert užgal. Po hitri :n- ter^enciji delavcev so požar z.-.- dušili. -p URE, ZLATNINA JUCHART-SUTTNER GRADEC, Sporgasse 16. Zmerne cene, postrežba v slovenskem jeziku. Ali res ni nič več sredstev za ceste? LETO AKCIJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI JURŠINCI v razgovoru so med drugimi sodelovali: predsednik krajev- ne skupnosti Jur^inrj .M.ARTIN SLODNJAK. občinska odbornika SLMON TOPLAK In FRA.NC HOLC, vodja krajevne pisarne J02E BRENHOLC, poslovodja trgovine MARTIN 2AJDELA. V letu akrij krajevne skupno- sti smo obiskali tudi Juršinre. V kraj smo se pripeljali po nemo- goči cesti ->sama jama«. Verjet- no nanjo že dalje časa cestar ni niti stopil. Nikjer ni niti kupčka gramoza. Ce bi hoteli vsaj del- no zagrniti jame na cesti, hi ga ogromno porabili. Prebivalci ne vedo več, koga še naj prosijo, da jim bi popravil cesto. Letos marca je bilo posvetova- nje odbora za asfaltiranje ceste Radgona—Ptuj. Udeležili so se ga predstavniki ljutomerske, radgonske in ptujske občine, predsedniki krajevnih skupnosti, direktorji podjetij in dragi. Ce- sta bi bila velikega gospodarske- ga in turističnega pomena za Slovenske gorice. Prebivalci teh krajev so pripravljeni pomagati pri gradnji. Na tem sestanku so sklenili: dovolj sestankov, dovolj debate, zdaj pa na delo! Poiskati je treba sredstva in pričeti z gradnjo. Sklenili so, da bodo Ra- denčani gradili preko Vidma, Ptujčani pa s svoje strani. Na Grabšinskem bregu bi se naj srečali. V sosednji občini so kljub te- žavam »zvrtali« sredstva in se lotili gradnje. V dveh mesecih so asfaltirali 8 km ceste do Vid- ma ob Sčavnici s prostovoljnimi prispevki, s prispevki občine, KK Radgona in ostalih podjetij. Drugo leto v jeseni bodo asfalti- rali že do Grabšinskega brega. S kom se bodo tam srečali? S ptuj- skimi graditelji ceste verjetno ne. saj se s te strani še ni nič ukrenilo. V Juršincih, skozi katere pelje strašno razdejana makadamska cest^, so nam dejali, da bomo še naprej gledali, kako napredujejo kraji v sosednji občini, kako ure- jujejo naselja, asfaltirajo ceste in podobno. Tako dolgo iščejo sredstva za njihovo gradnjo, da jih najdejo. Ali se nismo v ptuj- ski občini preveč vdali v to. da ni sredstev? Ali dovolj »vrtamo« za njimi? Prebivalci Juršinc so priprav- ljeni pomagati s samoprispev- kom pri obnovi ceste. Občina bi morala dati pobudo. Sedanja ce- sta skozi Juršince, ki povezuje Radgono s Ptujem, je v nemogo- čem stanju. Na cesti ni cestarjev, delajo v gramozni jami ali drug- je. Kjer pa so. se pozna, kate- re kilometre oskrbuje vesten ce- star in obratno. Z oranjem ce:^te njeno stanje večkrat poslabšajo. V Juršincih se čudijo, da v dvajsetih letih ni bilo mogoče prigospodariti sredstev za obno- vo tako važne ceste. ZAPOSTAVLJENO PODROČJE V celoti se v Juršincih prito- žujejo nad zapostavljenostjo v gospodarskem in kulturnem po- gledu. Pred devetimi leti so jur- šinsko zadrugo priključili KZ Jože Lacko v Ptuju. Ob priklju- čitvi so mnogo obljubljali, pri- gospodarili pa so le več milijon- sko zgubo. Posledice nosijo tudi juršinski kooperanti. Od tega ča- sa se za napredek kmetijstva ni več nihče brigal. Kmetovalci so Ddšli v mesta, v inozemstvo, zemlja je slabo obdelana, \nno- gradi in sadovnjaki propada,]o, sivina pa nima cene. Rezultat ega je nezadovoljstvo, neper- ;pektivnost in vsestranska za- ostalost. Prebivalci menijo, da bi / dvajsetih letih res lahko ob- oovili na.sade. zgradili predelo- valno industrijo za sadje, da bi kmetovalci lahko prodali svoje pridelke. Cas je že tudi, da se kraji v Slovenskih goricah pove- žejo s sodobno cesto. NI USTREZNE AVTOBUSNE ZVEZE Vsa leta po vojni ni obnovlje- na avtobusna zveza, ki bi omo- gočila šolarjem, delavce.m in drugim, da bi se lahko zjutraj pripeljali v Ptuj, popoldne pa se vrnili. Šolarji ne morejo obisko- vati srednje šole V Juršincih vprašujejo, zakaj ne uvedejo lo- kalnega avtobusa. Sčasoma bi postal rentabilen. KDO JE LASTNIK PRO- SVETNE DVORANE, kdo jo naj- bolj potrebuje in kdo jo bo ob- novil? To so vsakodnevna vpra- šanja prebivalstva v Juršincih, ki si želijo dvorano. Krajevna skupnost bi jo rada dobila v svo- jo last. S prostovoljnim delom in prispevki bi jo popravili. Sedaj si jo lasti KK Ptuj, čeprav so jo Juršinčani zgradili že v stari , Jugoslaviji, nihče pa je ne po- pravlja. Dvorana propada neizkori- ščena. PISARNA IN POROČNA DVORANA Krajevni pisarni je ostal le en prostor, ki služi pisarni, za po- ročno dvorano in skladišče. Ko je poroka, morajo znositi del opreme iz pisarne in zapreti pi- .sarno za stranke. KINOPROJEKTOR ŽE DVE LETI V SKLADIŠČU Dramskih prireditev ni. Kino- projektor že dve leti leži v skla- dišču, ker dvorana ni urejena. SOLA JE POTREBNA OBNOVE Je zastarelega tipa in nujno potrebna večjih popravil. Nima vodovoda, podi so uničeni. V šoli ni kabinetnega pouka. Pomagali si bodo s kletnimi prostori. V ZDRAVSTVENI POSTAJI NEIZKORIŠČEN RENTGEN Juršinčani se pritožujejo nad nestalnim časom ordiniranja. Škoda se jim zdi tudi neizkori- ščenega rentgena, ki leži v zdrav- stveni postaji. 80 KRVODAJALCEV LETNO Organizacija RK šteje 100 čla- nov in 300 podmladkarjev. Naj- bolj si prizadevajo za krvoda- jalske akcije. Letno daruje kri 80 krvodajalcev. Organizacija skrbi tudi za socialno ogrožene prebivalce. V zimskem času or- ganizirajo tečaje prve pomoči in kuharske tečaje. Največ truda vložijo v delo VINKO SLOD- NJAK, predsednik organizacije, MARIJA FEKONJA in JANEZ PIGNAR, ki uspešno vodi krvo- dajalske akcije. PRIHODNJE LETO NOVA TRGOVINA Sedanji prostori ne zadovolju- jejo potreb. So premajhni in ne- sodobno opremljeni. Delo je otežkočeno. Zato ima TP IZBI- RA že v načrtu, da bo prihodnje leto zgradilo novo, sodobno opremljeno trgovino in tako za- dovoljilo skrbi za potrošnike. Juršinčani bi radi videli, da bi jo gradili pri pošti; gradili jo bo- do verjetno ob cesti. POTREBNO JE UREDITI POKOPALIŠČE Do .sedaj so preprečili vožnjo z motornimi vozili skozi njega. POSTA V NOVIH PROSTORIH Z delom pošte so v Juršincih zadovoljni. Je v lepo opremlje- nem prostoru. Veselijo se pove- zave z avtomatsko telefonsko centralo z otvoritvijo nove pošte v Ptuju. SKLADIŠČE V NOVI MESNICI Lani so zgradili šodobno opremljeno mesnico. Sedaj je v njej .skladišče. V Juršincih si že- lijo, da bi v njej vsaj dvakrat tedensko prodajali meso. ZR >brati<- ca. 600 ljudi. Ob taki kapaciteti pred- videvajo, da bodo glede na novo vinsko klet nabrali dnevno 10 do 12 vagonov. S trgatvijo pa bi kon- čali v 15 do 20 dne^-ih. Vsekakor pa lahko slabo vreme vpliva na uspešno izvedbo trgatve. Od lju- tomerske kleti so vinogradi odda- ljeni največ 3 do 4 kilometre. Tako ljutomerska kot ormoška nova vinska klet ha^i^ v kratkem pokazali svojo pravo vrednost. Grozdje, ki je nekoč »precej časa čakalo-', da je prišlo na vrsto pri starih "prešah<-. se sedaj pripelje do mlina, kjer se zmelje, gre sko- zi črpalke, nato v odcejevalne tan^ ke. kjer se odcedi, ostalo pa po- tem polnijo stisl\alnice. Odceje- valnih tankov je v ljutomerski kleti 18. vsak pa ima kapaciteto 8000 litrov grozdja. Zato ni nobe- ne bojazni, da proizvodnja ne bi nemoteno potekala. Šolanje vin bodo pričeli takoj po trgatvi, kjer se bodo lahko se- daj posluževali znanstvenih do- gnanj in izsledkov. Zanimiva pa je ugotovitev, da bo ljutomerski kombinat odkupo- val predvsem grozdje, ker tako lažje ugotovijo kvaliteto in sigur- nost sorte. Na ta način se lahko prepreči okužitev mošta z razni- mi bakterijami. Cena mošta, ki ga bodo prav tako dokupovali. je enaka (akontacijska) ormoški. Na žalost pa je cena grozdja ostala za širšo javnost v -tajnosti^H. -P RAZGOVOR S SEKRETARJEM 3bX ZKS 0!iM02 Nov lik člana Zveze komunistov Po VII. in VIII. kongresu ZKJ je del članov ZK že našel svoje mesto v družbenih procesih. Iz- vajanje gospodarske reforme na ,ie pospešilo proces, ki je silil ko- muniste, organizacije in vod.sl\a, da so vnašale v svoje delo raz- lične vsebinske in metodološke- organizacijske novosti (usmerje- nost na ideološko-politična vpra- šanja, širjenje kroga komunistov, prek katerih vodstva uveljavlja- jo politiko zveze, razvijanje raz- nih informativnih in drugih oblik sestajanja komunistov bi-ez bojazni, da se rušijo formalni organizacijski odno.si med člani, opuščanje osnovne organizacije kot edine oblike organiziranega dela komunistov, organiziranost komitejev v skladu s konkretni- mi potrebami, jasnejša usmeri- tev na krepitev samostojnosti sa- moupravnih in predstavniških organov itd.). Pogoji in situacije, v katerih delujejo posamezne organizacije ZK in v katerih mora biti v.se- bina in metoda dela prilagojena tako. da zveza komunistov spod- buja progresivne težnje v razvi- janju socialističnih družbenih odnosov, zahtevajo iskanje raz- ličnih poti. Politično delo v ob- čini, ki je organizirano posebej za gospodarske organizacije, po- sebej za negospodarske dejavno- sti, ki se še med .seboj diferen- cirajo itd., vpliva na razdvoje- nost delovnega človeka, ki na določene družbene problem.e gle- da kot proizvajalec drugače kot potrošnik. Kmalu bodo v občinskih orga- nizacijah sklepale in odločale o nadaljnjem organizacijskem in vsebinskem delovanju komuni- stov občinske konference zveze komunistov. V pripravah na uspešno vsebinsko in organiza- cijsko izvedbo reorganizacije ZK so v različnih občinah, na različ- nih področjih naletela vodstva ZK na različne probleme, ki so karakteristične za določeno Dod- ročje. ponekod pa tudi za dolo- čene socialno in izobrazbeno strukturo komunistov. Na vprašanje KAKO SO SE KOMUNISTI V ORMOŠKI OB- ČINI VSEBINSKO PRIPRAVILI NA REORGANIZACIJO ZK IN PROBLEME, KI SO NASTAJA- LI V NJENIH PRIPRAVAH, od- govarja sekretar OtaK ZKS Or- mož. DRAGO PINTARIC- Ob razpravah o reorganizaciji ZK v naši občini smo naleteli na iz- rprino veliko zanimanje pri članih 7.K pa tgdi na več problemov, ki fpor.^anizacijo spremljajo. Razprava jp pokazala, da vsi vemo, da gre ?a demokratizacijo ZK. za odstra- njevanje elementov oblasti iz nje In obenem za poglobljeno idejno- polltično delo vseh komunistov pri vsakodnevnih nalogah v samouprav- nih organih, v proizvodnji, v de- litvi dohodka Itd., skratka v kom- oleksnem družbenem, kulturnem, ^gospodarskem in političnem življe- nju. Z delom na svojem delo\nem mestu. doma. v krajevni sKupuobti, liuvautt. kjer le - a leiii iniua Ko- munist dokazati In stalno dokazo- vati člapM^o v ZK in n»> ^ ''lansko izkaznico Gre za t», da člani ZK s sivu.iim vsakodnevnim. kontinuir.iim in vztrajnim delom, » stalnim 'HiH-m /a iiapiedna stališča ki iih kut ko- munisti morajo imeti (^Icit niso ko- munisti), da T vsem ">m liridnbLio URled v tiruibi. uRlPrt ki sa i/Kub- Ijajo (tako na na^ciri ohmi)čiu Ka- žejo anallifei nem.ilokaj slabi toliko časa, dokler za komu- nista ne bo Kisivvno. aP bodo obli- ke dela formalno organizirane nii ne, ampak bo delal tam. kjer lio potrebno, pa na.isi bo to v podje- tju ali na terenu ali Ujerltoll Kadar komiinisl ne bo več rekel, da bo v organizaciji ZK na terenu Se manj aktiven, kot ie bil v oortietju. ker se na ferpni. nar m*i" '^■.^sa za- držuje, ampak mu bo prav vseeno, katere oruaM/aciif 7'< .'•lan je, in seveda, ko bo obenem tudi v sphl trdno prepričan, da bo kot komunist delal vedno in povsod, takrat bodo take razprave in 'aki ar«iimenti o organiziranost! odpadli Tako pa so razprave o tem al' na- oreaniza- cija ZK v podjptiii ostane ali ne, zreducirajo prevečkrat ia dokaj ban.ilne ra/loge »za« In sproti«, na primer: »Za«: .Na terenu bomo šc manj aktivni, ker se tam manj časa za- držujemo. - Na terenu se bomo skliceviiM, da delamo v poduiju, v podjetju pa. da na tpr<^nu. Delali pa ne bomo nikjer — Imejmo jo, to »staro, dobro« organizacijo, bomo vsaj vedeli, da smo komunisti, ko se bomo vsak mesec ssstajali Itd. »Proti«: Premalo nas le. nima smisla, da imatnn orsani/acijo ZK. — f'e se odločimo za teren, bo od- padla vrsta priprav za orvo kon- ferenco — Ce se odločimo, da or- fianizaclje ZK ne bomo 'eC imeli, vsaj ne ho vef nrihajalo do raz- ličnih staliSč ZK in samoupravnih organov ter vodstva v iot!jr-tii' itd. Menim, da ZK np bomo rcorga- nizlrali v nekaj me.secih. Menda je to jasno vsem komunistom v ob- čini. Za nove oblike dela smo se dogovorili In to le bilo nallažje. Vendar je sedaj treba začeti z res- nično reorganizacijo, s spremembo mišljenja ljudi, s prepričevanjem, da je bilo dosedanje delo z vsemi elementi birokratske miselnosti, formalne avtoritete, delitve na ti- ste, ki odločajo in tiste, ki to iz- vajajo, da je bilo vse to dosie.f morda nujno, da je v etatistlčno- revoliicionarneni obdobju nemara utegnilo imeti svoj pomen, da pa bo odslej drugače, mora biti druga- če Z novim načinom del-T v ZK bodo vse te dosedanje oblike dela morale odnasti, kajt' vse to je danes v nasprotju z zahtevo po kritičnem In odkritem izražanju mnenj, spro- ščenostjo predlogov in argumentov ter končno predvsem z novo vIoko ZK. Menim, da je v prihodnje potre- ben stalen Idejni boj povsod, na vsakem koraku, kjer je to potreb- no, pokazalo se je. da ta manjka našim komunistom. Manjka prav tako pripravljenosti, volje, odloč- nosti za ta boj. prav tako pa zna- nja, usposobljenosti, zato pocosto komunisti nimamo svojih stališč. (Nadaljevanje prihodnjič) Lahka dela so mi kot igračka, a kaj, ko je težkih mnogo več! Dve opravili sta mi najtežji. Na- pisati lep spis in naučiti se slov- nic? Za .■), in fi. razred sem še na- pisala spis z naslovom »Vsak zače- tek je težak«, v katerem sem ome- nila, da je težko napisati spis, hkrati pa ga ni težko, če imam nekaj domišljije. Zakaj? Zato, ker nimam osnovne in primerne mtsll, ker se ne poglobim v spis. prepro- sto, ker se mi ne da misliti. In če po pravici povem, se mi to večkrat z^odi. Jasno mi je, da ne morem napi- sati spisa. nI mi pa jasno, da se ne morem naučiti slovnice. Prvič zato. ker se ml ne ljubi, drugič oa. ker se morda preveč zanašam na svoj spomin, ali. kot pravijo ne- kateri, na svojo inteligenco. Tako pa je samo včasih. Ko Imam voljo za učenje, se učim z vso paro za naprej in nazaj. Po navadi je to takrat, ko dobim dvojko ali trojko. Drugih del, ki mi jih je težko opraviti, ni vredno opisati, ker so malenkostna, čeprav so včasih tudi pomembna. Tokrat pa je bila be- seda o delu. ki mi je najtežje. Drugič bom napisala nekaj take- ga, kar najraje delam, in te lepo pozdravljam. Marjana StipetiC Draga Marjana! NiU spis niti nauk o jeziku nI težko delo. le misliti se ti ne da, kot sama praviš Neenakomerno učenje z vso paro za naprej in na- zaj ni pametno. Zavedal se. da t) le spis najboliša priložnost, k.ier lahkJD odkriješ svo- ie nailepše misli opisuješ doživetia in izražaš mnenja. Pripovedovati, lepo pripovedovati in napisati, to le spis. Slovnica, kot ti praviš, ■'e res ou- sta zadeva. Reci raie nauk o mate- rinem jeziku, ki si ea podedovala po svoji Uublieni mamil Razumet: ga moraš! Nato ga boš vzHubMs i" ^-sfl^ nanake Ko =" mi ho.- sno* kn* o"'-'-"''- draga Marjana, napiši tudi, od kod »1 in katero šolo obiskuieš! Lepo te pozdravliam .Alenka Ljuba Alenkal Prosim te. če moreš, objavi v TLDNIKt- še mojo pesmico, ker dobila pogum in jo sprsnila. Upam, da bodo otroci potem še raje brali lepe knjige. O BRALNI INAČKI Ze druRO leto tekmujem za ljubo bralno značko Vse knjise obožujem, a vendar: zakaj ne tekmujemo rajši za značko, ki v povesticah zna govoriti in dosti pametnega narediti Slovenski pisatelj si izmisli! je to. Slovenci ponosni nanj smo zato. Pridni učenci tekmii.ie.K' zan.io. a porednim za to mar p^** ni! V šestem razredu ir značka za Ta- njo. leni Marko pa se je hoji. Iz našega razred:i so tekmovali Eda. Andreja, aranko in \eda Pred komisijo so sf zbrali in tam pogumno odeovarialj Sest knjie so vs' prebrali in vtise o njih napisali pesmi zdPklamirali. bralno značko z.Tsliižin Andreja Peček, " c razred osnovne šole Tone 2nid»rič. Ptuj Ljuba Andreia! Zložit; pesmico ni mar tako Po- gumna ;n spretna si Upam 6o pesmica bralcem do volr. In da bo o.roke navdii*;!a Tutti jaz Oi rad'i katero napisala pa mi ne sre in ne gre. Se mnogo pesmic t' žpl--^' Aicnka Zadnje deževje ie močno poslabšalo letošnjo dobro vinsko letino Po mnenju enologa ►^Sloven- skih goric« inž. ANTONA SKA- ZA je rešitev v takojšnji trgatvi. Letos je bilo vroče in sušno poletje. Vinska trta se je lepo razvijala in bila v zdravi kondi- ciji, vendar je posebno v mesecu avgustu primanjkovalo vlage. Ogromna vročina in pa suša sta silili trto, da je grozdje začelo že zelo zgodaj zoreti. V začetku septembra so se grozdne jagode začele mehčati. Obetala se je ze- lo zgodnja trgatev, pridelek si- cer majhen, toda visoko kvalite- ten. Ugotovitve z dne 7. septem- bra na področju Podlehnika in Zavrča so pokazale sledeče: sladkor kislina Portugalka 16 % 8,2% modri burgundec 16,5 % 14 % renski rizling 12,5 % 14 % šipon 11,5% 14,4% laški rizling 12 % 10,4% beli burgundec 13 % 13 % Vidimo, da sta bila sladkor in in zrelosti v takem razmerju, da je trgatev zelo blizu. Sladkor je bil za ta čas sorazmerno zelo vi- sok, kislina pa v močnem opada- nju. Močno deževje, ki je nastopilo v začetku druge dckade septem- bra in je trajalo skoraj 10 dni, pa je situacijo popolnoma spre- menilo. Trta je začela z izredno silo črpati manjkajočo vlago. Jagodne kožice, ki so bile že v dozorevanju in otrdele, niso bile več elastične. Zaradi pritiska vo- de so popokale. Razpokane jago- de so v ugodni vlagi in topli za- čele gniti. Danes imamo v bo- gato obloženih vinogradih 30— GO'^0 gnilega grozdja. Manj je gnilobe v starejših rodnih nasa- dih. Gniloba je zajela celo pec- Ije grozdov, ki ob majhnem stre- sanju padajo na tla. Edini izhod iz te situacije je takojšnja trgatev. Pri Kmetij- skem kombinatu Ptuj so začeli s trgatvijo nekaterih ranih sort 14. septembra, vseh ostalih pa 18. septembra, tako da je danes trgatev v polnem razmahu. Tudi individualni proizvajalci so za- čeli s trgatvijo, to pomeni, da tr- gamo kakih 14 dni prej kot nor- malno. Na področju Podlehnika in Zavrča je bila kvaliteta mo- stov 18. septembra sledeča: rizvanec 14,5 % sladkorja, neuburgovec 16,5% sladkorja, laški rizling 13% sladkorja, renski rizling 14,5% sladkorja, muškatni silvanec 14 % slad- korja, beli burgundec 14 % sladkorja, zeleni silvanec 14,5 % slad- korja. šipon 13,5% sladkorja. Po sladkorju vidimo, da bo kvaliteta vin slaba, pa tudi celo- kupna kislina v moštih je soraz- merno nizka. Radi močne gnilo- be grozdja nimamo dosti več pričakovati. Takojšnja in hitra trgatev je edini izhod. CICERO — Vina imajo sorazmerno nizko kislino, zato moramo paziti, da jo očuvamo. kolikor se da. To je po.sebno težko, ker je po- lovica pridelka napadena od gni- lobe, oziroma je polna škodljivih bakterij, katerih delovanje mo- ramo na vsak način preprečiti. Potrebno je močno žvepljanje in razsluzenje mostov. To pomeni, da moramo mošte v 24 urah, ko se vse nečistosti v moštu usede- jo, pretočiti. S tem smo ločil' škodljive bakterije in druge drobnoživke od mošta in ga pre- pustili pravim vinskim kvasni- cam. Mošti se bodo n;. •• ^'^'"^in ohladili in bo vretje pr>!. ^ ■>- ča.sneje. Izguba na vin.si-. ki- slini in aromatičnih snoven bo manjša. Izgledi so, da bo treba letos paziti na prvi pretok vina, ki bo zgoden, da tako preprečimo bio- loško padanje vinske kisline. Droži ločimo s pretokom od vina in s tem celo vrsto škodljivih bakterij, ki so za razvijajoče se vino škodljive. Cene moštu se formirajo glede na kvaliteto mošta. Danes imajo močan vpliv na ceno vina iz juž- nih področij drža\'e. Vsekakor se kvaliteta južnih vin v normalnih ali boljših vinskih letinah ne da primerjati s štajerskimi vini. V slabih letinah pa postanejo juž- na vina po kvaliteti konkurenč- na našim štajerskim. Ker so ce- nejša, je vpliv teh vin neugoden za našega vinogradnika, ki pri- deluje vino z dosti višjo polno lastno ceno. Letos je kvaliteta štajerskih vin zelo slaba, gniloba in nizka gradacija sta tu odločilni. Mošti privatnih vinogradnikov imajo 13—15 % sladkorja. Glede na to se tudi odkupne cene gibljejo na tržišču od 240—280 S din glede na od.stotek sladkorja in pa sort- nost vina. Verjetno kakšnih več- jih sprememb ni pričakovati. ZB PRED NOVO UREDITVIJO ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV Pristojni odbori republiške skupščine so pričeli pretekli te- den obravnavati osnutke za za- kon o zdravstvenem zavarova- nju kmetov. Obstajata dva osnu- tka; prvega je sestavil republi- ški sekretariat za delo, drugega pa republiški zavod za socialno zavarovanje na podlagi stališč in pripomb izvršilnega odbora republiške skupnosti kmetov. Dosedanje razprave so se do- tikale zlasti bistvenih protislo- vij obeh osnutkov, tako glede kroga zavarovancev, obsega zdravstvenega varstva in finan- ciranja zavarovanja. Zavzemajo se, da se sedanji krog zavaro- vancev ne bi smel zožiti; ne- sprejemljiv je predlog za uvedbo premoženjskega cenzusa, ki bi imel za posledico izključitev ve- čjega števila sedanjih zavaro- vancev iz zavarovanja. Prispe- vek za zdravstveno zavarova- nje kmetov naj bi plačevali vsi lastniki kmečke zemlje, ne glede na to, kje so zavarovani. Občin- ske skupščine pa naj bi prispe- vale za zdravstveno zavarovanje tistih kmetov, ki zaradi slabega gmotneaa polo7qia ne zmorejo prispevka; plačilo prispevka je za občine lažje breme kot kritje stroškov za zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb. Deljena so mnenja, ali naj bi kmetje-zava- rovanci plačevali prispevek po katastrskem dohodku, ki naj bi v celoti predstavljal osnovo za financiranje zdravstvenega za- varovanja kmetov, ali pa naj bi uvedli glavarino, to je prispevek v enaki višini po zavarovani ose- bi od 16. do 65. leta starosti, za zavarovanje oseb do 16. leta ozi- roma nad 65. letom starosti pa bi se zavarovanje financiralo iz prispevka od katastrskega do- hodka. Ostali drobni viri finan- ciranja zdravstvenega zavarova- nja kmetov, kot so obremenitev dohodka kmetov-kooperantov, sezonskih delavcev pri delovnih, kmetijskih in gozdnih organiza- cijah, ki jih omenjata kot mo- žne vire oba osnutka, bi po mne- nju poslancev povzročili večje stroške pri ugotavljanju in obra- čunavanju dohodka, kot bi bil dejanski finančni učinek. Na podlagi pripomb skupščin- skih odborov bo republiški se- kretariat za delo. pripravil nov osnutek /pVnna in ga dal v šir- šo obravnavo. Stran ? TEDNIK — petek. 29. septembra 196? Sfrnn ^ VZGOJNA VPRAŠANJA Mladina na krivih poteh Tri V8!il porti-tip Mariborski tis'--. Maribor Rokopisov nf vračamo. Rmm PRmmM od 1. do 7. okmbm 196? NEDELJA, 1. OKTOBRA 6.00—8.00 Dobro jutro! Vmes ob 6.05—6.20 poročila, ob 7.00—7.10 po- ročila, ob 7.30—7.45 za kmetijske proizva,ialce. 8.00 Poročila. 8.05 Ra- dijska igra za otroke: Pavel Golia: Jurček. 8.50 Skladbe za mladino. 9.00 Poročila. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši , . . 10.25 Pesmi borbe in dela, 10,45—12.00 Nedeljski mozaik lepih melodij, vmes ob 11.00— 11.20 poročila ter ob 12.00 poročila. 12.05 Poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo — II. 13.00 Poročila. 13.10 Ob- vestila in zabavna glasba. 13.30 Ne- deljska reportaža. 13.50 Kar po do- mače. 14.30 Humoreska tedna. 14.50 Deset minut z orkestrom Cedric Dumond. 15.00 Poročila. 15.05—17.30 Nedeljsko športno popoldne, vmes ob 17.—17.05 poročila. 17.30 Radi.jska igra: Andrzej Mularcz,yk: Striček Albert, 18.15 Nekaj opernih arij. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene raz- glednice. 19.30 Večerni radijski dnevnik. 20.00 Lahko noč, otroci! CO.IO v nedeljo zvečer. 22.00 Poro- čila. 22.15 Serenadni večer. 23.00 Poročila. 23.05 Melodije za lahko noč. 23.30—23.35 Zadnja poročila. PONEDELJEK, 2. OKTOBRA 12.00 Poročila. 12.10 Glasba za razne zasedbe. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 »Fantje s Praorotna« nam po- jo . . . 13.00 Poročila. 13.10 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Poročila. 14.05 Iz ar- hiva orkestra Dalibora Brazde. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo. 14.5a Kreditna banka in hra- nilnica — Ljubljana. 15,00 Popol- danski radijski dnevnik, 15.20 Glas- beni intermezzo. 15.40 Nastopata zbora »Svobod« iz Pirana in Kopra. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poro- čila. 17.05 Operni koncert. 18.00 Po- ročila. 18.15 Slovenske melodije igra zabavni orkester RTV Ljubljana. 13.35 Mladinska oddaja: »Interna 4G9«. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Večerni radijski dnevnik. 20.00 Lahko noč. otroci! 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasiae. 21.00—23.00 Skupni program JRT — studio Beosrad, vmes ob 22.00 poročila. 23.00 Poro- čila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Od cha cha do beata. 23.30-23.35 Zadnja poročila. TOREK, ?,. OKTOBRA 12.00 Kaleidoskop ope- retne in orkestralne glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Igra pihal- na godba Rudolf Urbanec. 13.00 Po- ročila. 13.10 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam. . . 14.00 Poročila. 14.05 Pisan spored za- bavnih melodij. 14 55 Kreditna ban- ka in hranilnica — Ljubljana. 15.00 Popoldanski radijski dnevnik. 15.20 Zabavni intermezzo 15.45 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Iz naših kon- certnih dvoran. 18.00 Poročila. 18.15 Polke in valčki. 18.50 Na mednarod- nih križpotjih. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene raz.sjlednice 19.:30 Večerni radijski dnevnik. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Razpoloženjska glasba z orkestrom in zborom Dina Marti- ncllija. 20.30 Radijska igra. 21.23 Pe- sem ■ godal. 21.35 Iz fonoteke radia Koper. 22.00 Poročila. 22.10 Glasbe- na medigra. 22.15 Skupni program JRT. 23.00 Poročila. 23.05 Jazz v no- či. 23.30—23.35 Zadnja poročila. SRED.\, 4. OKTOBR.A Poročila. 12 10 Dva baročna koncer- ta. 12.30 Kmetii-;k! nasveti. 12 tn Cez hrib in dol, 13.00 Poročila. 13,10 Ob- vestila in zabavna glasoa. 13.30 Pri- poročajo vam . . . 14.00 Poročila. 14.05 Zvoki za razvedrilo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana. 15.00 Popoldanski ra- dijski dnevnik 15.20 Glasbeni mter- mezzo. 15.40 Drobni odlomki iz Bee- thovnove opere »Fidelio«. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila 17,05 Mla- dina sebi in vam. 18.00 Poročila. 18.15 Ljubiteljem operetnih zvokov. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ve- černi radijski dnevnik. 20.00 Lahko noč. otroci! 20.10 Marjan Kozina: »Ekvinokcij« — radijska priredba opere. 22.00 Poročila. 22.10 Za ljubi- telje jazza. 22.50 Literarni noktur- no. 23.00 Poročila. 23.05 Cocktail me- lodij 23.30—23.35 Zadnja poročila. ČETRTEK 5. OKTOBRA te 12.00 Poročila. 12.10 Madžarske melodije in ritmi. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Harmonikarski orke- ster »Svobode« iz Šentvida. 13.00 Poročila. 13.10 Obvestila in zabav- na glasba. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Poročila. 14.05 Izbrali smo vam. 15.00 Popoldanski radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Glas- ba iz Južne Amerike in s Pacifika. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poro- čila. 17.05 Četrtkov simfonični kon- cert. 18.00 Poročila. 18.15 Turistična oddaja. 19.00 Obvestila. 19.05 Glas- bene razglednice. 19.30 Večerni ra- dijski dnevnik. 20.00 Laiiko noč. otroci! 20.10 Četrtkov večer doma- čih pesmi in napevov. 21.00 Literar- ni večer. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.00 Poročila. 22.10 Sodobna hrvat- ska klavirska glasba. 23.00 Poročila. 23.05 Nočni mozaik jazza. 23.30—23.35 Zadnja poročila. PETEK, e. OKTOBRA 12.00 Poročila. 12.10 Iz do- mače koncertne literature. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Igrajo do- mači pihalni ansambli. 13.00 Poro- čila. 13.10 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam. . . 14.05 Nekaj melodij iz arhiva za- bavne glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.55 Kre- ditna banka in hranilnica — Ljub- ljana. 15.00 Popoldanski radijski dnevnik. 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.40 Za- bavni zbori. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po že- ljah poslušalcev. 18.09 Poročila. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 13.45 Kulturni globus. 19.00 Obve- stila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Večerni radijski dnevnik, 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Bolgarski zbor »Gusla«. 20.30 Plesna glasba današnjih dni. 21.15 Oddaja o mor- ju in pomorščakih. 22.00 Poročila. 22.10 Iz sodobne glasbene ustvar- jalnosti. 23.00 Poročila. 23.05 Lite- rarni nokturno. 23.15 Četrt ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.30—23.35 Zadnja poročila. SOBOTA, 7. OKTOBRA 12.00 Poročila. 12.10 Pri skladatelju Franzu Schubertu. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Ogrlica ope- retnih zvokov. 13.00 Poročila. 13.10 Obvestila in zabavna glasba. IS.IjO Priporočano vam . . . 14.00 Poročila. 14.05 Zvoki za razvedrilo. 14.d5 Kre- ditna banka in hranilnica — Ljub- ljana. 15.00 Popoldanski radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Duet Violette in Germonta iz Verdijeve »Traviate-«. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17 05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat. 18.00 Po- ročila. 18.15 Z domačimi vižami v sobotni večer... 13.50 S knjižnega trga. 19.00 Obve.stila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Večerni radijski dnevnik. 20 00 Festival zabavnih me- lodij »Opatija 67« (1. del). 22.00 Po ročila. 22.10 Oddaia za naše izse lience 23.00 Pomčil-i 23 05 Festival zabavnih melodij »Opatija 67« (11. V !!,"> državah na svetu so 510TE5UEVE TABLETE ZA ŽELODEC IZ SIOLANDIJE učinkovito zdravilo za bolezni želodca in dvanajsternika (čiravost. graslritis in želodčna nevroza). Originalno pakiranje: 40 tablet 37,70 Sch; 130 tablet 93,20 Sch; 640 tablet 397.75 Sch. DIREKTEN UVOZ IZ HOLANDIJE po glavnem zastopniku inozemskih farmacevtskih tovarn OPERUAPOTHEKE, GRAZ, OPERNRING 24 i BRATJE ILGER GRADEC, Annenstrasse 9. Urarstvo, dragulji, zobno zlato, zastopstvo švicarskih ur DARWIL. Znani in priljubljeni v Gradcu kot pred vojno v Sloveniji, dajemo rojakom poseben popust. VAS OBISK BO V VAŠO KORIST! MARIANNE PERZ GRADEC, Siidtirolerplatz 5, vogal Griesgasse. Velika izbira ur, zlata, srebrnine in ur s kukavico. — Govorimo slovensko. Pričakujemo vaš obisk ob graškem sejmu. Zelo ugoden nakup dragocenega zlatega in srebrnega; nakita in ur pri ' MATTHIAS ASCHINGER GRADEC, Griesgasse 7 — poleg hotela Wiesler. PRILOŽNOST! Lepotilna sredstva za vsak žep dobite v parfumerijij HANS BRUGGER ] GRADEC, Sporgassc 21. ■ KINO KINO BUCKOVCI 1. oktobra ameriški barvni film ZALIV TIHOTAPCEV. KINO GORIŠNICA 1. oktobra angleški barvni film BANDA HELIONA. KINO KIDRIČEVO ;;o. septembra in i. oktobra jugoslovansko-ameriški film DOLGE L.VDJE; 4. in 5. oktobra francoski film 2IVETI SVOJE ŽIVLJENJE. KINO LJUTOMER 30. septembra in 1. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film SPARTAK; 4. in 5. oktobra nemški film ZLOČIN V PENZIONU. KINO ORMOŽ 30. septembra in 1. oktobra francoski kinemaskopski film MELO- DIJE v KLETI; 4. oktobra film KRVAV DENAR. KINO PTUJ 29. m 30. septembra ter 1. oktobra francosko-italiiansk' barvni kinemaskopski film ANGELIKA. ANGELSKA M.-VRKIZ.A; v nedeljo matineja filma TUDI TO SE DOG.VJA: 2. oktobra juaoslovanski film PO KONJUH PL..\NINI: 3. in 4. oktobra iugoslovansko-avstruski barvni film GROF BOBI — STRAH DIVJEGA ZAHODA: 5. oktobra slovaški barvni kinemaskopski film H.\JDUK ■} \' NOSIK; 6. in 7. oktobra iugoslovansko-nemški kinemaskopski tilm OLD FIREHAND. KINO SLOVENSK.^ BISTRICA 29. in 30. septembra trr 1 o'r:it>i..ra ameriški barvni kinemaskopiki tlim OSAMLJENI SO HR.-VBni: 3.. 4. in 5 oktr>bra amen.ški flm L.4DJ..\ NORCEV. KINO TOM.AŽ PRI ORMOŽU 1 oktobra r!'-m'iki film MED J..\STREBI. i