AKTUALNO VPRAŠANJE Pomembnost higiensko-tehnične zaščito dela v podjetjih in gospodarskih organizacijah na Gorenjskem sili le od časr« do časa v ospredje razprav v samoupravnih organih v podjetjih in družbenih organih upravljanja. Največkrat takrat, ko se pripeti v podjetju kaka hujša delovna nesreča ali pa ko inšpekcija del?, dodobra prerešeta delovno pogoje zdaj v tem zdaj v onem podjetju. Kje so vzroki lagodja do tega pomembnega vprašanja? Pri okrajnem Zavodu za socialno zavarovanje je sicer okrajna komisija HTZ, ki pa se peča le z večjimi podjetji v okraju, medtem ko ne zmore načrtnega dela tudi v manjših podjetjih, ki bi bila pomoči te komisije najbolj potrebna. Toda samo ta komisija »na najvišji ravni« v okraju še daleč ni dovolj. Le redka so namreč podjetja, ki imajo tudi v okviru samoupravnih organov svoje komisije HTZ, če pa so že, so te nedelavne in bolj ali manj lo na papirju. — Ko so člani skupščino kranjsko podružnice okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje razprav-* ljali o tem na nedavni skupščini, so prišli do prepričanja, da te komisije tudi ne morejo pomeniti kaj več, ker nimajo pravzaprav nobenih kompetenc. Ne morejo kaznovati prekrškov in tudi večjega vpliva na vodstva podjetij nimajo. Morda je v tem le delen vzrok neučinkovitosti HTZ komisij v podjetjih. Zato bodo sedaj skušali sestaviti za vso komisijo HTZ v gospodarskih organizacijah pravila, na podlagi katerih jim bo omogočeno večje uveljavljanje. — To pobudo je treba pozdraviti. I. A. AKTUALNO VPRAŠANJE Zbori volivcev večidel končani, zbori volivcev-proizvajalcev pa te dni GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ST. 75 — CENA DIN 10.— Kranj, 27. septembra 1957 S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V nedeljo so v večini krajev na Gorenjskem končali zbore proizvajalcev Le ponekod bodo trajali še prve dni tega tedna. V splošnem so volivci v so-razmeroma kar precejšnjem številu prihajali na zbore. Ponekod jih je prišlo 20%, na nekaterih zborih v mestu Kranj pa tudi do 34 %. Skoraj v vsaki občini pa so je dogodilo, da kak zbor ni bil sklepčen, vendar teh primerov ni bilo mnogo. Večidel je bil v takem primeru kriv politični aktiv, 'ki se ni dovolj temeljito lotil priprav. Na enem izmed zborov volivcev v občini Železniki pa so možje, ko so ugotovili, da bi se morali zaradi nesklepčnosti ponovno sestati, stopili domov še po žene. Večidel so volivci sprejeli na listo kandidate, ki so jih predlagala občinska politična vodstva, prav povsod pa tudi ne. Ponekod so kandidatno listo na zboru volivcev deloma spremenili in dodali nove kandidate, kar govori o zavzetosti volivcev za to, da bi bili ljudski odbori kar najbolje sestavljeni. Tu in tam so znali volivci v takih primerih izbrati kandidate. NAPREDEK GOSPODARSTVA NA VSE) CRTI OLO sklenil reorganizirati Prešernovo gledališče - Razpravljali so tudi o reorganizaciji gozdarske službe - Razpravo o šolski reformi odložili na prihodnje zasedanje Ponedeljkove seje Okrajnega ljudskega odbora so se odborniki udeležili v .znatno večjem številu kot običajno. Na dnevnem redu so bile zanimive stvari. Poročilo o izpolnitvi polletnega družbenega plana in proračuna, razprava o reorganizaciji Prešernovega gledališča v Kranju, poročilo o reorganizaciji gozdarske službe. Ker se je seja zaradi obširne razprave precej zavlekla, so razpravo o problemih v zvezi z izvajanjem šolske reforme v okraju, odložili za prihodnje zasedanje. Po skupni seji sta bili še ločeni seji obeh zborov, na katerih sta zbora razpravljala o nekaterih tekočih zadevah. V OKRAJU BELEŽIMO NADALJNJI PORAST DRUŽBENEGA PROIZVODA Poročilo o izpolnjevanju polletnega družbenega plana in proračuna za letošnje leto je podal predsednik okrajnega Sveta za plan in finance Pavle Tolar. Predvsem je poudaril, da je gospodarstvo našega okraja kot celota v tem obdobju uspešno napredovalo zaradi vpliva splošnih gospodarskih pogojev v državi in da so bile začrtane naloge popolnoma v skladu s smernicami, ki jih je sprejel Okrajni ljudski odbor ob sprejemanju letošnjega družbenega plana. Iz obsežnega gradiva je moč ugotoviti, da se je skupni družbeni proizvod socialističnega sektorja gospodarstva našega okraja, v prvem polletju letos v primerjavi s polovico celoletne izvršitve lanskega leta povečal za 13 odstotkov. Povečanje v letu 1956 v od- nosu na enako razdobje 1955. leta pa je znašalo le 6,5 odstotkov. Povečanje skupnega proizvoda v prvem polletju letos presega torej skupno republiško povprečje, ki znaša za ustrezno razdobje le 7 odstotkov. Se precej ugodnejši položaj imamo, če primerjamo izvršitev letošnjega prvega polletja z isto izvršitvijo lani. Na podlagi te primerjave se je skupni družbeni proizvod povečal od 32 milijard 793 milijonov na 42 milijard 141 milijonov, kar pomeni za celih 28.5 odstotkov. Vendar tef primerjava ni v celoti realnaj ker je znano, da so na industrijsko proizvodnjo — v prvem polletju lani — vplivale izredno neugodne prilike zaradi pomanjkanja električne energije ter težave s preskrbo surovin. Največje uspehe je dosegla industrija, ki je presegla polletno obveznost za 2,8 odstotkov. To je vsekakor po-' memben napredek zlasti Če upoštevamo, da doseženi uspehi temeljijo na boljšem izkoriščanju proizvodnih kapacitet, večji delovni storilnosti in racionalnejšem poslovanju. To se kaže v tem, da je število zaposlenih v okraju v primerjavi z istim obdobjem lani, ostalo pretežno na isti ravni. Precejšnji uspehi so bili tudi doseženi v gozdarstvu, prometu in gradbeništvu, medtem ko v obrti, trgovini in gostinstvu v manjši meri. Socialistična obrt v prvem polletju letos sicer kaže neki napredek, ne moremo pa, žal, govoriti o naglem porastu dejavnosti te gospodarske panoge. Uspehi trgovine temelje predvsem na povečani kupri moči, prav tako pa tudi v gostinstvu. REORGANIZACIJA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA Po več kot tri in polurni razpravi sta oba zbora Okrajnega ljudskega odbora potrdila predlog o reorganizaciji Prešernovega gledališča. V okrajnem zboru je glasovalo za predlagano reorganizacijo 36 odbornikov, 7 se jih je vzdržalo, v zboru proizvajalcev pa je glasovalo za reorganizacijo 22 odbornikov, trije so bili proti, 7 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Najprej je odbornik Ivan Bečan prebral predlog Občinskega odbora Socialistične zveze in Občinskega sindikalnega sveta o potrebi reorganizacije poklicnega gledališča v Kranju, nato pa je prebral stališče okrajnega Sveta za prosveto in kulturo, njegov predsednik Slavko Beznik. Svet je mnenja, da je predlagana reorganizacija nepravilna. V razpravi je sodelovalo precejšnje število odbornikov, ki so se v pretežni meri zavzemali za predlagano reorganizacijo. Med diskutanti sta bila tudi ljudska poslanca Roman Albreht in Boris Ziherl. Vsi odborniki so poudarili, da je treba vprašanja reorganizacije Prešernovega gledališča v Kranju temeljito pretehtati. Večina je bila za to, da se spričo pomanjkanja materialnih sredstev, ki pa ni poglavitnega pomena, reorganizira. omenjena profesionalna ustanova. Menili so, da je treba v celotni kulturno - vzgojni dejavnosti na Gorenjskem preiti z ozkih na široko torišče dela, od katere bi imelo večjo korist večje število državljanov. S tem v zvezi so tudi poudarjali nesorazmerje med trošenjem sredstev za kranjsko profesionalno gledališče in za vso ostalo kulturno prosvetno dejavnost ne le v občini, marveč tudi v vsem okraju. Nato so izglasovali predlog, da se Prešernovo gledališče reorganizira s 1. oktqbrom letos. Ob koncu skupne seje je poročal o reorganizaciji gozdarske službe predsednik okrajnega Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Tone Hafner. I. A. 67 KANDIDATOV SO IZBRALI Občinski ljudski odbor Bled je žo imel svoje zbore volivcev, na katerih so vaščani izbrali 67 kandidatov za nove odbornike. Od teh bodo izvolili 28 odbornikov ali 42 % vseh kandidatov. Volivci so med kandidate določili 28 delavcev, 17 uslužbencev, 19 kmetov, ostala trojka pa so različnih poklicev. 11 kandidatov je iz vrst mladine. jb k:i so ustrezali vsaj toliko ali celo bolj kot tisti, ki jih je predlagalo občinsko politično vodstvo. V nekaj redkih primerih pa je pri tem, ko so volivci izbirali kandidate, botroval tudi ozek lokalizem ali celo demagogija, proti čemer so znali razgledanejši volivci ponekod uspešno nastopiti, povsod pa ne Zanimivo in razveseljivo je, da je na kandidatnih listah zelo mnogo novih ljudi, takih, ki doslej še niso bili v ljudskih odborih, so se pa že uveljavili v racnih svetih in organih samoupravljanja. Z njmi bo prišel v nove ljudske odbore nedvomno še bolj svež duh. Nimamo še točnih podatkov, vendar vse kaže, da je mladina uspela, da je prišlo na kandidatne iste nekaj več mladine, vendar ponekod 5e ne dovolj. Manj pa je to marsikje uspelo ženskam. Več kot v občinske zboro pa kandidira žensk v zbore proizvajalcev. Na večini zborov proizvajalcev se je razprava sukala največ okrog kandidatov in pa o komunalnih vprašanjih, kot je bilo tudi pričakovati, dasiravno bi bilo želeti kaj več razprave tudi o širših družbenih, političnih in gospodarskih problemih. Tu im tam se volivci niso kar tiho zadovoljili s poročili, marveč so z ostrejšo kritiko nakazovali tudi smernice, po katerih naj dela novi ljudski odbor. Na Jesenicah so na mnogih zborih volivcev zahtevali pojasnila, zakaj takšna negibonost pri urejanju šolske problematike (prostorov); ob tem so kar precej upravičeno kritizirali tudi nezadostno sodelovanje med Železarno in občino. Razen tega so v tej občini razpravljali še o problematiki raznih domov, kopališča, stanovanjske gradnje, o vodovodu in podobnih problemih, v središču Jesenic pa a trgovini in tržnici. V zgornje-savski dolini je bilo dokaj razprav o razvijanju gostinstva in turizma Na nekaterih zborih volivcev v Kranju je bilo slišati med drugim kritična mnenja volivcev o trgovini. Pomanjkljiva tehnična opremljenost trgovine, pa tudi nekateri nezdravi pojavi (denimo, v gro-si stični trgovini — težnje po zapiranju slovenskega trga pred dotokom kmetijskih pridelkov iz drugih republik so problemi, ki čedalje bolj žulijo potrošnike v vseh naših industrijskih središčih. Razen stanovanjske gradnje in drugih komunalnih problemov je kranjske volivce zanimala tudi izpopolnitev električnega omrežja, ki sedaj, takšno kot je, marsikje sila otežkoča tudi uporabljanje sodobnih gospodinjskih pripomočkov, pa tudi poslušanje radia in tako dalje. Kolikor vemo, se občina že dolgo ukvarja s to težavo, ki ji bržkone predvsem zaradi pomanjkanja fin. sredstev še ni bila kos. Komunalni problemi so bili na vrsti v vseh občinah, v nekaterih podeželskih (Nadaljevanje na 2. strani) OBČINA BO LAHKO BOLJE DELALA i I 1 I 1 Pionirji it vseh ljudskih republik, ki so se udeležili pionirskega pohodi*. »Bratstva in Enotnosti«, so se na svoji poti v soboto ustavili v Kranju pred Prešernovim spomenikom (levo zgoraj), v tovarni »Iskra« (desno), v nedeljo pa so obiskali Bohinj ■ »Kaj mislito o nadaljnjih pristojbinah, ki bodo v prihodnjem letu prešle od okrajev na občine? V katerih primerih oziroma področjih ne čutite dovolj prostih rok. v delu občine?« Tako smo vprašali načelnika splošnega oddelka radovljiške občino tov. Ljubo Meglica. , »Največ v gospodarstvu. Izdajanje gradbenih dovoljenj je, denimo, odvisno od okraja. To včasih zelo zavira delo. Sečna dovoljenja n. pr. izdajajo na okraju in mi na tak način nimamo neposrednega vpliva^na uresničevanjo smernic v gospodarjenju z gozdovi. Prav tako 86 mi zdi nepravilno, da pritožbo o socialnih podporah ipd. rešuje okraj, dasi gredo te dajatve iz občinskega fonda in le občina ve, koliko ima teh sredstev na razpolago. Enako je v zdravstvu. Pritožbe samoplačnikov in drugo stvari rešiije okraj. Ne gledo na to, da s tem na okraju odločajo o naših sredstvih,' menim, da pristojni državljani v občinskih svetih tudi bolje poznajo jposamez.no primere in bi jih lahko tudi pravilneje reševali.« »Kakšno pristojnosti boste dobili z okraja na občine v prihodnjem letu?« »Predvsem bodo v občini delovna, tržna in finančna inšpekcija. Hkrati bo občina dobila samostojnost v gozdarstvu itd. Mislim pa, da bo zlasti delovna inšpekcija lahko precej pripomogla do boljšega pregleda naših podjetij in njihovega sodelovanja z občino. Hkrati ibo občina dobila neposreden vpliv na urejevanje delovnih odnosov, kar jo zelo vaižno.« »So v:i žo pripravljate na prevzem novih dolžnosti? Predvidevate v item kakšne težave?« »Da, na to so žo pripravljamo. Posebnih težav pa mislim, da ne bo. Morda bo občini celo olajšano v nekaterih primerih, ker ne bo treba čakati na okraj. Tudi osebja ne bomo nič več potrebovali. Tržnega inšpektorja že imamo, določen je tudi gradbeni inšpektor. Za gozdarstvo bomo dolvli tri moči z okraja. Edino finančnega inšpektorja pa še nimamo.« K. M. AQ7 ti m nmn A Jugoslovanska gospodarska delegacija s podpredsednikom Zveznega Izvršnega sveta Svetozar-jem Vukmanovićem na čelu, ki je prispela v torek v Burmo na 14-dnevni uradni obisk, je začela razgovore z burmansko vladno delegacijo, ki jo vodi podpredsednik vlade U KJo Nien. Na prvem sestanku, ki je trajal 3 ure, so v prisrčnem vzdušju izmenjali izkustva o gospodarskem razvoju in o gospodarskih perspektivah obeh dežel. — Delegacija je bila tudi pri predsedniku republike Ba Uju, ki je sinoči priredi svečan banket. Predsednik burmanske vlade U Nu je priredil danes na čast jugoslovanske gospodarske delegacije intimno kosilo. A Jugoslovanska parlamentarna delegacija je prispela v sredo v Hančou, glavno mesto pokrajine Cenkjang. Na poti iz Port Artura v Hančou se je delegacija kratek čas zadržala v Tiecinu in Nan-kingu, kjer so jo predstavniki oblasti in političnih organizacij prisrčno sprejeli. A V sredo je predsednik ZDA Dwight Eisenho-wer po radiu in televiziji objavil posebno poslanico^ v zvez s položajem v Little Rocku, ki je postal zadnje dni prizorišče rasističnih izgredov proti črncem. V poslanici, ki jo je sam prebral, je sporočil ameriškemu narodu, da je odredil vse potrebne ukrepe za uveljavljenjo odlokov zveznih sodišč o ukinitvi rasnega razlikovanja. Brez teh ukrepov bi utegnila nastati v deželi anarhija. Za red bodo skrbeli oddelki redne vojske. — Ameriška redna vojska je v sredo vkorakala v Little Ročk. Policijske oblasti so prebivalstvo obvestile, da bo posebni vojaški oddelek zavzel položaj neposredno pred centralno šolo, v katero so rasisti črnskim dijakom doslej branili dostop. — Odločitev predsednika Eiscnhovverja, da pošlje v Little Ročk redno vojsko, je v glavnem naletela na ugoden odmev v Združenih državah Amerike. A Sklep porurskih premogovnikov, da bodo s 1. oktobrom zvišali cene premoga, je zadnje čase v središču pozornosti v Zahodni Nemčiji. Proti podražitvi premoga, ki utegne sprožiti splošno naraščanje cen, so se izrekle vse politične stranke, sindikati in vsa široka javnost. Adenauerjevo vlado so že v času volilne kampanje napadali, češ da je privolila v namere industrijcev, da bodo po volitvah zvišali cene premoga. Zdaj si vlada prizadeva, da bi pregovorila lastnike porurskih rudnikov k popuščanju. A V zadnjih dneh je prišlo v Alžiriji do hudih spopadov med francoskimi in uporniškimi silami. Francosko poveljstvo je objavilo, da je formacija 100 francoskih letal v ponedeljek ves dan bombardirala uporni/.ka oporišča med mesti Constantino, Philipvilom ter Bonom. V zadnjih dneh so se razvneli srditi boji tudi v dolini reke Suman. Francoski policijski oddelki so opravili nove preiskave po muslimanskih hišah v Alžiru, kjer so uporniki spet na več krajih napadli francoske vojaške oddelke in policijo. A Letošnji jugoslovanski izvoz je še posebno ugoden. V celoti je ta izvoz v minulem mesecu dosegel 9,9 milijarde dinarjev, to je za 2,1 milijarde več kakor lani v istem mesecu, v prvih 8 mesecih pa 72,3 milijarde, to je za 13,3 milijarde več kakor lani. K temu povečanju izvoza je v nemajhni meri pripomogla tudi Slovenija. A V sredo je prišlo v Južni Avstraliji do druge eksplozije v vrsti sedanjih britanskih atomskih poskusov IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 476, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 476 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-136 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKm / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV LJUDJE IN DOOOOKI ČEMU JE TO POTREBNO? Odnosi Jugoslavije z Avstrijo so v zadnjih letih pokazali vidne znake napredka in je bilo pričakovati uspešnega sodelovanja med dvema sosednima državama. Kljub temu, da bi bilo takšno sodelovanje očitno v prid obema stranema, pa se na avstrijski strani zadnje čase pojavljajo razni ukrepi, ki vsestransko škodujejo dobrim sosednim odnosom in razumevanju med našima dvema deželama. Beseda je o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Prav te dni nas je neprijetno prizadela novica s Koroške, da sta šolski upravi v Pliberku in v Železni Kaplji začeli protizakonito ukinjati pouk slovenščine v svojih šolah. Co bi bil to osamljen pojav, bi mu morda ne posvetili toliko pozornosti, čeprav je že sam po sebi vse obsodbe vreden. Toda ker gre očitno za prve škodljive posledice novega načrta šolskega zakona na Koroškem, je splošen alarm vsega slovenskega življa na naši severni meji povsem upravičen Načrt zakona je namreč že sprejela avstrijska vlada in ga namerava predložiti skupščini. Ni treba posebej poudarjati, da so to storili brez posvetovanja s predstavniki koroške slovenske manjšine in proti volji Koroških Slovencev. Ta načrt zakona predvideva, da se morajo starši izjaviti, kateri jezik naj bi se učili njihovi otroci. Takšno navidezno spoštovanje demokratičnosti in načela samoopredelitvo se sicer lepo sliši, toda v trenutnih razmerah je v njih vse prej kot spoštovanje demokracije. — NI treba znova ponavljati, kakšna jo bila preteklost Slovencev ha Koroškem, kako so bili izpostavljeni gospodarskemu, kulturnemu in političnemu pritisku, kaj je nekdaj pomenilo biti Slovenec v teh krajih... Prav spričo teh žalostnih zgodovinskih izkušenj, kakor tudi nekaterih poskusov, da bi šovinistični ponemčevalni duh spet oživeli, se lahko upravičeno vprašamo, ali bo takšna odločitev staršev res svobodna, ali bo resnični izraz njihovih želja? Jasno je torej, da namen predloženega zakona ni uveljaviti narodnostne pravice koroških Slovencev, marveč nasprotno, zmanjšati jih in jih zožiti. Takšni ukrepi so seveda v očitnem neskladu s politiko dobrih sosednih odnosov do Jugoslavije in demokratičnega spoštovanja manjšinskih pravic Koroških Slovencev. Hkrati pa kršijo tudi same avstrijske zakone in mednarodne obveznosti dunajske vlade glede odnosa do slovenske narodnostne manjšine na Koroškem. Zakon o dvojezičnem šolstvu, ki so ga oblasti na Koroškem sprejele leta 1945, jasno in ne-dvosmiselno določa ozemlje, kjer jo treba uvesti dvojezične šole in kjer je poleg nemščine obvezna tudi slovenščina. Besedilo te uredbe pravi v obrazložitvi med drugim tudi, da ta zakon »pomeni začetek nove pravičnejše šolske politike na Koroškem, da je njegov namen popraviti škodo, ki so jo prizadejali Koroškim Slovencem glede šolstva«. Podobno so ocenili njen pomen tudi visoki avstrijski predstavniki in jo imenovali »edino pravilno demokratično rešitev« Dve leti pozneje je deželna vlada na Koroškem v slovesni Izjavi znova potrdila načelo' dvojezičnosti in enakopravnosti slovenščine. Avstrija pa se je posebej v državni pogodbi zavezala, da bo spoštovala pravice slovenskega narodnostnega življa na Koroškem. V členu 7 državne pogodbe je vrsta točk, ki zagotavljajo enakopravnost slovensko manjšino in njene osnovne narodnostne pravice. Točka 2 pa izrecno zadolžuje Avstrijo, da zagotovi pravico na osnovni pouk v slovenščini in pravico na ustrezno število slovenskih srednjih šol v jezikovno mešanem področju. Avstrijski tisk je skoraj v celoti pozdravil uvajanje dvojezičnega šolstva kot dokaz enakopravnosti slovenščine z nemščino v šolstvu, kot konec zloglasnega ponemčevanja in začetek koristnega sožitja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem. Ce je bilo tako stališče avstrijskih oblasti in tiska še pred nekaj leti, kako naj si potemtakem tolmačimo današnja prizadevanja, da bi uredbo o dvojezičnem šolstvu odpravili? Ali ni to torej v vpijočem nasprotju z vsem tistim, kar so nekdaj v avstrijski javnosti razglašali kot dokaz enakopravnosti, kot konec ponemčevanja in začetek sožitja med nemško in slovensko narodnostno skupnostjo? Načela dvojezičnosti res 'tla tudi dozdaj niso povsem spoštovali, saj so ga vpeljali le v tretjini vseh šol, ki jih našteva zakon i/ leta 1945. Vendar je vsaj osnovna ugotovitev o potrebi takega dvojezičnega šolstva pokazala brez slehernega dvoma, da je to eno glavnih sredstev, ki lahko uveljavi enakoprav-, nost, vzajemno spoštovanje in sožitje obeh narodnosti na Koroškem. Prikriti napad na dvojezično šolstvo je torej napad na temeljne demokratične pravice narodnostne manjšine, hkrati pa je tudi protizakonito dejanje s stališča same avstrijske zakonodaje. Jugoslovanski protest pri avstrijskih diplomatskih predstavnikih zaradi takšnih ukrepov je torej povsem razumljiv in upravičen. Jasno je namreč, da takšno ravnanje nekaterih avstrijskih oblasti slabi prijateljske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, slovenski narodnostni manjšini na Koroškem pa onemogoča, da bi uspešno odigrala vlogo mostu dobrih sosednih odnosov med narodi dveh sosednih držav MARTIN TOMAZIC kratko, vendar zanimivo ZA BOLJŠE DELO MLADINE KRANJSKE OBČINE Pred dnevi je imel sekretariat Obč. komiteja LMS Kranj svojo redno sejo, na kateri so razpravljali o sklepih 6. kongresa LMS, ki je bil nedavno v Celju. V zvezi s tem so med razpravo obširno govorili in sprejemali sklepe za čim uspešnejše in boljše delo mladine v prihodnje. Zato so izvolili tudi posebne komisije,' ki bodo posamezno probleme lažje reševale. Ustanovljena je bila komisija za pionirsko dejavnost, za društveno dejavnost in komisija za socialna vprašanja. Ze obstoječi komisiji za šolsko in kmečko mladino pa so dopolnili z novimi člani. Na seji so prav tako obširno razpravljali o bližnjih volitvah v ljudske odbore. -an SKRB ZA OTROKE PADLIH BORCEV Mestni odbor ZB NOV v Kamniku je povabil otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja z območja mesta na krajši razgovor, ki se ga je udeležilo 26 otrok. Odkrito in sproščeno so so pogovorili o življenju, težavah. —- Nekateri so želeji pomoč pri šolskih predmetih, navajali pa so tudi težavo glede stanovanjskih razmer. Med letom se bodo še večkrat sestali. Z. ULICO PRED JESENIŠKIM KOLODVOROM UREJAJO Cest?, pred železniškim postajnim poslopjem na. Jesenicah jo ob deževju podobna majhnemu jezeru. — Zato se je pred dnevi odločila mestna Komunala za ureditev ulice. Te dni so pričeli ob postajnem poslop- delu organizacije „Partizan O delu telesno-vzgojne organizacije »Partizan« jo zadnje čase slišati precej, zlasti po zadnjem posvetu te organizacije, iki je bil pred tedni v Kranjski gori, na katerem je prišlo do nekaterih nasprotujočih si stališč odgovornih funkcionarjev. Še posebno je razburila duhove nameravana ostavka predsednika te organizacije tov. Mitje Ribičiča Na omenjenem posvetu »Partizana« sta prišli do izraza predvsem dve stališči: ali naj bo organizacija »Partizan« množična telesno-vzgojna organizacija, ki naj pospešuje splošno telesno kulturo, ne oziraje se na športne zvrsti, ali naj bo samo ozka, telovadna organizacija. Na tiskovni konferenci pa je predsednik »Partizana« Slovenije jasno povedal svojo stališče, ki naj ga ima tudi v prihodnje »Partizan«. Zanimalo nas je, kaj menijo o tem »sporu« funkcionarji »Partizana« na Gorenjskem. Vsi, katere smo povprašali, menijo da mora imeti tudi v bodočo »Partizan« poudarek: na množični telesni vzgoji. Cene Beznik, predsednik Okrajne zveze: »Nas ta diskusija ni prav nič prizadela oziroma ne mo- rem reči, da bi problemi, ki so prišli nedavno na površje, kakorkoli prizadeli našo organizacijo na Gorenjskem. — Zato se mi to razprave ne udeležujemo kdove kako intenzivno, ker je pri nas že vseskozi taka praksa, za katero sedaj stremijo drugje.« Tov. Balderman, predsednik »Partizana« Kranj: »Naša organizacija je že razpravljala o tem in ugotovila, da pri nas ni takih nasprotij. Mi bomo nada'ljevali z našim delom, tako kot doslej.« Medtem ko sta oba omenjena tovariša, nevede drug za drugega, odgovorila enako in delita mnenje tudi mnogih drugih funkcionarjev in članov organizacije »Partizan« na Gorenjskem, pa je Lado Martelanc, predsednik Sveta za telesno vzgojo in šport Okrajnega ljudskega odbora Kranj takole odgovoril: »Naš Svet je o tem problemu razpravi!j al in sklenil na prihodnjo sejo povabiti tudi zastopnike »Partizana«, da bi se pomenili o nastalem problemu. Zato za sedaj svet še ni zavzel nekega določenega stališča, in tudi jaz bi žo rad no dal svojega mnenja. Počakajmo do seje...« I. A. ju ulico dvigati, tako da bo stopnica nižja in da se bo voda lahko odtekala. U. V DVEH MESECIH BO JESENIŠKI KINO »RADIO« PREUREJEN "Jeseniški kino »Radio« so začeli preurejevati, saj bi Jeseničani tudi radi dobili cinema-scope. Dela potekajo brez težav. Z deli bodo zaključili novembra, za praznik republike pa bo žo prva cinemaseope predstava. U V RADOVLJICI JE BILA RAZSTAVA LESOREZOV Pred dnevi jo bila v Radovljici zaključena razstava lesorezov akademskega slikarja Milana Batiste. Razstava je bila v obnovljenih prostorih radovljiškega muzeja. — Obisk je bi.1 razmeroma skromen. Za prosvetno delavce jo slikar priredil uspeli debatni večer. J. S. DPD Svoboda »Slavno Cerne« v Kranjski gori je tudi v tem šolskem letu organiziralo številno jezikovne tečaje. Kljub veliki preobremenjenosti so prosvetni delavci pristali, da bodo vodili kar 5 tečajev: tri tečaje nemškega jezika in dva tečaja angleščine. Tudi sicer ima izobraževalna sekcija »Svobode« v načrtu nekaj poljudno znanstvenih predavanj, ki jih bodo poživili z barvnimi diapozitivi. S. JESENIŠKIM STARŠEM SE BO SKORAJ ODVALIL KAMEN S SRCA Zadržati šoloobveznega otroka v začetku šolskega leta doma je za sleherno mater in očeta težko. Na Jesenicah se je pripetilo, da otroci, ki bi morali prvič v šolo, niso imeli kam. Odločna zahteva volivcev na nedavnih zborih pa je pripomogla, da so takoj začeli reševati ta problem in urejati prostore bivših otroških jasli v šolske učilnice. Zidarsko pleskarska dela so že zaključena, in kolikor bo šolsko pohištvo pravočasno prispelo, se bo pričel pouk za otroke prvega razreda 1. oktobra U. DOBRO OBISKANI ZBORI VOLIVCEV V OBČINI GORENJA VAS Za oktobrske volitve v občinske odbore se je občinski ljudski odbor in občinski odbor SZDL v Gorenji vasi marljivo pripravil, zato tudi uspeh ha zborih volivcev ni izostal. Občani so se zborov udeležili v velikem številu in bili tudi v razpravah s svojimi predlogi zelo živahni. Zlasti je razveseljivo, da so volivci med kandidate za bodoče odbornike izbrali precejšnje število mladincev in s tem pokazali, da imajo v mladino veliko zaupanje in da prav od nje v prihodnosti pričakujejo velikih uspehov. -an V RADOVLJICI JE BIL SEMINAR ZA VIŠJE VODILNE KADRE V Radovljici je bil seminar za direktorje, člane kolegijev in šefov oddelkov posameznih podjetij. Na seminarju so se seznanili s pravilnim vodenjem in organizacijo dela, s kontrolo proizvodnje, delavskim samoupravljanjem, analitsko oceno delovnih mest, vodenjem sestankov, higiensko-tehnično zaščito in personalno politiko. Temu seminarju bodo sledili še drugi, ki bodo poglabljali to gradivo. Seminar je trajal pet dni. Sedaj pa je že v teku drugi seminar, ki bo trajal 14 dni in bo usposabljal udeležence, kako učiti ljudi praktičnega znanja na delovnih mestih in kako naj vodilna oseba v podjetju svoje strokovno znanje kar najhitreje posreduje delavcu. S. J. PREDSEDNIK OBČINE KAMNIK KANDIDIRA NA ŠUTNI V Kamniku so končani zbori volivcev in določeni kandidati za nove občinske ljudske odbore. Dosedanji predsednik občine Kamnik Alfred Janko bo kandidiral v volilni enoti na Sutni. Medtem ko so na vseh volilnih enotah volivci predlagali po več kandidatov, so kandidaturo tov. Janka pozdravili z velikim navdušenjem in mu niso določili nobenega protikandidata, kar je vsekakor znak velikega zaupanja in priljubljenosti, ki jo ima med občani. Z OBISK NA OKROGLEM V ponedeljek je 60 mladincev in mladink iz Zavoda za slepo mladino iz Ljubljane obiskalo na Okroglem v domu slepih svoje tovariše. Domačini so svojim gostom pripravili lep sprejem, tako da se je mladina iz, Ljubljane na svojem izletu počutila nad vse zadovoljna. -an V GLAVNEM RAZPRAVA O KOMUNALNIH VPRAŠANJIH (Nadaljevanje s 1. strani) krajih pa so govorili na zborih še posebej o zadružništvu, pa še o taksah in podobnem. Marsikje so razpravljali tudi o vodovodih; to po svoje kaže hkrati to, da so tudi podeželski kraji po vojni napredovali in imajo zato tudi večje potrebe; vodovod postaja tudi v vaseh nepogrešljiva stvar kot elektrika, medtem ko so se pred vojno marsikje povsem zadovoljevali z vaškim vodnjakom in s petrolejko. Seveda pa do vseh teh sodobnih naprav nekateri kraji tudi v zadnjih letih še niso mogli priti. Komunalno problematiko, ki so jo nakazali zbori volivcev, kaže proučevati še v nadaljnjih razpravah o drugoletnem in perspektivnem planu posamezne občine. V gospodarskih organizacijah pa so prejšnji teden že začeli sklicevati zbore voliveev-proiz-vajalcev. Ponekod so dosegli tudi do 75 % udeležbo Kaže' pa opomniti, da jo ponekod (denimo, v radovljiški občini) čutiti še vedno močne težnje, da bi v zbore proizvajalcev kandidirali sorazmerno vse preveč vodilnega osebja iz podjetij, premalo pa neposrednih proizvajalcev. Z. ODPIRAMO RAZPRAVO O STANOVANJSKI IZGRADNJI V KRANJU___ Zbori Volivcev v kranjski občini so že za nami. Na teh zborih so volivci aktivno posegli v probleme komunalne in stanovanjske izgradnje na področju občine. Bodoči občinski ljudski odbor je dobil kopico pobud, na podlagi katerih se bo moral krepko spoprijeti z vrsto perečih komunalnih in stanovanjskih problemov v obči ni. Ker je bila razprava o tej problematiki nr. vseh zborih volivcev pravzaprav poglavitna točka razprav, objavljamo prispevek ing. arh. Maksa Strenarja o problemih, ki so nastali v zvezi z zazidavo stanovanjskega naselja pri Vodovodnem stolpu v Kranju. »Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo v Kranju je na podlagi naročila oddelka za gradnje pri ObLO Kranj izdeloval od lanske pomladi zazidalni načrt za zemljiščo severno od Vodovodnega stolpa. Izdelali so kar štiri vari- Maketa I. osnutka z velikim otroškim igriščem sredi naselja. Vzg PRED TEDNOM OTROKA ojd mladine - orožje dobrega in zlega Bliža so »Teden otroka«. Na omenjeno geslo mednarodnega dne otroka želimo navezati nuše: Ustvarjati pogoje in organizirati vzgojno delo z otroki in mladino, povsod, kjer so zbirajo. Novi časi in povsem drug ritem življenja je Prinesel nove težave v vzgoji otrok. Otrok mora biti nahranjen, mora pa biti na bodočnost in na kljubovanje težav v življenju tudi čustveno Pripravljen. Kdo mu bo to omogočil? v Vzgoja mu poleg družbenih činitelje v lahko nudi predvsem varen in miren dom in dovolj razgledani starši, ki so mu prvi kažipot v življenje. Zato je nujmo, da se starši na vzgojo otrok pripravljajo. •V tej zvezi bi na kratko opozorili na tisk, ki obravnava vzgojna vprašanja in težavo današnje vzgoje. To je revija /Mladi svet« in knjige, ki jih izdaja Knjižnica Zveze prijateljev mladine Slovenije. To je mesečnik, ki obravnava vzgojo otroka v vseh starostnih dobah. Vendar to ni vse. Revija obravnava razen Vzgoje otrok v širšem smislu odnose med starši in otroci, med zakonci, pripravo mlad.h ljudi na zakon, probleme razveze, otrok razvezanih staršev in spolno vzgojo. Problem vzgojo jo torej vezan na nivo splošne kulture staršev in Vzgojiteljev, ki so odgovorni za mentalno zdravje otroka, kajti vsi oni, ki so v stalnem kontaktu z otroci in mladino lahko s pravilnim in pravočasnim posegom zmanjšajo ali povsem odklonijo negativni vpliv česarkoli. Istočasno opozarjamo na tri knjižico »O spolni vzgoji« Heleno Puharjeve. Knjižica pojasnjuje, kako se manifestira in kakšno vlogo odigra spoLnosI v celotnem razvoju človekove osebnosti. Pripravlja starše na čas, ko bo treba otroku Pojasniti vlogo njegovega spola. V analizi problema erotike in spolnosti, jo nujno ovreči vsak jezuitizem in se s tem odkrito srečati. »Naš otrok, ni več otrok« Gustava S ili ha, je knjižica o najtežjem vzgojnem razdobju o pred-Puberteti. Otrok so prvič miselno in čustveno, °dvrne od staršev in starši sami najbolje vedo, kako težko razdobje je to zanje in za otroka, ^ri mladem človeku nastopi nov način intimnega notranjega življenja, ki mu sam pogosto ni kos in potrebuj o pomoč odraslega zrelega človeka. Kdo bo to, če ne starši! Omenim naj še tretji del knjige dr. Leona 2lebnika »Ljubezenska čustva in odnosi«. V bi-^vu pripravlja ta knjiga mlade ljudi na zakon 'h govori o odnosih med zakoncema. Otroci, ki so lačni, morajo biti nahranjeni. ^° jo prav, ni pa dovolj — ni vse. Otroci morajo biti vzgojeni, zato moramo obvladati in Ta2umeti proces njihovega doživljanja. Moramo Se na to vsak dan znova pripravljati tudi; tako, ^ popravljamo napako včerajšnjega dne. Zato nam naša sedanja stvarnost narekuje geslo — Ustvarjati pogoje in organizirati vzgojno delo * otroki in mladino povsod, kjer se zbirajo, "zgoja je lahko orožje dobrega in zlega — in °rožje dobrega bo, če bo vsakdo, ki je v stiku 2 otroki, nanjo pripravljen. ante, deloma zaradi ugovorov nekaterih prizadetih, predvsem pa zaradi ponovnih sprememb in dopolnitev programa. Kljub temu pa so 6. junija letos na hitro sprejeli pristojni organi drugi načrt zazidave. Na podlagi tega načrta jo Zavod za ostanovanj-sko gradnjo začel izdelovati ponovni Investicijski elaborat. Sedaj je ta elaborat že gotov in čaka še na potrditev okrajno revizijske komisije. Izdelana sta torej dva programa, ki nam omogočata gospodarnostno primerjavo vsakega izmed njih. Zemljišče je sestavljeno iz treh delov. Zahodni pas, na katerem žo stoji nekaj individualnih hiš, ni predmet programa. Severni rob zavzema 7 dvonadstropnih hiš, ki jih pravkar dokončujejo. Preostali jugovzhodni del nas pravzaprav najbolj zanima, ker tso bo še letos razvila na tem področju živahna gradbena dejavnost. Na tem predelu je predvidel prvi (zavrnjeni — op. ur.) načrt 3 dvcstopniščne, tronadstropne bloke, iz katerih je pogled na vzhod in zahod ter vzporedno z južnim robom trostopniščni, 4 nadstropni blok s trgovskimi in drugimi lokali ter z društvenimi prostori v pritličju. Med temi bloki v sredini pa je predvideno otroško igrišče z obrobnim zelenim pasom. Skrbna preiskava jo ugotovila ugodno obsončenje, hkrati pa stanovalce tudi ne bi motil trušč in hrup. Okoli 150 otrok bi lahko zahajalo na to igrišče, ne da bi morali prečkati cesto. iNa podlagi tega načrta je okoli individualnih hiš predvidena gradnja 20 garaž, ki imajo neposreden dostop na cesto. Iz tega investicijskega programa je razvidno, da bodo znašali strcški za omenjene štiri nove bloke ter za sedem hiš, skupno z ustreznimi komunalnimi napravami 400 milijonov din. V teh stanovanjskih blokih bo 597 ležišč. Stroški gradnjo že upoštevajo i % podražitev od meseca maja do danes. V številu ležišč so, zgolj zaradi primerjave, upoštevani tudi lokali Drugi načrt pa predvideva dva dvostopniščna im dva enostopniščna dvonadstropna stanovanjska blcfca ter štiristopniščni, tronadstropmi blok, ki naj bi bil dolg 90 m. Posamezne stavbe so pretežno razmeščeno v obliki, rahlo odprtega, podolgovatega pravckotnika. Ta način zazidave jo že preizkušen na Zlatem polju v Kranju. Toda drugi načrt ne predvideva otroškega igrišča in tudi garaže so na podlagi tega načrta razmeščeno na različnih krajih ob blokih. Kot jo bilo moč izračunati bo ta zazidava veljala 417 milijonov dinarjev, na razpolago pa bo 575 ležišč. Drugi načrt je torej za 11 milijonov dražji, kljub temu, da ima 22 ležišč manj kot prvi. Povprečno znašajo gradbeni stroški v celoti za eno ležišče 730.000 dinarjev. Ce pa upoštevamo, da ima drugi načrt torej 22 ležišč manj, znaša izguba še približno 16 milijonov dinarjev več. V celoti bi bil torej drugi zazidalni načrt za 27 milijonov dinarjev dražji kot prvi. Zaradi nekaterih manjših razlik v primerjavi, bi bilo moč ta znesek znižati še za približno 2 milijona dinarjev in bi torej končno znašala izguba na podlagi drugega načrta 25 milijonov dinarjev, da pri tem ne upoštevamo izgubo otroškega igrišča, ki jo pravzaprav neprecenljiva. Drugi zazidalni načrt se razen tega ne skuša približati načelom projektiranja stanovanjskih zgradb, za katere se jo letos zlasti zavzel republiški Sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in stanovanjske zadevo z namenom, da bi zagotovili gospodarnostno gradnjo stanovanjskih blokov. Skoraj na vseh sestankih je slišati pikre pripombo na rovaš kranjskih arhitektov. V zadnjih letih, odkar delujem v Kranju, sem tudi sam pogosto ugovarjal raznim gradbenim načrtom, ki imajo za posledico velike izdatke, toda največkrat brez uspeha. Zato želim svoje mnenje tokrat javno povedati.« Ing. arh. Maks Strenar Maketa II. osnutka z velikim blokom sredi naselja. Gradnja bi veljala 25 milijonov več, kot gradnja naselja po I. osnutku. OPOMBA UREDNIŠTVA: S pričujočim člankom želi začeti uredništvo našeg?, lista temeljito razpravo o problemih stanovanjsko in komunalno gradnje v Kranju. Uredništvo želi, da bi so k tej razpravi priglasili tudi drugi z žel'jo, d?, bi bilo reševanje stanovanjsko in komunalno problematike mesta Kranja kar najbolj smotrno in gospodarno. Še nerazviti organi samoupravljanja Nekaj o grupnih DS v Železarni V Železarni Jesenice so grupni delavski sveti že Hiri leta. Če bi merili njihovo aktivnost po Hevilu zasedanj, bi bilo spričevalo ugodno. Toda objektivnejše merilo je njihov dejanski vpliv na gospodarjenje v posameznih grupah obratov oziroma v obratih. V iem pogledu pa je spričevalo teh grupnih svetov manj ugodno. Po štirih letih življenja so namreč grupni delavski sveti v Železarni še vedno ostali v glavnem le pri prvotni politično agitacijski vlogi, niso pa se še mogli razviti v dejanske organe delavskega samoupravljanja. Temu pa v glavnem niso sami krivi. Vzrok kaže iskati v prvi vrsti v njihovi pomanjkljivi materialni osnovi. Grupni delavski sveti nimajo pristojnosti, ki bi jih lahko že samostojno opravljali. Takega mnenja so tudi posamezniki v Železarni. Le-ti sodijo, da bi že kazalo prepustiti grupnim delavskim ' svetom v upravljanje del sklada za samostojno razpolaganje, ki naj bi ga ti organi uporabljali za izpopolnjevanje proizvodnega procesa ter za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev ljudi, zaposlenih v njihovih grupah obratov. Grupe obratov naj bi bile tudi pri delu dobička za plače udeležene sorazmerno glede na svoje uspehe. Iniciativnost posameznikov, obratov in grup pri vzdrževanju naprav in uvajanju raznih izboljšav bi povečali tudi s tem, če bi z delom amortizacijskega sklada podjetja upravljali grupni delavski sveti, seveda po smernicah centralnega delavskega sveta. L,e-ta zdaj v celoti upravlja ta sklad, da bi zagotovil perspektivni razvoj podjetja, kar pa bi bilo moč doseči — po nekaterih mnenjih — uspešno tudi s primerno delno decentralizacijo upravljanja amortizacijskega sklada. Podobno naj bi prepustili grupnim delavskim svetom še nekatere pravice in dolžnosti. Seveda pa bi bilo potrebno v pravilih podjetja zagotoviti to, da bi grupni delapski sveti opravljali svoje naloge v skladu z načeli, ki jih za celotno podjetje sprejema centralni delavski svet. V nasprotnem primerit bi lahko vsaka grupa vlekla na svoj konec, prišlo bi do neenotne politike v podjetju, s čimer bi dosegli ravno nasproten učinek od tistega, ki ga želimo doseči s krepitvijo materialne osnove grupnih delavskih svetov. To so seveda le predlogi, ki smo jih slišali od nekaterih članov kolektiva Železarne, ki pa jih bi bilo treba pogledati še z druge plati. Vsekakor pa ne bi bilo prav, če bi grupne delavske svete v Železarni še nadalje puščali v sedanji — če lahko tako rečemo — stagnaciji. M. Z, r ZANIMANJE ZA IZLETE MED LETOŠNJO SEZONO Med letno turistično sezono sta potovalna agencija »Triglav« in turistična poslovalnica »■Putnik« na Bledu organizirala mnogo izletov za domače in tuje goste, ki so obiskali Bled. »Triglav« jih je priredil največ v Bohinj, in sicer 34 s 1051 udeleženci, 17 na Pokljuko s 517 izletniki, 12 v Vintgar, 4 v Ljubljano, 2 v Lesce in enega V Radovljico. Vseh 70 izletov se jo udeležilo 2298 izletnikov. V Kranjsko goro in na Vršič izletov niso prirejali zaradi redne avtobusne zveze Bled— Vršič—Bovec. — Zanimanje za prevoze je bilo vseskozi precejšnje. Med izletniki je bilo največ Jugoslovanov, saj jih je letos izredno veliko obiskalo Bled. — V istem času jo turistična poslovalnica »Putnik« na Bledu priredila 31 voženj v Bohinj, 13 v Kropo, 12 v Ljubljano, 15 v Postojno in Opatijo, 2 V Avstrijo in 2 v Kranjsko goro ter na Vrššč. Teh potovanj se je udeležilo več tujih kot domačih gostov. -jto MLADI ZADRUŽNIKI IZ GORENJE VASI NA ŠTAJERSKEM Aktiv mladih zadružnikov v Gorenj] vasi je že pokazal precej Iniciative. Predsednik akti- va Martin Brence je vzgled vsem ostalim. Lani je zasadil ha zemljišča v sadovnjak, ki ga zdaj skrbno neguje. Njemu sledijo postopoma tudi drugi mladi zadružniki in tudi člani kmetijskih zadrug, ki si žele, da bi v Poljanski dolini pričeli čimprej z naprednim kmetovanjem. Da bi so spoznali z delom in napredkom drugih posestev, so pred dnevi organizirali izlet na Štajersko. Tam so si ogledali sadjarski institut, več državnih posestev in nekaj kmetijskih zadrug. Svoje izkušnje s tega potovanja bodo prilagodili domačim razmeram. -an NA 2IROVSKEM VRHU BODO DOBILI ELEKTRIKO 2o dolgo imajo prebivalci Židovskega vrha željo, da bi v njihovih hišah zasvetila elektrika. Pred petimi leti so začeli delati. Postavili so transformator in vso električne drogove, toda takrat je zmanjkalo sredstev, da bi delo dokončali. — Električni drogovi so že pričeli počasi propadati. — Toda pred dnevi so spet začeli. Sedaj elektromonterjti in vaščani že napeljujejo žico. Vendar delo ne bo še tako kmalu končano, ker so posameine hiše na 2i-rovskem vrhu oddaljene druga od druge tudi po več sto metrov. Predvidevajo, da bo luč v hišah zasvetila do 29. novembra, če ne pa do občinskega praznika, decembra meseca. Za sedaj bodo napeljali le dve žici, pozneje pa, če bodo denarna sredstva na razpolago, 'bodo potegnila še dve. -an 35 LET TVD »PARTIZAN« IZ GORENJE VASI Preteklo nedeljo je TVD »Partizan« iz Gorenje vasi slavilo 35-letnico svojega obstoja. Praznovanju je prisostvovalo več zastopnikov republiške in okrajno zveze, kot tudi številnih društev Partizana z Gorenjske, predstavniki političnih in družbenih organizacij ter šolstva. Okoli 1000 ljudi se je zbralo v Gorenji vasi. Praznovanje se je začelo s slavnostno sejo društva. Popoldan pa je bila na prostem zaključna svečanost. Razvili so društveni prapor, ki so mu kumovali ljudski poslanec Anton Peternel, načelnik Partizana Slovenije, Tomaž Savnik in načelnik okrajne zveze Partizan za Gorenjsko Domine Bizjak. — Razvitju prapora je sledil skrbno pripravljen telovadni nastop, na katerem je sodelovalo 300 telovadcev in telovadk domačega društva kot tudi gostov TVD »Partizan« iz Zirov, Škofje Loke, 2eleznikov, Stražišča, Kranja, Tržiča ter z Javornika. — Med nastopom je gledalce zlasti navdušila najboljša vrsta članov in članic na orodju kranjskega okraja. -an DRUGO REPUBLIŠKO POSVETOVANJE O GOSPODARJENJU Z LESOM NA BLEDU Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS ter Strokovno združenje lesnoindustrijskih podjetij sta 20. in 21. septembra priredila posvetovanja o gospodarjenju z le- som Ln o strokovnih vprašanjih za predelavo lesa. Osnovni program predavanj je obsegal tematiko, ki je v zvezi s perspektivnim razvojem lesnega gospodarstva te; predavanja D področja organizacijo deln in izmenjava strokovnih izkušenj. V prvem delu so je zvrstilo 7 predavanj, med njimi: osnove zn smotrna razdelitev hlodovine za žago, rekonstrukcija žag, preorientacija proizvodnja žaganega Jlesav razvoj proizvodnje furnirja itd. Drugi del jo obsegal 4 predavanja, in sicer o analizi dela V podjetju, analitični oceni delovnih mest in podobno. — K izmenjavi strokovnih izkušenj so s svojimi izvajanji o brušenju žaignih listov lin rezil prispevali tudi nekateri strokovnjaki LIP Bled, kakor Lojze Stimnikar, Anton Kuimer in Joža Lavrič. Posvetovanja je prispevalo delci k zboljšanju organizacijo dela v gozdarstvu in lesni industriji, hkrati pa jo obogatila nekatero strokovno izkušnje. jb RODITELJSKI SESTANEK V KRANJSKI GORI Pretekli teden je bil v Kranjski gori roditeljski sestanek za starše, katerih otroci se šolajo v kranjskogorski osemletki. Sestanka se je udeležilo nad 160 staršev, ki so zvedeli za stanje v šoli, o pomenu šolske reforme pa je govoril ravnatelj gimnazijo Jožo Gazvoda. J. S. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoa bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Privatnikom malih oglasov ne •bjavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 dim, ostalo 12 din od besede. — Naročniki imajo 20% popusta. Telefonska stevillka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 190. Na dan tombole sem na Titovem trgu v Kranju izgubila svetlo zeleno jopico. Najditelja prosim naj jo proti nagradi vrne na naslov Bradeško Francka, Bukovščica 19, Selca. Poceni prodam električni šivalni stroj »SINGER«. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam ali zamenjam hišo na Jesenicah s hišo v Lescah, Radovljici ali Kranju. Eno stanovanje je takoj vseljivo. Naslov v oglasnem oddelku »Glasu Gorenjske«. Prodam po ugodni ceni strešno opeko bobrovec. — Naslov v oglasnem oddelku. Prodam star z opeko krit kmečki pod in nov zapravljiv-ček. — Studen, Pangčršica št. 6, Golnik. Prodam skoraj nov plug obračalnik nemške znamke. - Kvas, Zalog 42, Cerklje. Prodam stavbno parcelo v Britofu pri Kranju. —Naslov v oglasnem oddelku. Prodam motorno kolo »Ardi« 200 ccm. — Marinšek, Strahinj 7, Naklo. Prodam radijski sprejemnik za 18.000 dinarjev in žensko kolo. — Nanut, Orehek 54. Kupim vseljivo stanovanje ali posodim denar za dograditev. Naslov v oglasnem oddelku. Oleandre, fikuse, palme in druge sobne rastline v loncih kupimo. — Ponudbe oddati v Sred. tehn. tekst, šoli v Kranju. Oddam opremljeno sobo moškemu. Pogoj instruiranje gimnazijca. Naslov V oglasnem oddelku. Sprejmem gospodinjsko pomočnico. Nastop službe s 1. oktobrom 1957. Vse ostalo po dogovoru. Javite se pismeno ali ustno na naslov Mr. ph. Lavička Zdenko, Tržič, Lekarna. S 1. oktobrom sprejmem pošteno in kuhanja veščo gospodinjsko pomočnico. Stanovanje zagotovljeno. — Dr. Ivan Hri-bernik, Kranj, Kalvarija 19. Mestna klavnica Kranj sprejme v učenje 2 vajenca za mesarsko in klobasičarsko stroko. Učna doba je 3 leta. Preklicujem neresnične besede, katere sem govorila o Kom-par Matildi. — Bajželj Cecilija, Naklo. »Modna Oblačilnica«, Ljubljana, poslovalnica Kranj, sprejme takoj v službo učenca in učenko za modno konfekcijo. Sprejmem dva tesarska vajenca. Cedilnik Valentin, Šentvid-Vižmar je 140. Nudim visoko nagrado tistemu, ki mi preskrbi sobo v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati na oglasni oddelek. Prodam »Fiat-Balila« - • rezervni stroj za 230.000 din. — Setina, Primskovo 40, Kranj. MODNA OBLAČILNICA LJUBLJANA Otvori v ponedeljek 30. septembra 1957 novo poslovalnico v Kranju — Savski breg 7 (bivša čistilnica, Zvezda). Na zalogi bodo potrošniki lahko izbrali po okusu in modi vse vrste konfekcije od najcenejše do najboljše kvalitete. Za cenjeni obisk se priporoča . MODNA OBLAČILNICA LJUBLJANA Kranj (bivša Zvezda) Prodam motorno kolo »Ho-rex«, 350 ccm, šport, z zadnjimi motizerji. Umbreht, Klane 52, Kranj. »Gorenjska Oblačilnica« sprejme večje število krojačev in ši-vilij, takoj, za izdelavo konfekcije. Z A II V A L A Ob nenadni smrti mojega moža in očeta FRANCA KRISTANA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetja in dragega pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči Kristanovi Kranj ZAHVALA Ob nenadni izgubi nepozabnega moža ANTONA POGAČNIKA iz Kamne gorice sem prejela toliko vsestransko pomoči in izrazov sožalja ter cvetja, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Po tej poti izrekam toplo zahvalo tovarni »Plamen« iz Krope, Prostovoljnemu gasilnemu društvu, ki je tako lepo izkazalo pokojniku zadnjo čast, obema govornikoma za lepe poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja, ter končno vsem in vsakemu posebej, ki so mi kakorkoli pomagali v moji nesreči. Žalujoča žena in sinko —OBJAVE Pozivam osebo, ki mi je dne 24. septembra 1967 zamenjala žensko dvokolo izpred frizerije v Lescah, da mi vrne in vzame svojo dvokolo. Oseba je bila prepoznana. Ugodno naprodaj enostano-vanjska hiša na Primskovem. — Informacije: Kranj, Tavčarjeva ulica št. 23. Letošnji prvi jesenski sejem za plemenske krave in teiice gorenjske cikaste pasme bo v ponedeljek 30. septembra na sejmišču v Lescah ob 8. uri. Ker je to prvi sejem po vrnitvi živine s planin, pričakujemo dober dogon in možnost izbire kvalitetne živine za pleme. — Vabljeni kupci iz vse Gorenjske. Pregled kobil, žrebio in žre- bet haflinger pasme in vpis v rodovnik za kobile sploh pa bo v sredo, dne 2. oktobra v Lescah na bivšem konjskem dirkališču ob 13. uri. Ob tej priliki so bo vršila tudi prodaja ozir. sejem za konje in žrebeta. Vsi, ki so zanimajo za prodajo in odkup žrebet in konj sploh, vabljeni. Drugi sejem za plemensko živino (krave in teiice) pa bo dno 21. oktobra v Lescah na sejmišču pri Olipu. PLANINCI Planinski postojanki Dom na Kofcah in Kostanjevčeva koča na Dobrči sta od 15. septembra daljo zaprti. Za grupe nad pet planincev se na željo postojanka odpre. Za tak primer je potrebno grupo prijaviti 3 dni prej na Planinsko društvo Tržič. Obe navedeni postojanki bosta oskrbovani od 28. novembra do vključno 1. decembra in od 31. decembra 1957 do 2. januarja 1958. Dom pod Storžičem bo oskrbovan preko cele zime. SODOBNA PISARNA Gospodarske organizacije vseh vrst opozarjamo na novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«, ki bo propagirala organizacijo in moderno tehniko pisarniškega poslovanja. Revija bo pomemben doprinos k dvigu administracijo na sodobno stopnjo, potrebna in koristna bo vodilnemu osebju ter vsem pisarniškim us.hižbencem. Odpošljite nam naročilnico! Ce nimate prospekta, pišite ponj! — Uprava revije »Sodobna pisarna«, Ljubljana, Gosposka 12. Okrajno in občinske ljudske odbore še posebej vabimo, da naročijo za svojo pisarniške uslužbenco in vodilno osebje novo zanimivo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«. Revija bo znatno pripomogla k izboljšanju pisarniškega poslovanja. — Odpošljite nam naročilnico, ki ste jo prejeli s prospektom. Uprava V nedeljo 20. septembra ob 15. uri P. Golia »TRIGLAVSKA BAJKA«. Zveze z vlaki ugodne. Zadrugam vseh vrst priporočamo, da naročijo novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«, ki bo znatno pripomogla k izboljšanju tehnike pisarniškega poslovanja. Vsi vaši uslužbenci jo bodo z zanimanjem čitali. — Pišite po brezplačni prospekt, če ga še nimate. Uprava »Sodobne pisarne«, Ljubljana, Gosposka 12. TRZMI PREGLED »STORŽIČ«, KRANJ: 27. septembra ob 16., 18. in 20. uri aimer. cinemaseop film »DO PEKLA IN NAZAJ«. — 28. sept. ob 16., 18. in 20. uri amer. cinemaseop film »DO PEKLA IN NAZAJ« ter ob 22. uri premiera amei«. filma »KADAR PRIDE ZIMA«. — 20. sept. ob 8.30 uri matineja ital. filma »SLEPA DEKLE IZ SORENTE«, ob 10.15 in 14. uri amer. film »KADAR PRIDE ZIMA« ter ob 16., 18. in 20. uri amer. cinemaseop film »DO PEKLA. IN NAZAJ«. »TRIGLAV«, PRIMSKOVO: 28. septembra premiera japonskega fikna »SEDEM SAMURAJEV« ob 19. uri. — 20. sept. amer. cinemaseop film »DO PEKLA IN NAZAJ« ob 10. uri ter japonski film »SEDEM SAMURAJEV« ob 15., 17. in 19. uri. »SVOBODA« STRAŽlSCE 28. in 29. septembra premiera ameriškega filma »KADAR PRIDE ZIMA«. — V soboto ob 22. uri. V nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. NAKLO: 28. in 29. septembra ital. film »SLEPA DEKLE IZ S O RENTE«. V soboto ob 19.30 uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri. »RADIO«, JESENICE: 27. septembra ital. film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMJE II. DEL« ob 18. in 20. uri. — 28. in 29. septembra amer. film »DALEČ JE OBZORJE«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — ob 11. uri matineja mladinskega filma. »PLAVŽ«, JESENICE: 27. septembra ital. film »KRUH LJUBEZEN IN FANTAZIJA I. del« ob 18. in 20. uri. — 28. In 29. septembra ital. film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMJE II. del«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20 uri. Ob 10. uri matineja mladinskega filma. ŽIROVNICA: 28. in 29. sept. ital. film »KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJA I. del«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 17. in 20. uri. DOVJE: 28. in 20. septembra amer. film »URE OBUPA«. — V soboto in nedeljo ob 20. uri. KOROŠKA BELA: 29. septembra amer. film »DALEČ JE OBZORJE« ob 19. uri. BLED: 27. do 29. septembra kitajski f-lm. — cirkus »KITAJSKI CIRKUS«. RADOVLJICA: 27. do 29. septembra amer. barvni cinemaseop film »VERA CRUZ«. V petek m soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. url LJUBNO: 28. septembra brazilski film »SINHA MOČA« ob 20. uri. — 29. septembra film »BELI JORGOVAN« ob 14., 16. in 18. uri. »SORA«, SKOFJA LOKA: od 27. do 29. septembra amer. film »V KOLORADSKIH KANJONIH«. »KRVAVC«, CERKLJE: 28. in 20. septembra amer. barvni film »POGUMEN KOT LASIE«. — V soboto ob 20'. uri. V nedeljo ob 16. in 20. uri. Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka 12. GLEDALIŠČE V KAMNIKU V torek je bil živilski trg v Kamniku slabše založen kot po navadi. Približuje se pač konec meseca, pa tudi okoličani so vsi zaposleni pri spravljanju krompirja. Zabeležili smo naslednje cene: krompir 12 din kg, kumare 15 din kg, kumarice za vlaganje 80 din kg, zelje 20 din kilogram, ohrovt 30 din kg, korenček 40 din kg, rdeča pesa 30 dinarjev kg, paradižnik 34 din kilogram, stročji fižoli* 30 do 50 dinarjev kg, paprika 35 do 40 dinarjev kg, čebula 40 din kg, česen 90 din kg. Sadja je bilo malo. Jabolka so prodajali od 30 do 40 din kg. V KRANJU Rodilo so: Marija Podbelšek, inv. upokejenka — dečka; Rina Zaplotnik, frizerka — dečka; Bojana Grohar, gospodinja — dečka; Amalija Frelih, gospodinja — dečka; Angela Čimžar, gospodinja — deklico; Marjana Kokalj, gospodinja — dečka; Marija Potočnik, gospodinja — dečka; Marija Rogač, nameščen-ka — dečka; Ana Vinšek, ing. agronomije — dečka; Dragica Stular, tov. delavka — dečka. Poročili so se: Vincenc Pa-pler, kolar in Antonija Pegam, poljedelka; Alojzij Suštaršič, mehanik in Marija Agnič, tov. delavka; Stanislav Lož, elektro-monter in Martina Gnezda gu-miranje; Tomše Franc, delavec in Matilda Senk, tkalka; Peter Pogačnik, delavec in Leopolda Cimžar roj. Rant, natakarica; Janez Blagne, delavec in Marija Štefe, delavka; Dragomir Bajalica, nameščenec in Cecilija Tavčar, delavka. NA JESENICAH Rodilo so: Cilka Svetina, trg. pomočnica —• deklico, .Martina Med j a, kuharica — dečka, Jo-vanka Weingerl, gospodinja — dečka, Amalija Božič, tov. delavka — deklico, Marija Pez-dimik, gospodinja — dečka, Cecilija Lotrič, delavka — deklico, Nevzeta Mujnovič, gospodinja - deklico, Ljudmila Hrast, gospodinja - deklico, Ida Hrast, delavka — dečka, Angelca Ja-kac, gospodinja — deklico, Marija Lah, uslužbenka — deklico, Marija-Zora Arh, gospodinja — dečka, Vincencija Štibdl, uslužbenka — deklico, Milka Carli, gospodinja — deklico, Anica Stroj, šivilja — dečka, Zorka Korenjak, gospodinja — deklico, Matilda Melinc. gospodinja — dečka, Vida Legat, pletilja — dečka. Poročili so se: Jakob-Avguštin Zen, delovodja in Helena Sker-binc, gospodinja; Jožef Dolinar, strugar in Štefanija Krčelj, delavka. \ Umrli so: Ivana Tavčar roj. Eihinger, gospodinja, Marija Noč roj. Kavčič, druž. upokojenka, Marija Kury roj. Klinar, gospodinja, Anton Zupančič, osebni upokojenec, Elizabeta čop, gospodinja. V TRŽIČU Rojeni: Irena Meglic. Poročeni: Zivojin Kilibarda, podoficir JLA in Hermina Bizjak, trg pomočnica; Franc Zupančič, zidar in Ivana Tušek, delavka. ROKOMET SI UTIRA POT! Pretekli teden je Gorenjska rokometna podzveza razpravljala o sistemu tekmovanja moških in ženskih ekip na Gorenjskem ter tudi o pionirjih. Do sedaj so so prijavile že štiri moško in ena ženska ekipa. Med prijavljenimi zasledimo ekipe RK »Storžič« z Golnika, TVD »Partizan« iz Tržiča, RK »Pla>-nifca« Kranj in RK »Mladost« B iz Kranja med moškimi in pri ženskah RK »Storžič« z Golnika. Tekmovanj o bo po dvojnem točkovnem sistemu, prvak Gorenjske bo imel direkten vstop v I. slovensko ligo. Ravno tako bodo tekmovale ženske in pionirji. Razen tega -pa bo Gorenjska 'rokometna podzveza organizirala srednješolska tekmovanja in razna tekmovanja med delovnimi kolektivi, bodisi v Kranju ali pa v drugih krajih na Gorenjskem. Organizirala bo razne propagandne tekme med močnejšimi klubi in nekaj mednarodnih srečanj v krajih, kjer so pogoji za razvoj rokometa. Razen teh tekmovanj začne prva ženska ekipa RK »Mladost« v I. slovenski ligi že v nedeljo, 22. t. m. Ravno tako imamo pri moških v družbi najboljših tudi predstavnika Gorenjske t. j. izbrano prvo moštvo RK »Mladosti« iz Stražišča. Prvenstveno tekmovanje v I. slovenski ligi se prične 29. septembra, kakor tudi prvenstvo za vse ekipe ina Gorenjskem. Upajmo, da so moštva dovolj dobro pripravljena in pričakujemo dobrih rezultatov, saj si marsikatera ekipa želi nastopati v I. slovenski ligi. Na to mesto računajo moštva, kakor so roko-metaši z Golnika, Tržiča in pa tudi iz Kranja. Posebnih favoritov ni, moštva so precej izenačena, počakajimo še, da se konča prvenstveno tekmovanje in imeli bomo prvaka. Z. M. §§§ S SODIŠČA Pred kratkim se je zagovarjal pred sodiščem zaradi tatvin, ki jih je zagrešil na škodo podjetja »Odpad« v Kranju, J. C. doma iz Šenčurja. Ko so vozili odpadni material iz raznih podjetij v skladišče podjetja »Odpad« — bilo je to leta 1055 — je vzel nekaj brona, aluminija, medenine, vse to v vrednosti 5600 din Med letom pa si je še prisvojil iz skladišča podjetja približno 130 kg brona v vrednosti 13.000 din. Ugotovili so, da je kradel predvsem zato. da bi si pridobil denar za pijančevanje. Dejanje je sicer odkrito priznal, vendar ga je sodišče kljub temu obsodilo na 6 mesecev strogega zapora A. A. iz Kovorja se je marca letos v bližini gostilne v Ko-vorju pretepal z V. D. Najprej je obdolženec nekajkrat sunil V. D. v rebra, tako da je le-ta padel. Ko pa je V. D. zbežal, ga je A. A ponovno dohitel, ter ga močno pretepal. Pri tem mu je tudi zlomil zob. Obdolženi je sicer dejanje le delno priznal, navajal je tudi, da je bil izzvan. Toda sodišče mu tega ni verjglo in tudi priče so dokazale nasprotno. Zaradi tega brezobzirnega napada je bil A. A. obsojen na 7 dni zapora. Tudi V. B. se je pred sodiščem zagovarjal zaradi tega, ker je druge lahko telesno poškodoval. Na Savskem mostu v Kranju je namreč februarja letos z roko udaril nekega A. M., in sicer tako močno, da mu je na zgornji čeljusti odlomil