Poljedehtvo. SEMENSKI KROMPIR. Kakor je za vsako rastlino, katero prideluje kmetovalec, zelo velike važnosti, kako je seme te rastline, katerega seje, istotako ni \seeno, kakšen krompir se sadi. Ne oziraje se na mnogobrojne vrste krompirja, ali se uporablja ta ali ona vrsta, naj bo vrsta že kakšnakoli, za vsako pa velja, da se mora nje semenski krompir skrbno prirediti. Od dobrega semena zavisi mnogo, posebno pri krompirju. Povečan trud in skrbnost pri izbiranju krompirja za seme se nam v pridelkih zelo izplača. Predvsem je paziti pii izbiranju, da bode semenski krompir zdrav. Krompir napadajo dandanašnji tolike mnogobrojne bolezni, da radi močnega nastopanja teh bolezni se pridelek krompirja občutno zmanjšuje. Razumen gospodar pa mora računati tako, da ako ga stane obdelovanje, gnojenje, saditev, okopavanje, spravljanje pridelka loliko, mu je vsaj takrat izplača pridelovanje krompirja,, ako pridela več, kakor pa ima stroškov in mu vsak nadaljni kilogram pri istih proizvajalnih slroških poveča čisti dobiček. Ker pa krompir tako rade napadajo bolezni, ki zmanjšujejo pridelek izdatno, bo razumljivo, da bo gospodar skušal omejiti nastopanje teh bolezni v času rasti krompirjeve lia polju, na vsak način pa ne bode sadil bolnega kronipirja; ker bi v tem slučaju s krompirjem vred položil v zemljo ludi kal krompirjeve bolezni. Da ga v tem slučaju, ako sadi od kali bolezni okužen krompir, pridelek ne zadovoljuje, je razumljivo. Torej za seme povsem in popolnoma zdrav krompir. Pri sajenju nezdravega krompirja se ne pojavljajo močnejše rasllinskc bolezni na krompirju istcga leta samo in na pojedinih rastlinah, temveč bolezni pridejo iudi na zdrave rastline in poleg tega se s kalmi bolezni okuži tudi zemlja tako, da, ako bi se isto polje uporabilo naslednje leto za krompir, se ne more, ker je okuženo in radi tega nesposobno za pridelovanje krompirja. Nadalje je treba vzeti za sajenje gomolje, ki še niso sploh pognali klic, ali pa zelo malo. Ker s poganjanjem klic v kleti gubi krompirjev gomolj na hranilnih snoveh; pri sajenju se pa rada klica odlomi. Zguba je dvojna: ena, ker odlomljena klica je gomolji odvzela hranilne snovi, druga, ker je prva klica na gomolju tudi najjačja in se najhilrejše razvija v zemlji. Vse druge klice, ki ji slede, so slabejše. Zato je tudi napačno, ako se potrgajoprav male prve kiice pri izbiranju semen»Wl |Qgu»IlHi .  Za seme je vzeti take gomolje, pri katerih so očesca posebno dobro razvita in take gomolje, ki imajo veliko očesc. Dobro razvila očesca imajo ludi veejo moč kalenja, ler dajo lepše rastlinc, posebno začelkom rašče, ki so odpornejše proli boleznim in škodljiv- cem. Izkušnja uči, da da nerezan krompir, uporabljen za stme, večje pridelke. Jasno je, da dajo večji gomolji tudi večji donos. Vetji in lepše razviti go- molji imajo boljše razvita očesca, katera zopct dajo boljše razvite rastline, ker dajo namreč močnejšo klico, ki pride preje iz zcmlje, preje ozeleni ter začne pitjc razvijali liste in gomolje v zemlji. Mali in drobni gomolji so izrastli na polju pozneje ter so tudi slabše dozoreli, kot veliki gomolji; oni ne morejo dati tako krepkih rastlin, kot veliki gomolji. Mali gomolji imajo tudi manj očesc, dajo tudi manj klic. Vmallh gomoljih je nalovorjeno tudi vcliko manj rezervne hrane, katero rabijo mlade klice v njih prvi rasini dobi. V večjem gomolju je pa te hrane za klice veliko na razpolago, radi tega se za- morejo te že spočetka krepko razviti. Rastline od večjih gomoljev napravijo tudi mnogo in veliko gomoljcv. Ako je zemlja slaba in slabo gnojena, in klice iz malih gomoljev ne morcjo dobiti toliko hrane iz teh gomoljev kot one iz velikih gomoljev, tedaj so mladc rastline že spočetka slabo preskrbljene s hrano, same po sebi pa tudi slabo razvite, vsled tega pa tudi pridelek ne more biti vclik. Čim vcčji gomolji za sajenje, pa le do gotove meje, tem večji pridelek se da pričakovati. Vendar bi pa bilo sajenje prav velikih gomoljev nedobičko nosno, ker bi se porabilo preveč kronipirja za senre, pa tudi prav veliki gomolji ne dajo vedno vcčjega pridelka, kakor srednje vcliki, kakor nas p?ič uči izkušnja, pridobljena s pomočjo poskusov. Za sojcnje so najprikladnejši srednje vcliki gomolji, kalerih teža naj bode najmanj 60 gr do 90 gr. Pri nas je zelo udomačeno rezanje krompirja za seme, dasiravno ni posebno priporočljivo, ker gomolj predslavlja zalogo hrane, ki je na razpolago niladim klicam,. predno si te razvijejokorenine, se z njimi usidrajo v zemlji in začnejo od tam zajemali hrano in predno si razvijejo listje, da morejo dobivati hrano iz zraka. Siccr mlade klice ne porabijo vse rezervne hrane iz celega gomolja, vendar pa v sluiaju, ako v razvoju mlada rastlina zaostane radi kateregakoli vzroka, tedaj nima več iz rezanega gomolja na razpolago hrane, ker je isto ie porabila z& prvi razvoj. gez§9 ktoppii p« Jgfcko tudi trpi, k«r so rezare ploskve izpostavljen« suši, vlagi in pa raznim boleznim. V suhi zemlji in suhem vremenu porabi gomolj prcccj svoje vode za začeljenje leh ran; v vlažni zemlji in ob vlažnem vremenu se rana okuži z gnilobo, gomolj gnije in mlada rasllina oboli. Ako se reže krompir za semc, tedaj se mora pač zelo paziti, kako se reže, Napačno je, ako se krompir razreže v toliko koščckov, da imajo poedini koščeki samo po par očešc in pa prav malo mesa. Rezati se mora tako, da ostane pri očescih še dosti mesa, da iina mlada rasllina hrano na razpolago. Reže se na dva načina. Ako nam primanjkuje krompirja za domačijo, tedaj se reže krompir čez polovico povprck. Oni dcl, na katerem se nahaja več očesc, to je oni del, ki je navadno bolj priostren, se uporabl za stme, drugi del, na katercm je pa malo očesc, se pa porabi v domačiji. Ako nam primanjkujc od kake sorte krotnpirja istega za semc, tedaj se pa reie podolgič na polovico. Vsaka polovica se porabi za seme, ter si na ta način pomnožimo semensko blago dotične sorle. Narezan krompir sc ne sme takof saditi. tcmveč se niora počakati nekoliko dni. da se rezana ploskev prevlefte s sivkaslo plutasto tenčico, inače je krompir preveč pod\Tžen gnilobt ifi boleznim. —  Ji ' .; ». SAJENJE KROMPIRJA. Za sajenje krompirja imamo vcč na-> činov. Ne more se rcči, da je vsak načio za vse kraje, zemlje in gospodarskc prilike enako dober, temveč ponekod jo boljši ta ali drugi način. Piedvsem jf odviscn način sajcnja od zemlje, ako je ta tcžja ali lažja, od vlage, vlažne in snh^ zcmlje, pa ludi od lege same, ako je lega bolj suha ali bolj vlažna. Vsak teh načinov, oziraje se fazrec lcga še na zemljo, je prikladen, %ko ni prcdrag; ako zemljo dobro pripravi in prcrahlja; ako se pozneje lahko zemijii obdeluje, da omogoči sajenje goniolje^ enako globoko v pravo globo&op in % jednakomernih razdaljab. Sajetije na grebcnc. Ta način se uporablja samo ria zelo vlažnih zemljah. Napravijo se jarki z osipalnikom, a v grebene med jarke s»" sadi krompir z niotiko. Grebenl ostanejo, s temi grebeni je površina polja povečana tako, da prevelika vlaga vlaž ne zemlje izhlapeva. Za bolj suhe, ož. manj vlažne zemlje ta način ni, ker M v leh zemljah na tak način sajcn krompir, ne dobil dovolj vlage, bi slabo kalil in vsaka mala »uža bi mu 4io- e manj stroški izvršljiv, se obavi saj«nje na grebene tako, da se napravijo najprej z osipalnikom plitvi jarki, v te se pomeče krompir, nato se pa greben ined jarki razorje z osipalnikom, vrže tako z vsake slraoii zemljo v jarke ter na ta način pokrije krompir. Kjer je bil poprej jarek, nastane sedaj greben, Ta način sajenja je uporabljiv v vlažnih zcmljah. Ako je zemlja poleg tega zelo te/ka, tedaj se ne dela jarke za saditev E osipalnikom, ker bi v tem slučaju prišel krompir pregloboko v zemljo, temveč te jarke se napravi plitvo z razčrtalnikom; nato se jih pokrije zopel na ta način, da se zeinlja nad jarki razorje z osipalnikom. Pri tafci saditvi »e, ker se zamore uporabljati vprežno orodje, veliko hitreje sadi, poleg tega se j>a zemlja tudi boljie prerablja in zmeša z gomolji. Saditev na pbet/M. Ta način gnojenja je izvedljiv na vseh manj vlažnih, povprečnih zem!jah. Njega izvediba ne zahteva tako mnogo dela, poleg tega se pa mora ta naein sajenja smalraiti kot zelo dober. Irvede se na ta način, da se mapravijo plilvi jarki z osipahnikom, v te se pomeče krompir, nato se pa zravnajo in ^asujejo jarki tako, da izgleda njiva po saditvi ravna, ne v grebenih. Zaravnavanje jarkov se izvrši z miotiko, ali pa tako, da se gre z narobe obrnje.no hrano poševno čez jarke. Okvir brane vrže zemljo z vrha grebenov med jarki y jarke, ter pokrije krompir. Zemlja se prl taki saditvi zelo dobro prerahlja, premeša z gomolji in undči plevel. Samo po sebi je razumljivo, da je treba za vse dosedaj omenjene načine sajenja, pred sanjenjem zemtjo z branami zravnati, še bolje, ako se še poleg tega tudi povalja. Sadatev piod plug. Ta način je sicer vrlo enostaven in eelu hitro izvedljiv, toda ne da se uporabiti v vsaki rzeanlji. Da se s pridom trpcrabi le v taki zemlji, ki se pri oranju mrvi in siplje, torej v lahkih peSčenib zemljah, in pa v zemljah, ki sq v stanju godnosti, da ne delajo pri oranju kep in grud, da ne ostane brazda nerazpadia, temveč da se lepo zdrobi. Ne samo, da krompir slabo izhaja, ako pride na krompir nerazpadla brazda, ker se mora klica preriti skozi in ©koli nerazpadle brazde, temveč fcrompirjevo seme se tudi slabo pokriva, ako se brazda pri sajenju ne mrvi. Pri tem načinu sajenja je pazitd še na sledeče: Brazde se mora natančno rezati, jednako oddaljene eno od druge, da se dobro izrabi prostor in da je pozneje delo lažje. Krompir ne sme priti pregloboko v zemljo, zato se mora orati plitvo, ali pa ako se ne more orati plitvo, tedaj se mora polagati krompir na stran brazde, ne na dno. Polaganje seveda mnra Wti mJ>o natan&no T cmeii, da niso pozneje vrstc vijugasl«. Po saditvi se mora polje še prebranati, da se zemlja na vrhu brazd prerahlja, zmrvi, polje zravna tako, da ne more toliko škodovati suša, da zemlja ne zatrdi in da se nahaja nad semenom zrahljana izemlja, da lažje prodre skozi to krompirjeva klica. Saditev v jamice. Je to način sadatve, ki je zelo upojabljiv za manjše posestnike. Pri tej saditvi se ne uporabi dosti vprežnega dela, na pripravljenem polju se poprej označija podoljič in povprek vrste, kjer se vrste križajo, tam se sadi z motiko. Z moliiko se zaseka v zemljo, isto privzdigne, v nastalo jamico se vrže krompir ler na njega spusti zemljo z motike, katero se še malo potlači. Porabi se sicer precej ročnega dela za tako saditev, pri izvežbanih delavcih pa se delo vseeno še precej hitro opravi. Tudi je saditev v jednakih natančnih razdaljah bolj izvedljiva. Vporabljiva je ta saditev tudi v vseh povprečnib zemljab. LUCERNA ALI NEMSKA DETELJA. Izmed skoro vseh krmskih rastlin je lucerna ali nemška detelja v marsikakem pogledu največje vrednosti za kmetovalca. Zato naj se jo upošteva v veliko večji meri, ter naj bi jo sejal vsak gospodar, ako le ima zemljišče, sposobno za njo. Dobro negovana, razraščena in primerno gnojena nam da množinsko velik in kakovostno dober pridelek v knni, oziroma senu. Posebno bi jo moral oni gospodar spoštovati, kateremu primanjkuje travnikov, ki radi tega pridela premalo sena, da bi prekrmil svojo živino preko zime. V tem slučaju mu seno od lucerne nadomesti manjkajoče travno seno. Pa tudi oni gospodar, ki je v posesti travnikov, se s pridom zamore okoristili z lucerno na ta način, da isto krmi preko poletja zeleno, seno si pa spravi za zimo. Kar posebno odlikuje lucerno, je njena velika redilna vrednost Zelena lucerna je med zeleno krmo na prvem mestu; krmljenje z njo je izdatno; seno dobro posušene in spravljene lucerne je pa glede prebavljivosti in izdatnosti enakovredno najboljšemu senu iz travnikov. Lucerna prenaša dobro sušo. Ker korenini globoko, ji suša ne more tako Skodovati kot drugim krmskim rastlinam. To se posebno pozna v sušnih letih, ko j« nam lucerna siguren pridelek, druge poljske krmske rastline pa trpijo pred sušo. Lucerna razkraja s svojimi globokimi koreninami odlično zemljo, poboljšava zemljo, nabira zračno dušičnato hrano, z njenim sejanjem si gospodar prihrani na itak pičlera gnoju, da labko izdatnejše gnojj z njim drug<m rastlinam, ki so močno potrebne gnoja, predvsem okopavinam. Ker je nemška detelja tolike važnosti za kmetovalca, naj bo v naslednjein podano nekaj najvažnejšega izmed pogojev, potrebnih za uspcšno prid-elovanije te rastline. Predvsem je ona nekoliko izbirčna glede zemlje, t«r ne uspeva na vsaki zemlji. Najlepše se razvija na toplih, sprsleninskib srednje težkih ilovnatih zemljah, pa tudi na težjih glinastih globokih zemljah. Te zemlje zanjo morajo vsebovati nekoliko apna; ter ne smejo biti preveč vlažne, posebno ne sme v njib zaostajati talna voda (močvirne zemlje). V zemljah, ki nimajo apna v sebi, ne gre z uspebom Iucerna, ker ona rabi veliko apna za hrano. V zemljah, v kalerib zaslaja voda, ne more lueerna pognati svojih globokih korenin, ko prirastejo te v zastajajočo vodo v zemlji, odmrjejo. Spodnja plast zemlje mora biti propustna za vodo, ne smc biti kisla in ne preveč kamenita, oziroma gruščanata ali prodnata. V takih zemljah, ki nt odgovarjajo Iucerni, je boljše sejati druge krmske rastline, katerim prej ugaja taka zemlja. Na zemIjišču, na katercm je bila sejana že lucerna, naj se nova setev iste ne izvrši poprej, kakor po osmih letih, odkar je bila prejšnja lucerna preorana. Med prejšnjo lucerno in setvijo nove naj se omenjena leta sejejo druge rastline. Preje kot po tem roku na isto polje sejana lucerna, bi uspevala zelo nezadovoljivo. Kar se tiče gnojenjs in prippave zcmljt; je predvsem prikladen zanjo fosfornati, kalij«v in apneni umetni gnoj. Hlevski gnoj ni toliko prikladen zanjo, ker se ji s hlevskim gnojem gnoji tudi z . dušikom, ki se nahaja v tem; dušik si pa lucerna sama zamore preskrbeti. Zakaj ji torej dajati dušik, katerega druge rastline tako potrebujejo? Hlevski gnoj, ki je ilak poln plevelnih semen, pa zapleveli lucernišče, po gnojenjvi z njlm se rade vgnezdijo v lucerni trave. Plcvel in razne trave posebno manjvredne so velik sovražnik lucerne, pred njimi izgineva lucerna in traja radi lega manj časa. Priprava zemlje naj bo čim skrbnejša. Oranje v jeseni, da se do spomladi razkroji zemlja, spomladi je pa treba površino zemlje skrbno pripravili, da bo dala dobro kališče za dobro seme lucerne. Polje mora biti po možnosti čim najbolj brezplevelno, inače se zna zgoditi, da se plevel razvije bohotnejše, kot pa mlada lucerna ter isto zaduši. Seme lucerne naj bo dobro kaljivo; vsaj 5/6; seveda čim več tem boljše, ker se rabi manj semena. Mora biti brez predeničncga senicna (ploniba na vreči), brez drugih primesi (zemlja, pesek, plevelno seme), ne sme mu biti primešano podobno seme drugib manjvrednih detelj. Važno je tudi za dolgotrajnost lucerne, da je seme pridelovano od večletne stare lucerne, ne pa od mlade, parletne luccrne. Tudi ni vseeno, iz katere pokrajine je seme. Seme iz južnejših, toplejših krajev (Ilalije, Južne Francije), da pri nas lucerno, ki ne traja dolgo let, ker ne prenese lako dobro zime in suše, kot Iucerna iz semena iz nirzlejših krajev. Kar se tiče negovanja starejše lucerne je predvsem potrebno, da se jo obvaruje, da je ne prevlada trava in plevel, da zemlja ne postane trda ter se ne izsuši. Doseže se to s primernim gnojenjem, še bolj pa z brananjem spomladi in po vsaki košnji. Na predenico je treba posebno paziti, čim se ista pojavi, jo je treba zatirati. Kositi se jo mora pravočasno, ne prekasno, zadnjo košnjo — kar velja posebno za mlado luccrno, ki sii še ni razvila močnih korenin — se ne sme j«seni izvršiti tako kasno, da bi prišla neobraslla v jesensko deževje in mraz. V tem slučaju gnijcjo rade korenine in nastopi pozeba. Paša na lucerni spomladi tudi na priporočljiva že zaradi tega ne, ker se zakasni prva košnja. Seme za setev je treba skrbno pripraviti. Predvsem naj bo čisto, brezplevelno, saj že inače dcla plevel dosti kvara, pa ne da bi še sejali plevel. Z dobrim trijerjem se da oeistiti iz semena plevelno seme. Toda ni dovolj, da se spusti semensko seme enkrat skozi trijer, ker vprvič se ne izloči ves plevel, temvcč s ponovnim spuščanjem se dobi čistejše semensko blago. Poleg tega se mora upoštevati pristnost, nepoškodovanost semena, duh in barvo, posebno je pa paziti na kaljivost semena, ker čirri manj je seme kaljivo, tem več se ga mora sejati. Na čisto preprost način se prepriča o kaljivosti, da se na krožnikovo dno nasuje malo drobnega peska, ter v istega potakne 100 zrn semena. Pesek mora biti vedno vlaien in krožnik na mestu, kjer vlada navadna sobna toplota. Po 14 dneh — pri žitih po 10 dneh — se lahko prešteje, koliko zrnc od 100 je skalilo, to je število kaljivosti v odstotkih. Za setcv koruze se vzame seme od takih storžev, ki so do obeh vrhov zadelani z zrnjem, tako da ni praznega mesta nikjer na štoržu. Zrno na storžu mora biti poleg tega lepo razvito, zdravo in jednakomerno, ter v jednakomernih ravnih vrstah, ne da bi bile vrste zrnja izpremenjene. Odbirati je seme od takih štoržev, ki imajo kolikor mogoče veliko teh vrsl (16). Zrna ne smejo biti nikakor poškodovana cli pa pokvarjena. Seme se tudi ne vzame od celega štorža, temveč od srednjih dveh tretjin. Zrnje zgornje šestine in spodnje se porabi za druge namene. Storži, od katerih se jemlje seme tudi ne smejo biti sušeni na peči, teraveč na suhem kraju. Eako globoko se sadi krompir. To je odvisno predvsem o«1 zeralje. Cim »eija fo irczne]ša ]e zcmlja, tem manj globo- ko smemo saditi, ker drugače primanjkuje goraolju, ki odganja, zraka, ter bi krompir slabše in kasnejše odganjal. Na težki zvezni zemlji se sadi 5 do b cra, na manj te/.ki, bolj propustni zemlji do 10 cm, na laliki peščeni zemlji tadi nekoliko globokeje, toda ne nad 15 cm globoko. Valjanje žitnib strni je zelo uspešno, ako se obavi na takih strnih, katerirn je srež privzdignil korenine, ker se z valjarjem pritisnejo iste zopet v zemljo. S takim valjanjem se tudi zaustavi nekoliko strn v razvoju, da ne odganja prerano in da se jednakomernejše razvija. Valjanje je pa mogoče izvršiti, in sicer z gladkim valjarjem samo do takrat, ko je žito še v razraščanju. Cim bi se kasneje valjalo, ko začenja odganjanje, bi se žito poškodovalo. Ke obdeluj premokre zemlje. Pri obdelovanju posebno težke zemlje je strogo paziti na to, da se je ne obdeluje še premokre, temveč takrat, ko s« da pri obdelovanju drobiti. To velja za oranje, kakor tudi za brananje in skopavanje. Mokra zemlja se pri obdelovanju zamaže, nato napravita veter in solnce svoje delo in kmalu je taka zemlja postafa trda, se prekomerno suši In rastlinske kcrenine ne morejo tako lahko prodirati v njo. Spomladna paša na travnikih. Bodisi vsled pomanjkanja krme, ali pa s tera namenom, da bi živina popasla nadležni travniški plevel, se nažene ista na pašo po travnikih, komaj da nekoliko ozeleni trava, je pa to škoda. Ne samo, da se lahko zgodi, da ako je zemlja mokra, jo živina preveč zgnete, da postane trda, sc tudi prva košnja zakasni, plevel pa, posebno ako ga je veliko, ne uniči živina tako, kot bi bilo žcleti. Na ta način se preganja eno zlo z drugim. V zcmljah, v katerih ne uspeva dobro čista dctclja, in kateremu dejstvu je večkrat vzrok zemlja sama, ki ni prikladna za dotično deteljo, se naj seje mešanica detelje s travo. Ako je lanska črna detelja mestoma pognila ali pa pozebla, naj se tam podseje laško ljulko. Da bo hlevski gnoj kaj vreden, ter izdatcn, se mora ž njim, predno se ga rabi, dobro ravnati, da ne izgubi na svoji učinkovitosti. Predvsem se ga ne sme puščati dolgo časa v hlevu, ker tam zelo hitro zgublja na moči; plini, ki nastajajo iz ^jcga, so v nadlego živini. Na gnojišču sc ga ne sme puščati v malih kupih, temveč rr.ora se ga takoj razgrniti, ter vsak dan nagnati za pol ure na gnoj živino (govedo), da ga ista stlači. Ce je namreč na gnojišču gnoj preveč prepojen z zrakom, se zafne razkrajati ter gubiti na moči; gnoj se ugreje, iz njega ubaja vsled razkrajanja predvsem dušik v zra!:. S tlačenjeni se pa izžene iz gnoja zrak, mesto zraka pa ga prepoji vlaga; prehitro razkrajanje preneha, gnoj se samo v toliko raztvarja, da postaja zrel do uporabe.