GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1942-XX~43-XXI
DRAMA
5f. SHAKESPEARE:
HAMLET
GLEDALIŠKI LIST
narodnega gledališča v ljubljani
1942-XX. /43-XXI.	DRAMA	Štev.	5
W. SHAKESPEARE:
HAMLET
PREMIERA 30. OKTOBRA i942-XX
O st:
Hamletova „Mišnica“
Kakor je to običaj, da se stvori okrog vseh pomembnih in ve-hki reči, dogodkov, afer in tehtnih stvari — anekdota, tako je tudi razumljivo, da ima gledališče, ta večno gibljivi spektrum živ-^enja, ob gotovih dneh, svojo prav posebno in bogato žetev, na ^navadnih dogodivščinah.
v Kar povejmo! Igralec je čudno, zagonetno bitje in že sama zelja
postati igralec ima v sebi toliko svojstvenega, samoniklega, toliko poguma in oa tudi drznosti, da ostane tak človek za vse dobre in leDO vzgojene meščane »ekstrem«, aji »histerih« ali »malo Prismuknjen človek« ... Pa temu ni tako! Igralec, gledališki člo-vek v pravem pomenu besede, postane' lahko samo oni, kateremu J° oblike, norme in ukazi vsakdanjega življenja ne samo preozke, temveč tudi preveč običajne so mu, dolgočasne in puste. Njemu ne 2adoščajo oblike vsakdanjih dni, ne običaji in navade, ne forma Pozdrava in moda fin de siecla. Ne, on hoče več, mnogo več — v.Sa stoletja želi obvladati, vse dobe od Egipčanov, od Kleopatre, t)a preko umora Cezarjevega, do Dantona, Egmonda, pa tudi siromaka Vojčeka ne zameta, niti ne plehke burke o ugrabljenih Sa-blnkah.
33
Če smo rekli besedo o igralcu na sploh, jo moramo reči še o onem igralcu, ki je v službi velikih del in tu mislimo predvsem na klasike, ki so srčika slehernega gledališča, ki so idol slehernega polnokrvnega igralca ...
Tako je vselej v življenju in tako je vselej na odru. Samo velike stvari puste v človeku utise in spomine, samo silni in veliki komadi rode v igralcu možnosti nenavadnih dogodivščin, anekdot, ki so se dogojale pod pezo velikega trpljenja, muk in samozataje-vanja...
*
Tako smo spet pri Hamletu, smo pri Shakespearju ... Vem, da je bilo okrog te velike resnnosti, s katero se obravnava ta mojster nešteto prisrčno zabavnih prizorov, od katerih so bili spet nekateri tragikomični — dejal bi, kar v stilu vsega. Vzemimo: v letu 1918. je uprizoril Hinko Nučič, goreči navdušenec za mlado gledališče, spet prvič po svetovni vojni »Hamleta«. On sam, jasno, je bil Hamlet. Kralja igra Bratina in kraljico pokojna Bukšekova. V drugem prizoru nasltopi kralj (Bratina) in kraljica (Bukšekova). Prestolni govor. — Ko je govora konec, pade kralju krona z glave in se s primemo glasnim kotalikanjem zavali točno v suflerjevo domovanje. Kralj, oropan svoje poglavitne insignije — ukaže kraljici: »Kraljica, pejma!« in situacija je bila rešena, kajti krone ne moreš iskati pri suflerju.
*
Vse to ni še nič. Izgubljena teatrska krona, no, ta se lahko nadomesti. Nekaj let nato v novi inscenaciji in v Šestovi režiji, ie režiser pozval pred začetkom generalne vaje vse, prav vsei sodelujoče na oder m imel sledeč, ganljiv nagovor: »Čujte bratci!
V	zadnjem dejanju, veste, nikar ne hodite preko odra, kajti v ozadju je grob odprt in lahko bi se zgodilo, da pade kdo od vas vanj in si zlomi nogo ali roko. — Pazite dečki!...« Pa teče dejanje in generalka se razvija krasno. Peto dejanje. Nekaj na levi strani odra ni v redu ... v temi se zakadi režiser preko odra ... Pok, pok ... tišina, robantenje ... ampak scena gre naprej. — Še par trenutkov: spet robantenje — Hamlet je hitel preko odra in
34
delil z režiserjem usodo... Oba sta kot prva padla v grob ... Pa recite, če to ni usoda ...
V	isti sezoni, ko je po vojni doživel »Hamlet« spet svojo novo uprizoritev, je bila tudi premiera mladinske igre Pavla Golie »Pe-terčkove poslednje sanje«. Pa je igral naš Lipah v »Hamletu« gospoda Polonija, pa je igral istočasno v »Peterčku« aristokrata »Meseca«. Predstava hiti za predstavo in Lipah pride v teater, se obleče in šminka — za Meseca. Pa ga sreča garderober, obložen s šlemi }n meči — in ga vpraša: »Gospod Lipah, kam pa greste, saj nocoj igramo Hamleta.« Lipah je moral sneti insignije nebesnega popotnika in se odeti z znaki solidnega komornika ...
*
Anekdot o Hamletu bi želeli? Prosim, pridite, vprašajte poslednjega statista — sleherni vam jih bo nadrobil na pretek.
To pa je lepota gledališkega življenja, to je tradicija — to je vecna mladost in ono, kar se imenuje zgodovina. Ecco!
Fr. L.:
Prvi slovenski prevod Shakespeareovega „Hamleta“
Tretje dejanje.
Prvi prizor.
Soba v gradu. — Hamlet nastopi.
Hami. Al’ biti al’ ne biti je vprašanje.
Kaj je blagodušneje: al’ trpeti Usode grozne zanjke vse in strele,
Al’ zoper morje tug se orožiti,
In jih uničiti z uporom? Kaj?
Umreti, — spati, — ino dalje nič,
Nad’jaje se, da spanje nam konča Te srčne tuge, tisoče nezgod.
Ki so dedina naša? — To je cilj,
Ki srčno ga želim. — Umreti, — spati! —■ Da, spati! morebiti i sanjati?
Ha, tukaj je spodtikljej in zadržek:
Ker kakšne sanje v spanji prišle bodo,
Če smo to svetno smetje zapustili,
To zadržuje nas. In to je vzrok, da reve svoje nosimo tak dolgo.
Ker, kdo bi nosil časa sram in šibe,
Stisk močnega, ošabneža žaljenje,
Zavržene ljubezni muko, odlog Pravice in uradov nepravednost,
Zaslužnega moža zaničevanje, —
Ko bi se tega sam rešiti mogel Z bodalom golim? Kdo bi nosil teže,
Kdo znojen hripal pod življenja jarmom Če ne bi groza nečesa po smrti, —
Pred skrito zemljo, izza ktere bregov Se potnik več ne vrne, — voljo nam Motila, da trpimo znano hudo Tu rajši, kakor onkraj tam neznano.
Tako nas vest pretvori vse v plašijivce; Vesela barva odločitosti Se pooblači z bledostjo mišljenja,
Tak6 da čini krepki in pogumni Zarad strahu odvrneni od cilja Ime zgubijo d’janja! — Tiho zdaj!
Ofel’ja lepa pride. Vila, v svoji Molitvi vseh se grehov mojih sp6mni!
Tretje dejanje.
Tretji prizor.
Kralj (sam.)
Kralj. O joj! moj greh je gnil, smrdi k nebesom! Na njem leži prokletstvo prvo, najstarejše: Oj, bratomorstvo! — Moliti nij mi moč,
Če ravno silen sta naklon kot volja; Močnejši dolg podira močni sklep,
In kakti človek, dvoje delo imajoč,
Stojim dvojec, kaj bi najprej prijel,
Opuščam pak oboje. — No, bila debelejša Prokleta roka ta, kak je,
Od bratovske krvi, al’ nima Nebo dobrotno deža dosti,
Umiti belo jo ko sneg? — Čemu je milost, Če lica svojega ne kaže grehu?
Al’ nima dvoje te moči molitev:
Pad zadržati, ino odpuščanje
Sprositi padlim? — Vzdignil bom oči.
Storjen je pad moj. Pa kak6 v prid sebi
Naj molim? — »Grd odpusti mi umor!« —
A to ne more biti, ker še vse
Imam, za kar sem mor storil: to krono,
Častipohlepnost, in kraljico.
Al temu gre odpust, ki n6si še svoj dolg? Na svetu tem popačenem lahk6 si Pravico dolg odkupi zlatom,
In vidi se, plačilo da hudobno Zakone si kupuje le prevečkrat;
No zgoraj nij tako!
Sleparstvo tamkaj ne velja, tam čin Razkrit leži v nagoti svoji pravi,
In grehov, koje smo storili,
Navzoč smo siljeni spovedat’ se.
In zdaj, kaj mene čaka? — Skušati Kaj kes premore. In kaj on ne premore?
No kaj premore, če kesati se ne morem?
O reva! Prsi, črne kakor smrt!
O	vjeta duša! v boju za svobodo Zapletaš se še bolj. Pom6zite Mi angeli, poskušajte, duhovi!
Up6gnite, kolena trda se!
In srce ti iz kit jeklenih,
Postani mehko, kakor žile dojenčka!
Nemara bo še dobro vse!
(Stopi nazaj in poklekne.)
Hamlet nastopi.
Hami. Sedaj bi storil, lehko, zdaj, ko moli,
Bom storil	zdaj. Tako	pa gre	v nebesa!
In al’ sem	maščeval	se	s tem?	— To moram
Pomisliti. — Zanikrnež očeta Mi mori; zato pa jaz, jegov Edini sin, zanikrneža pošljem
V	nebesa?
Ne, ne: to je plačilo, ne osveta!
Nenadoma napadel je očeta,
Še sitega, v njegovih grehov cvetu.
Kak je račun njegov, sam Bog to ve,
Pa kar mi	vemo in	si	mislimo,
Je slaba ž	njim. In	sem — li	maščevan,
Če ga napadem, ko se očiščuje,
Ko dobro je pripravljen na ločitev?
Ne!
Proč, meč in pazi na strašnejšo uro!
Le kadar pije, spi, divjuje, ali Pa v krvosramni postelji leži,
Pri igri, v kletvi, al’ pri drugih činih,
Ki blizo ne diš£ po odrešenji:
Tedaj čem, da k nebesom pete vrže,
Da duša bo tako prekleta, črna Ko pekel, v kteri gre! — Al’ mati čaka;
Ta lek podaljša ti le bolne dni.
(Hamlet, odide.) (Kralj vstane in stopi naprej.)
Kralj. Beseda vzdiga se. no mrzlo je srce,
Molitev brez občutka pa v nebo ne gre!
(Odide.)
38
Peto dejanje
Prvi prizor
Hami. Ta črepina je nekdaj jezik imela, in je znala pevati. Kako jo ta človek na tla meče, ko da bi bila Kajnova čeljust, jega, ki je bil prvi morivec. Morebiti je bila buča kakega državnika, kterega ta osel zdaj prekanja; ali drugega ktere-ga, ki je hotel Boga p/evariti. Kaj ne da?
Hor. Morebiti, milord.
Hami. Ali kakega dvornika, ki je reči znal: »Dobro jutro, dragi lord! Kako vam je, mili lord? Morebiti gospod Ta in Ta, kteri je lepega konja gospoda Tega in Tega hvalil, kedar ga je hotel v dar dobiti. Ni li tako?
Hor. Res da, moj kraljevič.
Hami. O tako se godi; in zdaj je v lasti gospoda Črva brez čeljusti, in mora se okoli ušes biti dati od grebčeve lopate. Tukaj je velika sprememba, ako bi kdo tako bistre očil imel, da bi jo videl. Ali ni rejenje teh kosti več veljalo, kakor da se zdaj ž njimi potaka? Moje kosti me bolijo, kadar se tega zmislim.
Tukaj je druga. Morda je bila črepina pravdnikova. Kje so ?daj njegovi ovinki, njegove zvijače in pravde, postranski podarki ‘yn spletke? Zakaj pusti, da ga ta neotesanec z umazano lopato po Sipini udarja in ga ne toži zavoljo dejanjske razžalitve? — Hm!
je morebiti bil svoje dni zemljišč nakupovavec s svojimi zasta-yami, očitnimi dražbami, sodnijskimi odlogi, dvojnimi zagotovili ln razkupninami. In to je zdaj zagotovilo njegovih zagotovil, in razkupnina njegovih razkupnin, da ima svojo plemenjto črepino napolnjeno s plemenitim blatom? Ali mu njegovi dvojni zagotovniki P°čejo ničesar drugega od njegove pridobitve dati, kakor dolgost 'J1 širokost nekojih pogodb? Kupni listi njegovih zemljišč bi težko s** v to škrinjo, in jih prvi dedič sam bi ne imel več prostora! He!
(Nadaljevanje.)
39
Četrto dejanje
Za časa Napoleona I. pride mladi pesnik Vienet k ravnatelju »Comedie francaise« ponujat svojo žaloigro v petih dejanjih.
»Ni slaba,« mu reče ravnatelj, »toda igra bi mnogo pridobila, če bi bila krajša. Svetujem vam, skrčite jo v tri dejanja in igro vam spravim na oder.«
»Nikdar,« odgovori mladi pesnik, ljubša mi je smrt kot da bi moral iz svoje tragedije črtati eno samo dejanje.«
To reče in odide. Pozneje je pesnik postal vojak in je mora na bojišče. V veliki bitki pri Lipskem je kar na enkrat začutil, da ga je na hrbtu nekaj streslo in udarilo.
Zvečer odloži svoj telečnjak, v katerem je imel tudi svojo miljeno tragedijo. Reva je bila od krogle težko ranjena.
Kar se mu je posvetilo na enkrat v glavi:
»Glejte si no, če bi bil poslušal ravnatelja, bi bil zdaj mrtev — kajti krogla se je ravno pri četrtem dejanju ustavila!«
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. Za upravo: Ivan Jerman Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
Amlelo
TRAGEDIA IN CINQUE ATTI, Dl W. SHAKESPEARE.
VERSIONE Dl OTON ŽUPANČIČ.	i
Scenografo: ING. ARCH. E. FRANZ.	Resia	di:	DOTT.	B-
Ciaudio, re di Danimarca...................Levar
Amleto, figlio del precedente e nipote del
re attu ale........................Jan
Polonlo, maggiordomo.......................Cesar
Orazio, amico di Amleto .	.	.	.	.	.	Nakrst
Laert, figlio di Polonio................Blaž
Voltimand
Cornelio
Rosenkranz
Gildenstern
Osric
Marcello
Bernardo
cortigiani
ufficiali
/
Potokar
Podgoršek
Drenovec
Verdonik
Peček
P. Kovič
Garinšek
Francesco, soldato............................Raztresen
Rinaldo, servitore di Polonio.................Raztresen
1. attore (re nella rappresentazione »La
trappola«) ...............................VI. Skrbinšek
2. attore (Prologo)...........................Brezigar
3. attore (Luciano, nipote del re) .	.	.	.	Raztresen
1. attrice (regina nella rappresentazione
»La trappola«)............................Ukmar-Boltar
Due buffoni, becchini ,	,	Lipah, Plut
Fortinbras, principino di Norvegia .	.	.	Gregorin
Capitano .	.............................Potokar
Gertrude, regina di Danimarca e madre
di Amleto.................................Mira Danilo
Ofelia, figlia di Polonio.....................Vida Juvan
Lo spirito del padre di Amleto ....	VI. Skrbinšek
Cortigiani e cortigiane, sacerdote, ufficiali, soldati, marinai, messi, Svizzeri,
altro seguito.
Accade in Danimarca.
Pausa dopo la 1. e la 2. parte.
Musiča scenica: D. ZEBRE.	Dirigente:	*'
tragedija v petih dejanjih, spisal w.
-0pB	SHAKESPEARE.	PREVEL	O. ŽUPANČIČ.
^F: ING. ARH. E. FRANZ.	REŽISER: DR. BRATKO KREFT.
Klavdij, kralj danski . . . . Hamlet, sin prejšnjega in nečak
sedanjega kralja.................
Polonij, veliki komornik . . . Horatio, Hamletov prijatelj Laert, Poloni jev sin .... Voltimand Kornelij Rozenkranc Gildenstern Osrik
Marcel |
Bernardo )
dvorniki
častnika
Levar
Jan
Cesar
Nakrst
Blaž
Potokar
Podgoršek
Drenovec
Verdonik
Peček
P. Kovič
Garinšek
Frančiško, vojak .	.	.	.	.	Raztresen
Reynaldo, Polonijev sluga .	.	Raztresen
1. igralec (kralj v igri „Mišnica“)	VI. Skrbinšek
2. igralec (Prolog)...............Brezigar
3. igralec (Lucijan, kraljev nečak)	Raztresen 1. igralka (kraljica v igri
„Mišnica“)................
Druga igralka..................
Dva burkeža, grobarja .	.
Fortinbras.....................
Stotnik ......
Gertruda, danska kraljica in Hamletova mati ....
Ofelija, Polonijeva hči .	.
Duh Hamletovega očeta .	.
f 0rniki in dvornice, duhovnik, častniki, vojaki, mornarji. Švicarji, gardisti
in drugo spremstvo.
Godi se na Danskem,
i	rf.,	Odmor	po 1. in 2. delu
f u*ika: D. ŽEBRE	Dirigent: F. ŠTURM
Kostumi: J. Novak in M. Habičeva
Ukm ar-Boltarjera Juga Bol tar j era. Lipah-Plut Gregorin
Potokar
M. Danilova
V. Juvanova
VI. Skrbinšek