KMETJE VODIJO SOVJETSKO POLITIKO Prosperiteta kmetov bo sedaj najbrž postala glavni cilj sovjetske politike. — Pomenjala bi splošno oži vije-nje. — Jetniki, ki so se vrnili iz Nemčije, tudi ve> lik faktor v problemu. Poroča Walter Duranty. Moskva, Rusija, 6. julija. — Vsa znamenja kažejo v vedno ve<\ji iii«»ri, da je pričela temeljiti vsa notranja politika v Rusiji na kmečkem stanu. Propadanje ru^ke industrije je ' pokazalo sovjetskim vladarjem, ki ko skoro vsi tesino zvezani z in-dustrijalnim elementom, da je Rusija v glavnem poljedelska dežela in da bo pn>»perrteti kmetov sledila tiKti prosperiteta drugih delov prebivalstva. Dve ali tri obilne letine bi povzročile majhen potoček zahtev \/ vsake vasi v Rusiji in ta poto-iek hi se kmalu izpremenil v veliko reko povpraševanja po izdelanem blagu do časa, ko bi dospelo to povpraševanje do Moskve in dj^ijrih središč. Neposredni problem je dvojen: Prvie kako uredili imiu*trijo. dokler ne bo prišlo to povpraševanje in drugič, kako biti pripravljen, da se zadosti temu p'lcpra-irvanju. V sedanjem ča*,u delajo ruske industrije le vunkonia in ir izgu-hami. kar je pripisovati tako po-manjkanju tega povpraševanja kot visokim eenam materijala, ki ta imajo zopet svoj vzrok v tem pomanjkanju povprasevanja. Posledica lepa je nezadovoljstvo med delaTei, ki se pritožujejo, da jim njih kratki c-as ne dovoljuje hiti deležnim oživfjetija prospe-ritete. ki je tako oeividno v primeri 7. zadnjo ziiio ali zadnjim poletjem v Moskvi in drugih mestih. Inotemski krediti bi ubili oba ta pti^a z udim lueajem. ker bi nudili delu prilrko ter pripravili blago za bodoče povpraševanje. r*e|o v tekoeem letn bo prišlo to v gotovem obsegu. kajti izgledi glede letine ar« izvrstni, če vzamemo v poste v omejeno oiemlje. j>o-s«-jano \"s!ed lakote. P<»znej#» tako izjavljajo oni, ki poznajo Rusijo. — bo tn ozemlje večje, kajti prideJek Rusije v mirnih časih je bil tako velik, da je bilo do*#i žita za eksport eeln v letih takozvane lakote. Razlika ob obstajala v tem. da bo ostal od sedaj naprej velik del pridelkov v rokah kmetov in Konferenca, ki ima polnomoč, da se pogaja glede novega mezdnega dogovora, bo sprejela predloge. — Številni nemiri in izgredi. — Položaj v Ohiju. — Unije bodo stavile predlog glede pričetka pogajanj. Washington, I>. C., 5. julija. — Čeprav je včeraj izgledalo kot da bo uravnava stavke v premogovnikih mehkega premoga odvisna od sestanka, katerega bodo imeli premogarji in delodajalci prihodnji ponedeljek s predsednikom Hardingom. se ho vendar vršila danes nadaljna konferenca med zastopniki delodajalcev in premoga rje v in poljih antraeitnega premoga. Pričakovalo se je, da se ho tajnik Fall zopet sestal z zastopniki pre-mogarjev in delodajalcev. vendar pa prevladuje litis, da ho seja brezuspešna in da se bo prekinilo vsako uadalj-no akcijo do zaključka konferenc med delavci, delodajalci in predsednikom Hardingom. Oprav niso imeli niti deloda- " jalci, niti uradniki premogarske pi unije, ki so se zbrali, polnomoči. st da uveljavijo obvezne sklepe, je st antraeitna konferenea, kot skli-' ni rana od predsednika, vendar g predstavljata skupino za pogaja- d > aja gl^'le mezd. b< S. D. Warriner, načelnik gene- p ralnega komiteja antraeitnih de- k lodajalcev in Filip Murray, pod- si -- ^ DE VALERA JE Bil * RANJEN IN UJET l %_. V London so prišla poročila, v ki kažejo, da je hrbtišče ^ revolucije zlomljeno. — k i Več kot 500 jetnikov. - | London, Anglija. 6. julija. — ^ Londonski "Daily Mail"' je dobil sporočilo, da je bil Eamon de ^ Valera ujet od čet proste irske države in da trpi na ranah, pri-j s zadetih od k rogelj. Poročilo do- . * seda i še ni bilo potrjeno. n Dublin, Trska. 6. julija. — Ob s koljenje bojnega ozemlja na ^ 1 O"Comiell Street od strani čet proste irske države je skoro po- r polnoma izvršeno. Ob istem ča ^ su p.a se priznava. da je s to uspešno operacijo hrbtišče upora ^ , zlomljeno. t Provizorična vlada je dokaz«-la, da zasluži svoj obstoj. Njene 1 zmagovite sile so si priborile pot ^ prav v srcu 0'Connell eeste ter p , izgubile pri tem le malo ljudi. j t V roke jim je padlo-več kot j I petsto jetnikov in večina teh je bila že razorožena ter poslana s i domov proti častni besedi da se j j l>odo vzdržali vsakih nadaljnih j sovražnosti. j Priznava se, da je s padcem 1 j glavne postojanke nstaških čet * | upor praktično končan. Mihael ; * ■ Collins kot načelnik vlade, je Iz- 1 dal narodni poziv k orožju. Te- s I kom aktivnosti enega tedna se je na stotine in stotine ljudi prosto- ( ; voljr.o oglasilo za službo v a>- f ; madi provizorične vlade, a dose- 1 daj so se vršile vse operacije le 1 ! s pomočjo redne armade. 1 Državljani so veseli, da je sto- j 1 rila vlada ta korak in nr, tisoče ' rekrutov se bo brez dvoma od-' zvalo pozivu, i .i Kapitan Stapleton je stopil na-i' m ... 1 prej, da prevzame jetnike, ki so se bližali z belo zastavo. Takoj so pričeli drugi ust asi streljati i ranj ter ga resno ranili v usta. To je eden izmed številnih slu- čajev, radi katerih se pritožujejo i čete proste irske države. Vspričo teh primer neupošte-1 vanja navadnih pravil i^ojevanja' j od strani nerednih čet se izjavlja. da je ni armade na svetu, ki bi if bila bolj človečanska. kot je ar-^ mada prost« irske države. _ t^r rojaki naročajte se v NA "GLAS NAHODA" NAJ. a VEČJI SLOVENSKI DNEV-L NIK V ZDE. DRŽAVAH. ^ (la bo vsled tega povpraševanja po izdelanem blagu večje v no-ii j ost-i Rusije. Ostane pa še vprašanje stališča kmetov napram \ ladi. Nikdo ne trdi, da je to stališče popolnega odobravanja. Kmetje niso nič manj strašno trpeli vsled državljanskih vojn kot industri-jnlni delavei in še dosti bolj strašno vsled lakote in kuge, ki sta spremljali državljansko vojno ali ji pa sledili. Dočim se je industrijalnim delavcem lahk vteplo v glavo prepričanje. da je to njih revolucija, so /Imeli kmetje, kakorhitro so dobili zemljo, manj osebnih čustev napram novemu režima, čeprav so bili pripravljeni podpirati ga ob priliki. Ponovno se je glasilo v Miozera-stvu, da kmetje sovražijo sovjetsko vlado in da bi radi videli njen padec. OČividno pa ima ta trditev le malo stvarne podlage. Zadnja stvar, katero bi hoteli kmeti, bi bilo obnovljenje bojev in izmed katerekoli vrste. V drugi vrsti pa so do grla siti politike ter nočejo nič drugega kot da jih pusti pri miru. da bodo lahko obdelovali svojo zemljo. Tretjič pa se zavedajo, da se o-betajo po sedmih suhih letih boljši časi. Kadar preneha človeka boleti zob. je to za ubogega človeka boljše kot pa zlatnik. — je rekel neki ruski kmet poročevalcu. Neki drugi pr govor, ki označuje sedanji položaj, se glasi; — Bolhe ne postanejo nikdar debele na psu. ki se Vedno praska. Sovražnost sovjetov do cerkve, 1 katero se je navajalo v inozemstvu kot vzr>k. zakaj naj se kmetje upro. ni prizadela kmetov niti tiialo. Ruski kmet je zelo prazno-verno bitje, a številne anekdote, kri krožijo med kmeti glede popov, kažejo, da je bila navidezna . vernost v glavnem navada ali pa pritisk od zgoraj. j T^ NE PREZRITE ROMANA "ČUDNA ZAPUŠČINA", KI ZAČNE IZHAJATI 13. JULIJA NA ZADNJI STRAN L | [Največji ■Imrenaki dnevnik largest Slovenian Daily in ^ t Združenih državah g ■ ' ■ /1 ^^^ l%| /1 ■ ■ ■ ■ I tLe United States sfiH^l^; Uši ULixiO liiilVUl/ii Za inozemstvo celo leto $7.00 B 19 75,000 Readers. _List slovenskih.delavcev v AmerikL ^ _BJ TELEFON: COKTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 157. — &TEV. 157. NEW YORK, FRIDAY, JULY 7, 3922. — PETEK, 7. JULIJA, 1922._ ' VOLUME XXX. — LETNIK XXX. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. AVSTRIJI. ITALIJI ln ZASEDENEM OZEMLJU m potom naie banke !cvrftiijejo sanerijivo, hitro in po nizkih cenah. VicraJ se bile nafte cene sledeče: Jugoslavija: Razponija aa n'iale potte ln izplaPoJe "Kr. poStnl čekovni urad ln "Jadranska banka** r LJubljani. Zagreba, Beogradu; Kranja, Olju, Mariboru . Dubrovniku. Splitu, Barajara ali drugod, kjer Js pač za hitro Izplačilo natacodneja. 300 kron ---- $ 1.15 1,000 kron ____ $ 3.60 4?0 kron ____ $ 1.55 5,000 kron ____ $17.50 500 kroik____ $ 1.90 10,000 kron ____ $34 00 Italija In sasedeno osemlK: RaspoSllja sa sadnje poŠta In lsplataja "Jadrunaka banka" t Trato, Opatij! ln Kadru. 50 lir .... $ 2 90 500 lir----$25 50 100 lir----$ 5.30 1000 lir____ $50.00 300 lir .... $15.60 Za paitDalr«. ki preaecaja »Mk dvajaettW ina aH pa MU—l lis Vr^lroat krouaai, dinarjem ln liram aedaj nI stalna, menja se re&ral tn nepričakovano; Is tega raaloga nam nI mogoče podati natančne cene rnapraj. Ml računlmo po caot cmega dne, ko nam doape poal^nl deaar w roka. O lede liplafH r aawrliklh dolarjih glejte po^ben oglaa v tem Urtn Denar nam je poalatl najbo>> po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSEftTSTATE BANK S9VJETI ODPUSTILI KOMUNISTIČNE AGENTE Na mesto prejšnih komuni- I stičnih agentov v inozemski službi so stopili sedaj prejšni carski uradniki. Berlin. Nemčija. 6. julija. — BoljŠeviki so pričeli spravljati s ? pozorišča svoje komuniste. So- 1 vjrtska vlada je pričela odpušča- 1 ti s svoje plačilne listine dolpo- 1 lase zarotnike, ki so izdajali zla- i te rublje, da pridobe delavce v < inozemstvu za velikansko sveto\- 1 no revolucijo ter nameščati zopet stare carske uradnike pri svojih j zastopstvih v inozemstvu. • ; — Mi smo iznašli, da ne znajo komunistični ajritotorji opravlja- : ti državnih poslov, — je rekel ] neki vodilni boljševik poročeval- ] cu newyorške{ra "Heralda". Sovjetsko poslaništvo v Berlinu. ki se je preselilo v staro car- ] sko poslaniškd palačo Unter den ] Linden, opremljeno s pohištvom ir dobe Ludovika XV.. je prekosilo cariste, ker vzdržuje tudi dve nadaljni veliki hiši, v kate- j rih so nastanjene trgovinske mi- ; sije. Tudi ukrajinski sovjeti ima- . jo svoje lastno poslaništvo, če- . prav opravlja ves resnični posel moskovska Tlada. ■ Kadar se mude sovjetske dele- , Racije v nemškem glavnem mestu. se ustavijo v« Stinnesovem hotelu. Esplanade, ki je najfinejši t clem Berlinu. vVprav jih ni mogoče kupiti na odprtem trgu. imajo vendar zastopniki sovjetske vlade najbolj razkošne Mere-des avtomobile. Boljševiki so spre jeli konveneijonalne diplomatiČ-ne metode ter so postali radite-iZH zelo samozavestni. Tajnik Ci-čerina je eleganten dekorativni carski diplomat. Pred kratkim je prenehal izhajati berlinski boljševiški list Novi Mir. ker mu je odtegnila sovjetska vlada svojo podporo. To podporo so sedaj naklonili novemu listu Nakanoine. katerega izdfj". kojepra urednik je prrfe-sor Kloknikov, prejšnji pristaš Kolčaka. Nezaposleni revolucijonarji se ozirajo po celem svetu po novih deželah, iatere bi zavojev.-^!i. kajti prepričani so, da je Rusija zanje izgubljena. Tukaj je na stotine l^omunistov brez dela, kar je posledica izpremembe v politiki. Nekateri so si poiskali dela na renčah v severni Afriki, dočim odhajajo dmjri v Južno Ameriko, a številni še vedno vedeti- j rajo v Berlinu ter upajo, da bo prišlo do kake izpremembe. Istotako je pogosto slišati ljudi, ki mrmrajo ter izjavljajo, da je bilo boljše pod carji. Če pa jih vprašate, če si žele povratka car- i ja in veleposestnikov, pa izjavlja- [ jo, Al nočejo o iem ničesar slišati. jZelo važno dejstvo v kmečkem položaju je upliv, katerega izvajajo vojni jetniki, ki so se vrnili iz Nemčije. Teh jetnikov je najmanj en miljon, a lahko tudi tri 1 i je miljoni. Vsi ti jetniki izjavljajo, da so se naučili v Nemčiji na pravilen, način obdelovati zemljo, česar ruski kmetje ne znajo. Jetniki so prišli do spoznanja, da se dobro orodje najboljše izplača. NaučiH so se pravilnega gnojenja ter znajo skoro vsi pisati in citati. Vzgled teh jetnikov bo uplival tudi na ostale kmete, posebno ker postaja nepismenost med mladimi kmeti, ki služijo v rdeči armadi, vsaki dan manjša., Kmetje se ne morejo upreti, tudi Če bi hoteli, kajti komunistična organizacija je preveč močna. Splošno mnenje pa je, da niti izdataka ne mislijo na upor. ' RESNICI PAMETEN I LJUDSKI ZASTOPNIK Dva in dvajset let je sedel v angleškem parlamentu, a niti enkrat odprl svojih ust. London, Anjrlija, 6 julija. — John Ilope, M. P.. koalicijski liberalni član parlamenta iz Ber-wicka. trdi. da je zlomil vse parlamentarne rekorde. k«r je sedel v poslanski zbornici skozi dva in dvajset let, ne da bi le enkrat govoril. On redno prisostvuje zasedanjem poslanske zbornice, je preživel sedem ostrih volilnih bojev v svojem okraju ter dokazal s tem 1 svojo tamošnjo popularnost, a njegovi tovariši niso nikdar čuli njegovega glasu, razven v kon-verzaciji. Ko so «ra pred kratkim vprašali, zakaj ni nikdar govoril v zbornici, je rekel, "da lahko človek več stori v življenju, če ne govori o tem. — Ko sem prvič prišel v poslansko zbornico, nisem imel nobene dru«re misli kot to. da bom imel toliko in toliko govorov, a ko je potekal čas, se ni nikdar nudila prilika, ko bi bilo umestno govoriti in ko bi ne bilo boljše ohraniti svoj govor neiz-1 govorjen. — Več kot enkrat se mo je lotila skušniava in moji prijatelji so me poživljali, naj imam svoj deviški jrovor. a ja.s pra nisem nikdar imel. enostavno raditega.-ker govor ni bil potreben za ko-rist dežele. Sedaj pa se bojim, da bo ostal moj deviški govor neiz- , govorjen. Njegovega dolgega molka ni pripisovati nezmožnosti govora ali pomanjkanju govorniške nadarjenosti, kajti Mr. Hope izhaja prav dobro v konverzacijskem tonu izven poslanske zbornice. Smatra se ga uspešnim članom ter pravi, da gre vedno naravnost k odgovornemu ministru, kadar hoče kaj doseči. Ker ni nikdar skušal žigosati ministrov v zbornici sami. ga slednji vedno sprejemajo na zelo kordijalen način in ponavadi se mu posreči dobiti vse. kar zahteva. To je eden izmed vzrokov, zhkaj "vzdrži minister to, kar imenuje uspešen molk. V angleški poslanski zbornici je najti le dva rekorda, ki se dasta primerjata z njegovim. Prvi je bil slučaj nekega William Ha-miltona v osemnajstem stoletju, ki je bil znan kot "single-speech HamiltonTekom svoje dolge službe je imel le en govor. Drugi slučaj se tiče nekega člana, katerega so njegovi tovariši slišali govoriti le enkrat, ko je namreč prosil, naj se zapre ok-| no za njegovim sedežem, ker se boji prepiha. DVAJSET RANJENIH V BOJU. Vera Craz, Mehika, 6. julija. — 1 V ^popadu med vojaki ter člani tTenantes unije je bilo usmrčenih dvajset oseb in petinsedemdeset ranjnih. Boj se je vnel zatem, ko so vo- ■ jaki hoteli aretirati i voditelja unije Herrona Proala. NESREČA V NEWYOR&KEM SUBWAYU. Včeraj je začel v newyorškem subwayu g-oreti vlak, v katerem %se je nahajalo tisoč ljudi. Ognje-gasci so takoj stopili v akcijo in .vse rešili. Stopetdeset oseb je bilo omamljenih od plina* Nekaj ■ i jih je težko ranjenih, toda upati je, da bodo okrevali. RAZOROŽEVALNI NAČRT F PRESENETIL FRANCOZE * Lord Robert Cecil je predložil komisiji Lige narodov načrt, sestavljen v obliki pogodbe. ____n Pariz, Francija. 5. julija. — ti Pred začasno mešano komisijo, il katero je pred enim letom ime- j novala Liga narodov, da preštu- u dira razoroževalni položaj po c*»- ^ leni svetu ter predloži nato sep- ^ tembra meseca Ligi predloge, na ^ temelju katerih bi se lahko skle- ^ nilo razoroževalen dogovor, je obrazložil včeraj lord Robert Ce-cil svoj načrt za splošno razoro-žen je. V pričetku svojega predloga. *' ki je sestavljen v obliki pogodbe ^ je angleški zastopnik obrazložil ^ pet principijev, ki nudijo zanimiv amendment k slavnemu Členu X. dogovora glede Lige na- ' rodov. Ti principiji so naslednji: T — Noben načrt za razoroženje j ne more biti učinkovit, če ni splošen. | — V sedanjem položaju sveta 1 bi nobena vlada ne mogla spre- i jet i odgovornosti la resno skrč* nje oboroževanja, razven ee bi dobila zadovoljiva jamstva za varnost svoje dežele. — Taka jamstva je naiti le v j defenzivni zvezi prizadetih dežel obvezanih priti na ^."rninč riapa-' deni deželi. — V slučajih, kjer je iz zsrodo- j vinskih, zemljepisnih ali drugih 1 vzrokov dežela v prav posebni ' nevarnosti, da bo napadena, naj se vnaprej določi vse potrebno za ( r.jeno obrambo. 1 — Uveljavi naj se uspešno agen f eijo, ki naj bi zagotovila ter vzdržala skrčenje kot določeno na te- 1 melju sklenjene pogodbe. i Lord Cecil je rekel, da vsebuje ] teh pet resolucij bistveni element i.jegovega načrta, a v večjo jas- s nost je dal svojemu načrtu obli- i ko pogodbe. (; Lord Cecil je rekel v svojih : izvajanjih, da bi angleško javno ] mnenje nikdar ne odobr.fo nobe- l ; ne zveze, razven če bi dežela, ki Jbi se zvezala z Anglijo, privolila t v skrčenje oboroževanja, dočim je na drugi strani najti številne | dežele v Evropi, ki bi nikdar ne j volile v skrčenje oboroževnja. j razven če bi dobile jamstva potom pogodbe. Soglasno z načrtom lorda Ce- j cila naj bi se določilo enoto 30 tisoč mož na kovnem in v zraku ter dovolilo posameznim deželam gotovo množino enot v naslednjem razmerju : Belgija 2 enoti: j Oehoslovaška 3; Danska 2; Francija 6; Anglija 3; Grška 3; Ita-i Hja 5; Jugoslavija 3i Poljska 4;j Rumunska 3; Španska 3; Švica j 2 enoti. Nekaj razprave se je vršilo glede predloga lorda Cecil, nakar, je bil slednji izročen pnidkomisi-1 ji, da ga preštudira podrobno. V splošnem je gotovo stvar, da bo dobil predlog dosti podpore in da so glavni principiji tega predloga zdravi, priznavajo Francozi, ki so včeraj preštudirali Cecilov načrt. Glede izvršljivosti načrta v sedanjem času pa izjavljajo Francozi, da je to skoro nemogoče vspričo položaja Francije Po mnenju Francije so vse t t-prave glede razoroženja od* lsne od izboljšanj^ odnošajev med Francijo in Nemčijo in dokler n* bo rešeno reparacijsko vprašanje, ni najti nikake možnosti takega i izboljšanja. Dokler ne bo odškodnina plačana ter popravljena 5ko-j da. katero je imela Francija v i vojni, bo morala igratf ^Vancija , ulogo orožnika na nemiki meji. predsednik L nited Mine Workers, ta vodila odnosni delegaciji, ki ta se sestali v soboto s polno-nočjo, da uveljavita plačilni dogovor in isto bosta storili tudi lanes. Vsa* znamenja kažejo, da »odo stavile unije predlog, naj ^e »rično pogajanja za nov plačilni ;outrakt na temelju plačilnih le-tvie. obstoječih dne 31. mareg, ločim bodo delodajalci, ki noče-o skrčiti plače, stavili predlog, laj se izroči v roke predsednika, Iardinga arbitraeijo kot sred-tva za uravnavo diferenc. Predsednik Harding, ki se ho • soboto vrnil v Washington, ho lobil polna poročila od tajnikov looverja in Da visa glede vsega, car se je razvilo tekom njegove )dsotnosti. . UmoiitcwTi, Pa , 6. jul'ja. — Manjši neredi, ki so se završili >o celem Connelsville prenio^ar-»kem stavkarskem okraju in ki ;o postali tekom preteklega me-;eca bolj izraziti, so imeli za po-Jedieo številne prošje, naslovljc-le n,"! šerifa Shaw, naj se progla->i vojno pravo. T" *e je izvedelo ianes od okrajnih uradnikov. Med izbruhe je šteti dinamiti-ranje domov delavcev, ki so na ielu. eksplozije na rovski lastnini ter poulične boje. Serif Shaw, ki je sicer priznal, da je dobil to-cadevne prošnje, ni hotel po\-f-iati. kakšno akcijo bo vprizoril. Včeraj so kompanije v kokso-vem okraju sporočile, da je mož-ka sila "zelo nizka". To se je pripisovalo praznovanju četrtega julija. Izgoni iz kompanijskih hiš v stavkarskem ozemlju se vrše naprej. Teikom preteklega tedna se je izgnalo 225 družin stavkujočih" premojrarjev, kar predstavlja najvišji rekord izza prieetka stavke. Od 1. aprila naprej, ko se je stavka pričeVa.. je bilo izgnanih iz kompanijskih hiš približno tisoč družin. Columbns, 0.. 6. julija. — Radi.poročil o neredih v premogar-skih okrajih iztočnega Ohija. je urajd generalnega pribočnika naročil poveljujočim častnikom narodne milice v Ohiju, naj bodo pripravljeni na možna gibanja čet. Ure.d generalnega pribočnika je izjavil včeraj, da k."* bila ta povelja na poveljujoče cenike ustmena, ker so dobili državni uradniki poročila o številnih neredih in izgredih. Chalmers Wilson iz Columbus, zastopnik generalnega pribočnika Florence, je odšel v St. Clairs-ville. Ohio, da oficijetno preišče nemire, ki so se završili tam. Soglasno s poročili, ki so dospela semkaj, so bili neredi posledica poskusov stavkujočih premogar-jev, da ustavijo obratovanje rovov v Belmont okraju. Najnovejši izbruh se je za vršil v ponedeljek zvečer, ko je bil Charles Meters, neki rovski paznik, obetreljen in pretepen od več sto stavk ar je v, ki so tudi uničili enajst kar premoga. GLAS NARODA, 7. JTIL1922 D o p i » imunUintatUika Ustanovljena 1. 1898 KatnL Srfcturta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki. Predsednik RUDOLPH PERD.VN. K. l^Sth . Cleveland. O. Podpredsednik: l.OVIS FAI.AXT. Box Pcnrl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH riSHLER. Ely. M»nn. Blaeajnfk: GEO. L,. BKOZICH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnim J.-hn Movern, »'.^l N. 2nd Ave. luth. Minn. Du- Vrhovni zdravnik. I>r. .R»S. V. (iRAHEK. S43 E ' >hi.» Street. N Pittsburttli. Ta. Nadzorni odbor: ANTON* ZBAŠNIK, Room Bakewell Bldg.. ror Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR, MI .AIM«*. I.awn.tnle Ave. Chicago. Ill FRANK SKRABEC, Washington Street, I>enver. Colo Porotni odbor. LEONARD SL.ABOI>N1K, P.ox Ely. Minn CiRECOIl J. POKENTA. Blai k I»tainond. Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN P1RC. 519 Ilea« low Ave.. I to. kdale. Joliet. PAl'LINE ERMENC. 53» — 3rd Street. I.a S ill.-. 11! JOSIP STERLE. 10 1 E. Mesa Avenue. PueM->. Col<». ANTON CELARC. Too Market Street. Waukegan. 111. Diamond and Grant III. Jednotino uradno glasil. »ias Naroda"* Vse stvari tikajoče se uradnih zadev k.ikv.r tudi denarne pošiljat ve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritoži,,, naj se pošilja na predsednika. porotnega odl>ora. Prošnje za sprej-m novih članov in bolniška spieevala naj se pošilja na vrhovnega, zdravnika. Jugoslovanska Katoliška .lednota priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor *el: postati član te organizacije, naj se /.etasi tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami _A D VERTISEME N T___ Prakični Računar Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračunjeno, kakor tudi za izračunjenje obresti. Knjižica je trdo vezana, stane s poštnino 75c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York "GLAS NARODA" ___(SLOVENIAN DAILY) _• Owned and Published by Slovenic Publishing Company (A Corporation) PRANK IAK8ER, President LOUIS BENEDIK, Treasurer Place of Buelneea of the Corooratlon and Addresses of Above Officers: j _Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NAPODA ____(Voice of the People) ________ __Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za ceio trtt, ve.ja lut zj « za New York za celo leto......... »7.00 in Cinido .................... Vs.00 za pol leta ................«3.50 Za pol leta .................. $3.00 Za Inozemstvo za celo leto ............»7.00 Za četrt leta ....................»1.50 j__za pol leta ......»3.50 __Subscription Yearly »6.00 Advertisements on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemšl nedelj In praznikov. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne prlob^ujejo Denar naj se blagovoli po-•11 Jati po Money Order. Pri spremembi kraja, naročnikov prosimo, da se nam tudi pre|Anjo blvuJlife naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ^^„ _ „___ _ GLAS NARODA^ ^ _ B2 Cortlandt. Street. Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 counc.^ PUPIN O JUGOSLAVIJI i V iif\vyor>keiii ^Heraldu"' je objavil profesor Pupin s Columbia vseučilišča naslednji članek: "Jugoslovanska držav a, kot sc imenuje v tej deželi kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali kraljestvo S. H. S. na sličeu način kut govore Amerikanci o U. S. A., bi morala biti boljše znana kot je. Dejanski bo tudi postala boljše znan&. * Naravne le po Je Srbije. Dalmacije in Slovenije bodo kmalu privlekle nase tudi ameriške turiste. Vsak Ame-rikanec, ki jc videl Dubrovnik, Split in druga mesta ob dalmatinski obali, se vrne očaran od prizorov, katerih ne bo nikdar pozabil v svojem življenju in katerih ni videti nikjer drugod v Evropi. "Slovenija, kjer preživlja kralj Aleksander svoje medene tedne, j<* bližje deželi sanj kot katerokoli drugo mesto na materi zemlji. kiXi pretirano reči, da je potencrjalno ali možno bogastvo naravnih virov jugoslovanske države na kvadrat-! no miljo najbrž večje kot v katerikoli drugi evropski deželi. Zemlja je bogata in podnebje je čudovito mehko. Province Banat. Hačka, Baranja in Bosna so poleg Rusije najbogatejše žitnice Evrope Nobena druga dežela v Kvropi ne eksportira danes, toliko pšenice, koruze, ječmena in ovsa. "Sadni vrtovi vsepovsod. Sliv«* Srbije in Bosne so dobroznane ter je opaziti veliko povpraševanje po njih tako v Evropi kot Afriki. Grozdje iz Srbije, Dalmacije in Krema je našlo svojo pot celo v Francijo. Jabolka iz Tetova v stari Srbiji so vedno reservirali za mizo sultanov otomanskega cesarstva. Turški tobak Macedonije in drugih provinc jugoslovanske države je najboljši v celi Evropi, in isto se tudi lahko reče glede obširnih makovih polja v Makedoniji, ki nudijo semena za pridobivanje opi ja in drugih omamljivih sredstev, katera rabijo pri izdelovanju medicin. "Pašniki in gorski obronki dežele vzdržujejo naj-boljše ovce, prašiče, govejo živino in konje. Prašiči iz Srbije, prav kot oni iz Virgin i je, so slavni daleč naokrog; ravnotaka slove tudi konji iz Banata in Bačke, dočim so ovce in goveja živina po hribih bolj številne na kvadratno mil jo kot v katerikoli drugi deželi sveta. Tudi perutnine vsake vrste je v izobilju. *4< nli sem več Amerikancev, ki so bili zvezani s pomožnim delom Jidečega križa tekom vojne in ki so pripovedovali, da izgledajo široke ceste jugoslovanskih vasi iz razdalje kot da so pokrite s snegom in tn sredi poletja. Od blizu pa so spoznali, da za so to iluzijo odgovorne jate belih gos». "Stavbinski les jugoslovanske države predstavlja vrednost več tisoč milijonov dolarjev. "Vrednost tega lesa pa raste neprestano in hitro in to radi vedno naraščajočega pomanjkanja lesa v ostali Evropi. Deviški pragozodovi pokrivajo milijone akrov na gorskih obronkih kraljestva. Sreča je, da kontrolira vlada vse izkoivVanje teh ozemlj in da moderno gozdarstvo hitro napreduje. Značilno omrežje rek nudi lahko zvezo enega dela države z drugim in vsled tega se lahko stavbinski les prevaža na katerokoli mesto, kjer se ga potrebuje. "To so, na kratko rečeno naravni proizvodi rodovitne zemlje ter mehkega podnebja jugoslovanske države ter njenih prebivalcev. Nad devetdeset odstotokov prebivalstva obdeluje zemljo ter jo ljubi z vso silo, kajti zemlja vzdržuje to prebivalstvo v udobnosti in srečnem zadovoljstvu. Jugoslovanska država je v resnici kraljestvo kmetov. Kmet v Srbiji se je boril več kot sto let za demokracijo ter ekonomsko prostost ter se mogoče vsled tega najbolj približuje resničnemu demokratu na celem evropskem kontinentu. Boljševizem ne bo nikdar našel simpatetičnega odmeva v jugoslovanskem narodu. "Ostalo kmečko prebivalstvo v kraljevini je veselo, da se je iznebilo arogantnega avstrijskega režima grafta in posebnih privilegijev, kajti sedaj sledi lahko demokratičnim korakom srbskega kmeta, ki se bo na drugi strani hitro naučil bolj modernih metod poljedelstva od svojih bolj napredovanih zapadnih bratov, Hrvatov ill Slovencev. Vec kot petsto kooperativnih poljedelskih zadrug je na delu t novi kraljevini in te zadruge uvajajo moderne metode poljedelstva. Ti napori bodo kmalu v veliki meri povečali obseg poljedelskih proizvodov in resničnega bogastva naroda." _________________ Iz Slovenije. služi denar. Moram sedaj delati vsak dan do Božiča, da bo kaj zii ta erne nune v Steubenville, ker one se niso zaštrajkale. Kar i>oin pa po lložiču zaslužil, boni nesel pa v stari kraj, tam v Potočno vas, v Prečensko far o, in bom tam zaklieal: Pr' moj* duš", fantje, še en toplar! Jaz sem bil v A-meriki, imam denar! — Ali stoj, k ali še u pa bo tvoj denar? Ali veš, da si prodajal svoje brate, tovariše in delavce sploh ter kri in zdravje njih nedolžnih otročieev za tvoj umazan in izdajalski denar.' Ali veš, da prej, ko so pošteni možje hodili na delo, si ti ostajal doma. se prilizoval ženam in kali^ zakonski mir.' Kakorhitro seje začela stavka, si zapustil Penn-sylvanijo in prišel sem v FoUans-bee delat, kakor da je tukaj res brez stavke. Zapomni si, da tudi ti nisi vladar časa, ampak čas bo končno tudi vladar tvoj in bo obračunal z vsemi tebi enakimi krvosesi po pravici. Dragi čitatelji Gtasa Naroda, lipam, da mi boste oprostili za moje skoro nedostojne izraze, kajti človek skom ne more vztrajati pred obrazom sesalca njegove kr\i. ne da bi si s tem ali onim pomiril živce, ki postanejo nemirni ob vsakem pogledu na krvosesa. Ti, dragi Olas Naroda, pa tipam. da boš ostal naš delavski zaščitnik ter se f.b ramah nas tiso čerih boril za pravice nas ubogih trpinov do končne zmage. Pozdrav vse.ni zavednim delavcem širom Združenih držav. Stavkar. _ » Peter Zgaga _ j Stejič, mlad srbski študent, ali ;ar je že, je bil pred par meseci •prizoril atentat na jugoslovan-kega kralja Aleksandra, ki se je -ožil z ministrskim predsednikom Pasičem skupaj v kočiji. Bomba pa ni zadela svojega ci-ja. Samo Pasič je bil malo opraskan. pa ne toliko, da bi mu rana ae dovoljevala voditi njegove splošno znane balkanske polit i-ie. — Atentatorja so aretirali, spo- . mali krivini ter ga obsodili na smrt na vešalih. V zadnjem trenutku, ob priliki švoje poroke, ga je pa Aleksander pomilostil na dosmrtno ječo. (Ce to sploh zasluži ime pomilo-ičenje!) Kakorhitro je Pašič to izvedel, je šel h kralju rekoč, da bo njegovo ministrstvo odstopilo. če pomilostitve takoj ne prekliče. Po mojem mnenju spada človek, ki misli, da bo z umorom kralja spravil kralje s sveta, v blaznico. Takemu Človeku je vse narobe v glavi. In poleg njega naj zapro v blaz-nico ministra, ki pravi, da ne zasluži tak človejk ničesar drugega kot vešala. « • Šušteršič namerava priti v Ju- j goslavijo. Potem bo mera zla in slabega tam doli že precej zvrhana. * * * — Se je izplačalo priti sem goli, kaj ne.' — je vprašal krčmar popotnika v lepem, visokoleže-čem letovišču? — Da, posebno Vam, — je odvrnil srost, ko je pogkxial račun. # • * Bogoslovee dr. Aleš Ušeničnik je bil imenovan rektorjem ljubljanske univerze. To je tudi en način, kako zna loviti liberalna vlada klerikalce ;n jih spravljati na svojo stran. • * - Ženska v hlačah je praktična, za možke je pa kiklja bolj pripravna. * * * V Georgiji stane ena vodna melona sedemnajst centov. Ko jo pripeljejo v New York, stane dva-intrideset centov. V New Yorku jih pa prodajajo po petinsedemdeset centov. * * * Te dni sem videl slučaj skrajnega kavalirstva. Neka mlada dama je šla na postajo nadcestne železnice. Odprla je ročno torbico. pri tem ji je pa izpadel nikelj Ter se začel kotaliti po stopnji-eah. Takoj je nil pri rokah mlad kavalir. Šel je kot strela m nik-Ijom. prav doli na cesto. Nikelj je padel v lužo. Z dobro negovano roko je segel ponj. Vse se je čudilo njegovemu kavalirstvu. Vzhi-čena dama je stala že pred blagajno ter premišljevala, kako naj se mu dostojno zahvali. Kavalir pride. — še tako je bil uljuden. da je kupil za najdeni nikelj listek — se dami prijazno nasmeje. vrže listek v nabiralnik — in stepi v vlak. Dama je ostrmela pred blagajno in začela stikati po drugem niklju v denarnici. V nekem sta rok rajskem listu čitam: Šivilja Antonija G. je po nesreči požrla šivanko. Sedaj se nahaja v bolnišnici, in njeno življenje na niti visi. * * * Bivša avstrijska cesarica Cita ima sedaj osem otrok. Bog ve. katerega med njimi bo izbral Radič za hrvaškega kralja ? • * • Četrtega julija je bila obletnica rojstva naroda^ in ameriškega poti predsednika Coolidga. Coolidge je dovolj naiven, da je prepričan, da so bile vse toea-dene slavnesti prirejene njemu na čast. • ♦ * Kralja butlegarjev so zaprli v New Yorku. Nič zato! Saj je njegova dinastija dosti velika. hotee mu oči vidno prebosti srce in ga potem oropati. Toda satanski načrt se mu ni posrečil. Zadel je Breznika saico v pljuča in je imel ta še tolrko moči, da ie zgrabil za j . svoj samokres in oddal en strel. \ nakar se je zgrudil na tla. Potepuh se je strela tako ustrašil, da je bliskoma izginil v temi Težko ■ ranjenega trgovca Breznika jt j pozneje našla policija in ga od- ; Jala v bolnieo. Lamut je bil po ! ponesrečenem roparskem napadu še tako predrzen, da je : Imenovanja v carinski službi v Sloveniji. V carinski službi so imenovani. . in sicer na Jesenicah: Lavoislav ; PJaninŠek in Pran Svetee za eari ( u:ka tretjega razreda; v Preva-i Ijah: revizor mariborske earinar-j . nice Avgust Flak za upravnika i prvega razreda; v Radgoni: revizor mariborske carinarnice Emil' , Tomšič za upravnika četrtega razreda in carinik v (fornjem ('mu-reku Frane Jekner za earinika četrtega razreda; na Rakeku: revi-1 , zor zagrebške carinarnice Mirko j Živie za revizorja četrtega razre-j ^ da in carinik v Velikem GradUtu Vicentije Rojnik za »-arinika četr-, tega razreda; v Celju: revizor ma-^ riborske cariT.^s-mee Mirko MLiju-L škovie za revizorja četrtega razreda in carinik prahovske carinar-j nice Evgen GriinwaJd za carinika četrtega razreda; v Bohinjski Bistrici: carinik v Vršcu Fr Otrin; ( za carinika tretjega razr.; v Že- lezni^kih; ear. pripravnik Janko Poročila sta se ■ IAlbin Hudnik, uradnik Narodne i;banke, in gospodična Marica Pohvale jeva v Mariboru«. Slovenščina pri cerkvenih obredih. Pri procesiji sv. Rešnjega Telesa v Ljubljani so se letos prvič vršili vsi obredi v slovenskem je-1 zikii. Na temelju papeževega splošnega dovoljenja slovenščšine t pri cerkvenih obredih je ljubljanski škof potrdil slovenski prevod vseh molitev pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. Temu prevodu bodo ! polagoma sledili prevodi drugih - cerkvenih obredov. Zahvala gre . jugoslovanskemu episkopatu, ki . je izprosil to dovoljenje 401etnica gasilnega društva. Gasilno in reševalno društvo v 1 Rogaški Slatini je obhajalo 18. junija 401etnico svojega obstanka z gasilskim taborom. Slavnosti so se udeležili v velikem številu tudi " Hrvatje hi deputacije Srbov, t i i Promocija. Znani boritelj za našo svobodo [ na poljanah Dobrudže. organizator naših jugoslovanskih dobro-voljcev v Rusiji, sedaj član jugo- ■ slovanskega poslaništva v Pi-agi - Stanko Erhartič je bil na praški [ univerzi promoviran za doktorja prava. \a ljubljanski univerzi je pro-movirala doktorjem filozofije gdč. Marijana Zalaznik, elaniea jug. L akad. društva "*Daniee?'. Roparski napad. 1 Rudolf Lamut, bivši občinski i tajnik v Sevnici, je bil svoječasno r zaradi poneverbe uradnega denar-L ja — okoli 7000 kron — iz službe odpuščen in se je od tedaj potikal ^ po raznih krajih Slovenije in Hrvatske. Pred kratkim je osrečil s ' svojim obiskom Ljubljano, hoteč l se tu oskrbeti z denarjem. K^r pa brez dela ni zaslužka, si j<* moral poiskati žrtev, ki jo je našel v posestniku in trgovcu Mihaelu Brezniku iz I.itnierka pri Ormožu. ■ Breznik se je mudil v kupčij škili - opravkih v Podnartu na Gorenj-. skem in se je zvečer vrnil v Ljub-j Ijano. Izstopil je na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški, kjer se mu je pridružil Lamut kot spremljevalec. Kmalu se je razvil med ' obema živahen prijateljaki razgo-l vor. Nič hudega sluteč trgovec ; Breznik je Lamutu, ki ga je videl prvič v življenj«, celo zaupal, da * ima pri sebi okoli 70,000 kron denarja v gotovini. Lamut je takoj " zahlepel.po denarju in .sklenil do-i brodušnega trgovca oropati. Brez-1 nik še ni imel prenočišča in zato . mu je Lamut nasvetoval, naj _ v hotel "Bellevue" nad Šiško. Tako sta v resnici oba krmila sko-. zi tivolski gozd. Ko sta prictfa na 1 pot za Koslerjevif* zidom, je La-' 'inut nenadoma napadel trgovca Breznika in mu zasadil nož v prša, Follansbee, W. Va. Ker se ne spominjam dopisa iz naše naselbine, sem se namenil nekoliko opisati tukajšnje razmere. Kar se tiče delavskih razmer, so mislim enake drugim. Tovarne obratujejo, pač pa so nekatere že pred letom zatrle unijo in .sedaj obratujejo neunijsko. Druge nameravajo isto storiti sedaj, vsaj kakor se čuje. Premogorovi tudi ne obratujejo, razen kolikor obratujejo s ske-bi, med katerimi so v naselbini tu^i trije Slovenci, seveda možje brez družin, ki do časa stavke še niso nikdar delali tako redaio kot ravno sedaj. Oni trgajo košček kruha iz ust svojih bratov trpinov, iti se morajo le radi takih grin t tako obupnp bojevati za obstoj naše zaščitnice unije, brez katere bi danes tudi oni ne mogli služiti denarja kot ga služijo sedaj. Dragi A. Š., ali se nisi še spometoval • Premisli vendar malo in sprevidel boš, da ti trgaš kruh iz ust svojih bratov, svojih rojakov in delav-ec v sploh. Nikar ne misli, da to so malenkostne reči in le za šalo Ako i i nimaš družine, ne misli, d*a nobeden nima. Vedi, da na tisoče nedolžnih otrok strada radi teb'1 jxt tebi enakih. Kljub temu si ne boš naredil bogastva v tem ča.su. še manje bi ga bil pa na stavki napravil, ker prej nisi hotel delati, da ni se bil kaj prihranil. Zapomni si. da ko bo stavka končana. boš imel tak nič kot si ga imel prej. Pr' moj' duš', pravi F. P.. veseli me. da je štrajk. Samo da bi trajal še vsaj eno leto, sedaj se za- Neresnična vest. j lz Beograda se poroča: Mini ister prosvete je dopisniku zagreb-'. ške "Riječi*' kategorično izjavil, -da je neresnična vest "Narodu«'j politike** in "Hrvata", da --na vlada namen ukiniti katoliško too-, loško fakulteto v Zagrebu. Ta vest je izmišljena le. da so izzove, afera, ulična kot svojčas v Ljub | ljani ter s prozornim namenom, 'ia se prikaže neukinjenje fakultete kot nekakšen uspeli odpora; proti podtaknjenemu namenu. Aretacija komunističnega kurirja. i V Murski Soboti je bil aretiran znani komunistični kurir Ga bor j Štefanac, ki ga je zasledovala po-j lifcija že izza atentata na regenta, j Stefanae je vzdrževal zvezo med I dunajskimi oziroma budiinpe-šianskimi in jugoslovanskimi ko munisti. Pri ž--pni preiskavi so , našli pri njem mnogo listin, ki ga( zelo obremonjuj'jo. (labor Steta-uae je bil prepeljan v Beograd, ( kamor so bili odposlani tudi vs; akti. o katerih pa se varuje stro ( ira tajnost. Znano je le toliko, da -=e nanašajo na skupno delovanje beograjskih in zagrebških komunistov z organizacijo na Dunaju. I i Črnogorski princ — komunisi. Gjorgje J'etrovie. sin pokojnega I črnogorskega kralja Nikole. znan že poprfj vsled svoj"p:a svobodo- j unija, i«* Š. l mod komuniste. Ali iz . prepričanja, ali iz jeze, je ■ "žko [ ugotoviti. Njegovo pismo, poslano jugoslovenskenui koniuni^tičneinu j'prvaku na Dunaju, Matuzoviču. v ( katertrTO se mu stavlja na razpolage*, je zapittiila policija pri komunističnem agitatorju Stefaneu v Murski Soboti. Sporazum z Italijo dosežen. j Med jugoslovansko in italjan-• sko delegaeijo v Rapalln jo dose-' žen sledmi sp*»razum ki na je iu-■' goslovanska delejracija predložila II beograjski vladi v končno odobritev: Okoli Zatira m* ustanovi 13 ■ kilometrov široka nevtralna cona. i ki bo uživala carinska* u^odimsti Iz Jugoslavije. n potnišk-1 olajšave samo za preskrbo vau je prebivalstva z živečem. -Jugoslovanska delegacija je jato zahtevala jezikovne in šolske koncesije za Kastavščino in Istro. ]" ret j a cona v Dolmaciji se mora takoj izprazniti in Inka Baroš pripasti popolnoma -lugoslaviji. Kar ■>e tiče določitve granice. se poveri la naloga posebni ki misiji, obstoječi iz trd; jugoslovanskih in treh italjanskih delegatov, ki mora iz-vi-šiti svoji- delo v smislu rapall-ske pogodbe v enem me».'cu. Ta komisija b določila tudi modali-tete za vzpostai~itev rc.la in miru na Reki. Gradnja ladjedelnice pri Zabrežju Iz Beograda poročajo, da so i-lani zakonodajnega oiibora napravili izlet do Zabrežja, kjer >o >i ogledali teren, na katerem namerava brodarski sindikat zgraditi mmlerno ladjedelnico in vec delavnic za popravilo ladij in šle-[>ov. Proračun /a gradnjo predvideva svoto TU miljonov dinarjev. Češkoslovaški ^-«pital in jugoslov. rudniki. Praška trgovinska in industrijska zbornica opozarja češkoslovaške industrijalce na možnost kapitalističnega i tehničnega ^»delovati ja pri ekvploataciji jugoslov. rudnikov. Z!.r->t: opozarja na rudnike bakra . svinca v Srbiji. Prašič odgriznil gospodarju nos. ■Seljak Rudolf Draženovič iz < »dre pri .^L^-u j'- prišel p jari do-mov ter s.' vlegel na sJann» v svinjaku. Pijancu je jirašič, ki se je nahajal v hlevu, odgriznil nos in obe ustnici. Draženovič a so prepeljali v bolnišnico v Sisku. kjer je naslednji dan umrl. Ponarejeni dolarji v Bački V Nove i« Sadu izsledili več komadov ponarejenih lOOdoiar-skili. bankovecv. Ponarejtmi st: vsi izven mesta. Lov ua morilec j«' bil recej dolg. a konečno sem jih dobil. — vse. vključno vodite-ijn m povzročitelja umorov. Ko- vc Borgia. Trije so bili usmree-ni v električnem stolu ir. trije romali v ječo za celo ostalo življenje. * * * Fiasehetti je smatra' to gango za mogoče najbolj dešperatno med vsemi, s katerimi je imel posla njegov italijanski policijski oddelek. Takoj /a to bando je pri šla tolpa eamorristov. ki je imela na svoji vesti }>ct in sedemdeset umorov. l;ov na to skupino zločincev ima precej sličnosti s slučajem v Akronu. Zopet zasledimo skrivnostni vir informacije ter dejstvo, da se je zločinca z zvijačo pripravilo k priznanju. — Pred več meseci. — jc rek^l Fiasehetti. — so potegnili iz Shrewburv River pri Asbury Park truplo nekega možkega. - — Truplo je bilo obteženo z dvema kamenoma ter je ležalo v vodi devet dni. Bilo je to truplo Italijana srednje starosti in vzrok smrti so bile šihre. izstreljane v hrbet moža. Nobene stvari ni bilo. da bi se idntificiralo mrtveca ali izvedelo za njegove morilce Ne dolgo po tem pa sem dobil infor-maeije, da ve neki dečko, po i-menu Bartolo Fontana n.Laj glede umora v Asbury Park Pobral sem Foiirana ter ga odvedli v i* I a. ▼ni stan. Potem ko sem cr »voril z njim par minut, sem prišel do prepričanja, da bom lahko dobil dejstva iz njega. Nisem ga zaprl v celico, pač pa ga odvedel s seboj. Govorila sva, pila in na to sem ga odvedel v neki hotel, kjer je spal. I z prva je rekel, da ne ve ničesar hTede moža, kojega truplo so potegnili i/, reke, i .Tnz sem ust rajno silil vanj in konečno se je ndal. Storil je to precej rad. Potem ko je kak človek izvršil par umorov po naročilu teb gang, ga ponavadi ubijejo, da mu za večno za pro usta in Fontana je spadal k tolpi, o kateri je zelo dobro vedel, kaj ima pričakovati od nje v normalnem poteku stvari. Povedal mi je naslednjo povest: (Konec sledi.) advertisement NOV ROMAN! ČUDNA ZAPUŠČINA Prepričani smo, da bomo s tem novim romanom, ki bo začel izhajati v četrtek, dne 13. julija na zadnji strani našega lista, ustregli vsem či- tateljicam in čitateljem. $ Nikomur ne bo žal, kdor bo začel čit&ti 13. julija - "ČUDNA Z AP U S ČINA" - Nemški zdravniki kurirajo Lenina. "RusKpress" poroča iz Berlina, da jc odpotoval te dni v Moskvo znani nemški neuropatalog prof. Fleehsig, eden najboljših sjiecija-listov za možganske bolezni. V Moskvi sta tudi berlinska profesorja Klernperrer in Foerster. Lenin začasno sicer ne more vršiti svojih državnih dolžnosti, vendar ni v neposredni življenski nevarnosti. * Francija in Italija proti Habsbur-žanom. "Corriere d'ltalia" poroča iž Pariza, da jc italjanski poslanik •rrof Sfor»:a ob priliki vesti, da se pripravlja na Madžarskem nova habsburška akcija, posestil Poin-careja, s katerim se je dogovoril glede skupno francosko-italjan-ske akcije v tem slučaju. ' i J Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek J* Vložite Vaše prihranke pri nas na Special Interest Account 6Ci 99 ker uživate te prednosti t polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto. Vloge se lahko začnejo s $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. julija obrestujemo 2e od 1. julija t. L Glavno JADRANSKE BANKE ____^__i______tL i t__■ -.: : -■ '_______.i. . * - - . (Nadaljevanje.) V lep^i je daleč prokašal navzoče mladeniče; to se je poznalo damam na očeh. Igor Faiuin i jc gledal z grenkim obupom, kako zaverovano ženu Nina v visokega go*ta. zanj i-t se niti ne zbrkne več, in doktor Košmelj je hvalil fioga. m<*nečt da I>ura ne mibli priti. **V»e babnice nam bo zapeljal." je razsojal Kgon natihem. 4* Edina s.insi je, tla ga človek posno ma." Grofov monokel j in voze t kravate sta pa navdajala z občudovanjem; sklenil se pe j>odviza ti, da bo vsaj prvi za njim! ^abava seje razvila pomalein. zakaj odkraja so bili vsi hud>> cr sun jen i. Celo Smučiklas je j»ovo ril doljfo z drhtečim glasom; «»vs-pa Tončka je kar počepe 1 a ča nt i. Nina je molčala ler zbiral; u st a v zidan bonbonček, in Kgo: je v prvem hipu komaj izdavi'1 predpisane lep** besede. Vsi so za trdili irrofu svojo radost, da itj* smejo s|*iznati; poročniku sta vihala brke in -e podpirala v bok Divl jak je pravil potem, da ji' bilo kakor v templu; vse oči so se upirale v malika. vsi pogledi so šteli pregibe njegovih ust. Srce gospe Smučiklasove jc gorelo > plamenom; ona in Pohlin. ki j'* hotel prikriti svojo blamnžo. sta spravila razgovor v tek. Cror j»-premagal s svoje strani ter fu pokazal ljubeznivega družabniki, rda bi prestopil izvestno mejo vdržljivosti; ali baš ta je ©Parala vse. (iospa Tončka je iprrttl i svoj prizor iz " Nadljudi*'. roda nitke so ji uhajal" izmed prst or. in ne na škodo stvari. Ko je o-menil mimogrede, da naše pod-neblje ni naravno hladno az tako ztroflnii letni čas. pra je takoj razumela ter mu predlagala eele li-tanije osvežil; grof je hvaležno sprejel čašieo črne kave in dodal trudno noslja je, da ni izbirčen; pri vojakih seje odvadil vseh dobrot razen tega božanskega napoja. 4,Pri vojakih?" sta poskočila nositelja pisane suknje. "Gospodi grof je bil pač oficir? In v naši vojaki, se razume?** "Zal da ne. čeprav bi si štel v odliko in celo v dolžnost." je dejal jrrof s skrivnostnim usme-hom. 4' li<»ril sem se v franeoski kolonijalni armadi kot skromen pc.ostak. Pri teh besedah se je pokril njejrov obraz z melanholično seneo. in oči so se mu zameglile od težkih spominov kakor nedavno pri humanistu. Vsi pogledi so obviseli na njegovih ust nieah; zlasti dame niso skrivale radovednosti. "Da. da." je povzel grof. obrača je se h gospe Tončki, "moj slučaj je redek. sam priznam. Drugod hi se mi obetala karijera in protekeija — kaj vem. kaj vse? Tam doli pa ne «re za čast in sla vo; tam doli obležiš lepega dne s kroglo v glavi, v zapisniku izbrišejo številko, in vse je pri kraju----" Otožnost njegovega glasu je 1 i la tako pristna, da je Nina p. drezala, kaj ga je jrnalo ni toli brezupno jx.t. Grof je odgovoril najprej s sanja vim pogledom, ki ga je storil družbi Še zanimivejše ga. in nato s previdnimi frazernj. ki niso povedale ničesar; poznalo je, da mu vprašanje ni dobro došlo. "Mnojro ljudi se zbira v fegij-tujcev," je dejal pripovedovalec po kratkem premo]ku nekam Teh-kotneje. "Tam najdete pripadnike vseh stanov in zastopnike vseh narodov. Moj dobri prijatelj, ki je poginil na begu. je bil iz vaših krajev, gospod doktor.'* Okrenil s*1 je bil k Smučiklasn. kakor b; govoril nalašč zanj. "Tme sem pozabil — pe pravi, človek si težko zapomni be*edo iz neznanega jezika ; v svojih papirjih ga mam za pisanega, saj sem mu obljubil na smrtno uro. da izvršim zanj neke stvari. ... Nesrečen človek je bil. izobčenec usode s tragično in pretresljivo zgodbo,- ee bi jo poznali, kakor jo jaz poznam, bi se vam zasmilil v sree.*f "Siromak?" je vzklilcnH odvet mk s sočutno zamolklim fflasom. izkušnje dati svojim črtam pomilovalen izraz. 4 4 In na5 človek da je bill" ne je pozanimal vljudno, čudeč se teenobi, ki je naraščala v njem. 'Bogve kaj mu je vdehni-lo tako romantično misel?" "'Morda bi se dalo kaj ukreniti za njegove ljudi, če jih je imel?" je izprožila soproga. "Vsekako!" je pobral Smučiklas mašinalno, kakor bi mu #nek-do narekoval. "Se pravi, ako ne veže gospoda grofa ohljuba molčečnosti.... Z veseljem bi storil korake...." Grof Beaupertuis von Kunnig-sbrueh je pomislil: 44Zares", je rekel nato. "Hvaležen vam bom. Siromakova povest je seveda predolga in ne bi zanimala dam; nekatere podrobnosti so preveč razburljive, drtttre bi moral šele urediti v spominu. Saj si mi-lite, poznam ga kot tovariša; da, Pepe mu je bilo ime : Pep«« Ve.... nu vidite, priimek j sem res pozabil. Njegova mati je bila iz tega mesta : oče je menda zavrgel njega iu njo; klatila sta se po svetu in padla v najglobljo bedo. Mati je umrla, sin jf okusil sleherno grenkobo življenja; nazadnje se je rešil v legijo, da ne bi poginil od lastne roke." TT-činek te^a ravnodušnega poročila gotovo ni bil nameravan. Svinčena tihota je zavladala v salonu, kakor bi bile uprle vse misli v nepričakovano smer; le krado-mn je kdo nameril pogled nn Smnčiklasa. ki je srepo buljil v mizo; njegov obraz je hil rdeč in debele kaplje znoja so mu stale na čelu. Zadrega j«* bila splošna., le doletor Divljak je ni opazil. "Uoho," .ie ponavljal v avtomatični dobmvol jnosti. " čedna kanalja. tak oče : hvala lepa! Ho-ho!" <*elo poročnika sta čutila mučno trenotje. "In kdo." je vprašal mahoma eden izmed njiju, da bi presek?.! gordijski vozel, "kdo je bil Tisti •rospod ?" Vsi so se zdrznili; ali je mogoče. da pade zdajle Smueiklasovo ime? Poročnik sam je komaj ohranil ravnodušen obraz. "Kdn je bil njejrov oče?" je z.iteenil «rrof z odkritosrčno rtU-vednostjo. "Ne vem, gospod; tega mi tovariš nikoli ni hotel ra-zodeti...." Vsem navzočim je odleglo; Smučiklas sj jo obrisal znoj ter nedolžno pogledal okro do za nepričakovano vest o zatonu prikazni, ki je štrlela tako dol :ro in tako irrozeče na obzorju njejrovih premišljevanj. Da uost ne ve očetovega imena, je rad verjel ; toda kaj. ee mu pride le-lepa dne na sled ? Nihče ne more reči. kako daleč »za zavede beda- sta oporoka, o kateri je govori!. Recimo, da ju je vezalo romantično prijateljstvo, kalkršno rode skupne muke in nevarnosti, pie stane bok ob boku; ali ne bo ho tel potem maščevati nesrečnega, druga nad njim. ki je vse zakrivil ? Ta nevesela misel je še bolj utrdila lisjakov naklep, navezati grofa nase ter ga prikleniti z vsa-katero uslugo,- ako ne bo drugačnega haska. mu vsaj vratu ne zavije, kadar spozna njegovo krepost. ... Gospa Tončka se je bila obilno založila s snovmi; prav zda i je razpredala primero med našim mestecem in svetovnimi prestoli- i canii, četudi še ni bila videla nobene. Ob splošnem pritrjevanju je izjavila, da ni večje nesreče kakor biti priklenjenemu v zn- : kotno gnezdo brez dogodkov in brez sijaja; vse vprek se je ko-! salo. kdo bo huje ozmerjal naš1 kraj in bolj ponižal še tiste mikavnosti. katerih mu ni lehko n-ta.iitl. Trdini Fabina se je postavljal zanj, dokler ga ni ukrotila , Nina z ogorčenim pogledr^i; nazadnje je oporekal samo še grof TI valil je našo prekrasno lego. — mirno življenje ter ljubeznivost in gostoljubje tukajšnje družbe: o, če bo vse po njegrovem. ostane prav doljro med nami! "Nu seveda." je pokimal E- ; iron, "oko prihajate s skromnimi zahtevami, vam bo ugajalo tudi to malce, kar moremo nnditi. "Dolgčas mi vsaj ne bo; veste, da imam opravkov preko glave.' Danes sem najel hišo. Telbanovo na Francoskem nabrežju. Prekrasen domek, gospoda moja; zatišje, da si prijetnejšega ne morem želeti! -Jutri rni slikajo, pojutrišnjem se mebliram, če najdem pohištvo p > svojem vkusu; za petdeset ali osemdeset tisočakov se utegne pač kaj dobiti ? Ah. to vam bo gnezdeče — videli boste! Že zdaj uživam ob misli, kako lepo ^ra uredim : elegantno in f;no kakor pri vas. milostiva.?< — To rc-kši se je ogledal z laskavim -amozatajevanjem, v katerem nih ee ni spoznal ironije. 44Pozneje rnkrat." je dodal čez hipee. "si menda nabavim graščinico kje v obližju. ali pa zgradim ugodno vilo. kakor jih opažam več. Tudi vašo. gospod drktor. sem videl; vsa čast!" Gospod grof se pripravlja potemtakem res na daljše bivanje? To je lepo; "so vzklikale dame. > I'"Samo da si ne bi premislil!" "Premislil?" je dejal grof z ga Iantnim nasmeškom. "Ne verja-,jem; predobro je tukaj biti. In j končno, brez trdnega selišča ni lastnega ognjišča. Naveličan sem romanja križemsvet; moj resni na me m je. da se oženim, kakor hitro najdem pripravno družico." Te bese.de so udarile v družbo kakor električna iskra; Nina je potemnela do las. Fabina se je zdr znil od ljubosumnosti; grof je ču til da se ni mojrel spretneje zasidrati v načrte svojih ljudi. Dalje prihodnjič.) Izdaten blagoslov. V srbskem selu Drenoveu je žena kmeta Mitra MaJetiča porodila 3 fantke, ki <*o v«;i č\*rsti i zdravi. Kazen Edisona sta na svetu goto vo najbolj }> »membna električar-ja moža. ki ju vidite na sli ki. Na levi je Charles P. Stein-metz. kateremu se je pred kratkim posrečilo proizvesti blisk in grom v svoji delavnici. Na desni .j' ltaljan Guglielmo Marconi. iznajditelj brezžičn brzojava. I)r. Steinmetz je navdušen -oci.jalist ter je bi! tudi /.astran svojih radikalnih idej izgnan iz Nemčije. Jeseni bo kandidiral na socijalistič-ucjii tik-tu za državnega'■''ektričarja države New York. Kako je dobil defekti y važne informacije. Poroča Prosper Biiranelli. V novejši policijski zgodovini j dežele ni bila nobena skupina u-morov in ubojev tako zavita Ar , dvome kot so bili zločini sicilijan-sko rendete, ki je zahtevala tisoč žrtev, od prve do zadnje. B,lsede Črna roka. Camorra, Maffia so ix>stale znane našemu severnemii prebivalstvu v vsej svoji grozoti in ostudnosti. Mi nismo razumeli .motivov in duševnega razpolože- j nja teh latinskih divjakov, ki pobijajo drug drugega na povelje, j pozabljajo na vezi krvi in pri j a- ; •eljstva. ter pobijajo bližnje in i drage jim obenem s tujci in so- i vražniki iz razlogov, ki presegajo razumevanje severnih ljudi. Policija dolgo časa ni mogla 'biti kos temu. sicilijanskemu p«>-ložaju in šele potem, ko se je ljudi njih lastne krvi sprejelo v detektivsko silo je bilo opaziti precej napredka v zatrt ju tega bratomornega počenjanja. — V tem članku pripoveduje sedanji načel nik italijanskega policijskega oddelka v New Torku o rešitvi številnih teh čudnih ugank. On pripoveduje kako in kedaj so bili ljudje ubiti od teh inozemskih morilcev in ,kako se jih je zasledilo ter izročilo pravici. Dne 26. decembra 1917. je bil policist Richard iz Akron a. O. v službi ustreljen in ubit od nepoznane osebe ali nepoznanih oseb. Dne 10. januarja 1018 je bil policist Norris iz Akrona. O. v službi ustreljen ter ubit od nepoznane osebe ali oseb. Dne 14. februarja 101« sta bila policista Tostigan in Hunt v služ bi ustreljena in ubita od nejx>zna-nih oseb. Ti umori so predstavljali enu največjih morilnih skrivnosti zad njega časa. * * * Za svojo pisalno mizo v policijskem glavnem stanu v New Torku je sedel policijski seržant Mihael Fiasehetti. načelnik italijanskega oddelka, kadil je črno smodko ter pripovedoval čudne povesti o zločinih. Pripovedoval je. kako je zasledil tolpo, ki je pričela r masakrom policijske sile v Akronu, ki je veliko in bogato industrijsko mesto. Bil je na-i mreč on, ki je zasledil zločince, f — To je bil najte^i slučaj kar sem jih imel lčedaj v rokah. — je i rekel. — a konecno smo vendar | dobili morilce. — tfukaj so vse informacije, ki so bile na razpolago, — je nadaljeval ter pokazal na kratek memorandum. prilepljen v dotično ; knjico. — Slehrni teh policistov i je bil libit v zloglasnem delu me-§ta in ysakem slučaja se je mo- rilce priplazil k svoji žrtvi od zadaj. nastavil pištolo na njegov hrbet ter ustrelil. Nikakega opisa morilcev ni bilo mogoče dobiti. Še nikdar preje nisem zadel na noben slučaj, ki bi bil tako popolnoma brez vsakega sledu ali migljaja. Naša policija v New Yorku je dobiia pičla poročila o umorih ter pazila na vsako besedo glede afere, ki bi se mogla pojaviti v tem mestu. Precej kmalu smo dobili informacije glede nel?^ra človeka v mestu, ki je vedel nekaj i Lrlesb' teh umorov v Akronu. Kako je dobil te informacije te ga ni hotel pojasniti. A' detektivskih povesti se najde ključ k taki I informaciji na kak presenetljiv | način, a v dejanskih policijskih 1 slu'-aiih dobe detektivi skoro v*s-i . _ dno "gotove informacije.*' Po- ; licija ima gotove vire znanosti, ki so prikriti splošni javnosti. Ser- jžanst Fiasehetti je vobil dotično informacijo glede nekega človeka . v New Torku, ki je vedel nekaj glede umorov v Akronu. — Ta dečko je bil neki Tony Manfred i. — tukaj je njegova sli 1 ka. — bil je eden onih. ki so šli na električni stol. — Fiasehetti je pokazal enega izmed šestib divje izgledajocih obrazov, ki so bili ; prilepljeni v knjigo. — Manfre-1 di. — je nadaljeval. — so je pr»-| tikal po iztočni strani New Tor-1 ka, pot-likejra povečanja prebivalstva. O-I paziti je bilo tudi izbruh velike nemoralnosti. V revnejših delih 1 mesta so se pojavili kot gob-1 po - dežju zloglasni prostori obenem i z armado zločinskih priveskov, ki ' vedno spremljajo take naprave. l V Akronu je bil Lah. ki je nn- - sil dejanski značilno ime Ro-ano - Boriria. i Ta človek je imel neko zlo^la- - sno hišo v najbolj zanikrnem d*1-) iu Akrona. Napravil je dosti de-i narja. Nekega dne pa j? policija j navalila na njegov prostor. Borgia je bil razjarjen. Nadal.in: po-gon je sledil in nato še več dru- i srih. Borgia je dospel do viška svo i jega srda napram policiji. V tem ? stanju duha je zasnoval načrt, ? ki je bil vreden njegovega lme-i na. Ta načrt je obstajal v tem. da - se iztrebi celo policijsko «i!o r - Akronu. Ponudil je $150 vsake- - mu. ki bi ubil polieista. t Ta p.roklamacija Bor<»ie seveda - r.i bila objavljena v listih, a jo - krožila med tatovi, morilci in 1 ljudmi v nižinah življenja Tolpa - Šestih sieilijanskih dešperatov je - sklenila dobiti nagrado. T'bila ie » štiri policiste, dobila o 1 Borgia - razpisano nagrado ter sklenila na - daljevati s svojim počenjanjem p za nedoločen čas. Mož, ki je po- Frank Sakser State Bank B8 CorUaadt Street New York City GtAS NARODA, 7. JTTE. Tri leta. Nozela. — Rmki spisal As tor Čehov. Za "Olas Naroda" preval O. P. A D V E R a E M C N T Klektrične veternice V vročini zaostaja produkcija. Električna vetrnica ali ia-Črporalna vetrnica, postavljena na primeren kraj bo ohladila srak, da se bo delo nadaljevalo skoraj .brei prestanka. Vetrnice so sedaj razstavljene v naših izložbah. Lahko pa dobite tudi iz našega Power Bureau brezplačno navodilo, kako lahko napravite vaše delavnice bolj udobne. The New York Edison Company Tour Service Oeneral Offices: Irving Place and 15th Street PoOruInlce, kjer ae razkazuj« in raaatavlja elektiiCn« priprava aa udobno*; občinstva. 10 Norfolk St 10 Irving Place 124 West 43d St 151 East 86th St 15 East 125th St 36* East 149th St 555 Tremont Ave Kretanje parnikov - Shipping News ST. PAUL N Jun. — M am bur« MAJESTIC RELIANCE 11 Julija — Hamburg RYNDAM •ERfeNOAftlA 11 Julija — Charfeaair* VANDYCK /AUBAN 1t julija — Hamburg AMERICA OLYMPIC 11 Julija — Hair, bur« AQUITANIA PRES. MONROE 12 lullja — Chorbourg PARia NOORDAM IB julija —> Boulogne YORCK LA aAVOlE 1» julija —> Havre MINNEKAHOA O. WASH"QTON IS julija — Cherbourg PRES. POLK MAURETANIA 1a Julija — C harbour* SAXONIA ARGENTINA IS julija — T rat FINLAND KROONLAND 16 julija — Cherbourg CRETIC HANOVER 1« Julija — Br »man BERENGARIA PRES. ADAMS 1« Julija — Cherbourg RELIANCE CHICAGO SO Julija — Havre'P. GARFIELD SUSQUEHANNA SO Julija — Bremen MANCHURIA LAPLAND S2 julija — Cherbourg BEt-VED^RE ANDANIA IZ julija — Cherbourg LA SAVUIE ROTTERDAM St Julija — Boulogne ZEELAND HOMERIC as julija — Cherbourg pres. t a ft LAPAYETTB S2 Julija — Havre SEYDLITZ 3ROPESA 0 JuCJa — Hamburg lafayittz HUDSON SS Jurija - Bremer I KROONLAND RESOLUTE ss Julija — Hamburg i PARIS MONGOLIA SS julija — Hamburg PRES. WILSON PRANCE s« julija — Havre, lapland P. VAN BUREN S6 lullja« Cherbourg1 ARABIC CARONIA_29 lullja — C harbour« HANOVER St julija — Cherbourg S» julija — Boulegna sa Julija — Hamburg St Julija — ChlerhoiL/g 1 avg. — Cherbourg S avg. — Havre S avg. — Bremen 2 avguata—Hamburg 2 avguata—Cherbourg S avg. — Hamburg 5 avgusta—Cherbourg S avg. — Genoa S avgusta—Cherbourg 8 avgusta—Cherbourg B avgusta—Cherbourg • avgusta—Hamburg 10 avg. — Trat 15 avg. — Mavre 12 avguata—Cherbourg 12 avgusta—Cherbourg 16 avg. - — Bremen 10 avg. — Havre 19 avguata—Cherbourg 23 avg. — Havre SS avg. —. TrR 26 avoir.ta—Cherbourg »a avg. — a d v e r t i Glede izplačil v ameriških dolarjih! Po novi odredbi finančnega minUter-=tva v Jugoslaviji i« bankam tam sedai prepovedano izplačevanje čekov a>l dru-flih nakazil v tuilh valutah. Ako tora) joštjete denar v ar-terikanski veljavi, bo lisi potom črka al: nakazila, aa han. j»oložaj naše trgovin?. Nehajte zreti name kot na otroka ali pa bom jutri zaprl trgovino. Moj oče je slep, moj brat je v azilu in moji nečakinji sta še otroka. Jaz sovražim trgovino ter bi rad Šel proč. a nikogar ni. da bi stopil na moje mesto, kot vam je dobro znano. Za božjo voljo, prosim vas, pustite na stran svojo di^ plomacijo. Odšli so zopet v skladišče, da se lotijo računov. Nato so odšli zvečer domov in stari oče sam jim je pomagal. Stari Laptev je uvedel svojega sina v skrivnosti trgovine ter govoril kot da se ne peča z navadno trgovino, temveč s čarovništvom. Izkazalo se je, da rastejo dobički trgovine za približno deset odstotkov na leto in da je znašalo premoženje Laptevih, računši le gotov denar i,er varnostne listine, šest miljonov rubljev. Ko je odšel ob eni ponoči, po zaključenju računov, Laptev ven na prosti zrak. je stal še vedno pod utisom teb številk. Bila je tiha, mesečna nač. Beli zidovi onstran reke, težka, zamrežena vrata, tišina in temne sence, — vse to skupaj je nudilo utis trdnjave in ničesar drugega ni manjkalo kot straže s puško, da izpopolni ta utis. Laptev je odšel na vrt ter sedel na neko klop v bližini ograje, ki je ločevala njih vrt od sosedovega. Drevje je bilo v cvetju. Laptev se je spomnil, da je bila neka velika črešnja prav taka v času, ko je bil še otrok in da se ni prav nič izpremenila od onega Jasa. Vsak kotiček vrta in dvorišča ga je spominjal na one da vino pretekle dni. Tudi v njegovi mladosti, prav kot sedaj, se je kopalo celo dvorišče v luninem svitu; sence komijev so bile skrivnostne in prepovedujoče, črn pes je ležal sredi dvorišča in okna komijev so bila odprta na stežaj. To pa niso bili ravno veseli spomini. Na drugi strani ograje, v sosedovem vrtu, je bilo čuti šum lahnih korakov. — Moja draga, moja zlata. — je rekel glas nekega možkega tako blizu ograje, da je čul Laptev dihanje dotičnega. Sedaj sta se poljubila. Laptev je bil prepričan, da uničujejo miljoni in trgovina, ki se mu je tako gabila, njegovo življenje in da bi najrajše napravili iz njega sužnja. Predstavljal si Je v duhu, kako bi se polagoma prilagodil položaju; kako bi postal sčasoma načelnik velike tvrdke; kako bi postal otopel in star ter konečno umrl kot umre povprečni človek, v onemogli, kisli starosti, ki napravi vsakega drugega človeka v bližini bednim in poparjenim. Kaj pa ga ovira, da pusti pri miru te miljone in to trgovino, da zapusti to dvorišče in vrt, katerega je sovražil od svojih mladih nog naprej? Motilo ga je šepetanje, pomešano med poljube na drugi strani frfota. Odšel je na sredino dvorišča, si odpel srajco, dvignil pogled k luni in zdelo se mu je kot da bo ravno sedaj ukaza?, naj odpro vrata, skozi katera bi odšel, ne da bi se še kedaj vrnil. Srce mu je burno utripalo vspričo tega predokusa prostosti. Smejal se je ter si izslikal, kako izbrano in poetično, da celo, kako sveto bi bilo lahko življenje... Kljub temu pa je še vedno stal ter se ni premaknil, jwč pa se vpraševal: — Kaj me zadržuje tukaj? — Pričel ae je jeziti na samega sebe in na črnega psa, ki je se vedno ležal na kamenjem dvorišč«, mesto da bi zbežal ven na prosto deželo, v goad, kjer bi bil proBt in srečel. Bilo mu je jasno, da je ena in ista stvar zadrževala tako psa kot njega: — navada tlačanstva, suženjstva ... Opoldne naslednjega dne je odSel, da obišče svojo feno in da bi mu ne bilo dolgčas, je prosil Jarčeva, naj gre z njim. Julija Ser-gejevna je bivala v poletni vili v Butovo in že -pet dni je minilo, ko jo je zadnjikrat videl. Ko sta dospela na postajo, sta vzela prijatelja voz in skozi ves čas je Jarčev prepeval ter proslavljal krasno | vreme. Vila se je nahajala sredi velikega parka, nedaleč od posta-! je. Pri vhodu, nekako dvajset korakov od vrat, je sedela Julija Ser-gejevna pod košatim drevesom ter čakala svoje goste. Nosila je elegantno obleko, svetlo-rmenkaste barve in v svoji roki je držala oni stari, znani solnčnik. Jarčev jo je pozdravil ter odšel proti vili, odkoder je prihajalo kričanje Saše in Lide, dočim je sedel Laptev po-, leg svoje žene na klop, da govori o poslu. — Zakaj te ni bilo toliko časa? — je vprašala ona ter držala njegovo roko v svoji. — Posedala sem tukaj cele dneve ter čakala tvojega prihoda. ,Zelo te pogrešam, kadar si proč. Vstala je ter posegla z roko preko njegovih las. Pozorno je tudi otipala njegovo lice, ramena in klobuk. — Ti veš, da te ljubim, — je rekla ter zardela. — Ti si mi dragocen. Prišel si. Ko te zagledam, sem tako srečna, da ti ne morem povedati. Govoriva. Povej mi kaj. Povedala mu je, da ga ljubi, a on ni mogel čutiti drugega kot da je poročen z njo že deset let in da je lačen. Julija mu je položila roko krog vratu in sila njene obleke ga je ščegetala po licu. Previdno je odstranil njeno roko. vstal in ne da bi izgovoril besedice je odšel proti vili. Mali deklci sta mu pohiteli nasproti. — Kako sta zrasli, — si je mislil. — In kakšna izprememba v tek kratkih treh letih... Človeku pa bo treba živeti še kakih na-daljnih trinajst let ali mogoče celo trideset let... Kaj hrani bodočnost za nas? Če bomo živeli, bomo videli. Objel je Sašo in Lido ter rekel; — Stari papa pošilja poljube ... Stric Fjodor umira. Stric Kost-ja je poslal pismo iz Amerike ter obenem poljube. Naveličal se je razstave ter se bo kmalu vrnil. Stric Aljoša pa je lai:en. Sedel je na verando ter videl svojo žno, kako je Šla počasi po drevoredu proti vili. Bila je zatopljena v globoke misli. Neki žalen, očarljiv izraz je ležal na njenem obrazu in v očeh st> JI blestele solze. Ni bila več ona vitka, drobna in bledolična deklica kot nekoč. Bila je dozorela, lepa in močna ženska. Laptev je tudi zapazil navdušenje, s katerim je zrl nanjo Jarčev, ko sta se sestala ter tudi na-fin, kako se je njen novi, ljubeznjivi izraz odbijal na njegovem licu, ki je tudi izgledalo žalostno, a obenem eksotično. Človek bi domneval, da jo vidi prvikrat v svojem življenju. Ko so sedeli pri kosilu na verandi, se je smehljal Jarčev z neke vrstw radostno bo-ječnostjo ter neprestano zrl na Julijo ter njen krasni tilnik. Laptev ni mogel drugega kot opazovati ta dva človeka, dočlm si je mislil, da ima pred seboj še nadaljnih trinajst ali mogoče celo celih trideset let življenja . . . Kaj vse bo moral pač doživeti tekom^tega časa? Kaj hrani za nas bodočnost? Prišel je do zaključka: — Živimo in videli bomo. • f _(K O N E C.) _ Dnevne vesli. - NOVI RED V VATIKANU. Neodvisnost in inicijativa Pija ! XI. sta povzročili marsikateri živ-; čni napad pri umerjenih članih . Vatikana. Ko se je objavilo da • i bo prišla neka ženska v Vatikan, da stalno živi tam, se je skoro po-| drlo nebo. Najvišje avtoritete v Vatikanu so protestirale s solza-' mi v očeh: 1 j -p- Vaša Svetost, to je vendar proti vsem tradicijam. Papež pa je odgovoril nato: r — Dobro, potem bomo pričeli ■ mi z novo tradicijo. Papeži, ki j bodo prišli za nami, se lahko ?av-' > na jo po nas. — i Vsled tega je sedaj prva žen- ; . ska v stoletjih za stalno nastanje- j na v Vatikanu. To je neka sig-^ nora Linda, stara šestde&t let, ki je skozi štirideset let služila v biti matere sedanjega papeža ter 1; bila tudi njegova vzgojiteljica. ' ^ Ko je mati tedanjega kardinala Ratti-ja umrla, je izgubila signo i i ra Linda svoj dom ter šla v neki L samostan v Milanu. > i Sedaj pa ima signora Linda v > Vatikanu dom blizu papeževega 1 ter opravlja posle njegove gospo-} i dinje. Ona nadzoruje obleko pa- jpeži ter ono njegovih tajnikov, ; naroča obede ter se pogosto napoti v. kuhinjo, da Tidi, da se pri-"jpravlja vsa jedila soglasno s pri-" j prostim okusom papeža. Oblečena 1 je kot nun« ter je priprosta, a In- f 5 teligentna ženska, ki čita liste ter dosti moli. Ona je že v veliki meri skrčila gospodinjske stroške, glede k ate-! rih ni bil pokojni papež Benedikt posebno varčen. PUAN ČASTNIK UBIL TRI V CERKVI. j i - Mexico City, Mehika. Jr. julija. Trije verniki so bili nbiti in se- ; dem jih je bilo ranjenih, ko je ne-1 ki armadni častnik, soglasno z | oblastmi kapitan Serapio Rendon,; | prišel v neko cerkev v San Nico-1 | las, Cerralvo ter pričel streljati s svojo puško. Morilec je zblaznel vsled preobilnega zavživanja močne pijače. POINCARE JE POVZROČIL VOJNO, — PRAVIJO KOMUNISTI. P«ri*, Francija, 5. julija. — Debata glede odgovornosti za vojno, ki se bo vršila danes v po- i slanski zbrfnici, je bila vsiljena ministrskemu predsedniku Poin-; careju od strani komunističnih poslancev ter tvori višek 'gibanja, j katero je vodil že več mesecev komunistični organ Tj1 Humnite. Komunisti ko se poslužili pam-fletov, razglednic in drugih sred-] •ter, da dokažejo, da je bil Poin- ADVCftTiaE IN -OLA* NARODA"«