IZVLEČEK S celostno predstavitvijo turistične ponudbe Posavskega hribovja na medmrežju nameravamo nekdaj izrazito industrijsko regijo približati širši publiki. Zbrano je bilo ključno gradivo (pogovori z lastniki turističnih kmetij in oskrbniki planinskih domov, obširno terensko delo) za pripravo vsebine, izdelani sta bili interaktivna karta in tehnična zasnova spletne strani. Ključne besede: podeželje, planinski domovi, turistične kmetije, turizem, Posavsko hribovje. ABSTRACT Rural Areas of Posavsko hribovje region: The new tourist attraction The holistic web presentation of tourist offer of the Posavsko hribovje region focuses on opening this formerly heavily industrious region to the general audience. Through interviews with tourist farm owners and mountain cottage keepers, as well as extensive field work, key materials were gathered: prepared is the content, an interactive map and technical basis for the website. Key words: rural areas, mountain cottages, tourism on farms, tourism, Posavsko hribovje region. Avtorji besedila: "Modri dirkači", absol. geog. (Katja Klančišar, Damir Lovenjak, Naja Marot, Barica Razpotnik, Gregor Steklačič), Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija Avtorji fotografij: Andrej Herakovič, "Modri dirkači" COBISS 1.04 strokovni članek asavska regija v preteklosti ni bila nikoli znana kot turistična regija, saj je prevladoval njen gospodarski značaj. Ob recesiji je prišlo do iskanja novih zaposlitvenih in tržnih možnosti, pri čemer se je kot ena izmed rešitev, primerna zlasti za podeželje, pokazal turizem na kmetijah. Zaradi hribovitega reliefa je regija primerna tudi za planinarjenje, saj so v preteklosti že postavili večje število planinskih postojank, zaenkrat najbolj razširjene oblike prenočevanja. Turistična kmetija gostom nudi hrano, pijačo in nastanitev (kot dopolnilno dejavnost), mora imeti organizirano tudi lastno kmetijsko predelavo. Zunanja ureditev, prostori in oprema kmetije so prilagojeni krajevnim arhitekturnim značilnostim in avtentičnemu okolju. Zakon o gostinstvu (UL RS, št. 1/95, 40/99) opredeljuje dve vrsti turističnih kmetij: kmetijo z nastanitvijo (sobe, apartmaji, kamp, skupna ležišča) in kmetijo odprtih vrat (izletniška kmetija). Izletniška kmetija ima lahko največ do 60 sedežev, kmetije z nastanitvijo pa 10 sob in dodatna skupna ležišča (5). ge o gr afski ob zorn ik zasavsko podeželje Zakaj podeželje Posavskega hribovja? Podeželje zahodnega Posavskega hribovja bi lahko razdelili glede na to, ali predstavlja strogo zaledje mest (na primer v občinah Trbovlje in Hrastnik s skromnim številom kmetov in ostanki nekdanje vaške krajine) in na "pravo" podeželje, najbolj izrazito v občinah Litija in Zagorje ob Savi. Obravnavano območje je bilo zaradi gospodarskega razvoja, pogojenega z rudnikom, do sedaj povsem v senci bolj razvitih mest. Osnovne reliefne značilnosti opredeljuje že poimenovanje "hribovje", svet nadmorskih višin med 600 in 1200 metri. Zaradi pestrega geološkega razvoja se je oblikoval pas menjajočih se sinklinal (zapolnjenih s prodom, peskom, glino, meljem, peščenjaki, laporjem in apnencem) in antiklinal z dolomitom, apnencem, v jedru pa najdemo permokarbonske skrilave glinovce in peščenjake. Prelomi in narivi (na primer kumski nariv) skupaj z geološko zgradbo vplivajo na izoblikovanje strmih pobočij, ki onemogočajo obdelovanje. Ugodnejše razmere so na fluvio-kraški planoti Zasavske gore. Podnebno območje uvrščamo v zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije s povprečno temperaturo med 8 in 9,5 °C (v višjih delih do največ 6 °C) in s 1000 do 1200 mm padavinami letno. Neugodna je temperaturna inverzija, ki je zimska stalnica dolin, ujetih med hribi (3, 7). Na podeželju živi 37 % (24.083) od skupaj 65.942 prebivalcev območja. Kot mestna naselja smo opredelili: Dol pri Hrastniku, Hrastnik, Izlake, Litijo, Radeče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje in Zagorje ob Savi; preostalo ozemlje pa kot "podeželje". V litijski občini je v kmetijskih dejavnostih zaposlenega 4,4 % delovno aktivnega prebivalstva, v Trbovljah pa le 0,5 %, kar ponovno dokazuje, da je v Litiji in okolici podeželje izrazitejše (3). Prav zato so se v litijskem razvojnem centru prvi zavedli možnosti, ki jih podeželje nudi in ki bi jih mogoče lahko izkoristili prav s pomočjo turizma. Nepoznano okolje, vračanje človeka k naravi, rekreacija, domači proizvodi, zanimivi in prostrani razgledi, vse to je tisto, kar sodobni človek išče za pobeg iz mesta oziroma iz sivega vsakdana. Hrastnik Radeče Litija podeželje | mesto Trbovlje Zagorje ob Savi Slika 1: Razmerje med številom prebivalcev na podeželju in v mestnih naseljih obravnavanega območja (podatki po občinah; 6). Vzrokov, zakaj smo za projektno nalogo pri predmetu Geografija podeželja izbrali izdelavo spletne predstavitve turističnih kmetij in planinskih domov, je več. Turistično ponudbo je bilo do tedaj mogoče spoznati samo preko tiskanega promocijskega gradiva in na turističnih sejmih. Poleg tega je članica projektne skupine med naključnim potepom po okolici Polšnika klepetala z enim od kmetov in ugotovila, da jim ne manjka turistične ponudbe, ampak predvsem trženja oziroma poznavanja marketinških prijemov. S spletno stranjo bi tako podeželje približali širši slovenski publiki vseh starosti in kmete oziroma zainteresirane seznanili z možnostmi sodobne tehnologije in komunikacij ter celotno ponudbo podeželja povezali v enoten turistični proizvod. Odločitev sovpada s turistično strategijo regije, katere cilj je v Posavsko hribovje privabiti enodnevnega gosta. To izraža tudi slogan "Hribi in doline za rekreativne skomine’’, v okviru katerega tržijo tematske poti za planinarjenje, kolesarstvo in konjeniške poti. Poleg gostov, lastnikov turističnih kmetij in oskrbnikov planinskih domov so ciljna skupina spletne predstavitve podeželja še kmetje, ki ne želijo razvijati turistične dejavnosti, proizvajajo pa drugo blago, zanimivo za nastanjenega gosta (na primer proizvodi ekoloških kmetij). Na spletni strani letno pričakujemo od 2000 do 3000 obiskov, območje (za občino Radeče ni dostopnih podatkov) pa je leta 2004 zabeležilo 4549 obiskovalcev in 10.538 nočitev (6). 5 §>------------------------------------------------ Brez tehnike ne gre … Pri zasnovi videza, vsebine, tem in organizacije smo se zgledovali po predstavitvi turističnih kmetij uradne spletne strani slovenskega turizma (3). Prav tako smo upoštevali, da želi imeti uporabnik hiter in učinkovit pregled strani. Izbran je bil skriptni jezik PHP, ki preko spletnega vmesnika omogoča lažje in hitrejše ažuriranje. Uvodna stran poskuša obiskovalcu razbiti stereotip o industrijski preteklosti regije. Zaradi podeželja kot primarnega turističnega cilja prevladujejo barve narave. Za uvodom se uporabniku odpre grafično prijazna spletna stran v prevladujoči zeleno-rumeni barvi. Na glavni strani sta kratek turistični opis regije in manjša turistična karta, možna je povezava na večjo karto (izbirni meniji v levem, desnem stolpcu in na vrhu). Slika 2: Reliefna razgibanost daje obilico priložnosti za odkrivanje čudovitih razglednih točk, ki jih v zahodnem Posavskem hribovju ne manjka (foto: "Modri dirkači"). zasavsko podeželje PHP (Hypertext Processor) je najbolj priljubljen svetovni spletni skriptni jezik. Izvirno so si ga zamislili kot niz makrov, ki bi piscem kode pomagali pri vzdrževanju osebnih spletnih strani, nato pa je prerasel v programski jezik s številnimi možnostmi za upravljanje velikih spletnih okolij, ki jih poganjajo zbirke podatkov. S kodo PHP v skriptu lahko poizvedujemo po zbirkah podatkov, izdelujemo slike, beremo in zapisujemo datoteke, komuniciramo z oddaljenimi strežniki (9). V levem stolpcu so povezave na teme, ki obravnavajo celotno regijo (podrobnejši opis regije, aktualne informacije o dogodkih, kartografski prikaz lokacij ponudnikov nočitev, pomembnejše naravne in kulturne znamenitosti). Meni nad osrednjim delom vsebuje povezave na vsebine, lastne izbranim turističnim objektom. Desni menijski stolpec vsebuje informacije za komuniciranje z uporabnikom in iskalnik po spletni strani (8). Posebno funkcijo v spletni predstavitvi predstavlja interaktivna turistična karta, do katere nas vodi povezava na prvi strani. Karta je izrisana brez reliefne podlage, vendar s poudarjenimi simboli, ki predstavljajo turistične kmetije, planinske domove, kulturne in naravne znamenitosti ter lokacije informacijskih točk. Uporabnik lahko s posebnim izbirnim menijem pod karto izbere simbole posameznega interaktivnega sloja. Pri prehodu kazalca miške preko določenega simbola na karti se v kvadratku poleg izpišeta ime in naslov objekta, katerega podrobnosti se odprejo v novem oknu brskalnika. Način povezave preko lokacije na karti služi obiskovalcu, ki želi obiskati objekt na podlagi njegove lokacije v bližini cilja njegovega izleta. Do posameznega objekta lahko pridemo tudi preko neposredne povezave z oštevilčenim seznamom pod izbirnim menijem. Ta je namenjen obiskovalcu, ki pozna ime objekta, ki ga želi obiskati, ne pa njegove točne lokacije na karti. Posamezni izseki karte so uporabljeni tudi pri kartah dostopa do posameznih objektov (glej sliko 5). 6 ge o gr afski ob zorn ik … brez terenskega dela tudi ne! Zagotovo je bil najpomembnejši del našega projekta obsežno terensko delo. Zaradi lažjega in preglednejšega dela smo vnaprej pripravili standardiziran vprašalnik, razdeljen na štiri sklope. - Osnovne informacije o ponudniku (naslov, kontaktna oseba, telefon, elektronska pošta, dostop, odpiralni čas, nadmorska višina). - Kulinarična ponudba (hrana, pijača). - Zmogljivosti (število sedežev, sob, prenočišč in opremljenost). - Ostale informacije, ki bi utegnile zanimati potencialnega gosta (dostopnost za invalide, igrala za otroke, aktivnosti in dejavnosti na kmetiji, aktivnosti v okolici, zgodovina in posebnosti objekta, turistične zanimivosti v okolici, jezik sporazumevanja). Pri iskanju ponudnikov smo si pomagali s podatki Centra za razvoj Litija, za katerega smo projekt tudi izdelali. Center nam je vseskozi nudil pomoč, v njihovem imenu smo opravljali intervjuje z lastniki. Ti so bili predhodno pisno obveščeni o projektu in povabljeni k sodelovanju: povabilu se je odzvalo deset turističnih kmetij in enajst planinskih domov (8). Slika 3: Za "prazne želodčke in suha grla" je v Zasavju poskrbljeno (foto: "Modri dirkači"). zasavsko podeželje Zasavje kot poimenovanje za območje ob Savi je leta 1928 prvi uporabil Metod Badjura. Zajema pokrajino, ki se razprostira ob Savi od Litije do Radeč in vključuje okoliška hribovja med Celjsko kotlino in Dolenjskim podoljem. Zasavska statistična regija je najmanjša izmed dvanajstih statističnih regij in obsega občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Zasavje v širšem smislu (za pripravo regionalnega razvojnega programa) vključuje poleg občin statistične regije še Litijo, Radeče in Šmartno pri Litiji. Med ljudmi je pogosta uporaba poimenovanj: Črni (rudarjenje), Rdeči (politična preteklost), Sivi (onesnaženje) in Zeleni revirji (hribovje in gozdnatost). Zaradi trdo-živosti negativnega prizvoka so za trženje turizma prevzeli poimenovanje Posavsko hribovje, ki ga je v svoji fizičnogeografski regio-nalizaciji uporabil Gams (1, 2). Med zbiranjem informacij na terenu nismo le popisovali objektov, temveč smo se tudi seznanili s turistično ponudbo območja. Poleg naravnih lepot (dolina Sopote, krajinski park Mrzlica, Kum ipd.) ponuja območje tudi številne kulturne zanimivosti. S tem območjem sta povezani kar dve osebi s slovenskih bankovcev. Matematični navdušenci lahko obiščejo rojstno hišo Jurija Vege v Zagorici pri Dolskem, na gradu Bogenšperk pa je v drugi polovici 17. stoletja deloval polihistor Janez Vajkard Valvasor, avtor Slave Vojvodine Kranjske. Na ogled so grajski kompleks, Valvasorjeva grafična, lovska in geodetska zbirka. Na Vačah, enem najbogatejših prazgodovinskih najdišč v Sloveniji, stoji povečana kopija vaške situle, nedaleč stran, v naselju Spodnja Slivna, je označeno geometrično središče Slovenije (GEOSS). Stalna razstava o zgodovini rudarjenja in gospodarskem razvoju "Srečno, Črni revirji" je urejena v Zasavskem muzeju v Trbovljah, k kateri spadata še dve rudarski stanovanji. Prav tako je stalna zbirka o rudarjenju na ogled v obrtno-industrijski coni v Kisovcu pri nekdanjem rudniškem jašku. V hrastniškem muzeju sta na ogled razstava o drugi svetovni vojni in zbirka lutk. Obiskovalec se lahko osveži v Medijskih toplicah na Izlakah. Obenem se lahko na kontrolnih točkah, ki so največkrat turistične kmetije in planinski domovi, po želji okrepča in ožigosa kontrolno knjižico. 7 & zasavsko podeželje .U.t.U | f Slika 4: Postavitev spletne strani (z vsebino podstrani). 8 ge o gr afski ob zorn ik zasavsko podeželje o © ¦$¦ Slika 5: Turistična karta podeželja Posavskega hribovja, izdelana za potrebe spletne predstavitve. 9 §>------------------------------------------------- Ponudba se na ogled postavi Obiskovalec se lahko na različne načine rekreira v pokrajini. Tradicionalno pohodništvo vse bolj dopolnjuje gorsko kolesarjenje. Počasi oživljajo konjeniške poti. Sredogorje ponuja obilico možnosti za nabiranje zelišč in gozdnih sadežev. Urejene so učne poti (čebelarska, kostanjeva, oglarska), manjša lokalna smučišča so primerna za učenje prvih zavojev. Nekateri planinski domovi ležijo v bližini urejenih vzletnih točk za jadralna padala. Kulturne zanimivosti predstavljajo predvsem sakralni objekti. Turistične kmetije imajo praviloma krajšo tradicijo kot planinski domovi in manjše gostinske ter prenočitvene zmogljivosti. Kmetije imajo reden odpiralni čas le ob koncu tedna, medtem ko so planinski domovi odprti šest dni v tednu. Kulinarična ponudba kmetij je bolj pestra (predvsem zato, ker kmetje ponujajo izdelke lastne proizvodnje, ki so v zadnjem času med potrošniki čedalje bolj cenjeni). Zaradi pomanjkanja delovne sile in finančnih sredstev se Preglednica 1: Ponudba turističnih kmetij in planinskih domov. zasavsko podeželje kmetje ne odločajo za urejanje prenočitvenih zmogljivosti. Planinski domovi poskušajo obiskovalce pritegniti z različnimi tradicionalnimi pohodi, kmetje pa s tematskimi dnevi, kot so na primer kostanjeve nedelje. Kmetje so bolj podjetni in inovativni kot oskrbniki planinskih domov. Invalidom je dostop do objektov sicer omogočen z avtomobilom, največkrat pa objekti zanje niso posebej prirejeni. Počitnice za otroke in invalide na območju še niso zaživele, saj kmetije nimajo prenočitvenih zmogljivosti, večina domov ne ustreza določilom za ureditev centra šolskih in ob-šolskih dejavnosti, čeprav občasno gostijo skavtske in taborniške skupine (7). Kmetje sicer s turistično dejavnostjo na kmetijah prijetno popestrijo svoj delovni vsakdan in ponudbo podeželja ter poskrbijo za dodaten zaslužek, vendar se pri tem spopadajo tudi s številnimi težavami: trženje, neznanje tujih jezikov, turizem na kmetiji večini predstavlja dopolnilno dejavnost, nepoznavanje in pomanjkljivo izvajanje zakonodaje, strogi sanitarni standardi, prepoved zakola živine na domu in pomanjkanje kvalificiranih turističnih delavcev (največkrat gre za "družinsko prakso"). TURISTIČNE KMETIJE osnovne informacije kontakt: telefon, le štirje elektronski naslovi, ena spletna stran; odprtost: konec tedna, za skupine po dogovoru; število sedežev v jedilnici: 23 do 60, poleti terasa; število ležišč: le ena s prenočišči (4 ležišča) "za prazne želodčke in suha grla" suhe mesnine, kislo mleko, skuta, enolončnice, divjačinski golaž, gobova juha z ajdovimi žganci, kozliček, jagenjček na žaru, odojek, pečen v krušni peči, ribe, koline s prilogami; štruklji, potica, jabolčni zavitek in buhteljni mleko, domač zeliščni čaj, jabolčni sok, žganje, likerji in medica iz domače pridelave "za dušo in telo" ježa konj, posebna fizioterapija s konji za invalide (ena kmetija), razstave in koncerti v lastni galeriji (ena kmetija), otroška igrala, pomoč pri domačih opravilih, ribarjenje, čolnarjenje na lastnem ribniku osnovne informacije "za prazne želodčke in suha grla" "za dušo in telo" PLANINSKI DOMOVI kontakt: telefon, trije elektronski naslovi; odprtost: šest dni v tednu; število sedežev v jedilnici: 60 do 90, zunanja terasa; število ležišč: skupna ležišča (vsi), 2-, 3- in štiriposteljne sobe; dodatna ponudba: prodaja razglednic, vodnikov, planinskih zemljevidov, dnevnikov in značk enolončnice in nedeljska kosila, izjemoma jedi z žara, koline in ribe; jabolčni, višnjev ali borovničev zavitek, palačinke, sladoled, gibanica tipična ponudba gostiln, domače žganje, kozje mleko, zeliščni čaj razgled, igrala za otroke, igrišča za tenis, rokomet, mali nogomet, namizni tenis, balinišče 10 ge o gr afski ob zorn ik zasavsko podeželje Kdaj bomo lahko "klikali"? Po osmih mesecih terenskega in kabinetnega dela je bila pripravljena celotna vsebina spletne strani, njena tehnična izvedba in slikovno gradivo. Zataknilo se je pri njeni dejanski postavitvi, saj so se na Centru za razvoj Litija odločili, da bodo postavitev in izdelavo strani prestavili do takrat, ko bodo imeli izdelan koncept in pripravljeno vsebino za trženje celotne turistične ponudbe Zasavja, tudi mest. V tako pripravljeno stran bodo za območje podeželja vključili tudi gradivo, ki so ga odkupili od nas. Spletna stran prav gotovo ne predstavlja celostne rešitve problemov podeželja, pomeni pa eno izmed razvojnih možnosti, saj so spletne informacije dostopne vsakomur in ves čas, ne glede na to, od kod prihaja potencialni gost. Veliko je odvisno tudi od tega, kako bodo ponudniki s svojimi idejami in vizijami znali izkoristiti vse možnosti, ki jih podeželje nudi. S svojim delom smo želeli prikazati še en primer "uporabnosti" geografskega znanja oziroma njegovega vključevanja v interdisciplinarne delovne skupine. Prav povezanost raznovrstnih vsebin, njihovo razumevanje in razumevanje razvoja pokrajine so tiste prednosti oziroma odlike, ki bi jih morali v prihodnje geografi še bolj izkoristiti in poudariti za uveljavitev stroke. ZASNOVA (delovna skupina, ideja, razpis, finančni načrt, pogodba) IZVEDBA ZASNOVA SPLETNE STRANI oblikovanje vsebina TERENSKO DELO (priprava, dopisi, dogovori, vsebina, fotografije) ZBIRANJE PONUDB PRIPRAVA (oblikovanje, prevajanje, VSEBIN — fotoaparat) (karte, ponudba, objekti) PREVAJANJE I IZDELAVA OBDELAVA PODATKOV OBJAVA SPROTNO AŽURIRANJE predstavitev projekta terenske vaje končno poročilo Slika 6: Na brezmejnih poteh Posavskega hribovja vas vseskozi spremljajo markacije (foto: "Modri dirkači"). izvedeno..... neizvedeno Slika 7: Shema projektnega dela. §> Literatura 1. Gams, I. 1998. Pokrajinsko ekološka sestava Slovenije. Geografija Slovenije. Ljubljana. 2. Marot, N. 2003. Regionalna identiteta mladih v Zasavju. Trbovlje. 3. Marot, N., 2005. Ekskurzija v Zasavje. Slovenija II: vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Ljubljana. 4. Medmrežje 1: http://www.slovenia-tourism.si/?podezelje (citirano 24. 9. 2005). 5. Medmrežje 2: http://www.alppeca.si/ora/6.htm (citirano 18. 9. 2005). 6. Medmrežje 3: http://www.stat.si (citirano 18. 10. 2005). 7. Predstavitev turističnih kmetij in planinskih domov v Zasavju na spletu: gradivo za spletno stran 2004. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 8. Predstavitev turističnih kmetij in planinskih domov v Zasavju na spletu: razpisna dokumentacija 2004. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 9. Zandstra, M. 2004. Naučite se PHP v 24 urah. Ljubljana. 11