I Iff TPftev"fca *30j
Naročnina za Jugoslavijo:	M	mff/gm	fgjlt.	VB	JH	WkJE	H	H H	H	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 130 din (za mo- BH	Rš9	NjsJk	Ejaj	IBP|—— HHjj	HB	Gregorčičeva ulica 23 Tel.
zemstvo: 210 din),za	HH	H	W	UP H	feU	Blffll H B—f ti 25-52. Uprava: Gregor-
90 din, za ‘A leta 45 din,	Oičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača In toži se v Ljubljani :	Časopis	za	trgovino.	industrii	nici v Ljubljani št. 11.953.
vsak ponedeljek, vZnalO gredo ln petek
Ljubljana, ponedeljek 20. novembra 1939
rana poaameuU 4*5(1
VVfla jtevukj djn 1 »V
Objektivnost tudi do trgov€ev
Ne samo v Jugoslaviji, temveč v skoraj vseli dižavah so se zaradi vojnih dogodkov dvignile cene in tudi v državah, ki so daleč stran od vojnih dogodkov in ki morejo imeti od njih samo dobiček. Tako so se cene dvignile celo v Združenih državah Sev. Amerike. Za konsumente je dvig cen seveda hud udarec, posebno težak pa za stalne nameščence in še zlasti usoden za tako slabo plačane nameščence kakor so naši zvaničniki in dnevničarji. Med temi mora dvig cen roditi težko nastro.jen.je, saj že ne vedo, kako bodo prehranili svoje rodbine. Nič čudnega zato ni, če hočejo neki elementi uporabiti to težko skrb nameščencev za svoje politične namene, in če skušajo izkoristiti splošno bedo kot agitacijsko sredstvo za svoje politične cilje. V ta namen pa jim je potreben grešnik, na katerega naj se izlije ljudska nejevolja. Ia ta grešnik naj bo po mnenju teh temnih elementov gospodarski človek, zlasti pa trgovec in podjetnik. Ve to na vse zadnje ni nič čudnega in to se dogaja skoraj v vseh državah in zato tudi v vseh državah doni klic po čim večjem cbdačevanju vojnih dobičkov.
Toda v drugih državah se tudi ta zahteva resno obravnava, predvsem pa objektivno tudi za trgovce in podjetnike. Pri nas pa se naši časopisi do te objektivnosti še niso povzpeli in pri nas se o vprašanjih draginje, vojnih dobičkov in podobno razpravlja z aprioriz-mom, ki mora roditi le slabe posledice.
Kje bi bilo pri nas mogoče, da bi list razpravljal n. pr. o vojnih dobičkih tako ko švicarski list, ki piše med drugim: V švicarskem volivnem boju je igrala veliko vlogo zahteva po obdačenju vojnih dobičkov. To je na vsak način zelo popularna zahteva, ki more zelo koristili strankarskim interesom. Toda preden se vojni dobički obdačijo, morajo tudi biti doseženi. V Švici pa vsaj večji vojni dobički niso bili doseženi. Če se hočejo vojni dobički posebej obdarili. se morajo najprej natančno določiti. Seveda je izven dvoma pravica države, da ima od vojnih dobičkov svoj delež. Toda stvar je treba pravilno presoditi. Če se n. pr. prav vsak dobiček obdači, potem izgubi tudi vsaka kupčija svoj smisel. Vendar ni nihče tako naiven, da bodo ljudje tvegali svoj denar, delali in mučili svoje živce samo zato, da se zvišajo davčni dohodki države. Če pa ljudje ne tvegajo več, potem zastane gospodarsko življenje, potem naraste brezposelnost. S tem pa tudi socialni izdatki države!
Vojni dobički naj se obdačijo, toda najprej je treba jasno povedati, kaj se smatra za vojni dobiček. Podjetnik ali trgovec morata jasno vedeti v naprej, koliko morata plačati državi, koliko pa njima ostane, ker drugače postaja vsaka kupčija in vsaka delavnost brezmiselna. Stvari’ je pač v tem, da mora država pustiti trgovcu in podjetniku zaslužiti, če hoče biti kompanjon njih zaslužka. Kajti če ni zaslužka, potem tudi nima smisla biti kompanjon.
Tako razpravljajo objektivno švicarski listi o vojnih dobičkih. Ne pokažejo pa enake objektivnosti naši listi. Pri nas je n. pr. sedaj v ospredju debata o draginji. Ta
debata se vodi pri nas z izredno neobjektivnostjo, kajti sicer ni mogoče, da bi se prezrli tako odločujoči momenti, ki so morali povzročiti dvig cen. Tako je dejstvo, da se pri nas i>ospešuje dvig cen za vse agrarne proizvode. Jasno je, če se podraže žito, koruza, jajca, krompir in vsa živila, da je s tem postalo življenje dražje in da morajo zato tudi industrijska podjetja zvišati mezde. To se je v Sloveniji tudi zgodilo. Industrijski izdelki pa se potoni morajo nujno tudi podražiti.
Dejstvo je nadalje, da se je obtok bankovcev povečal od (i na 9 milijard. Če je več denarja v prometu, se spremeni tudi cena predmetov. Dejstvo je tudi to, da so bile zaloge surovin in blaga pred izbruhom vojne pri nas premajhne, ne pa prevelike. Kontrola
uvoza je k temu mnogo pripomogla, a mnogo smo bili tudi sami krivi, kakor kaže pomanjkanje sladkorja pred začetkom sladkorne kampanje. Če pa so zaloge majhne ali celo premajhne, ni sile na svetu in ne paragrafa, ki bi zadržal dvig cen.
K vsem tem dejstvom pa je še treba prišteti zaradi vojne povsod povečano povpraševanje po blagu, podražitev prevoznih stroškov in tudi večji pohlep onih največjih dobaviteljev, ki pa niso v Sloveniji, in dobi se jasna slika, da so se morale cene dvigniti. To je prav tako, kakor je bilo za časa svetovne vojne. Tudi takrat je kar deževalo odredb proti dvigu cen, kljub temu pa se je podražil slab Sifon od 40 do 50 vinarjev na 20 kron. Življenje je pač močnejše od vseh paragrafov.
Če se zalo hoče draginja res zatreti, potem je treba i>ostopati objektivno in objektivno presojati tudi položaj trgovca. In zato se mora upoštevati tudi naslednje pravilo, ki mora biti za slehernega trgovca odločilno. Če proda trgovec zaboj kakšnega predmeta, mora znašati njegov izkupiček vsaj toliko, da more kupiti nov zaboj istega blaga. Če tako ne dela, potem ho njegova zaloga vedno manjša in namesto celega zaboja bo mogel prihodnjič kupiti le pol zaboja, nato pa komaj četrtino. Trgovec, ki tako postopa, likvidira svojo trgovino.
Draginja je velik in kompliciran problem, ki se more rešiti le z objektivnostjo. Vsaj del te objektivnosti pa mora veljati tudi za trgovca!
Vzroki za selitev industrije
iz Slovenije:
previsoki davkiw devizne težave in siabe zveze
v Zagrebu:
Za nobeno pokrajino v Jugoslaviji ni tako važno, da se industrializira, kakor za Slovenijo, ker je Slovenija agrarno pasivna pokrajina, ki ne pridela toliko, da bi mogla prehraniti svoje prebivalstvo. Ni treba nič drugega, kakor da opozorimo na 10.000 do 12.000 sezonskih delavcev iz Prekmurja, ki morajo vsako leto v tujino na delo, ali pa so njih rodbine na zimo brez kruha. A ne samo v Piekmurju je tako, tudi v nekaterih okrajih na Dolenjskem ni nič boljše. Zato se mora Slovenija industrializirati in zato treba kar odkrito povedati, da slabo razumejo svoje naloge vsi oni naši javni delavci, ki industrializacije Slovenije ne pospešujejo. Kaj pa naj šele rečemo o onih, ki s pretiranim obremenjevanjem industrij silijo te k begu iz Slovenije.
A to se dogaja in zato se seli industrija iz Slovenije in seli se tja, kjer nudijo industriji posebne ugodnosti. Te ugodnosti nudita Beograd in Srbija in zato se je preselilo v Beograd 1.1938. 5 industrij, 1. 1939. (i, v druge srbske kraje pa 4 industrije. Novih industrijskih podjetij pa je bilo ustanovljenih v Beogradu I. 1938. 29,
1.	1939. pa 22, v vsej Sloveniji pa v obeli letih 5, zato pa so se leta 1939. iz Slovenije izselile 3 industrije, nekatere pa so likvidirale, med njimi Strojne tovarne in livarne, nekdaj tako cvetoče podjetje.
Najvidnejši razlog, zakaj se seli industrija iz Slovenije v Beograd, je
v davčni preobremenitvi Slovenije.
Zlasti velja to za prevelike samoupravne davščine. Kako zelo je industrija v Sloveniji davčno preobremenjena,. kažejo naslednje številke:
Trgovina
Trgovec z davčno osnovo 100 tisoč din plača davkov
v Beogradu:
osnovnega davka dopolnilnega za nar. obrambni fond doklad 20%
din 10.000 8.000 4.140 2.500
skupno 24.040
osnovnega davka dopolnilnega nar. obranih, fond doklad 00%
din
10.000
8.000
4.140
0.500
skupno 28.040 v Splitu
se zviša skupno davčno breme na 33.640, ker znašajo tli banovinske doklade 25 %, občinske 00%, vse samoupravne torej 115 %. Trgovec v Splitu plača torej davka za 5000 din več ko v Zagrebu in za 9000 din več ko v Beogradu.
V Sloveniji pa se davčno breme zviša še	v večji meri in	plača
trgovec s 100.000 din davčne osnove:
v Sloveniji:
din	din	din
Ljublj. Marib. Celju osnovni davek 10.000 10.000 10.000 dopolnilni	8.000	8.000	8.000
nar. obrani, fond	4.140	4.140	4.140
doklade	12.500	12.700	10.00
skupaj 3.4.040 34.840 38.140
Doklade so- za Ljubljano 125%, za Maribor 127%, za Celje 100%.
V Ljubljani plača torej trgovec natančno 10.000 din davka več ko trgovec v Beogradu. V Celju pa je nerazmerje še večje. Pri tem pa je treba opozoriti še na to, da v Beogradu davčna praksa ni niti primeroma tako rigorozna ko v Sloveniji. V resnici je davčna osnova v Sloveniji neprimerno višja ko v Beogradu. Nerazmerje v davčni obremenitvi je zato večje.
Industrijsko podjetje,
ki plača redni družbeni davek od davčne osnove 500.(10(1 din, plača te davke: v
Beogradu Zagrebu Splitu din din din (52.000 62.000 02.000 25.000	25.000	25.000
21.600 21.600 21.600 12.400 24.800 55.800
osnovni dopolnilni nar obramb, doklade
skupaj	121.000	145.800	170.000
v Sloveniji;
Ljubljani Mariboru Celju din din din
osnovni	62.000	62.000	62.000
dopolnilni	25.000	25.000	25.000
nar. obramb, f.	21.000	21.600	21.000
doklade	77.500	78.740	99.200
skupaj	180.000	187.340	207.800
V Sloveniji plača torej industrijsko podjetje od 65.00(1 do 86.800 din več davka ko v Beogradu.
Ilazlika nastaja, ker so računa-
ne v Beogradu le 20 % občinske doklade, dočim se pobira poleg občinskih doklad, ki znašajo v Ljubljani 60%, v Mariboru 50% in v Celju 45 %, še okrajno cestne doklade v Ljubljani 10 %, v Mariboru 22 % in v Celju 20 %. Poleg teh doklad se pobira posebej še banovinska doklada, ki znaša 55 % v slovenski banovini. V podeželskih občinah Slovenije pa se pobira poleg tega še 35 odstotna šolska doklada.
Menda so te številke dovolj jasne in zgovorne.
Devizne ugodnosti
Ni pa davčna razlika edini vzrok, da se seli industrija iz Slovenije.
Industrija v Beogradu ne trpiš niti primeroma toliko zaradi deviznih težav ko v Sloveniji. Deviz-i na dovoljenja se slovenskim pod-' jetjem omejujejo do skrajnosti, do-> čim dobe podjetja v Beogradu ta dovoljenja mnogo laže, pa tudi r mnogo večji meri, po vrhu tega pa še mnogo hitreje. Kolikokrat mora podjetje v Sloveniji čakati tudi dva meseca na uvozno dovoljenje, ko ga dobi, vidi, da mu je bila dovoljena le ena desetina zneska, za katerega je zaprosilo. Istočasno pa dobe ljudje z zvezami uvozna dovoljenja v takšni obilici, da jih sploh ne morejo uporabiti iu da jih kar naravnost prodajajo.
Pa še druge prednosti nudi Beograd. Tu je središče, kjer so vse državne licitacije, lu je vedno prilika za posel. Kaj se pravi iz Slovenije se pogajati za državne dobave, kakšne težave so s tem združene, ve le listi, ki je to enkrat poskusil. V Beogradu pa gre vse to lahko in kakor namazano.
In na vse zadnje se ne sme pozabiti še na dve okoliščini, ki tudi mnogo pomenita.
To so predvsem socialne dajatve in mezde, ki so v Sloveniji znatno višje ko v Beogradu in Srbiji.
Končno pa igra veliko vlogo tudi oddaljenost Slovenije od bogatih krajev Jugoslavije. Ta oddaljenost je zaradi visokih železniških tarif dostikrat odločilna v konkurenčnem boju.
To so na kratko glavni razlogi za selitev industrije iz Slovenije. Ti vzroki so znani že dolgo, vendar pa nismo zasledili še nikdar, da bi naši vodilni javni delavci kaj ukrenili za odpravo teh razlogov in skrbeli za zboljšanje pogojev za industrializacijo Slovenije. In kaj so storile v tem oziru naše politične stranke?
Odgovor prepuščamo njim in javnosti.
Težlroče pri uvozu surovin
Pri trgovinskih pogajanjih z Italijo je italijanska delegacija obljubila, da se bo zavzela za to, da italijanski izvozniki bombažnega prediva izvrše pred izbruhom vojne sklenjene zaključke, in sicer po čim bolj ugodnih cenah. Italijanske tovarne so nato sicer nekoliko omilile svoje pogoje, vendar pa so ti še vedno tako visoki, da jih naše tekstilne tvornice ne morejo sprejeti. Italijanske tovarne namreč zahtevajo, da pristanejo naše tovarne na 40% zvišanje cen, ki so bile prej dogovorjene. Poleg tega zahtevajo, da se mora plačati blago Iranko italijanska meja ali Iranko italijansko pristanišče in poleg tega brez. skonta. Če naše tvornice na te pogoje ne pristanejo, je nevarnost, da bombažnega prediva ne bodo dobile, ker se lio v kratkem kontingentiral v Italiji izvoz, prediva za posamezne italijanske predilnice. Nove cene za bombažno predivo so povečane povprečno za 60 do 80% in zato menijo italijanski izvozniki, da so zadosti popustili, če pristanejo za stare zaključke na samo 24 do 4-0% no zvišanje cen.
Istočasno pa se vodijo tudi pogajanja o nabavi egiptskcga bombaža. Po nekaterih informacijah je Egipt že načeloma pristal na to, da nam dobavlja bombaž. Ni pa še razčiščeno vprašanje, če bomo morali plačati bombaž z devizami ali pa s kompenzacijami. Iz Beograda poročajo, da bo lo vprašanje v kratkem rešeno.
Konferenca o nabavi bombaža
O nabavi surovin za tekstilno industrijo je razpravljala v soboto posebna konferenca v Narodni banki. Konference so se udeležili zastopniki tekstilnih industrij iz vse države ter resornih ministrstev. Na konferenci se je ugotovilo, da je najbolje, če dobi naša industrija bombaž iz Ameriko, ker je po kakovosti najboljši, poleg tega pa primeroma najcenejši. Bombaž iz Turčije ne ustreza, po-lega tega pa nam more dati Turčija največ 3 milijone kg bombaža, dočim potrebujemo mi 25 milijonov kg. Tudi bombaž iz Egipta ne ustreza za vse tekstilne stroke. Narodna banka je obljubila, da bo omogočila nabavo bombaža v Ameriki. Kakor poročajo »Novosti , je že 300(1 bal bombaža za našo državo na potu in je ladja s tem bombažem že zapustila (iibraltar.
Del prej naročenega bombažnega prediva bodo Nemci dobavili
Pri zadnjih trgovinskih pogajanjih v Beogradu je nemška delegacija'obljubila, da bo skušala doseči, da nemške firme prej naročeno bombažno predivo dobavijo. Sedaj se je doseglo, da bodo nemške firme dobavile vsaj del tega prediva. Posebna nemška delegacija pride v Beograd, da določi modalileto za izročitev tega blaga.
(Pred novim zvišanjem cen rižu
V Italiji se določajo cene za riž /vsake tri mesece. »Jug. kurir« poroča, da nameravajo v Italiji sedaj znova zvišati ceno izvoznemu rižu, in sicer od 197 na 212 lir Iranko naša meja. Ker smo danes navezani skoraj izključno na italijanski trg in ker je treba upoštevati tudi to, da se je cena vrečam iz jute, ki se uporabljajo za (riž, zvišala, je skoraj gotovo, da jee bo riž podražil.
Oddaja velikoprodaje tobačnih izdelkov
Uprava drž. monopolov je razpisala za 21. december prvo ofert-no licitacijo za oddajo v zakup prodaje tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja za dobo od 1. aprila 1940. do 31. marca 1945. Pogoji 7.a udeležbo pri licitaciji in vse druge informacije se dobe pri to-[bačni tovarni v Ljubljani.
Vprašanje izpopolnitve
strokovnega
(Poročilo tajnika dr. Pretnarja na seji zbor. sveta dne 15. nov. 1939.).
Nemci nezadovoljni z našimi žitnimi cenami
Cene, ki so jih zahtevali naši . mlini od Nemcev, nočejo Nemci sprejeti. Naši mlini so namreč zahtevali, da so zaradi velikega kolebanja cen na žitnem trgu njih cene neobvezne in da se avtomatično zvišajo, kakor hitro se zvišajo na trgu. Nemci pa tega po-igoja nočejo sprejeti in zato je tudi zastal izvoz pšenice in žita v Nemčijo, dokler se cene na našem trgu ne stabilizirajo.
Uredba o enoodstotnem invalidskem fondu
V veljavo je stopila uredba o enoodstotnem prispevku za narodni invalidski fond, ki jo je izdal ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje in ki se glasi:
§ 1. — V korist narodnega invalidskega fonda se predpisuje 1 odstotni prispevek od vseli izplačil ministrstva za vojsko in mornarico za izvršena naročila (nabave, dela, zakupe in posle). Gd uredbe se izvzemajo zakupi po § 39. uredbe o vojnih invalidih in drugih žrtvah vojne. Ta prispevek se pobira tudi od izplačil, ki se izplačujejo za posle državne obrambe pri blagajnah drugih ministrstev ‘ter podrejenih jim ustanov, samoupravnih teles in njim podrejenih ustanov, ko tudi ustanov in podjetij, v katerih imajo država in samouprave večino obratnega kapitala brez ozira na pravno obliko teh ustanov in podjetij. Ali ima kateri posel (nabava, delo, zakup itd.) državno obrambni značaj, odloči v primeru spora minister za socialno politiko in ljudsko zdravje v sporazumu z ministrom za vojsko in mornarico.
§ 2. — Vse blagajne, ki izplačujejo račune po čl. 1. te uredbe, morajo po uveljavljenju te uredbe zadržati en odstotek prispevkov in do 5. v mesecu poslati zadržane prispevke za pretekli mesec Narodnemu invalidskemu fon du na njegov tekoči račun št. 2440 pri Drž. hip. banki.
§ 3. — Ta prispevek mora osebno in dokončno plačati koristnik [računov, zavezanih po čl. 1. te luredbe. Ta prispevek sc ne sme (posebej izkazati v računu.
§ 4. — Vsa navodila za izvajanje te uredbe bo predpisal mini-ister za socialno politiko in Ijud-|sko zdravje v sporazumu s fi-Lnančnim ministrom.
Občni zbori Zadruga »Jugrad«, prva jugosl gradbeno hranilna zadruga ima 9. redni letni občni zbor 3. decembra ob 8. v restavraciji pri »še slick v Ljubljani.
»Korotan«, lesna industrijska delniška družba na Prevaljah ima izredni občni zbor v četrtek 14. de cembra ob 17. v Farni vasi pri Prevaljah. Na dnevnem redu je sklepanje o likvidaciji družbe ter o volitvi likvidatorjev.
Vsak narod in država, ki hoče kulturno in gospodarsko napredovati, mora v ta namen pričeti z delom in primerno vzgojo že pri mladini. To načelo velja tudi, če hočemo doseči kulturni, strokovni in gospodarski napredek našega obrtništva. Pričeti moramo pri vajencu.
2e v prejšnjem stoletju je prodrlo prepričanje, da obrtnemu naraščaju ne zadostuje samo vajenska vzgoja v delavnici mojstra, temveč da jo je treba izpopolniti tudi z dopolnilno šolsko vzgojo v teku učne dobe. Po vzgledu drugih dežel se je pričel šolski vajenski pouk v naših krajih v prvih preprostejših oblikah kmalu po letu 1850. Obrtno-nadaljevalno šolstvo se je v poznejših desetletjih razvilo tako daleč, da smo imeli pred svetovno vojno v naših krajih že po vseh mestih in važnejših obrtniško-industrijskih centrih obrtno-nadaljevalnc šole z določenim učnim programom, v katerih so poučevale nalašč za to usposobljene učne moči. Vajenci so pohajali v večerne in dnevne šole, ki so imele po dva do tri letnike, v pogostnih primerih, ko je bilo treba dati vajencu še najosnovnejšo predizobrazbo o pisanju, računstvu itd., da je postal zrel za redni strokovni šolski pouk, so pohajali taki vajenci še tako zvani pripravljalni razred. To šolstvo se je vzdrževalo na ta način, da je dve tretjini potrebnih sredstev prispevala država, ostalo pa druga oblastva in korporacije.
Po svetovni vojni se je skrb za obrtno-nadaljevalno šolstvo še povečala, vendar pa je ostalo daljšo vrsto let v glavnem še vse pri starem. Šele novi obrtni zakon, ki je stopil v veljavo 9. marca 1932., je v §§ 295. do 306. s posebnimi določbami o strokovnih nadaljevalnih šolah postavil enoten in zdrav temelj nadaljnjemu razvoju obrtno-nadaljevalnega šolstva v naši državi. Na podlagi tega zakona je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo v letu 1935. uredbo o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in uporabi učbenikov v strokovnih nadaljevalnih šolah. Ta uredba je s svojimi predpisi omogočila, da so poedine banovine prilagodile zlasti učni program na obrtnih nadaljevalnih šolah potrebam in razvojni stopnji gospodarstva, posebno obrta v svojem okolišu. Na podlagi tega je kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani izdala izvršno odredbo z dne 26. marca 1935., k ministrski uredbi, pozneje pa je z odredbo z dne 3. septembra 1937., VITI. št. 5806/1, odredila za svoj okoliš podrobni učni načrt in program ža strokovne nadaljevalne šole in občasne strokovne tečaje ter je izdala k temu učnemu načrtu še izčrpnejša splošna navodila in določbe. Pri teh odredbah, zlasti pri določitvi učnega načrta se je postopalo po vzoru čeških strokovnih nadaljevalnih šol, ki so bile na glasu kot ene najvzornejših v Evropi.
Slovenija je pasivna pokrajina in kmetijstvo more preživljati samo sorazmerno majhen del kmetskih otrok. Velik del naše kmetske mladine pa se mora posvetiti obrtnemu poklicu ali si iskali kruha v tovarnah ali tudi v tujini. Enako velja za otroke delavskih slojev. Obrt ima torej za Slovenijo ne samo eminenten gospodarski, temveč tudi socialni pomen.
Zato pa se mora posvečati stro kovni vzgoji obrtnega vajenca še posebna važnost. To velja tako za vzgojo vajenca v mojstrovi delavnici kakor tudi za njegovo dopolnilno šolsko izobrazbo v strokovni ; nadaljevalni šoli.
Vprašati se treba:
Ali ureditev strokovnega nadaljevalnega šolstva in sedanji način in uspehi pouka vajencev ustrezajo svojemu namenu in izpolnjujejo to, kar se zahteva in pričakuje od pouka v teh šolah?
Ce na to vprašanje podvržemo ureditev in uspeh našega obrtnega nadaljevalnega šolstva analizi in stvarni kritiki, se nam odpirajo mnogi problemi. Predvsem si mo-roma biti na jasnem, kaj je
bistveni namen in naloga obrtne nadaljevalne šole.
Vajenci prihajajo k mojstrom v uk običajno z elementarno šolsko predizobrazbo, ki je česlo zelo pomanjkljiva. Mojster more nuditi vajencu samo izvežbanost v pri-prostejšem ročnem delu dotične stroke, da postane poraben za samostojnejše delo kot pomočnik. V delavnici vidi razno orodje, včasih tudi stroje ter ima opraviti s surovinami in drugim materialom, ki ga pa spoznava samo površno, kolikor je pač v zvezi z ročnim delom, ki ga izvršuje sam, ali opazuje pri drugih. Z računanjem, kalkulacijo, blagajniškim poslovanjem, strokovnim risanjem, podrobnejšim poznavanjem surovin in materiala ter njihovih lastnosti nima opraviti. Ce hoče postati dober pomočnik in pozneje dober mojster, pa se mora vsega tega priučiti vsaj do neke mere. To naj izpolni obrtna nadaljevalna šola.
Kakšen je ustroj sedanjega obrtnega nadaljevalnega šolstva, ki naj zadosti tej nalogi?
V zborničnem okolišu imamo tri vrste obrtnih nadaljevalnih šol. Tako splošne obrtne nadaljevalne šole, ki jili obiskujejo vajenci raznovrstnih strok; pouk je dvakrat tedensko, skupno po 10 ur ter traja devet mesecev. V krajih, kjer ni najmanj 50 učencev, so nekakšno nadomestilo teh šol tako imenovani občasni strokovni tečaji, ki trajajo samo 6 mesecev. Tretja vrsta so strokovne nadaljevalne šole, ki jih posečajo vajenci določene skupine sorodnih strok; te šole so samo v Ljubljani.
Ze ta pestrost sedanjih obrtno-nadaljevalnih šol kaže, da je ureditev pouka po določenem enotnem sistemu za vse vajence nemo goča. Velike težkoče povzroča nadalje to, da je predizobrazba va jencev, ki posečajo te šole, zelo različna. Nekateri imajo že kak razred srednje ali tej enake druge šole, drugi imajo komaj ljud-skošolsko predizobrazbo in mnogi ne prinesejo s seboj niti zadostnega znanja o onem, kar nudijo ljud ske šole. K temu se pridružuje še občutna starostna razlika vajei cev. Iz teh razlogov je pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah bistve no drugačen kakor na drugih šo lah, ker se mora prilagoditi indi vidualno vsakemu učencu po nje govi predizobrazbi, duševni spo sobnosti in sprejemljivosti. Pa še te obrtnonadaljevalne šolske vzgo je ne uživa več kakor tretjina vseh vajencev, ker posečajo pouk samo tani, kjer je šola, t. j. v mestih in večjih obrtniških in industrijskih centrih. Od 9.854 vajencev obiskuje obrtne nadaljevalne šole samo 6.604 vajencev.
Važen problem za pouk na strokovnih nadaljevalnih šolah je
učni načrt.
Priznati je treba banski upravi, da je pokazala mnogo razumevanja in truda, da prilagodi učne načrte našim razmeram in potrebam. Do gotove mere je bila pri tem vezana na predpise ministrske uredbe. Kljub temu moramo žal ugotoviti, da učni načrt še vedno v mnogem ne ustreza temu, kar narekuje potreba obrta in teore-
tično praktične vzgoje obrtnega naraščaja. Učni program je preveč natrpan z razno tvarino, ki bi se mogla pogrešati, vstaviti pa bi bilo treba marsikaj, kar je zelo važno za vajenca. V obrtnem spisju je n. pr. v načrtu med drugim tutji davčna napoved in razne druge davčne vloge. Kaj ve 15 do 161etni vajenec o davkih! Učni program za knjigovodstvo je za primitivne razmere obrtnika, zlasti pa za vajenca iz drugega leta učne dobe naravnost praktično nemogoč. Tr-govsko-menični pouk v tretjem razredu obrtne nadaljevalne šole gre predaleč. To velja tudi za učni program o obrtni zakonodaji in nauku o državi, ki nima merila za da gre za mlade vajence iz prvega in drugega razreda. Učni načrt za strokovno risanje je prirejen za več kot 50 raznih rokodelskih strok, razdeljenih na 4 skupine. V Ljubljani, kjer so odgovarjajoče strokovne nadaljevalne šole, je do neke mere še izvedljiv. Na vseh ostalih šolah, zlasti na deželi, pa bi moral bili na-avnost vseved oni učitelj, ki bi izvršil vsaj del načrta s praktično zadovoljivim uspehom.
Za uspešno izvajanje učnega narta so potrebne primerne učne knjige in pripomočki ter primerno kvalificirane učne moči.
Učnih knjig in pripomočkov za obrtne nadaljevalne šole manjka. To, kar imamo, je. že zastarelo, prenatrpano, preobsežno in nepraktično, tako da za dober in praktično urejen pouk vajencev res ne more prihajati resno v po-tev. Večino učnih ur mora zato učiteljstvo izgubiti z narekovanjem, učenci pa s pisanjem v zvezke. V tem oziru je naše obrtno nadaljevalno šolstvo res nekaj posebnega in izrednega v primeri z drugim šolstvom. Ce bi bile kje po trebne dobre, kratko, poljudno in praktično spisane učne knjige, bi morale biti za obrtne nadaljevalne ole. Za nazoren pouk v strokovnem risanju bi bili potrebni vzorci ali modeli predmetov, da si more vajenec, ki še nima pravega pojma likih in drugih predmetih, nazorno predstavljati risarski predmet. Redke so šole, ki imajo take zbirke. Pouk v tvarinoznanstvu je brez blagovnih zbirk in vzorcev surovin in drugega materiala praktično skoraj brez vsakega uspeha. Vajenec ne more imeti prave predstave in zanimanja za stvar, ako ne vidi vzorca. Tudi takih zbirk obrtnih nadaljevalnih šolah
manjka. (Konec prihodnjič.)
Politične vesli
Pogajanja za sklenitev balkanskega pakta so baje že naletela na mrtvo točko, ker sta Turčija in Grčija odklonili romunske pogoje.
Nemčija ne nasprotuje ustanovitvi balkanskega nevtralnega bloka, če ni v njem Turčije, ker Turčiji zaradi njenega pakta s Francijo in Anglijo nič več ne zaupa oficiozno poroča
namero, da se znova razkosa Nemčija. Zato Nemčija ne bo pričela nikakih sovražnosti proti nevtralnim državam, temveč se bo z vso silo vrgla na Anglijo in Francijo. Velika Britanija ne bo ušla vojnim grozotam, čeprav jo loči morje od Nemčije.
Nizozemska kraljica je vprašala švedskega, danskega in norveškega kralja, če bi hoteli sodelovati pri novi pobudi za mir. V čem naj bo ta nova mirovna pobuda, se ne poroča.
Italijanska in španska vlada sta po svojih veleposlanikih sporočile berlinski vladi, da imata interes na tem, da se vsestransko spoštuje nevtralnost Belgije in Nizozemske.
V Londonu se je sestal veliki vojni svet, katerega so se udeležili: Daladier, Gamelin, general Vuillemin in admiral Darlan, od angleške strani pa Chamberlain, Halifax, Churchill, letalski minister Wood, Hore Bellsha, lord Gorth in admiral Pound. O seji je bilo izdano uradno poročilo, ki med drugim pravi: Francija in Velika Britanija bosta čim bolj poenotile gospodarske napore v sedanji vojni. Zlasti naj se pokaže skupnost gospodarskega delovanja v letalstvu, proizvajanju municije, priskrbi živil in surovin ter v gospodarski vojni. Nove odredbe, ki so bile v ta namen izdane, omogočajo pravilno razdelitev gospodarskih dobrin med obe državi z izločitvijo vsake medsebojne konkurence. Izvajanje teh sklepov je bilo poverjeno stalnemu angleško-francoske-mu izvršnemu odboru. Praktično pomenijo sklepi vojnega sveta, da je bila ustvarjena med Francijo in Veliko Britanijo gospodarska skupnost.
Ustanovitev vrhovnega gospodarskega sveta Francije in Anglije
obširno komentirajo francoski in angleški listi ter pravijo, da bosta Francija in Anglija skušale sedaj osvojiti vse one trge, ki jih je Nemčija izgubila zaradi pomorske blokade. Ce bi se takšno sodelovanje doseglo že med svetovno vojno, oišejo listi, bi se bila ta končala dve leti prej. Nekateri pravijo, da je ustanovitev skupnega ministrstva, kar pomeni ustanovitev vrhovnega gospodarskega sveta, epohalen dogodek, ki je brez primere v zgodovini in ki bo gotovo odločilno vplival na potek vojne.
Na zapadni fronti je bila zadnie dni živahna letalska delavnost. Nemci poročajo, da so njih letala preletela vso Praneiio in Anglijo Trije angleški bombniki so nanadll vojno luko Wilbelmshafen. Nemci trde. da so angleška letala pregnali.
Angleško javno mnenje zahteva, da vodi vlada bolj aktivno vojno politiko in da se na bojišču že enkrat doseže kak dejanski uspeh.
»Pariš Soir« poroča, da so se opazile nemške vojne ladje v Finskem zaMvu. List meni. da pomeni pojav teh ladij v Finskem zalivu, da Nemčiia sodeluie pri sovjetski gospodarski blokadi Finske.
Zastonniki dominionov in Indije so se sestali na imperialni konferenci ter so nato sprejeli novinarje ter jim izjavili, da so vsi dominioni in tudi Indija odločeni, da se bore na strani zaveznikov.
Nemiri v Pragi so se začeli, ker so hoteli diiaki demonstrirati ob pogrebu dijaka, ki je bil ubit pri demonstracijah 28. oktobra. Demonstracije so trajale več dni. Nato pa so prišit v Prago močni oddelki SS in SA ter zavzeli univerzo in aretirali množico dijakov. Ker so se nekateri češki dijaki zatekli v naš Aleksandrov dom, je tudi tu prišlo do incidentov.
Iz Prage se poročajo nove po-drobnosti. Število justificiranih dijakov se je zvišalo na 12. Aretiranih je bilo 2000 dijakov, od katerih pa 1e bilo kasneje 800 izpuščenih, 1200 dijakov in 'jakinj n« -le mio prepeljanih v koncentracijska taborišča Praga ie ko izumrla. Nihče ne gre na ulico, če ni prisiljen Nad Prago in drugimi mesti je bil proglašen nreki sod. Predsednik Hacha je bolan, po drugih vesteh pa celo interniran. Po radiu je imel predsednik Hacha govor, v katerem je opozarjal Cehe. da ne
Iz Berlina se ------
da nima Nemčija prav nikakih na- ------------- _  ----------
padalnih namer proti balkanskim nasedajo emigrantom, ker bodo si-
državam, temveč hoče nasprotno, cer samo nepotrebne žrtve, da se vojna na Balkan ne razširi. Nemci v posebnem poročilu pra Nasprotno pa da je namera t ran- .	morda zdijo ukreni proti
cije in Anglije, da Potegneta V d_» • ^ prestro(T; da m je treba vojno še balkanske države, ker da I Domjsby da Nemčija v vojni m bi na ta način dobile pomožne (Ja 7ato ’ni mogla drugače oosto-divizije.	.	.	nati	Nemci	nadalie	demant	rajo,
Nemčija je Sovjetski Rusiji od- P bi bila v gkodinih zavod svetovala, da bi začela kakšno ak-	kakršna	koli sabotaža
cijo zaradi Basarabije, dokler traja I PIzn]U KaKrsna	...	_
sedanja vojna. Rusija je baje na to že pristala in zato da so tudi v Romuniji glede Besarabije bolj optimistični.
Po italijanskem radiu je bilo objavljeno, da je popolnoma napačno mnenje, da bi Italija na Balkanu zastopala eno ali drugo vojskujočo se stranko, ker ni Italija instrument niti te niti druge skupine.^
Italijanski listi poročajo, da pomeni zahteva zaveznikov po obnov
/a tri leta so zaprte vse praške visoke šole zaradi zadnjih dijaških demonstracij v Pragi.
Po angleških vesteh je bilo na Češkem aretiranih 50.000 oseb.
Po vsej Nemčiji so se začele preiskave proti ljudem, ki so sumljivi, da simpatizirajo z monarhizmom.
Nemške pomorske oblasti so do-sedaj zadržale 15 finskih ladij.
Guverner od Nemcev zasedenega poljskega ozemlja je izdal uredbo
Av^rije. Ceškwlovaške in Poljske | o uvedbi prisilnega dela.
Samostojni zborničnih svetnikov
Kako nai te pomaga gostinstvu
Preglog zbor. svet. Mira Peterlina
Za zboljšanje plač državnim nameščencem
Predlog zbor. svet. Joža Hrastelja
Službeni prejemki državnega na-meščenstva že od raznih preureditev, ki so se izvršile v povojni dobi, niso bili docela v skladu z dejanskimi potrebami. V nižjih in srednjih položajih ostajajo daleko pod minimumom, katerega človek za življenje nujno potrebuje. Že dozdaj si državni nameščenec največkrat ni mogel nabavljati nika-ke obleko, perila in obutve, ker so mu službeni prejemki komaj zadostovali za skromno prehrano in stanovanje. Naše gospodarstvo ravno zaradi dejstva, da si državni nameščenci ne morejo privoščiti niti tega, kar nujno potrebujejo, veliko trpi in se posebno naša trgovina ne more toliko razviti, da bi normalno poslovala.
V zadnjem času se položaj od dne do dne poostruje. Najnujnejše življenjske potrebščine, n. pr. moka, kolonialno blago, manufaktura itd. se postopoma draže, kar je pač naravno, ker so tudi za trgovce nabavni pogoji vedno težji. Danes državni nameščenec ne zasluži niti toliko, da bi se pri življenju iz rok v usta po vedno višjih cenah mogel tudi skromno preživeti. Posebno so prizadete družine s številnimi nepreskrblje-
nimi otroki. Naš upravni aparat, katerega predstavljajo državni iu avtonomni nameščenci, se vedno bolj proletarizira, kar ni niti v našem državnem, Še manj pa v gospodarskem interesu.
Smatram za potrebno, da zbornica opozori osrednjo vlado na nujno potrebo, da se materialni položaj državnih in samoupravnih nameščencev, zlasti srednjih in nižjih, izboljša in predlagam, da se pošlje s tega mesta na ministrski svet naslednjo brzojavko:
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo kot predstavnica gospodarstva dravske banovine opozarja osrednjo vlado na vedno bed-nejši položaj državnih nameščencev, posebno onih s številnejšo družino. Položaj je ravno v sedanjih časih, ko so najnujnejše življenjske potrebščine od dne do dne dražje, tako neugoden, da je pomoč nujno potrebna. Prosimo, da osrednja vlada posveti temu vprašanju vso pozornost, ker ni niti v državnem niti gospodarskem interesu, da stan državnih nameščencev vedno bolj propada in se proletarizira. (Živahno odobravanje.)
Za ibolišanfe prometa
Predlog zbor. svet. Fazarinca
V Celju imamo telefonsko centralo, ki je zelo pomanjkljiva. Telefonski aparati so izredno slabi, baterije vedno bolj pešajo in jih je treba pogosto obnavljati. Aparati so v tako slabem stanju, da kmalu ne bodo več porabiti. Brezhibno delovanje je skoraj nemogoče. Lokalni faktorji si že leta in leta prizadevajo, da bi se v Celju postavila že davno potrebna avtomatska centrala, toda vsa prizadevanja so bila dosedaj brezuspešna. Vedno in vedno nas tolažijo, da se bo naši želji v polnem obsegu ustreglo, ko bodo to dopuščali čas in prilike.
Mesto Celje z bližnjo in daljno okolico pa ne more več brez škode čakati, da se tej upravičeni želji ustreže. Mesto in okolica se v zadnjem času izredno razvijata in postajata vedno važnejše središče v gospodarskem in tujskopromet-zem oziru. Saj leži v središču sve-tovnoznanih kopališč in zdravilišč Rogaška Slatina, Dobrna, Topol-ščica, Laško in Rimske Toplice. V bližnji Savinski dolini je v hmelj-ski seziji velik mednarodni telefonski promet. Poleg tega velja Celje z okolico kot izhodišče za v alpskem svetu znano Logarsko dolino s Savinjskimi planinami.
V Celju sta industrija in trgovina jako razviti, saj imamo nad 20 večjih industrijskih in trgovskih obratov. Omenim naj le cinkarno delniško družbo \Vesten, firmi Stermecki in Rakusch, tekstilne tvornice Bergman, »Metka«, železarno Štore itd. Tudi lesna, usnjarska in druge stroke so v mestu in v okolici dobro razvite. V celoti zaposlujejo podjetja samo v Celju
^	barva, plesira in
Ze v 24 urah sr«.«:
itd. škrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši. monga in lika domačo perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. šelenburgova ul. 3 Telelon št. 22-72.
in v okolici nad 300 uradnikov in do 3.000 delavcev.
V Celju v interesu neoviranega razvoja mesta in okolice jako nujno potrebujemo zboljšanje telefonskih prilik, pa tudi razširjenje v obliki avtomatske skupine, h kateri naj bi spadala vsa bližnja zdravilišča in kopališča ter tudi naše lnneljsko središče Žalec z okolico.
Kakor smo čuli iz poslovnega poročila, je poštno ministrstvo samo priznalo nujnost naše avtomatske centrale in jo je sprejelo v uredbo o investicijskem programu. Toda nabava naše centrale je šele iii^desetem mestu, vrhu tega ni predvidena avtomatska skupina z vso bližnjo in daljno okolico. Od izdaje uredbe je poteklo že sedem mesecev, vendar se glede telefona v Celju ni ničesar ukrenilo. Da bi se za naš telefon določeni kredit ne porabil za kake druge namene, predlagam, da zbornica s posebno spomenico opozori na nujnost nabave avtomatske centrale v Celju, ki naj bo tako urejena, da bo mesto zvezala v enotno skupino tudi z daljno okolico. Kako težke škode nastajajo, ker nima Celje telefonske centrale, kaže že naslednji primer: Včeraj je nastal velik požar v Trnovljah pri Celju. Neki uradnik kliče po telefonu gasilce, a ne more dobiti zveze. Posledica; 3 velika gospodarska poslopja so pogorela do tal. Velikanska škoda bi se mogla preprečiti, če bi bili gasilci po telefonu takoj obveščeni o požaru.
V lokalnem prometu se pomanjkanje telefonske centrale občuti še prav posebno. Kake številke je treba klicati po pol uro. Vzrok je najbrže v tem, ker je osebja pre malo.
Celje z 42 milijoni davka zasluži, da se že enkrat da Celju njegova pravica.
Eno četrtino vseh poštnih dohodkov daje Slovenija pošti in zato naj tudi pošta da Sloveniji to, kar ji pritiče! (Odobravanje.)
Celje je imelo pred vojno vso noč telefonsko službo, sedaj pa le še do 9. zvečer. Danes smo torej na slabšem, ko pred vojno. Menda ta konstatacija zadostuje.
Z velikim odobravanjem je sprejel zbornični svet predlog zbor svet. Fazarinca, a tudi poudaril, j da tudi drugi kraji nujno potre bujejo zboljšanje telefonskega pro-' meta.
Na svoji včerajšnji seji je gostinski odtek obširno razpravljal o našem turizmu z ozirom na današnji mednarodni položaj. Gotovo je res, da je razvoj tujskega prometa mogoč samo, ako so na svetu urejene razmere, to je, ako vlada mir. Vendar pa moramo koncentrirati vse svoje sile na to, da dobimo vsaj nekaj nadomestila za izgubo radi izpada inozemskih gostov tam, kjer se ta more dobiti. To pa moremo dobiti predvsem doma, zlasti na jugu naše države.
Prav posebno skrb moramo posvetili našim gostinskim obratom v tujsko-prometnih krajih in storiti vse, da prebredejo težko dobo, ki lahko traja več let, dokler ne pridemo zopet do normalnega razvoja turizma sploh. Zahteva po že toliko predlagani sanaciji hotelirstva je postala sedaj nujna in neizbežna. Realizacija te zahteve predstavlja prvenstveni in poglavitni pogoj za obstoj hotelirstva v turističnih krajih. Vidimo in jasno je, da ima vsak mednarodni politični zapletijaj, zlasti pa položaj današnjega obsega, katastrofalen vpliv na obisk letovišč in s tem tudi katastrofalen vpliv na obstoj hotelskih podjetij, ki so danes nezaščitena' in izpostavljena vsem ukrepom svojih upnikov. Ne moremo in nočemo trditi, da je
Proti ukinitvi potniških vlakov Predlog zbor. svet. Škrlia Ivana
Generalna direkcija državnih železnic je z 28. oktobrom ukinila na območju ljubljanske železniške direkcije nič manj kot 90 potniških in mešanih vlakov, to se pravi, da je od celotnega števila 358 potniških vlakov v Sloveniji ukinjena kar ena cela četrtina. To je vsekakor prehud udarec za naš promet.
Na nekaterih progah, ki so bile komaj uvedene, kot n. pr. Sevnica-Trebnje, so bili od dosedanjih 6 parov vlakov ukinjeni kar 3 pari, to se pravi 50 % v primeri s prejšnjim stanjem. Brzovlaka št. 9 in 10 na progi Ljubljana-Beograd in obratno sta bila ravno dobro vpeljana. Ta ukinitev pomeni težak udarec prav posebno za Slovenijo in njen poslovni svet, ki je s to zvezo dobival dosedaj že dopoldne pošto, ki je prihajala z juga, medtem ko jo bo sedaj dobival popoldne oz. naslednjega dne.
Z izvedeno ukinitvijo pa je zadan težak udarec tudi dohodkom same železniške uprave, ker je ukinjeno znatno število sicer dobro frekventiranih in torej rentabilnih vlakov.
Ce upoštevamo prav v celoti vse razloge, ki so bili odločilni za navedeno ukinitev, moramo kljub temu po objektivni presoji in v interesu stvarnih potreb prometa zahtevati kot najnujnejše, da se zopet postavi v promet vsaj polovica ukinjenih vlakov. Predvsem gre tu za zopetno uvedbo brzo-vlakov št. 9 in 10 na progi Ljubljana—Beograd, dalje je potrebna Zopetna uvedba naslednjih potniških vlakov:
št. 9432 na progi Sevnica—Zidani most;
št. 639 na progi Ljubljana—Zidani most,
št. 614 na progi Zidani most Ljubljana, št. 633 in 638 na progi Ljubljana—Postojna,
št. 8033, 8034 na progi Ljubljana—Vrhnika,
št. 2114, 2115 na progi Rogatec— Grobelno, št. 8235, 8236 na progi Poljčane—Zreče, št. 8234, 8237 na progi Slov. Konjice—Zreče, št. 8332, 8333, 8340, 8341 na progi Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto,
št. 8618, 8619 na progi Jesenice—Rateče-Planica,
št. 8423, 8424 na progi Ljubija na—Kamnik-mesto, št. 8517, 8518 na progi Kranj— Tržič,
št. 1135 na progi Čakovec—Ko-toriba,
št. 8712, 8714, 8720, 8729 na pro gi Ormož—Murska Sobota,
št. 8734, 8733 na progi Murska Sobota—Hodoš,
št. 8812, 8813, 8814, 8825 na pro-gi Ljutomer—Gor. Radgona, št. 9018, 9019 na progi Mari bor—Prevalje, št. 9124, 9137 na progi Slovenj gradeč—Dravograd-Meža, št. 9217 na progi Novo mesto— Ljubljana, št. 9414, 9413, 9418, 9417 na pro gi Sevnica—Trebnje na Dol., št. 9532, 9533 na progi Novo me sto—Straža Toplice.
(Odobravanje.)
edini izhod iz našega težkega položaja zaščita, toda uverjeni smo, da je obstoj hotelskih podjetij v turističnih krajih brez državne pomoči nemogoč in naj bi se vsaj izvedla tolikokrat obetana sanacija gostinstva s tem:
1. da se gostinskim obratom zniža obrestna mera,
2. da se konvertirajo obstoječa posojila po privilegiranih denarnih zavodih v dolgoročna posojila.
Glede ukrepov, ki so potrebni za povzdigo domačega turizma, pa je treba zahtevati naslednje:
1. vozne olajšave na železnicah naj ne veljajo samo za nedelje, ampak tudi za praznike, izredne vozne olajšave pa tudi za razne prireditve v letoviščih in zdraviliščih,
2. Prirejajo naj se narodni festivali v naših letoviščih,
3. Prirejajo naj se gospodarski, prosvetni, znanstveni in drugi kongresi v letoviščih,
4. Dovolijo naj se davčne in taksne olajšave,
5. Poceni naj se električni tok v letoviščih,
6. Uvede naj se intenzivna propaganda v sosednjih nevtralnih državah, ki bi nam lahko dale večje število gostov.
Zbornica naj se Jdagovoli zavzeti za čimprejšnjo realizacijo gori naštetih predlogov.
Dostava prodanega blaga na dom
Predlog zbor. svet. g. Milka Seniaria
V zadnjem času obrtna oblastva preganjajo zaradi prestopka obrtnega zakona trgovce, ki dostavljajo zunaj kraja svoje trgovine svojim odjemalcem prodano blago na dom. Progon se vrši navadno na ovadbo železniške uprave, češ da morajo imeti trgovci za to dostavo posebno dovolitev banske uprave. To stališče ni pravilno. Trgovci dostavljajo na dom samo blago, katero prodajo svojim odjemalcem, za kar so po obsegu svoje obrtne pravice upravičeni. Trgovini se vendar ne sme in ne more braniti, da na željo odjemalca dostavi prodano blago tudi na dom, posebno ker je zanj dostava samo breme, za katero ne dobi nobene odškodnine, kajti blago prodajajo po eni in isti ceni tudi, če ga ne dostavijo na dom. Blago se ne bi smelo dostavljati na dom samo zunaj kraja trgovčevega obrata, dočim se sme dostavljati v kraju trgovine brez nadaljnjega. Ravno to, da v kraju obrata sme vršiti dostavo, zunaj kraja obrata pa ne, dokazuje, da mu dovolilo tudi za dostavo Zunaj svojega obratovali-šča ni potrebno. Razlikovanje v tem pogledu v zakonu ni utemeljeno.
Obča upravna oblastva se za progon sklicujejo na § 1. uredbe o izdajanju dovolitev za prevoz z motornimi vozili, ki predpisuje, da je za dostavo zunaj kraja trgovčevega obralovališča potrebna dovolitev banske uprave. Na tej podlagi prepoveduje tudi člen 8. pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili trgovcem,
da ne smejo prevažati prodanega blaga do kupca zunaj kraja sedeža obrata. Vendar je državni svet že z razsodbo z dne 27. marca 1936 št. 8466 razsodil, da ta uredba in torej tudi pravilnik nista v skladu z zakonom o ohrtih. Razsodba gre za tem, da po § 1. zakona o obr-tih spada pod odredbe tega zakona samo pridobitno poslovanje, kolikor je redno in samostojno. O nerednem prevozu se tega ne more trditi, kajti prevoz, ki se vrši le od primera do primera, se nikakor ne more kvalificirati za redno poslovanje. Poslovanje tudi ni samostojno, ker se izvaja le v okviru glavnega obrata, to je trgovine v vidu postranskega opravila. Po izreku državnega sveta prevoz blaga do odjemalcev ne predstavlja obrta in ne more biti brez izrečnega zakonitega predpisa nobene zapreke, da trgovec na ta način dostavlja prodano blago svojemu odjemalcu.
Trgovci se morajo za te pravice šele boriti. Upravna oblastva se razumljivo postavljajo na stališče, da ta razsodba državnega sveta zanje ni obvezna. Vendar bi bilo želeti, da se trgovcem prihranijo nepotrebni stroški, katere imajo s pritožbami in da bi se upravna oblastva ravnala po tej razsodbi.
Predlagam, da Zbornica naprosi ministrstvo za trgovino in industrijo, naj izpodbijano uredbo spravi v sklad s to razsodbo, odnosno izda avtentično pojasnilo, da so trgovci tudi brez posebne dovolitve upravičeni dostavljati blago svojim odjemalcem tudi zunaj kraja svojega obrta. (Odobravanje.)
Zunanja trgovina
Sporazum o ustanovitvi direkcije za zun. trgovino
Vprašanje ustanovitve direkcije za zunanjo trgovino je odstavljeno z dnevnega reda, ker je bil med pristojnimi resornimi ministrstvi dosežen sporazum tako glede organizacije direkcije ko tudi glede njenega delokroga. Končno besedilo uredbo bo v kratkem predloženo finančno-ekonomskemu odboru ministrov v odobritev. Sodijo, da bo vlada takoj odobrila be-
sedilo uredbe in da bo ta razglašena še pred koncem tega meseca.
V Split je prišel italijanski parnik »Giuseppina«, ki bo natovoril 1000 ton naše pšenice. Prihodnje dni pride zopet enako velik parnik da naloži isto količino pšenice.
Prvi trgovinski sporazum meti Madžarsko in Slovaško je dosežen. Slovaška bo dobavila Madžarski les in celulozo za mast.
Med Bolgarsko in Anglijo je bila sklenjena trgovinska pogodba.
Ker je padel izvoz nemških filmov, je prišla nemška filmska industrija v težko krizo. Nemška 'vlada je zato odredila, da mora biti v vsaki občini z nad 1500 prebivalci vsaj enkrat na teden filmska predstava.
Denarstvo
Pogajanja zaradi ureditve naših predvojnih dolgov Nemčiji
V Beograd je prišla pretekli teden posebna nemška delegacija, da doseže ureditev naših predvojnih dolgov Nemčiji.
Gre za dvoje vrst dolgov: za posojila Srbije 1. 1895. in 1009. v Nemčiji ter za avstro-ogrske nasledstvene dolgove, predvsem za tako imenovane lorenske dolgove.
Nemci se predvsem zanimajo za dolgove Nemčiji, kar je tudi razumljivo, ker so ti dolgovi verjetno večji. Njili natančna višina pa še ni določena, ker se je veliko število obveznic izgubilo. Posebno zanimiva pa'je pravna plat teh dolgov, ker gre tu za dolgove, ki so obseženi tudi v čl. 207. versajske pogodbe.
Pogajanja bodo zaradi težavnosti materije trajala najbrže dalj časa. Kakor se govori, gre Nemcem zlasti za to, da mi priznamo veljavnost teh dolgov.
Stanje Narodne banke
Po izkazu Narodne banke z dne 15. novembra se je njeno stanje spremenilo takole (vse številke v milijonih din):
Kovinska podloga	se skoraj
ni Spremenila	in je	izkazana z
1.987,3.
Devize izven podloge so se znižale za 51,0 na 554,5.
Posojila so narasla za 25,1 na 2.529,8. Menična posojila so se povečala 30,0 na 2.359,3, lombardna pa so se znižala za 5,0 na 170,5.
Blagajniški	zapisi	finančnega
ministrstva so	narasli	za 47,5 na
711,1.
ltazna aktiva so padla za 02,0 na 2.610,2.
•Obtok bankovcev se je znižal za 92,8 na 9.079,5.
Obveze na pokaz pa so narasle za 178,0 na 1.800,4.
ltazna pasiva so se zmanjšala za 53,6 na 351,0.
Stvarna vrednost zlate podloge znaša 3.162,1.
Skupno kritje se je zmanjšalo od 29,45 na 29,22%, samo zlato kritje pa 29,29 na 29,06°/».
Obrestna mera je ostala nespremenjena.
Tedenski pregled beograjske borze
Tečaji na beograjski borzi so se stabilizirali in pesimistična pre soja situacije beograjskih borzijan cev se je izkazala kot pretirana. Naša država si je znala ohraniti nevtralnost in si jo bo znala tudi v bodoče. Tečaji vrednostnih papirjev pa so v veliki meri odvisni tudi od politične situacije in ker se je stabilizirala situacija, so se stabilizirali tudi tečaji. Zanimanje pa je padlo in je znašal ves promet zadnji teden 3,5 milijona din. kar je za 0,2 milijona manj ko prejšnji teden. Mali promet se pojasnjuje z odsotnostjo špekulacije, kateri sedanje cene ne konveni-rajo, še posebej pa ne mala fluk-tuacija tečajev. Stabilnost tečajev se najbolj vidi v tečaju vojne škode. V začetku tedna je bil njen tečaj 436*50 do 436, zadnji dan tedna pa 436*50 in 437. Tudi tečaji dolarskih papirjev so ostali nespremenjeni. Od drugih papirjev je treba zlasti omeniti 4% agrarne obveznice, ki so skočile od 52'59 na- 54 din.
Devizni promet je znašal pretekli teden 40,15 milijona din proti 42,3 milijona v prejšnjem tednu. Največ prometa je bilo v dolarjih, nemških markah in grških bonih. Solun, ki je bil prejšnji teden zelo čvrst, je v preteklem popustil od 36 na 34*50. Pariz in London sta se (»opravila, proti koncu tedna pa nekoliko popustila.
Na svobodnem deviznem trgu je bila ves teden obilica blaga. V Zagrebu je ponudba presegala povpraševanje dnevno za 20 do 30 tisoč dolarjev. Celo 50.000 dolarjev se je moglo en dan odstopiti za povpraševanje v Beogradu. Ta presežek dolarjev je nastal zaradi trenutnega zastoja v uvozu nafte ter bombaža.
Še vedno pa je dobivanje uvoznih dovoljenj zvezano s težkočaini, čeprav je postal postopek Narodne banke nekoliko bolj liberalen. Vse pa kaže, da se laže dobe uvozna dovoljenja v Beogradu kakor v Zagrebu (da o Ljubljani sploh ne govorimo). Zato je tudi devizni promet v Beogradu večji.
Tečaji deviz vojskujočih se držav
Na curiški borzi so noti rale .devize:
Amsterdam
London
Pariz
Bruselj
Berlin
11. XI. 18. XI.
236*70 236*50
17*20
9*95
72*—
177*25
17*37
9*84
73*20
178*50
Devizni promet na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden 11,75 proti 13,08 milijona dinarjev v prejšnjem tednu.
Slovaška narodna banka je izkazala dne 7. novembra kovinske in devizne podlage (vse v milijonih Ks) 52,7, obtoka bankovcev pa 368,7 milijona Ks. Bilančna vsota znaša 751,9.
Rok, do katerega morajo vsi francoski državljani prijaviti svoja premoženja v tujini, je francoski finančni minister Reynaud podaljšal do 15. januarja.
V preteklem tednu je bilo izvoženo v U. S. A. za 27.05 milijona dolarjev zlata, za 7 milijonov več ko prejšnji teden.
Na panameriški konferenci so razpravljali o ustanovitvi centralne banke za vso Ameriko. Načrt za to banko bo sestavil delegat Mehike.
Minister	dr
o zatiranju špekulacije z živili ter ureditvi motornega prometa
Minister za trgovino in industrijo dr. Andres je sprejel novinarje ter jim dal daljšo izjavo o raznih gospodarskih vprašanjih. Predvsem jim je govoril o delu posebnega ministrskega odbora Za proučevanje gospodarskih in socialnih vprašanj, ki se je ustanovil na pobudo predsednika vlade Cvetkoviča. Dr. Andres je dejal, da je imel ia odbor v petek svojo prvo sejo. Na tej seji se je ugotovilo, da je sedanja konjunktura znatno popravila položaj proizvajalcev ter da se razmere še nadalje ugodno razvijajo za producente. Zaradi skoka cen pa je nastala potreba zaščite gospodarsko slabejšili slojev. Gospodarska politika bo morala zato upoštevati socialni moment, zlasti še, ker skušajo špekulanti še bolj dvigniti cene. Zato je odbor sklenit, da se popišejo vse zaloge pšenice in koruze, ki se nahajajo pri tr-
govcih in mlinih. (Zakaj ne tudi prj producentih?)
Na drugi strani se je opazilo, je nadaljeval minister dr Andres, da so se izkazale metode intervencije dosedaj kot nezadostne, ker niso dosegle kmeta proizvajalca. Zato je nastala znatna dispariteta med cenami kmetovalca in cenami, ki veljajo za izvozno blago. Odbor je sklenil, da nujno prouči ukrepe, ki naj bi to dispariteto zmanjšali, da bi se omogočilo kmetovalcu, da bi imel od živine ravno tako kakor od žitaric čim večjo korist. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bo pospeševal domači obrt, ki bi mogel dali kmetu in tudi meščanom nov zaslužek. Ministrski odbor da bo deloval zelo aktivno in g. minister je prepričan, da bo njegovo delo tudi uspešno.
Minister dr. Andres je nadalje
izjavil, da se vodijo trgovinska pogajanja samo z Romunijo in da
se bližajo ta pogajanja svojemu koncu. V prvi vrsti nas zanima uvoz nafte, da bi si naša država zagotovila zadostne količine tekočega goriva. Sedanja omejitev motornega prometa je le začasna. Izdana bo naredba o ureditvi motornega prometa. Ta uredba je potrebna, da se tekoče gorivo,, ki ga moramo plačati z devizami, ne troši po nepotrebnem. Razume pa se, da se bodo pri tem upoštevale potrebe javnega prometa ter gospodarstva. (Glede delovanja bencinskega kartela se g. minister ni izjavil.)
Proti koncu tega meseca se bodo začela trgovinska pogajanja s Fiancijo, Švico in Madžarsko. Potrebno je, da sedanje trgovinske pogodbe s temi državami prilagodimo spremenjenim gospodarskim razmeram,
Povpraševanja po našem blagu
v tuiini
Gibanje tečajev	kažejo	nasled-
uje številke:		
	10. XI.	17. XI.
2*5% vojna škoda	437*25	436*25
7% investicijsko	99*50	100*—
4% agrarne	54*—	54*50
6% begluške	81'—	81*—
6% dalmatinske	76*—	76'—
6% gozdne	74*—	73*50
7%, Blair	90*—	90 —
8% Blair	94*—	94*-
7% Seligman	99*—	99*—
7% stabilizacijsko	96*—	96*-
551) — Tel-Aviv: litopon, cin-kovo belilo, kalcijev karbid, loj v prahu, bolhač v prahu,
560 — Marseille: trgovski konzorcij išče zvezo s tvrdkami, ki bi hotele izvažati v Francijo oziroma uvažati iz Francije,
561 — Amsterdam:	kavstična soda, soda bikarbona, kalcijev ci-anainid, ekstrakti za strojenje kož (kostanjevi in hrastovi),
562 — Budapešta: išče se za izvoz v Švico 50 do 1(M) ton koruznega škroba, škrob iz krompirja, glikoza,
563 — Praga: orehova debla,
564 — Hamburg: surove kože drobnice in divjačine, čreva in razne druge surovine,
565 — Oslo: jagnječje kože za ki zna in plašči iz tega krzna,
566 — Amsterdam: cevi za polivanje iz konoplje in lanu,
567 — Aleksandrija:	hrastovi parketi, vezane plošče, hrastov les, železne cevi za kanalizacijo,
straniščni sedeži, blesteč črni grafit,
568 — Curili: slivovica,
569 — Zagreb: telečja mezdro-vina, ovčja, goveja in konjska, živalska diaka, ovčja volna strižena, volnene in lanene cunje,
570 — Rosario: ponuja se zastopnik za kemične in drogerij-ske proizvode,
571 — Hamburg: trikotaža, rokavice, gumbi iz biserne matice, svileni šali, ter naramnice za izvoz v skandinavske dežele,
572 — Svensborg (Danska): otrobi, perutnina, mlinski odpadki, oljnate pogače, žitarice, seno, slama za izvoz v skandinavske države.
*
Interesenti naj se obrnejo z navedbo tekoče številke ter kraja, na katerega se povpraševanje nanaša, na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, informacijski odsek v Beogradu, poštni predal 818.
Doma in po svetu
Dr. Maček je dal »Pesti Hirlapu« izjavo, v kateri pravi: Sporazum, ki sva ga sklenila predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v imenu re-gentstva in vlade ter jaz kot zastopnik hrvatskega naroda, je ustvaril trdno podlago zajednici Srbov in Hrvatov ter tudi na zunaj združil Srbe in Hrvate v enotno zvezo. Ta posel ni še popolnoma dovršen in še marsikaj čaka na rešitev. Jasno pa je to, da je zaradi tega sporazuma postala Jugoslavija čvrsta komponenta za mir na Balkanu in v srednji Evropi. Sedaj moremo sklepati s sosedi ozke gospodarske, pa 'tudi politične zveze, zlasti pa z Madžarsko, Romunijo in Bolgarsko. V sedanji vojni bomo napeli vse svoje sile, da ohranimo svojo nevtralnost. To se nam bo posrečilo tem laže, ker je Italija pripravljena ohraniti
Trije angleški bombniki so se morali spustiti na belgijskem ozemlju. Belgijske oblasti so takoj vsa tri letala zaplenile, posadko bombnikov pa internirale.
Nemčija je baje prodala ladjo »Bremen« Rusiji. Zatrjuje se, da Anglija te prodaje ne bo priznala.
Nizozemski 8400tonski parnik »Simon Bolivar« je zadel blizu angleške obale na odtrgano mino in se v kratkem času potopil. 90 ljudi je bilo ubitih ali je utonilo, okoli 100 pa je bilo ranjenih. Angleži trde, da je parnik zadel ob nemško mino. Rešeni potniki pripovedujejo, da sta bili dve eksploziji. Nekateri trde. da je bil parnik torpediran. Na Holandskem je nastalo zaradi potopitve parnika silno razburjenje.
za prehrano osebja in bolnikov Ljubljanski dnevniki pišejo o škandalu, ki bi s tem nastal.
Slovenska nogometna zveza se je
ustanovila v Ljubljani. Za predsednika je bil izvoljen dr. Janko Kosti.
Zagrebška občina bo izdala za obutev in obleko za 4000 otrok pol milijona dinarjev.
Trgovinska zbornica v Zagrebu zahteva, da se izda nov devizni pravilnik.
Cene bencinski mešanici se ne bodo zvišale, kakor se poroča iz Beograda
Pri zagrebški borzi dela je prijavljenih 6000 brezposelnih.
Tekstilne tovarne v Mariboru so zvišale delavcem plačo za 10%. To zvišanje se je izvršilo v smislu sklepa zadnje seje Zveze industrij-cev v Ljubljani.
Predsednik Roosevelt je proglasil novo trgovinsko pogodbo z Ve necuelo, hkrati pa izdal naredbo, da ugodnosti trgovinske pogodbe ne veljajo za nemške proizvode. S tem se onemogoča uvoz liemških proizvodov v Združene države skozi Venecuelo.	v
Vodilne osebnosti ameriških bank so izjavile, da bodo finančno podpirali Finsko, če bi sovjeti skusali uničiti finske finance. Ameriški li sti pišejo, da je ta sklep odgovor Amerike na napade sovjetskega tiska na Ameriko Ameriški bankirji so se zedinili, da bodo dovolili bančne kredite tudi Franciji in Angliji, kar ni pre povedano po zakonu o ameriški nevtralnosti. Teoretično bi mogla dobiti te kredite tudi Nemčija, drugo vprašanje pa je, če bi jih tudi v resnici dobila.
Italijanska vlada je razpisala natečaj za dobro nadomestilo za kavo. Ta surogat mora vsebovati kofein in alkaloid, ki je v kavi m čaju.	.	,
Grčija je uvedla davek na Kreone dobičke grških trgovskih lacn. v sedanji vojni.	,
V Kanadi se bo vs*^o leto vežbalo za angleško vojsko 25.000 pilotov. Za pouk bo na razpolago 6000 letal, že v prihodnjih mesecih
bo izvežbanih 10 000 pilotov.
Nemčija in Rusija sta se sporazumeli o zamenjavi prebivalstva
svojo nevtralnost. Kljub temu pa ni aktualno, da bi govorili o formalnem bloku nevtralnih držav.
Na sestanku muslimanskih prvakov v Sarajevu je bilo sklenjeno, da se ustanovi akcijski odbor avtonomistične stranke, ki bo izdajal tudi svoj list. Ta se bo imenoval »Bosna« ter bi izšla prva njegova številka 25. t. m.
Hrvatski frankovski študenti so priredili v Zagrebu velike demonstracije, nato pa demolirali po mestu več trgovin. Tako so popolnoma oplenili trgovino z orožjem Ko-čonda v Gunduličevi ulici. Tudi velika okna v kavarni Korzo so razbili. Policija je šele po dveh
urah upostavila red. Policija je ___________
aretirala okoli 30 demonstrantov I iz nemškega ozemlja bi se izse-
med katerimi je bilo mnogo sumljivih tipov. Po demonstracijah so nekateri prodajali revolverje tudi po 20 din.
Ljubljanska bolnišnica za duševno bolne je sklenila, da ustavi 20. novembra obrat in da posije vse bolnike, tudi nevarne, domov, če se ji ne dajo zadostni krediti
lilo okoli en milijon Rusov in Ukra jincev, iz ruskega pa okoli 115 tisoč Nemcev.
Iz Berlina poročajo, da so bili v petek justificirani trije, ki so bil’ obsojeni zaradi vohunstva.
Mnogo Nemcev se je v zadnjem času izselilo iz Nizozemske. Večina je odpotovala v Ameriko.
Stanje naših kliringov
Naše terjatve proti Nemčiji so znova padle, in sicer za 21,5 milijona din, da znašajo le še 72,8 mi-ijona. Narasle pa so naše terjatve proti Oeško-Moravski in dosegajo zaradi tega že skoraj 60 milijonov Kč. Naši izvozniki morajo zato silno dolgo čakati na plačila in so zategadelj sklenili, da v Češko-Moravsko ustavijo izvoz svinj. Znatno je nazadoval naš dolg Italiji. — Gibanje naših kliringov je razvidno iz naslednjih številk (vse v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi:
	15.11.	8.11.
Bolgarska din	1,56	1,36
Madžarska din	19,17	20,99
Nemčija I!M	5 22	6,73
Češko-Moravska	Kč 55,93	48,94
Slovaška Ks	3,19	3,45
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi:		
Belgija belg	1,42	1,42
Bolgarska din	2,08	1,90
Italija din	122,35	129,21
Poljska din	26,89	26,89
Romunija din	40,55	34,77
Turčija din	2,67	2,12
Švica šv. fr.	0,38	0,45
Boj za romunsko nafto
V Bukarešto je prišel na čelu lOPlanahe delegacije vodja gospodarskega oddelka nemškega zun. ministrstva dr. Clodius, da se pogaja z romunsko vlado o večjih romunskih dobavah, njihovem plačilu ter prevozu. Zlasti pa želi Nemčija, da poveča Romunija svoje petrolejske dobave. Romunija pa pravi, da ji je to nemogoče, ker sta velike količine petroleja kupile Anglija in Francija in tudi vse blago takoj plačale v gotovini. Pa tudi v klirinškem prometu z Nemčijo so nastale težave, ker so začele tvrdke iz drugih držav močno konkurirati nemškemu blagu. Ta konkurenca je tem nevarnejša, ker se Romuni pritožujejo, da se kakovost nemškega blaga zelo slabša. Romuni nadalje izjavljajo, da je tudi izvoz nafte v Nemčijo veliko bolj težaven. Skozi rusko ozemlje železniški promet še ni urejen. Za prevoz po Donavi pa manjka petrolejskih ladij in vlačilcev. A tudi železniških cistern prevoz skozi Madžarsko manjka.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Mlin na 4 kolesa in ugoden prostor za žago sta naprodaj v Podturnu pri Dol. Toplicah. Vprašajte pri Kmetski posojilnici v Ljubljani.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, ti6ka tiskarna »Merkur ,
njen predstavnik Olmar Mihalek, vsi v Ljubljani.