Poštnina plačana v gotovini.
-~L-
Spediz. in abb. post. II. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel. 62-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta IS Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L e-5 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Leto III. - Štev. 21
Trst - Gorica 27. maja 1949
Izhaja vsak petek
ME BOJ SE UOLITI8
»Samo Bog te vidi, Stalin ne!« • ko rečemo, da je nespameten in —- to je bilo geslo, s katerim so j neutemeljen.
pred letom dni, pri odločilnih vo- i Volitve 12. in 19. junija ne bo-litvah 18. aprila 1948. izbijali iz ko- ; do kaki Mussolinijevi, Titovi ali sti slrah tistim Italijanom, ki so se i Stalinovi plebisciti, kjer bi človek • bali iti na volišče. Propaganda, ki j mogel izbirati samo med 'glasovni-se je opirala na to geslo, je ne- ! co za edino stranko, pa med stro:-dvomno pomagala premagati rdečo j nico. Te volitve bodo svobodne in nevarnost bolj učinkovito kakor j tajne. Pri njih ne bosta ne OZNA, vse drugo.	ne OVRA zapisovali, če si volil,
Nič manj kakor tedaj je takšna j in ziasii ne, koga si volil, propaganda na rn -stu tudi pri' bliž- ! Tajnost in svoboda volitev sta njih volitvah na Svobodnem trža- j zavarovani z zakonom in oblastjo škem ozemlju in še prav posebno : ki je nimajo in je ne bodo imeli za Slovence.	j v rokah ne desni, ne levi fašisti.
Resnica namreč je, da se marši- 1 Ta zakon, in ta oblast ne bosta kli-kateri Slovenec pomišlja iti na vo- j cala na odgovor nikogar, zakaj je lišče in tam glasovati tako, kakor i volil, ali zakaj ni; še manj pa, da mu narekujeta vest	in narodna	! bi koga spraševala, kako da je vo-
čast, — ker se boji.	lil tako, kakor je. Za tisto, kako
Boji se, da se bo zvedelo, kako se ie odlo«l in kako je glasoval, je volil. Boji se, da bi moia! da- ne bo torei nihče odgovarjal druge-jati odgovor, .če bi zmagali tisti, 0111 kakor svoji vesti! katerih ne mara voliti. Boji se i Prv'č po tridesetih letih, kar maščevanja onih, ki se že zdaj po- ' smo Slovenci tukaj bili deležni čr-
| nega in rdečega »novega« reda, bo ! mo doživeli demokratične volitve
našajo kot zmagovalci, čeprav niso še gotovi niti enega samega glasu.
Ta strah je razumljiv. Slovenci na tem ozemlju že ne vedo več. kaj so prave svobodne in demokratične volitve. Petindvajset let niso poznali druge postave kakor postavo biča in puške. Ožgani zidovi slovenskih hiš po Krasu; grobovi tistih, ki so jih pobijali v i-menu rimske pravice — vse to še preveč zgovorno priča, kaj se je zgodilo s tistimi, ki so si upali povedati, kaj so; ki so si drznili poudariti, da so Slovenci.
Tisti fašizem, ki je vse to delal, je za volitve v Trstu znova dvignil glavo tako, kakor tega ne nal-demo nikjer drugje v Evropi. Demokratične države, ki so se v drugi svetovni vojni skoraj uničile, da bi zatrle fašistovsko zlo, menda sodijo, da lahko trpe njegovo obnavljanje prav na tem nevarnem in kočljivem delu Evrope.
Med najglasnejšimi oznanjevalci novega fašizma tukaj so ljudje, ki
sn 7a .	.	j v
iiJ?- ‘y„id6|aiUU .aoKa-zajj, fratepj-t. —r	vsan-e. uarve |e
zamišljajo' svoi' imperij. Ti odkri-	^v*	demokratičnem	redu
to groze, da pride kmalu dan ob Jačuna - in kako znajo obračunavati oni, kadar imajo oblast, Slovenci bridko vemo.
Nič manj nasilno in grozeče kakor fašisti vseh odtenkov in barv ne nastopajo v sedanjem volivnem boiu komunisti moskovske in beograjske vere. Tudi oni hočejo z zastraševanjem ljudi prisiliti, da bi volili zanje, ali pa jih odvrniti, da ne bi volili za koga drugega. Fojbe, ugrabljanja, »ljudska« sodišča in drugo, kar smo Slovenci poskusili v kratkih letih po koncu druge svetovne vojne — vse to nam dokazuje, da oboji komunisti svobodo, demokracijo in enakopravnost razumejo natanko tako kakor njihovi predniki in naj-bližnji totalitarni sorodniki — fašisti.
Pri narodu, ki je na lastni koži občutil žalostne blagoslove obeh totalitarizmov, je torej strah več kakor razumljiv.
Ni pa ta strah upravičen in lah-
katerih edini namen je, omogočiti vsem državljanom, da svobodno povedo, katero stranko in katere može hočejo imeti na oblasti. '
Demokratične, to je, svobodne in tajne volitve pa bodo dosegle svoj namen le, če bodo prav vsi upravičenci šli na volišče ter s svojim glasom potrdili svoje zahteve. Od teh volitev bomo zlasti Slovenci imeli kaj koristi edino le, če bomo prav vsi volili in volili tako, kakor nam zapovedujejo osnovne narodne koristi.
Se zlasti morajo iti volit vsi tisti, ki se neutemeljeno boje tega ali onega. Ce hočejo preprečiti, da ne bodo oblasti in odločanja dobili spet v roke oni, ki bi hoteli tudi tukaj uvajati spet »demokracijo« črnih srajc ter javnih volitev v znamenju OZNA-e, potem je tre-ba iti na volišče in je treba svoj glas oddati tisti listi, ki je proti enemu in proti drugemu fašizmu. Totalitarizmu vsake barve je
Volivni znak Slovenske narodne liste
je
„Lipoua uejlca s.helebardo"!
To je naš znak!
Tega bomo vsi volili J
Od srede  do srede_
19. MAJA: Britanska iaburislič-
Kdor seje veter,
žanje burjo]
preprečiti zmago samo z enim o-rožjem. To orožje je volivna glasovnica, ki zapira pot vsaki revoluciji in vsaki diktaturi. To orožje je močnejše od pištole in brzostrelke. Zato ga je treba. 12. in 19. junija uporabiti proti vsem, ki bi radi tukaj uvedli tisto, kar smo poznali od leta 1920 do 1945 in kar okušajo naši rojaki onstran zastora od leta 1945 dalje.
Kdor se tega boji, bo šel volit in bo volil slovensko! Sel bo volit zaradi svoje bodočnosti, zaradi bodočnosti svojih otrok in vsega svojega naroda. Sel bo volit, da dokaže, da je in hoče biti Slovenec; da je in da hoče ostati svoboden človek in da hoče živeti v svobodi pred strahom.
Ti, ki se bojiš, se vedno spomni ene resnice; samo Bog te bo videl, kako boš volil, Stalin, Tito in fašist ne!
Ce obsojaš fašizem in komunizem ter se ju bojiš, pojdeš volit in boš zato VOLIL SLOVENSKO!
Na slovenski radijski postaji so italijanske stranke, ki potiskajo ponovno Trst v objem Italije, z de-mokrščanskim govorom odprla in verjetno tudi zaključile volivno borbo, prepričane, da je vsaka slovenska beseda za priključitev STO-a Italiji popolnoma odveč in gola izguba časa. Ostale stranke, ki so bodisi iskreno, bodisi iz taktičnih raziogov na strani samostojnosti Trsta in za spoštovanje italijanske mirovne pogodbe, pa se pridno potegujejo za naklonjenost slovenskih volivcev.
Za babičevce se je na radiu o-glasil sam izbrisani nosilec liste št. 2, g. Stoka. Razen svojega dolgočasnega posnemanja starih avstrijskih narednikov, ki so svoio 'ljubezen on slovenskih novincev izražali z bogato zalogo psovk, ni povedal nič novega. Saj je tudi res nerodno hvalisati barko, ki se potaplja. Nekaj naših pripomb pa le zasluži, ker je tudi on pohrustal besedo »Primorskega dnevnika«, da se z nami ne bodo prerekali — in da nas danes povsod drsajo po zobeh, je pač najboljši dokaz, da smo na pravi poti in povsem, da nas je mnogo, mnogo več kakor pa je to všeč italijanskim priključevavcem in komunistom.
Glede izbire »velmož« se, g. Stoka, naša Zveza res ne more meriti s pestrostjo fronte št. 2, ki so ji njeni krojači z vso upravičenostjo odrezali »svobodo«, kakor so ji že prej sneli »narodno« krinko. G. Stoka ne more kajpada, kot živi besednjak komunističnih vprašalnih pol, ki so edini vir boljševi-ških modrosti in ki so se po ko-minformistični burji malo zamešale, svojih govorniških umotvorov sprostiti pod sinje tržaško nebo brez cenjenih »izdajalskih obližev«. Mi bi g. Stoki in njegovi
| družbi nujno priporočili, da bi si j s temi obliži pokrila že precej po-j kvarjeno maslo na voditeljskih j glavah tržaškega komunizma, ker I to maslo hudo zavdaja po‘ resnični ! izdaji — ne taki, ki si jo tako izdatno delijo razni komunistični tekmeci drug drugemu, tako v Trstu'kakor po drugih središčih »ljudskih demokracij«. To maslo se bo ob toplih . junijskih dneh prav gotovo scedilo po razočaranih obrazih. Saj menda še niste pozabili na prijateljske obiske Togliattija v Beogradu in na trgovske sposobnosti svojih gospodarjev pri »prodajanju življenjskih interesov našega ljudstva«...
Gotovo Vam je, g. Stoka, tudi. še v dobrem spominu govor nekega komunističnega veljaka: »...da tudi če izgubimo pol Jugoslavije, se ne umaknemo z oblasti...« Take kupčije so seveda življenjski interesi partije - in ker je partija — po komunistični demagogiji — ljudstvo, taka barantanja seveda niso izdajalska. Za partijo je pač vseeno ali pripada Trst Titu ali Togliattiju — malenkostna administrativna zadeva. Take kupčije razumejo internacionalni partijci, slovensko ljudstvo pa, ki so mu vsi mešetarji zoprni, take umazane kupčije zavrača in ve danes brez oznovske soli, kje stojijo resnični izdajalci.
Tudi o »samozvancih« g. Stoka nima sreče. Tudi to modrost je nesrečno potegnil iz kremeljske kartoteke neposredno po madžarskih in bolgarskih »volitvah«, ki tako močno dišijo po mussolinijanskih plebiscitih. Takrat, ko so krpali »volitve« v Jugoslaviji in jih spravili pod streho celo z blagoslovom »zahodnega imperializma«, so se vse zapornice ljudskih demokracij odprle in oznanjale svetu samobit-
nost 99.99 odstotkov jugoslovanske ljudske volje. Danes so ti samobitni »izvoljenci« v ustih prav istih trobil zgolj »samozvana klika«. Kako čudovito demokratična je ljudska volja na vzhodu, ki jo 7 enim samim pritiskom na gumb tajne policije obračaš po mili volji. Pa potrpimo še nekaj tednov, g. Stoka! Po volitvah bo naš narod tudi fizično odložil samozvance, kakor jih je v srcih že davno. Takrat Vaš balon ne bo samo puščal, kakor je tako lepo povedal Vaš voditeljski doktor pred kratkim v Bazovici, ampak bo počil.
Tudi z odkrivanjem preteklosti in dogotkov iz fašistične dobe se, Vam ne godi bolje. O komunističnih podvigih v tej žalostni dobi smo zvedeli šele takrat, ko sle srečno zajahali tujega konja. Iz fašistične dobe so nam pač v spominu dolge vrste narodnih mladeničev in mladenk, saj smo bili med njimi, ki so tvegali svoja življenja za narodne koristi slovenskega naroda. Oni so bili tisti, ki so stopali na narodni — ne komunistični | — žrtvenik proti diktatorski stra-| hovladi in med njimi ni bilo ko-i munistov. Tisti četrt ducata, ki ga \ imate danes za vzorec v Vaših vr-; stah, se z našimi mučeniki ni bo-I ril zato, da slovenski narod zame-! nja enega nasilnika za drugega, i Kakor ste se polastili vsega na-i rodnega premoženja, njegove svo-! bode, njegove kulture in sploh J vsega, kar je ta narod skozi sto-; letja ustvarjal brez vas, tako ste se polastili tudi njegovih mrtvih mučenikov. Vsa dediščina, ki Vam je padla v roke po zakonih džungle, je last slovenskega naroda in ni več daleč čas, ko jo boste morali vrniti njegovemu zakonitemu lastniku, ker imajo zakoni džungle (Nadaljevanje na drugi strani)
Beseda
Italijanom
Otvoritveni volivni govor dr. Frana Vesela na tržaški italijanski radijski postaji
Govorim svojim, tržaškim sodržavljanom italijanske narodnosti kot predstavnik Slovenske narodne liste, ki ima za svojo oznako pri nas udomačeno lipovo vejico s helebardo.
Ni moj namen — in to takoj v začetku pribijem— da bi vas skušal z volivno propagando pridobivati za našo listo, o kateri veste, da je edina na vsem našem ozemlju, ki jo sestavljajo izključno slovenski kandidati.
Govorim vam zato, ker vam želim prikazati naše vodilne smernice in vas seznaniti z našim hotenjem, ki jih tukajšnji italijanski iredentistični listi, denarno podprti po strankah iz sosednje republike na žalost sistematično potvarjajo ali zamolčujejo.
Ce izvzamemo kakšno sporadično in tendenčno vest o belih Slo-
vanih, sprtih ali sporazumevajočih se s komunističnimi Slovani in če izvzamemo že običajno borba proti slovenskim šolam na začetku vsakega šolskega leta, zarota molka obdaja vse, kar se nanaša na izživljanje slovenskih in slovanskih demokratov v Trstu.
Zarota molka
Zgoraj omenjeni listi ne priznavajo na tem ozemlju obstoja slovenskega avtohtonega ljudstva, ki že preko 1300 let s svojim delom in s svojo marljivostjo uspešno in odločilno prispeva svoj delež k razvoju tržaške luke, ki je zaslovela po vsem svetu zaradi svojega trgovinskega prometa in svoje industrije.
Omenjeni listi so pozabili na petindvajset let krutega fašističnega gospodstva nad slovenskim narodom. Isti listi namenoma pozabljajo, da so nas za časa fašizma oropali vsega našega kultur-
nega in gospodarskega bogastva, in tega zadnjega smo tedaj cenili na tristo milijonov zlatih kron!, da so nam zaprli vse naše šole, da so zatrli ves naš tisk, da so prepovedali rabo slovenskega jezika celo v cerkvah in na nagrobnih spomenikih, da so uradno poitalijančili osemnajst tisoč slovanskih priimkov, da so bili vsi naši razumniki razpršeni, deloma prisiljeni do izselitve, deloma premeščeni v najoddaljenejše kraje italijanskega polotoka.
Ta tisk si z doslednostjo, ki bi bila vredna dostojnejšega podviga, niti najmanj ne prizadeva, da bi krivci tega preganjanja kakor koli dali zadoščenja slovenskemu narodu in ne občuti nobene potrebe, da bi se popravile krivice, ki šo jih nam prizadejali, kajti le na ta način bi tudi s svoje strani prispevali k tako nujnemu pomir-jenju med obema narodnostima, ki tu živita druga poleg druge.
Slovanokomunisti
Prav isti tisk misli, da je rešil vsa vprašanja v zvezi z našim ljudstvom na tem ozemlju z iznajdbo skovanke »slovanokomu-nist«, z očitnim namenom, da prikaže komunizem kot izključno slovanski pojav in da tako neti proti
nam, razen, narodnostnega tudi ideološko sovraštvo.
Zaradi vsega tega se prav radi poslužimo možnosti, ki nam jo daje razumni ukrep Zavezniške vojaške uprave, da moremo spregovoriti tudi pred mikrofonom italijanske radijske postaje, ker se nam tako nudi prilika, da vas seznanimo z našimi pogledi in da vam prikažemo vso hinavščino in zahrbtnost, ki se skrivata za početjem, ki smo ga vam ravnokar prikazali.
Naši smotri
Ze takoj ob ustanovitvi našega demokratičnega gibanja smo javno izjavili, da so smotri, ki smo jih postavili v trdi borbi, naslednji:
Uveljavljanje nepotvorjenih demokratičnih načel, ki so prirojene našemu politično zrelemu, neumornemu in miroljubnemu narodu.
Brezkompromisna borba proti kakršni koli obliki totalitarističnega izigravanja z namenom, da osvobodimo naš narod terorja m da mu vrnemo osnovne osebne svoboščine.
Spoštovanje pariške mirovne pogodbe in s tem ustanovitev in obramba Svobodnega tržaškega o-
zemlja, ki je edina možna rešitev tako zvanega tržaškega vprašanja, ker edino tako očuvamo vse narodne pravice in kulturna izročila obeh narodnosti.
Pameten sporazum in odkritosrčno prijateljstvo z našimi sodržavljani italijanske narodnosti, da moremo priti do res koristnega sožitja in sodelovanja v interesu vsega našega prebivalstva fti razvoja našega mesta.
Teh naših vodilnih smernic smo 'še doslej vedno držali in se bomo po njih tudi v bodočnosti zvesto ravnali; tako smo s svoje strani ustvarili podlago za rast tržaške državne zavesti, ki je bistveni po-003 za obstoj in življenjskost Svobodnega tržaškega ozemlja.
Naše svečano izpovedovanje načel svobode, človečanstva in demokracije je povzročilo oglušujoče vpitje pri naših nasprotnikih.
Zato smo postali izdajalci...
Nagnali so nas z izdajalci, imperialisti in ameriškimi, angleškimi ter italijanskimi plačanci; očitali so nam, da smo se izobčili iz slovanske skupnosti in grozili so nam na vse načine. Od groženj so prišli k dejanjem. Tako so nam u-
(Nadaljevanje na drugi strani)
na stranka je izključila iz svojih vrst znana komunistična priganjača, poslanca Zilliacusa in Solleya.
■— Za prvega ameriškega visokega civilnega komisarja v Nemčiji so imenovali znanega gospodarstvenika Mc Cloya. — Velike manifestacije libijskih Arabcev od veselja, da so Združeni narodi odklonili vrnitev bivših kolonij Italiji. — Nov oborožen spopad na meji med Madžarsko in Jugoslavijo. — iVIo-skovski radio napada Titu, da je lrrepustil Amerikancem bakrene rudnike v Boru. — General Franco je govoril o zadnjem sklepu Združenih narodov proti Španiji ter povedal, da se bo Španija odslej vezala le s tistimi narodi, ki so ji sorodni po krvi, jeziku in veri. — V Perziji so obsodili na smrt 8 vodilnih članov komunistične stranke, ker so s sovjetsko pomočjo rovarili proti sedanjemu redu v državi. — Rumunski general Petrescu, bivši podtajnik v vojnem ministrstvu, je pobegnil iz Jugoslavije v Italijo. — Izredna seja vrhovnega poveljstva Titove vojske zaradi kominformistiinih izzivanj ob madžarski, albanski in bolgarski meji. — Neki sovjetski letalec je z najnovejšim lovcem na reakcijski pogon zbežal na Švedsko. — Grška zbornica je spremenila sedanjo ustavo tako, da državnim uslužbencem ne bo več dovoljeno stavkati. — Za francoskega civilnega visokega komisarja v Nemčiji so imenovali Fran^ois-Ponceta, ki jc bil zadnji francoski poslanik pri Hitlerju,
20. MAJA: Jugoslavija in Madžarska sta z raznimi omejitvami skoraj povsem onemogočili medsebojni letalski promet. — Ameriški zunanji minister Achieson svari javnost, naj si ne dela preveč utvar glede uspeha bližnjih posvetovanj med štirimi zunanjimi ministri v Parizu. — Prvi sestanek mednarodne komisije za nadzorstvo nad Porurjem v Londonu. — V Beogradu so obsodili na prisilno delo 8 mladih ljudi, ker so u-stanavljali protikomunistične odporniške organizacije. — Vrhovni poveljnik turške vojne mornarice, admiral Ulgen, je prišel na uradni obisk v Združene države. — Na Finskem so izpustili bivšega predsednika republike Rytija, ki so ga obsodili na pet let ječe, ker je 1941. napovedal vojno Sovjetom. — CIO, druga največja sindikalna organizacija v Združenih državah, je sklenila izstopiti iz svetovne sindikalne zveze, ki so se je polastili komunisti. — Obmejni spopad med Titovci in Albanci na Skaderskem jezeru. — Avstrijski kancler dr. Ugl je na občnem zboru Ljudske stranke izjavil, da avstrijski krščanski demokrati ne bodo nikoli privolili v kako avtonomijo za koroške Slovence. — Madžarska vlada je nenadoma odstopila. — Tito napoveduje, da se bodo on in njegovi z vso silo branili pred napadi Kominforma in Sovjetske zveze, katerih pritisk na Jugoslavijo je od dne do dne hujši. — Za sedež mednarodne komisije za nadzorstvo nad Porurjem so določili mesto Diisseldorf. — V Atenah je umrl bivši regent, nadškof Dama-skinos, ki je v kočljivih trenutkih po vojni večkrat rešil državo poloma.
21. MAJA: Stavka 700.000 kme-
tijskih delavcev v severni Italiji, ki so jo zanetili in jo vodijo komunisti, traja dalje. — Ameriški zunanji minister Acheson je odpotoval na konferenco štirih zunanjih ministrov v Pariz. — Danske delavske strokovne organizacije so izstopile iz mednarodne sindikalne zveze, ker je postala komunistično orodje. — Avstrijski zunanji mini-
Od srede do srede
Beneški Slovenci se ne bodo pustili ustrahovati
Prijatelj iz beneške Slovenije nas je opozoril na lažnive trditve italijanskega šovinističnega in komunističnega tiska zaradi izjave, ki so jo dali beneški Slovenci, zbrani v Čedadu letos 1. maja. Zborovanje je poteklo zelo‘mirno pri zelo številni udeležbi. Govornikov je bilo več, miadih in starih, samih domačinov. Iz Gorice sta bila dva zastopnika, ki nista govorila.
Vsi govorniki so prikazali krivice, ki se jim godijo pod Italijo že od leta 1866. Prepovedane so slovenske šole in prepovedana je slovenska govorica na javnih uradih. Slovenska beseda se žali tudi na cesti.
Leta 1945, ko so morah jugoslovanski partizani zapustiti benešKo Slovenijo, je takratni videmski prefekt dr. Candolini poslal okrožnico po vseh krajih beneške Slovenije in zagotavljal, da je raba slovenskega jezika prosta, ker hoče nova demokratična Italija temeljiti na pravičnosti in svobodoljub-nosti. Danes, ko je strah minul in je beneška Slovenija zopet pod I-talijo, je dr. Candolini, predsednik videmskega pokrajinskega odbora, odločno proti vsaki avtonomiji in priznanju pravic Slovencem v Italiji, zlasti v beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. O tem njegovem zadržanju smo enkrat že pisali.
Ves italijanski šovinistični tisk je vedno trdil, da beneški Slovenci slovenskih šol ne marajo. Sedaj pa, ko jih sami terjajo, kriči ta tisk, kateremu se je pridružil še kominformistični, da z zahtevo po šolah zahtevajo beneški Slovenci Jugoslavijo in Tita na reko Ter. »Ogni scusa tapona la busa« — pravijo Furlani, to je: »Vsak izgovor je dober«, rečemo mi Slovenci.
Potem so zagnali tudi krik v v svet. da je Slovenec Birtič, ko se je vračal iz Čedada domov, zabodel in povzročil smrt Italijana Gubana, iz sovraštva do Italijanov. Tudi ta vest je satansko lažniva. Resnica je le ta: Gubana je beneški Slovenec, Birtičev sorodnik. Tistega dne se je Gubana dobro napil in se začel kregati z Birti-čem. Gubana je velike in močne postave, orjaškega stasu napram Birtiču. Vinjen kot je bil, je Gubana z renčeljem hotel Birtiču glavo odrezati. V silobranu je Birtič Gubano sunil, da se je zvrnil in padel. Zadel je z glavo ob kamen in zaradi težke poškodbe umrl. Na pogrebu ni bilo nobene »patriotske« slovesnosti, udeležila pa se ga je tudi Birtičeva družina.
Na žal moramo beležiti, da se je tudi senator dr. Tessitori, nekdanji predsednik furlanskega ljudskega gibanja, prenaglil, ko je v senatu v Rimu stavil na vlado Slovencem sovražno vprašanje o dogodkih v Vidmu.
V	imenu vlade je na Tessitori-jevo interpelacijo odgovarjal državni podtajnik Marazza, ki je med drugim rekel, da se je tako zvani kongres Slov. demokratske fronte sestal v povsem privatni obliki in zato brez dovoljenja krajevnih oblasti. Njegovo delo je bilo pazljivo zasledovano. Na kongresu ni manjkalo ostre kritike nad vlado, kateri se očita, da kljub obveznostim, ki jih je prevzela z mirovno pogodbo, zapostavlja in zanemarja potrebe in želje slovenske manjšine: zagotovljena javna dela niso bila nikoli izvršena in še do danes ni bila dana možnost, da bi mladina uživala pouk, ki odgovarja njeni miselnosti. V Jugoslaviji, na Češkem, na Poljskem — so zatrjevali kongresisti
—	je položaj čisto drugačen. To stanje bi se dalo spremeniti, — so zagotavljali Slovenci -—, če bi se dovolila avtonomija kot jo že u-živajo v dolini Aosta in na Juž-
nem Tirolskem. Za dosego te avtonomije se hoče zato fronta potegovati. Temu zadržanju slovenske demokratične fronte so nasprotovali, sicer brez vidnih posledic, nekateri elementi iz MSI in se je pojavil v komunstični stranki spor zaradi odgovornosti. Zavedajoč se svoje odgovornosti so pozneje protestirali demokristjani in druge stranke. Globoka patriotična zavest teh ljudstev ob meji je vsekakor znala ohraniti v dostojnih mejah splošno nejevoljo in hkrati razbliniti v nič poskuse neopravičene nestrpnosti.
»Zato se vladi ne zdi primerno
—	je zaključil Marazza —< dati temu, čeprav mučnemu, vendar zelo nepomembnem dogodku v našem narodnem življenju večji nadaljnji poudarek.«
Pridržujemo si le pravico povedati javnosti o naših stikih s senatorjem Tessitorijem in o njegovih takratnih izjavah v zadevi slovenske manjšine.
Drugo presenečenje je bilo vprašanje, ki ga je v tem pogledu poslal sedanji predsednik furlanskega ljudskega gibanja na neko ministrstvo v Rim in ki ne temelji na nobeni objektivnosti, ker je v nasprotju z večkratnimi izjavami furlanskega ljudskega gibanja v pogledu ravnanja s slovensko manjšino v Itatliji.
Se največjo zahrbtnost pa so pri tej priliki pokazali kominformistični komunisti, ki so v Čedadu stavili lepake proti beneškim Slovencem že na dan prvega maja, pred omenjenim zborovanjem. Nji-
hovo tržaško glasilo »II Lavorato-re« pa bruha proti zahtevam beneških Slovencev ves svoj žolč prav šovinističnega kova. Zahrbtnost tega lista se izraža tudi v dejstvu, da se postavlja kot zaščitnik slovenske manjšine na Svobodnem tržaškem ozemlju. Oba članka, enega proti Slovencem v Benečiji, drugega za Slovence v Trstu, je »Lavoratore« prinesel 11. t. m.
Ni čuda, da ponavljajo tako igro tudi demokristjani, ki v Trstu lovijo slovenske glasove z laskavimi ■ obljubami avtonomije in jezikovnih pravic, v Italiji pa nočejo dati beneškim Slovencem niti osnovnih šol!
Beneški Siovenci se ne ustrašijo pred navalom protestov in laži njim nasprotnega laškega tiska in bodo borbo za priznanje svojih pravic nadaljevali. Italija ne bo ponavljala stare igre s samimi obljubami! Slovenci zahtevamo, kar vemo,da imamo pravico zahtevati. Iz beneške Slovenije pojdejo sedaj številne zahteve v Rim. Vsi Siovenci v Italiji moramo nastopiti složno, kadar gre za pravice, ki so narodnostno jezikovnega značaja. Dobro bi bilo, da se res prav vse organizacije postavijo za priznanje teh pravic. O kakem druženju s komunisti ni govora, ker gre le za narodno vprašanje. Pač pa so Italijani najlepše pokazali ravno pri tej priliki, da so vsi e-dini v njihovi skupni borbi proti Slovencem v Italiji, ker se pri tem radi družijo demokristjani celo s komunisti.
Kdor seje veter, žanje burjo
(Nadaljevanje s prve strani)
— k sreči — kratko veljavnost. Vaše edino duhovno premoženje na Tržaškem je fratelanca, ki tudi nima na sebi ničesar pristnega, ker je samo obledeli posnetek starega rgpegatstva. Nekaj sto novih popačenih slovenskih priimkov, to bodo edini spomini, poleg imena »komunist«, ki bo imelo svarilnej-ši prizvok že v bližnji prihodnjo-sti, kakor ga ima danes psovka »fašist«.
H koncu še nekaj! Vi pač lahko zapovedujete in odrekate članom komunistične partije kar koli Vam
ukažejo Vaši gospodarji, slovenskemu narodu pa nimate kaj zapovedovati, niti odrekati, ker zaenkrat
v	Trstu še nimamo Sovjetov, t. j. komande polit, komisarjev, plačanih priganjačev in tajne policije. Narodno sodbo pa prepustite narodu samemu in ta sodba je zelo blizu. 12. in 19. junija bo izrečena ne nad nami, pač nad tistimi, ki so veter sejali, da požanjejo burjo.
NASI OČETJE IN DEDJE SO VOLILI LIPOVO VEJICO ! SLOVENCI IN SLOVENKE DANAŠNJIH DNI, KI SO IZ ISTEGA MESA IN ISTE KRVI, SVOJIH PREDNIKOV NE BODO ZATAJILI ! SAMO LIPOVA VEJICA JE ZNAK SLOVENSTVA !
GLASUUJTE ZA SLOVENSKO NARODNO LISTO !
Pogajanja v Parizu
Zunanji ministri štirih velesil so se po več kakor poldrugoletnem presledku 23. maja znova sešli v Parizu, da bi razpravljali o nemškem vprašanju. Pogajanj se udeležujejo:	zunanji	minister Ache-
son, njegov svetovalec in strokovnjak za sovjetske zadeve Bohlen, veleposlanik Jessup in izvedenec za nemška -vprašanja Murphy za Združene države.
Veliko Britanijo zastopajo zunanji minister Bevin, britanski vojaški upravitelj v Nemčiji, general Robertson, ter strokovnjak za nemška vprašanja Kirk Patrick.
V francoskem zastopstvu so: zunanji minister Schuman. visoki
Tržaška državna zavest je tudi med tržaškimi Italijani živa in življenjska!
vak grških nacionalistov, Turko-vasili, izjavlja, da je grško vpra-
Pojav italijanskega tržaškega bloka je za nas viden dokaz, da je tudi na italijanski strani v Trstu vznikla dobra politična volja, prispevati k pomirjenju sprtih narodnostnih strasti in k ustvaritvi novega političnega vzdušja, ki more Trs'tu vrniti ves nedavni izginuli pomen kot glavnega trgovskega izhodišča Srednje Evrope v svet.
Zato je tudi prvi radijski votivni govor g. dr. Marija Stocca za vse Tržačane in za vse tuje opazovalce nadvse važen.	'
Govornfk je poudaril, da sprejema tržaški blok rešitev tržaškega vprašanja, kot jo predvideva mirpvna pogodba. Taka rešitev je zgodovinsko logična, ker priznava Trstu vlogo naravnega izhodišča podonavske kotline.
Lažnjiva je trditev, da je taka rešitev plod političnega potvarjanja dejstev ali nezdrav kompromis. Misel, da je treba na našem ozemlju ustvariti vmesno državo, ki bi koristno izvrševala vse naloge, ki jih ji nalaga njena ugodna zemljepisna lega, se je porodila med Tržačani takoj ob vstopu Italije v drugo svetovno vojno.
Iz Trsta se razpleta v evropsko osrčje gosta prometna mreža in kdor tega dejstva namenoma ne prezira, bo realistično prispeval k ureditvi evropskih prilik, zlasti pa onih v Podonavju.
Italijanska politika v pogledu Trsta in ostale Julijske krajine temelji na nerazumljivem in škodljivem nacionalizmu. Po shemi že dovršenega zgodovinskega preroda se je Italija kratkovidno spustila v tekmo z našim vzhodnim sosedom in se trgala za vsako ped na novo ustvarjene politične tvorbe. Tako smo Tržačani Izgubili Tržič, Gorico, soško dolino in vso Istro do Pulja!
Italija nadaljuje še vedno s to
svojo nespametno politiko, čeprav je mirovno pogodbo podpisala in ratificirala in čeprav se je nedavno ponovno z raznimi uradnimi izjavami tem krajem odpovedala: z votlenjem vsebine mirovne pogodbe se ustvarja zelo nevaren položaj, ki vedno bolj poglablja ločitev obeh pasov našega ozemlja, kar v nas vzbuja sum, da je- Italija pripravljena do novih za nas bolečih odpovedi in ki po štirih letih doseženega miru še vedno vzdržuje med nami občutek moreče negotovosti, kar ogromno škoduje razvojnim možnostim tržaškega luškega gospodarstva.
Mirovna pogodba ni popolna. Skupna meja med Italijo in Jugoslavijo zapira Tržaškemu ozemlju svoboden stik z naravnim tržaškim zaledjem. Razdelitev Julijske krajine pa je povzročila nepopravljivo gospodarsko škodo vsem prebivalcem, ki težijo proti Trstu in ki so že stoletja tesno povezani z našim mestom iz družinskih, gospodarskih in kulturnih razlogov.
Svobodno tržaško ozemlje je življenjska in zdrava državna tvorba. Nastale preračunske težave so plod politične propagande, kar nam dokazuje celo izjava komisije za evropsko gospodarsko obnovo, ki je 'na licu mesta preučila tržaški gospodarski položaj. Naše mesto so spravili skoro ob vse ladjevje; naprtili so nam armado funkcionarjev v službi raznih burokratičnih organizmov, ki niso več potrebni ali pa so nesorazmerno napihnjeni v pogledu današnjih tržaških potreb; velika industrija ne deluje v interesu Trsta, ker se ravna po potrebah središč, ki so zunaj meja našega svobodnega ozemlja. Vsi ti nedostat-ki se morejo odpraviti s pametno zamišljeno tržaško gospodarsko politiko.
Plemenita pomoč, ki nam prihaja iz Amerike, bo v veliki meri premostila vse težave detinstva naše države. Ozemlje pa je treba gospodarsko zediniti. Politično zedinjenje bo odpravilo upravne in zakonodajne razlike med obema pasovoma STO-ja. Zaupna uprava pa bo za nas jamstvo mirnega in varnega razvoja.
Tržaški blok proglaša svojo privrženost in ljubezen do italijanskega jezika in italijanske omike. Ita-lijanstvo se je skozi svoletja ohranilo v Trstu brez vsake pomoči in zaščite! Danes italijanstvo Trsta ni v nevarnosti!
Slovenskim sodržavljanom jamči tržaški blok pravico do svobodnega negovanja slovenskega jezika, književnosti in omike. Sporazumno je treba to urediti na podlagi številčnega razmerja obeh narodnostnih skupin, da se za vselej odstrani vsaka možnost spora in da se ustvari trajno mirno sožitje obeh naših narodov.
Tržaški blok je za spoštovanje verske svobode in za očuvanje vseh demokratskih svoboščin v borbi proti kakršni koli obliki totalitarizma.
Houa upravna razdelitev Jugoslavije
Jugoslovanska zbornica je sprejela važen zakon o novi upravni razdelitvi posameznih ljudskih republik. Do zdaj so se te delile na okrožja, odslej pa bodo okrožja odpravili ter uvedli pokrajinsko razdelitev. Meje posameznim pokrajinam bodo določali z zemljepisnega, gospodarskega in političnega stališča. Z novim zakonom hočejo narediti uradniški aparat gibčnejši ter ustvariti »primernejše ustanove za uvajanje socializma«. Zakon bo začel veljati takoj.
komisar za Nemčijo Poncet, glavni tajnik zunanjega ministrstva Parodi, politični ravnatelj De Mur-ville in gospodarski ravnatelj zunanjega ministrstva Alphand.
Sovjetsko zvezo predstavljajo: zunanji minister Višinsky, politični svetovalec pri vojaški upravi v Nemčiji, Semjonov, vojaški u-pravnik za Nemčijo, general Cuj-kov ter strokovnjak za nemška vprašanja Smirnov.
. Na prvi seji so sestavljali delovni spored za sedanje zasedanje. Sklenili so, da bodo razpravljali
o	naslednjih vprašanjih:
1) Gospodarsko in politično zedinjenje Nemčije ter štiristransko nadzorstvo nad njo;
2) Berlin in berlinsko valutno vprašanje;
3) Priprava mirovne pogodbe za Nemčijo;
4) Priprava mirovne pogodbe za Avstrijo.
Višinski je ostale zastopnike presenetil s predlogom, naj bi razpravljali tudi o mirovni pogodbi za Japonsko, pri čemer bi Francijo zamenjal zastopnik Kitajske. Acheson in Bevin sta se tej zahte-
vi	uprla, češ da Svet zunanjih ministrov ni pristojen za obravnavanje tega vprašanja.
Na drugi seji Sveta štirih zunanjih ministrov so začeli razpravljati o političnem in gospodarskem zedinjenju Nemčije ter o šti-ristranskem nadzorstvu nad njo.
Sovjetski zunanji minister je v dolgem govoru obtoževal zahodne velesile, da so kršile potsdamske dogovore. Njegove zahteve so vsebovale štiri točke, in sicer:
1. K mednarodnemu nadzorstvu nad Porurjem je treba pritegniti tudi Sovjete, posvetovalen glas pa naj v tej nadzorstveni ustanovi dobe tudi vse manjše nemške sosede: Belgija, Holandija, Luksemburg, Poljska in Češkoslovaška.
2. Zavezniški nadzorstveni svet za Nemčijo naj spet začne poslovati, in sicer po načelih, ki so veljala za njegovo delo, preden so ga Sovjeti zapustili v marcu 1948. Ta svet naj bi imel najvišjo oblast v Nemčiji.
3. Treba je znova vzpostaviti štiristransko nadzorstvo nad Berlinom.
4. Treba je ustanoviti nemški državni svet, ki bi ga sestavljali zastopniki gospodarskih ustanov iz vzhodne in zahodne Nemčije. Svet bi bil odgovoren za vodstvo gospodarskega in upravnega poslovanja
ster je ostro napadel politiko zasedbenih sil v Avstriji ter zahteval umik vseh tujih čet. —''Nekomunistični železničarji v Berlinu so začeli stavko, da bi od vodstva podzemske železnice, ki je v sovjetskih rokah, dosegli zvišanje mezd. — Prvi sestanek zahodnih zunanjih ministrov v Parizu, na katerem so se dogovarjali o skupnem stališču do sovjetskih zahtev in predlogov. — Predsednik glavne skupščine Združenih narodov, ir. Evatt, je sporočil, da ni mogoče doseči sporazuma med Grčijo in njenimi severnimi sosedami, ker Albanija noče nič odgovoriti na posredovalne predloge za pomirje-nje. — Namestnik češkoslovaškega veleposlanika na Dunaju, Koh-štejn, je z ženo in otrokom pobegnil v Švico.
22. MAJA: Hudi spopadi med SlavkujočirnT’ protikomunističnimi železničarji ter sovjetsko policijo v Berlinu. — Ameriška vlada u-radno zahteva od Velike Britanije, naj ji izroči pobeglega komunističnega prvaka Eislerja, ki mora priti pred sodišče v Nevi Yorku. — Bivši ameriški obrambni minister Forrestall je v duševni zmedenosti naredil samomor. — General De Ganile obsoja novo ustavo za Za-hodnonemško zvezno republiko, češ da to pomeni obnovitev nemškega raj ha. — Švedska in Jugoslavija sta sklenili trgovinski sporazum o izmenjavi blaga v skupnem znesku 68 milijonov švedskih kron.
23. MAJA: Tito je imel dolg razgovori znanim italijanskim denar-nikom Castiglionijem, ki naj bi posredoval za posojila, katera bi Tito rad dobil v Združenih državah.
—	Bivši ameriški vojaški upravnik v Nemčiji, general Clay, je govoril, da je glavni cilj komunizma doseči oblast nad vsem svetom in da se Sovjeti navzlic vsemu videzu temu cilju ne bodo nikoli odpovedali. *— Moskovski radio napada sporazum, ki sta ga Italija in Jugoslavija sklenili glede ribolova na Jadranu ter pravi, da je Tito z njim jugoslovanske ribiče prodal italijanskim fašistom.
24. MAJA:	Ameriški časnikar Drey~i earson napoveduje, da se bosta Stalin in Truman sešla v Parizu, če se bo konferenca štirih zunanih ministrov uspešno končala. Britanski vojaški poveljniki m strokovnjaki so začeli petdnevna posvetovanja o obrambi civilnega prebivalstva pred atomskim orožjem v morebitni vojni. — Stavka berlinskih železničarjev traja med spopadi in sabotažami dalje. — Madžarski poslanik v Parizu, »rdeči« grof Karolyi, je odstopil, baje iz zdravstvenih razlogov. — Ameriški poslanik v Atenah napoveduje, da bodo grški komunistični u-porniki v kratkem doživeli odločilni poraz. — Finančni odbor a-meriške zbornice zahteva, naj znesek, namenjen za Marshallovo pomoč v drugem letu Evropskega obnovitvenega načrta, zmanjšajo za 15 odstotkov, ker so cene raznemu blagu zadnje čase toliko padle. — Nemiri in spopadi med stavkajočimi železničarji in komunistično policijo v Berlinu. — Komisija Združenih narodov za Balkan poroča, da Tito ne podpira grških komunističnih upornikov več v taki meri, kakor jih je pred Mar-kosovo likvidacijo. — Nakazitveni odbor ameriške poslanske zbornice je znižal zneske za podporo Evropi po Marshallovem načrtu za 15 odstotkov, češ da so cene raznemu blagu za toliko padle. — Praški naškof, kardinal Beran, je v posebnem pismu na katoliškega ministra Petra zagrozil z izobčenjem vsem katoličanom, ki podpirajo sedanjo češko rdečo vlado. — Pogreb bivšega grškega regenta in velikega rodoljuba, nadškofa Da-maskinosa, v Atenah. — Usmrtitev treh opozicionalcev v Pragi, ki so jih, kakor je to običaj v »ljudskih' demokracijah«, obsodili zaradi veleizdaje in vohunstva. — Na ultimat zahodnih vojaških poveljnikov v Berlinu je komunistična policija brez boja izpraznila vse zasedene železniške postaje. — Pr-
šenje mogoče rešiti samo na bojišču s popolnim uničenjem komunističnih razbojnikov, ne pa z raz-, pravami pr Zruženih narodih.
25.	MAJA: Kitajski komunisti so brez boja vdrli v veliko pristaniško mesto Šanghaj. — Začasni predsednik kitajske vlade prosi maršala Cangkajšeka, naj spet prevzame vodstvo vlade in vsega boja proti komunistom. — Ministrski predsedniki 11. zahodnonem-ških dežela so sestavili nekako začasno vlado za Zvezno nemško republiko. Ameriški general Eichel-berger predlaga, naj Združene države ustanove poseben japonski obrambni oboroženi zbor, ki bi štel 150.000 mož. — Uradno so določili novi tečaj med dolarjem in titovskim dinarjem in sicer 50 dinarjev za dolar, kar je želo ugodno, če pomislimo, da dinar velja komaj 1.30 lire.
Beseda Italijanom
grabili našega odličnega sodelavca in prijatelja Andreja Slavka Uršiča.
Mislili so, da nas bodo tako u-strahovali in odvrnili od borbe, ki smo jo začeli v korist našega naroda in vsega človeštva, ogroženega po komunistični hidri.
S hladnokrvno odločnostjo smo se uprli grožnjam in navalu besa, ki so ga sprožili proti nam, ker smo se zavedali, da smo se postavili v službo velikega narodnega in evropskega poslanstva.
Pravičen sporazum z italijanskimi sodržavljani
In je bila ravno ta zavest, ki nam je vlila potrebno moč, da smo v svoji notranjosti premagali u-pravičeno nejevoljo zaradi žalost-
nih spominov iz bližnje preteklosti in ki nam je narekovala nujnost, da je treba doseči pravičen sporazum z našimi italijanskimi sodržavljani na podlagi priznavanja enakosti pravic na polju narodnega, kulturnega in upravnega u-dejstvovanja v korist nemotenega razvoja in blaginje obeh narodnosti.
Mi Slovani med Julijskimi alpa-mi in Jadranom smo najzapadnej-ši del slovanskega sveta, ki prihaja v dotiko z drugimi evropskimi narodi in s tem tudi z Italijani.
Svobodno tržaško ozemlje
To dejstvo nam narekuje dolžnost, da preučimo z največjo paž-njo nastali položaj, in sicer z vi-1 dika koristi miru med našima narodoma in posredno tudi v korist j evropskega miru in sožitja.
Zato smo pristali na ustvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja kot suverene neodvisne države, ki ima odgovorno nalogo, da služi Srednji Evropi kot mednarodna luka in izhodišče v svet.
Ta država, čeprav ozemeljsko nepopolna, je življenjska.
Prizadevali si bomo, da bomo z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi dosegli potrebno ozemeljsko spopolnitev in smo prepričani, da se ne bosta niti Jugoslavija in niti Italija čutili prizadeti v svojem prestižu, ko bosta s svojim pristankom prispevali k tej spopolnitvi in ko bosta prepričani, da njuni državljani uživajo pri nas vse politične, kulturne, socialne in gospodarske svoboščine. ! Pribiti pa moramo na najbolj i odločen način, da za nobeno ceno \ ne bomo dopustili, da bi tu živeči I Slovani s svojo svobodo in s svo-
jim vsakdanjim kruhom plačali | »in bianco« menico, ki so jo na naš račun iz*a'e zapadne sile s svojim predlogom z dne 20. marca 1948.
* * *
Sodržavljani! Smatrali smo za potrebno, da vam v kratkih obrisih iznesemo smotre slovenskega demokratskega gibanja, ki računa, da ga bo podprla velika večina tukajšnjega slovenskega življa, zato da boste vi, ko boste oddajali svoj glas pri teh tako zvanih upravnih in dejansko bistveno političnih volitvah o tem vodili računa.
Mi demokratični Slovani vam ne ponujamo hinavske fratelance, ki ni nič drugega nego zahrbten dogovor med italijanskim in slovanskim komunizmom, marveč odkritosrčno prijateljstvo, ki mu je glavni namen blaginja obeh narodov in ponovni dvig našega mesta.
ter bi bil podrejen zavezniškemu nadzorstvenemu odboru.
Ameriški, britanski in francoski zunanj minister so se tem sovjetskim zahtevam odločno uprli, češ, da bi bilo nespametno, če bi hromega človeka, ki je komaj začel spet migati, hoteli spraviti v prejšnje stanje. Zahodne države, je dejal ameriški zunanji minister, so trdno odločene, da ne bodo v Nemčiji podirale tistega, kar so z velikimi težavami .postavile, zlasti še. ker ustanovitev zahodno-nem-ške države povsem odgovarja demokratskim načelom.
Bevin je pripomnil, da bi sprejem sovjetskih predlogov spravil zahodne države ne le do Potsdama, temveč še mnogo bolj nazaj.
Skratka, zahodni zunanji ministri so sovjetskemu zastopniku jasno povedali, da se niso pripravljeni odpovedati nobenemu svojih
načrtov glede ureditve zahodno -nemške države.
Ustanovitev Združene Nemčije
23. maja je začasna zbornica nove Nemške zvezne republike skoraj soglasno sprejela novo ustavo. To so še prej potrdili parlamenti posameznih nemških dežela in sicer vsi, razen bavarskega. Bavarska odklanja skupno nemško državo ter se zavzema za ustanovitev samostojnega kraljestva pod žezlom prejšnje dinastije Wittels-bachovcev. Vendar pa je izjavila, da bo tudi ona privolila v novo politično ureditev za Nemčijo, če bosta dve tretjini deželnih zbornic ustavni osnutek potrdili.
S tem. dogodkom je Nemška zvezna republika postala dejstvo in nemški narod je stopil na pot do obnove politične samostojnosti.
jlovenski volt
volivci
Kdo
so naši kandidati ?
pahnili v za nas tako usodno fra-telanco in politični teror, enak fašističnemu.
In zato se borim in se bom boril za Slovensko demokratsko gibanje!«
KALIN FERDINAND
Rojen na Opčinah 6.12.1907. Zaveden Slovenec, katerega so fašisti odpustili z dela, ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko. Leta 1942 je bil poslan kot tisoči drugih Slovencev v Battaglione speciale, v katerem je bil do zloma Italije. Tu je skupno z Debenjakom Maksom, pevovodjo iz Košane pri Gorici organiziral 65 članski pevski zbor, sestavljen iz samih primorskih Slovencev, ki je kmalu zaslovel po vsej Italiji s svojimi slovenskimi narodnimi, umetnimi in cerkvenimi pesmi in žel celo posebno pohvalo Vatikana.
Leta 1943 se je vrnil domov in je sodeloval pri osvobodilni borbi v obveščevalni službi OF misleč, da s tem prispeva le k osvoboditvi domovine. Ob povratku na Opčine je postal predsednik pevskega zbora Zvon, kjer pa se je vedno zapletal v spore z ljudmi, ki so hoteli pevski zbor izrabljati v svoje politične in propagandne namene.. Svoj življenjepis nam je zaključil takole:
»Ze od leta 1947 delam za Slovensko demokratsko zvezo, ker vem, da edino slovensko narodno demokratično gibanje odgovarja ne samo mojim težnjam, temveč o-gromni večini tržaških Slovencev, katerih so se komunisti poslužili samo zato, da so jim prevarani z njihovimi narodnostnimi parolami pomagali do oblasti in stolčkov. Kot pri drugih narodnjakih, so tudi pri meni zlorabili sveto zaupanje v slovensko stvar in me zavedli v sodelovanje, ker sem naivno verjel, da je OF res slovensko nai-odno gibanje, ki nas bo osvobodilo fašistov in Italijanov. V resnici pa so nas Slovence samo
ZORAN SOSIČ je bil rojen 1. 1915 na Opčinah. Po poklicu je kmet. Kmalu je začel sodelovati v raznih narodnih organizacijah, zaradi česar ga je italijanska policija preganjala. L. 1936 je bil obsojen na štiri leta in konfiniran v južni Italiji. L. 1937 je bil zaradi sklenitve rimskega sporazuma z Jugoslavijo pomiloščen. Vpoklican pod orožje, je bil dodeljen disciplinskemu bataljonu na otoku Elbi. Po povratku domov je bil 18. avgusta 1940 zopet aretiran z drugimi tržaškimi rodoljubi, proti katerim je bil vprizorjen znani predvojni »tržaški proces«. Po več mesecih zapora je bil Zoran Sosič interniran na otoku Ventotene.
Po padcu fašizma so ga slovenski interniranci izvolili za predsednika slovenske taboriščne grupe in ga delegirali v vodstvo začasne taboriščne uprave. Doma je vstopil v OF in deloval na terenu ■% raznih političnih in gospodarskih odborih. Kot član OF si je s svojim pomirjevalnim vplivanjem u-spešno prizadeval, da ni pri nas prišlo do bratomornega klanja kot se je dogajalo drugod po Slovenskem.
Po končani borbi je organiziral in postal prvi predsednik openskega pevskega zbora.
Svojo narodno zavednost in demokratično gorečnost pa je dokazal s tem, da je bil med prvimi buditelji in organizatorji Slovenske demokratske zveze na Tržaškem.
nabrežimske občine/
iRazvoj ribištva na (Cržaškem
S Slovensko narodno listo se bo naša demokratska zveza predstavila nabrežinskim volivcem.
Lipova vejica bo naš simbol, porok naše zmage pri bodočih občinskih volitvah.
Nabrežinci, obrnite oči ta trenutek v Nabrežino pred prvo svetovno vojno. Naša vas je bila v tistih lepih časih na višku narodne zavednosti. Pevsko društvo Nabrežine, ponos našega Krasa, je desetletja delovalo ter širilo našo lepo pesem po naših vaseh in trgih. Velike narodne prireditve so bile v tistih časih cilj in delo vseh nas. Imeli smo v Nabrežini knjižnico, eno največjih na Primorskem. Na stotine knjig je romalo po naših hišah ter je dalo vsem, posebno pa mladini možnost, da se izobražuje. Tako je bilo pred prvo svetovno vojno. Kaj nam je ostalo od tedaj in kaj imamo sedaj? Nič. Najboljši pevci so pomrli. Tisoče knjig sta nam pokončali vojna in fašizem. Podobni smo onemu, ki mu je hiša zgorela. Ne smemo obupati. Prav nasprotno:	delati	mora-
mo brez strahu in v prvi vrsti obnoviti vsa naša nekdanja društva. Zaživeti mora zopet zdravo kulturno življenje v Nabrežini in oko-
lici. To bomo tudi napravili in u-speli, ker imamo v naših vrstah mnogo požrtvovalnih in sposobnih ljudi, mladih in starih. Ti naši ljudje se morajo, zdramiti ter prijeti za delo, za obnovo kulturnega življenja, ki nam je vsem tako potrebno. Nabrežina mora postati to, kar je nekdaj bila:	narodno	za-
vedna. Postati mora trdnjava prave, resnične demokracije. Naš narod se počasi zaveda svoje usode. Dovolj mu je tega mrtvila, treba mu je novega, zdravega življenja.
V vzgled naj nam bo naša godba, ki lepo napreduje pod vodstvom kapelnika Devetaka, od kar se je osamosvojila in otresla vseh spon. Na veliko noč nam je nudila vsem lep koncert in številno občinstvo je s svojo prisotnostjo pokazalo, da si želi in ceni vsako kulturno delo.
Volivna borba je pred nami. Vsak, ki želi pokazati svetu, da tu prebiva narod, ki hoče^ svobodo, pošteno in ne suženjsko živeti, bo volil Slovensko narodno listo.
Dragi bratje in sestre, vsi na delo za naš cilj, ki je in bo: združitev vseh poštenih, svobodnih Slovencev.
Nabrežina, dne 19. maja 1949.
Volivna zborovanja Slovenske narodne liste
v Trstu
27.V. 1949 ob 20.00 - 22.00 Barkov-
lje - Park
28.V.1949 ob 20.00 - 22.00 Rojan -trg Tra i Rivi
29.V.1949 ob 07.00 - 08.30 Piazza Ponterosso
ob 11.00 - 12.00 Skedenj pri cerkvi
ob 14.30 - 19.00 Opčine, kino.
31.V. ob 19.00 Prosek, pred cerkvijo.
1.VI. ob 20.00 Sv. Ivan, trg Gio-berti.
2.VI. ob 20.00 v Skednju pred cerkvijo.
3.VI. ob 19.00 pri svetem Jakobu pred cerkvijo.
4.VI. ob 18.00 v Trstu, javni park (Giardino pubblico).
5.VI. ob 07.30 na trgu Ponte-
OJoli listo z lipovo vejico l
rosso.
5.VI. šolo.
ob 10.00 na Opčinah pred
Prihodnji teden izide »Demokracija" dvakrat, to je v sredo in v soboto! •
Pred zadnjo svetovno vojno je bil tržaški ribolov omejen skoro izključno na najbližjo tržaško okolico. Ob obali Istre so večinoma lovili Istrani sami, drugje ob severnih obalah Jadranskega morja pa Benečani, ki jih je izdatno podpirala italijanska vlada.
Med vojno je tržaško ribiško ladjevje utrpelo velike izgnbe in
vost v našem ribiškem gospodarstvu je Zavezniška vojaška uprava končno uvidela ter jo skuša zdaj odpraviti. Ko je začel poslovati Evropski obnovitveni načrt, so oblasti podvzele še nadaljnje in zelo uspešne korake, da pomagajo ribičem na noge in Tržačanom do Petrovega blagra. Naj na kratko navedemo nekaj točk, ki morejo
Ogrodje ribiške ladje je postavljeno
Popravek
V članku »Iz Nabrežine« v zadnji številki je izpadla ena vrsta, kar kvari smisel- celega odstavka. Drugi stavek v prvi točki se mora glasiti: »V hiši slovenskega demokrata izjavlja, da je njegova lista slovenska, v hiši komunista, da je njegova lista komunistična, a v hiši Italijana, da je njegova lista za italijansko stranko.«
Uredništvo
vsi se še spominjamo, da je bilo po vojni zalaganje tržaškega trga popolnoma nezadostno. Vendar so začeli ribiči na Tržaškem s vso naglico obnavljati svoje male ladje in ribiško orodje ter priprave. To obnavljanje, ki so ga finansirali skoro izključno ribiči sami, se je nadaljevalo vse do leta 1948. Vendar to nikakor ni zadostovalo in potrebe Trsta so še vedno mnogo večje kot pa dovoz domačih ribičev. Številne ribiške ladje iz I-stre in Italije so morale stalno pomagati pri dovažanju rib in v zimskih mesecih, ko je ribolov v tržaških vodah nepomemben, je ta dovoz iznašal preko 90 odstotkov vse količine rib na tržaškem trgu.
V zimskih mesecih v tržaškem zalivu ni primernih rib za lov. Sele v aprilu začne ugoden čas in živahen ribolov traja do julija meseca. V avgustu in septembru 'pa ribe spet začno zapuščati naše vode, tako da je Trst od novembra do marca odvisen od uvoza rib iz Istre in Italije. Tržaški ribiči .doslej niso imeli primernega brodov-ja, ki bi moglo loviti ribe v oddaljenejših vodah in to pomanjklji-
Dne 29. maja 1.1. ob 14.30 uri bo na Opčinah v kinodvorani
JAVNO VOLIVNO ZBOROVANJE „ SLOVENSKE NARODNE LISTE “
zborovanje vodi: Kalin Ferdo z Opčin
Opozorilo! Igra »Slehernik" v Repentabru se ponovi 29. t.m. ob 17.15 po volivnem zborovanju na Opčinah. Zato vsi prej na Opčine in na to z avtobusom na Repentabor!
osvetliti pomoč, ki jo nudijo oblasti tržaškemu ribištvu:
1) ZVU je leta 1948 dala na razpolago ribičem bančne kredite v iznosu 20 milijonov lir in teh posojil se je poslužilo preko 250 domačih ribičev.
2) Uprava »Začasne ameriške pomoči« (AUSA) je nakazala 4 milijone lir, ki so jih razdelili ribičem za nakup najnujnejšega ribiškega orodja in mrež.
3) Začeli so graditi ribarnico in ledenico pri Sv. Ivanu blizu Devina z namenom, da pomagajo ribičem pri lovu na lipane (cefale). To ribarnico bodo dogradili verjetno do konca leta 1949.
4) Z nastopom Evropskega obnovitvenega načrta so začeli graditi številne ribiške ladje (38 manjših ter 12 velikih pibiških ladij). Manjše ladje, ki bodo izpodrivale 60 do 80 ton, bodo opremljene z motorji od 12 do 200 konjskih sil in s temi ladjami bodo tržaški ribiči sledili ribam, ko v jeseni začno zapuščati bližnje tržaške vode. Velike ladje po 1400 ton iia bodo služile ribičem pri ribolovu v Sredozemlju, pa tudi v Atlantiku. Skupno v namene ribiške novogradnje v Trstu je Evropski obnovitveni načrt nakazal 360 milijonov lir.
5) ZVU je odobrila načrte za zgraditev konzervne tvornice, kjer bodo predelovali ribe tudi za izvoz.
Vse kaže, da bodo ti ukrepi in denarna pomoč zagotovili Trstu potrebno količino rib tudi za zimske mesece. Razen tega pa bo posebno poleti, ko je v naših vodah lov zelo bogat, mogoče konzervirati precejšnjo količino rib za inozemska tržišča v Avstriji, Švici itd., kjer posebno cenijo dobro jadransko ribo.
Da si ustvarimo približno sliko o spreminjajočem se ribolovu v
Fo stopinjah Titovega socializma
Potemkinove vasi
Enotni sindikati Slovenije so tam pred veliko nočjo prijazno povabili Babičevo krilo tržaških sindikalistov na poučni izlet v Slovenijo. Naš obisk naj bi ovrgel vsa natolcevanja »zahodnih imperialistov« proti 1 komunističnemu socialnemu in gospodarskemu redu vzhodnega socialističnega pojmovanja, obenem pa naj bi postavil na laž Vidalijevo klevetniško gonjo proti prvakom jugoslovanskih komunistov. Takih propagandno -agitacijskih izletov je Babičevo politično vodstvo organiziralo v zadnjem času precej. Ti izleti naj bi bili nekak uvod v bližnjo vo-livno kampanjo.
Danes, ko z lahkoto s poldnevnim pešačenjem dosežeš vse meje STO-ja, je za delovnega Tržačana tako povabilo več ko zapeljivo, posebno še, če imaš na oni strani zavese kup sorodnikov in prijateljev. Pa tudi gola radovednost in apetit po doživljajih te nažene, da se vpišeš med ekskurzioniste. Ko pa so mi še zaupno pošepetali, da
bo špas veljal komaj 220 lir, t. j. vožnja do Sežane in nazaj, je seveda tudi moja žena izgubila vse razloge za ugovarjanje.
Na cvetno soboto zgodaj zjutraj nas je vlak potegnil iz tržaške glavne postaje preko Nabrežine v Sežano. Tu so nas ljubeznivo sprejeli zvesti varuhi socialističnih pridobitev in nam res gostoljubno postregli z vsemi dobrotami delovnega ljudstva. Ni nam manjka-
lo	najfinejših cigaret, niti jedače in pijače. Carinske formalnosti so bile kratke in nič nadležne. Vse je bilo nekam praznično, le redki civilisti na postajnem peronu so se mi zdeli zaspani in tu pa tam nas je ošvrknil naravnost hudoben pogled. Gotovo so nas imeli za kake ameriške kapitaliste...
Nič se nismo zadrževali po poti in okrog poldne smo bili na bregovih Drave, v Mariboru. Po lepem sprejemu so nas vodili v čedno restavracijo, kjer so nam postregli z naravnost grofovskim kosilom in z izvrstno kapljico šta-
jerskih vin. Ničesar nismo pogrešali, niti slaščic niti črne kave.
V	popoldanskih urah so nam razkazali velike tekstilne tovarne in novo električno hidrocentralo na mariborskem otoku. Novi red v Jugoslaviji zahteva, da taki o-biski v ničemer ne motijo orjaškega obnovitvenega dela in bliskovite planske izgradnje ljudske demokracije, in samo zato — da ne bi ja kdo mislil na kaj drugega •— so nam vodniki z lepimi in prepričevalnimi besedami odsvetovali vsako motnjo delavstva in tudi meščanov, ki smo jih srečavali na poti. Nam Tržačanom, ki smo po naravi radovedni ljudje, ti nasveti niso bili posebno všeč. Saj veste, kako radi vtikamo nosove tja, kjer je najmanj potrebno in kako malo smo zaupljivi. Predvsem pa sem mislil na svojega prijatelja, ki bi ga tako rad srečal in popil z njim nekaj kozarčkov Štajerca, ki je tako hudo podoben briški rebuli.
Našel sem ga, pa ne povem kako, ker bi mu to gotovo ne koristilo. Kar pridružil se nam je. Hitro je posnel našo govorico, saj je^ star Tržačan in niti sam Ribičič, poglavar Ozne, bi ga ne ločil od^ nas ostalih. Previdno sva se držala dobrih 20 korakov od čiče-ronov, ki so vlekli na ušesa, ka-
kor dutovljanski zajec na brakadi. Ko nam je zgovorni Stajerc razkazoval res vzorne naprave Hut-terjeve tovarne in se najbolj mogočno napenjal, da nam to delo prikaže kot udarniški podvig ti-tovine, mi je prijatelj previdno zašepetal na uho: »Vse, kar vidiš je stalo že pred vojno, nekaj pa so preuredili Nemci med vojno!« Dostavil je še: »Laže kot Ljudska Pravica!« Čudno sem ga pogledal, nekoč je bil med St. Jakobčani najbolj goreč komunist. Tudi v tovarni Doktor in drug sta tako vodnik kot moj prijatelj ponavljala podobne besede. Na mariborskem otoku mi je prijatelj zaupal: »Vse je prišlo iz Švice, krvavo smo plačali! Najboljše vino smo Švicarjem prodali po 7.50 din za liter za to železo, nam pa prodajajo vinske pomije po 80 din liter.
V	ponedeljek smo se sprehajali po Ljubljani. Namestili so nas v hotelu »Slon« in tudi tu so nas gostili, kakor da je sam Tito med nami. Te modrosti o Titovih gostijah nisem pogruntal sam, pač pa mi jo je zaupal star Ljubljančan, ki se nam je med sprehajanjem po mestu pridružil, da bi kaj zvedel
o	svojem sinu, ki jo je že pred leti potegnil čez mejo.
Na Miklošičevi cesti smo naleteli na zadružno trgovino in v iz-
ložbi so stale ljubke . steklenice konjaka. Prijela me je izkušnjava, da bi prinesel ženi eno steklenico za poskušnjo. »Kar notri stopite!« mi ie svetoval prijetni Ljubljančan. Seveda si nisem pustil dvakrat reči. Brhka gospodična je stala za pultom in ko sem ji izrazil svojo željo po eni steklenici konjaka, me je ^ačudeno in s po-miljevanjem pogledala: »To je samo za izložbo, blaga ne prodajamo!« Pri tem je skrivnostno pomežiknila mojemu spremljevalcu. »No pa vsaj en bičerin za vsakega!« sem prosil. »Nemogoče — niti ene kapljice!« mi je odgovorila.
—	»Ce bi pri nas imeli ljudi tako za norca, bi šipe gotovo ne ostale dolgo cele, ampak Ljubljančani ste polenta fredda!« sem stresel iz sebe, ker me je pošteno jezilo, da ne morem postreči z bičerinom novemu ljubljanskemu prijatelju. »Poskusiva pred kolodvorom!« mi je svetoval in zavila sva proti postaji.
i	Res sva staknila neko pijačo, ki | ji ne vem imena, po konjaku pa ni imela ne duha niti okusa. Bičerin je bil po 25 din. »Z enodnevno delavsko mezdo si delavec v Ljubljani lahko kupi 4 bičerine konjaka, no v Trstu si z enodnevno dnino kupiš najmanj eno veliko Stock steklenico«, sem kritizi-
ral. »Ja«, je ugovarjal moj novi prijatelj, vneti lokalni patriot, »ampak pri vas je n^ deset tisoče brezposelnih, pri nas pa je brezposelnih nekaj reakcionarjev in ljudje nad 65 let starosti. Teh pa je vsak dan manj, ker nimajo živilskih nakaznic in se . udarniško selijo na drugi svet«. — »Prijatelj!« sem mu odgovoril, »pri nas tudi brezposelni delavec dobi na dan precej več brezposelne podpore, kakor pa stanejo 4 bičerini konjaka!« — »Ze prav«, mi je odgovoril, »vi niste politično zgrajeni, zato vas moti reakcionarna logika, mi smo ' tu zamenjali logiko s progresivno dialektiko, ki temeljito spurgira vse take račune; pri nas dela račune samo državni statistični urad. Poglejte, prijatelj, če bi mi prišli v Trst, bi brezposelnost odpravili udarniško! .Koliko imate plače?« — »34.000 lir mi pride na mesec« sem odgovoril. »Vidite, mi bi zaposlili poleg vas še tri nezaposlene in vsi štirje bi prejemali 34.000 lir, na moža po
8.500	lir!« Sedaj tudi jaz razumem, da se s številkami ukvarja gamo statistični urad; hvala Bogu, da se v Tvstu ukvarjamo še vedno delavci in nameščenci.
Pri tem razgovoiu sva prišla pred veliko zadružno trgovino in v eni izmed razkošnih izložb so
Evropski obnovitveni načrt pomaga pri obnovi našega ribolova. Na sliki vidimo eno izmed manjših ribiških ladij, ki so jo ravnokar spustili v morje.
tržaških vodah, navajamo nekaj podatkov:
Leta 1948 so domači ribiči ulovili skupno 1,495.000 kg rib. Od te količine so nalovili 1,373.000 kg v mesecih od maja do oktobra, do-čim so v ostalih 6. mesecih nalovili 222.000 kg.
Najrazličnejše so vrste rib, ki jih lovijo naši ribiči. Samo v naši ribarnici jih lahko najdemo do 50 ali več vrst. Med njimi naj omenimo le nekatere, ki jih bolj ali manj poznamo: sardoni ali brglju-ni, plavice (scombri), sardele, lipani (cefali), trske (moli). Razen
tega je pomemben tudi lov na razne mehkužce kot n. pr. sipe (se-pie), Noetove barčice (mussolli) ter liganje (calamari).
Našim ribičem se obeta dobra bodočnost. Dobro bi pa bilo, da bi se združili v učinkovite strokovne organizacije ali zadruge, ki bi mogle bolj uspešno čuvati njih interese in sodelovati ramo ob rami s pristojnimi oblastmi v svrho nadaljnjega napredka tržaškega ribištva. Postaven slovenski ribič iz Sv. Križa je zadnjič dejal: Rabimo tako organizacijo, ki nam naj pomaga loviti ribp, ne pa politične trape.
c) spričevalo o ponovnem ceplje- ] nju koz
č) potrdilo o vplačanih 150 lirah j na pošti na tekoči račun 11-124 j
d) v gotovini plačajo 150 lir v pi- , sarni
Prošnje je treba oddati do 15. j junija 1949. v pisarni Sloven- 1 ske nižje srednje šole, ulica I della Scuola Nuova 14-11. Sprejemni izpiti za I. razred se začnejo v petek 17. junija t. 1. ob 8h zjutraj.
Programi za izpite se dobe v pisarni Slovenske nižje srednje šole.
Ravnatelj
Nižja Trpovska strokovna šola v Trstu
Sprejemni, vstopni in nižji tečajni izpiti na nižji trgovski strokovni šoli se začnejo 17. junija ob
8.30	zjutraj po urniku, ki je objavljen na oglasni deski v šoli.
Prošnje sprejema šolska pisarna vsak dan in jih je treba vložiti do
5.	junija t. 1-.
Vsa pojasnila se dobijo v šolski pisarni v Via Lazzaretto vecchio 11-11.
Višje srednje šole v Trstu
Prošnja za pripustitev k izpitom vseh vrst na Višji realni gimnaziji, Trgovski akademiji in Višjem učiteljišču morajo vložiti privati-sti v smislu čl. 34 Pravilnika najkasneje do 31. maja in sicer za poletni ali jesenski rok. Tajništva posameznih šol dajo potrebna pojasnila.
Bivši politični interniranci in preganjanci!
Slovenska demokratska zveza za j STO je pričela akcijo, da se do-J končno urede odškodninske zahteve slovenskih političnih internirancev in preganjancev. Zato jih vabimo, da javijo svoj primer pisarni SDZ v Trstu, ul. Machiavelli 22-11, da jih lahko vodi v evidenci.
premirje, kakor je. bilo dogovorjeno, brezpogojno spoštuje. V zvezi s tem, apelira odbor na vse prebivalstvo, da bi skrbelo, da bi se sporazum o volivnem premirju najstrože spoštoval.
Iz Kopra
Beležimo vest, ki se je bliskovito razširila in ki se trdovratno vzdržuje, da so nedavno aretirali vsem Tržačanom znanega javnega delavca in pobornika slovenskih pravic, na Tržaškem Romana Pahorja.
Z dežele
V	uvodnem in notranjih člankih »Dela« od 21. maja beremo gore neskladnosti in neumnosti, da ne bi rabili besede hudobij. Tako trdi pisec,' da je SDZ sestavljena iz samih izkoriščevalcev delovnega ljudstva. Tako torej! Ubogo delovno ljudstvo in delovno ljudstvo ter delovno ljudstvo. Kdo tvori prav za prav to delovno ljudstvo? Mogoče samo komunistični agitatorji? Bolj delovnega ljudstva od nas, kraških kmetov in delavcev ga menda ne bo in mi smo ravno tisti, ki v veliki večini tvorimo SDZ, Se noben pristaš »Demokracije« ni živel na ramah svojih »tovarišev«, kot delajo to razni komunistični bogovi, polbogovi in bogci, dobro plačani komunistični govorniki -profesionisti, agitatorji in teroristi. Ravno mi, člani SDZ smo de-
lovno ljudstvo, ker živimo s trdim j trudom od naših bornih kraških njivic ali od naših trdo zasluženih | dnin.Ker pa nismo komunisti, ker smo spregledali, ker smo videli, kaj je prav in pošteno in kaj ni |
—	zato nismo delovno ljudstvo. Ubogo »Delo«! Tvoje laži so debele kot tvoji trompetarji, tvoje laži so prozorne kot dosedanje lumparije. Jezi te, ker vidimo skozi te- i be in tvoje laži. Pa naj te!
Kar se tiče shoda v Bazovici povemo »Delu«, da na prvih sestankih »Demokracije« drugod je bilo tudi malo ljudi. Kako je danes? »Delo« naj le počaka in videlo bo kam bomo prišli demokrati tudi v Bazovici! Na shodu je bilo torej »šest« Bazovcev. Smo nadvse zadovoljni! Bomo videli koliko bo tam naših glasov. Zakaj je bilo le »šest« Bazovcev »Delo« dobro zna. j V Bazovici je komunistični teror še vedno živ. Led pa smo le razbili tudi v Bazovici. Razbili pa bomo tudi teror! Bila sta tudi dva psa pri shodu? In sta tudi ostala? Resnica bo, vsaj enega sem tudi jaz videl in je mirno poslušal. Na komunističnem shodu na Opčinah je bil tudi pes. Ko je govornik pričel govoriti, je postrigel z ušesi, pogledal debelo, del glavo na eno stran, da bo slišal bolje, da se ne moti... tedaj pa privzdigne zadnjo nogo proti govorniku, opravi svoje delo in mirno odide. Pa brez zamere! Ce bi ne bilo res, bi tega ne zapisal.
Eden izmed delovnega ljudstva
Vesti s Tržaškega
Sv. Križ
Na Vnebohod smo imeli Križani velik naroden praznik o priliki veličastnega shoda Slovenske narodne liste. Obširno poročilo o shodu objavimo v prvi številki pri-hodnega tedna.
Prijave k izpitom na slov. srednjih šolah v Trstu Nižja srednja šola v Trstu
1.	Nižji tečajni izpit
Prijavo za nižji tečajni izpit je treba oddati na kolekovanem papirju za 24 lir do 5. junija v pisarni.
Prijavi je treba priložiti:
a) rojstni list
b) dosedanja spričevala
c) potrdilo mestne občine J ana-grafskega urada s sliko o istovetnosti prosilca
č) spričevalo o ponovnem cepljenju koz
d) v pisarni je treba plačati 150 lir v gotovini
e) na tekoči račun 11-124 na pošti
je treba plačati 350 lir in priložiti prošnji potrdilo o vplačanem denarju
f)	privatisti plačajo še 90 lir za telovadno takso na tekoči račun 11-124 ter prilože potrdilo. Nižji tečajni izpiti se začnejo v sredo 22. junija ob osmih zjutraj.
2. Vstopni izpiti -za II. in III. raz. K prijavi za vstopne izpite na kolekovanem papirju za 24 lir priložijo prosilci iste listine kakor za nižji tečajni izpit. V pisarni nižje srednje šole plačajo 150 lir, na tekoči račun 11-124 na pošti pa plačajo 300 lir in priložijo k prošnji potrdilo o vplačanem denarju. Prošnje je treba oddati do 5. junija.
3. Sprejemni izpiti za I. razred
K prijavi za sprejemne izpite na kolekovanem papirju za 24 lir priložijo prosilci sledeče listine:
a) rojstni list
b) potrdilo mestne občine - ana-grafskega urada s sliko o istovetnosti prosilca
Obvestilo
Obveščamo vse, katerim so bila odbita dovoljenja (licenze), da naj javijo svoj primer pisarni Slov. dem. zveze v Tfstu, ulica Machiavelli 22-11 (uradne ure od 10 do 12 in od 17 do 19), da ukrene vse potrebno glede nadaljnjih intervencij.
Odbor za volivno premirje
Odbor za volivno premirje je imel dv^e nadaljnji seji, na katerih j so razpravljali o vprašanjih tehnične prirode, ki zadevajo razne liste.
Glede incidentov, ki so se po:a-vili te dni na shodih raznih strank, je bila na sejah ponovno poudarjena volja, da se volivno
Vesti z Goriškega
Minister Tupini v Gorici
Minister za javna dela Tupini je obiskal Gorico v soboto 14. t. m., kjer je prisostvoval polaganju temeljnega kamna za zgraditev no-r vih stavb UNRRA. Te. nove hiše bodo zidali v Standrežu, kamor mislijo spraviti istrske begunce, ki so optirali za Italijo.
V	soboto zjutraj se je minister Tupini mudil v Tržiču, kjer je izročil ključe novih stanovanj UN RRA 56. družinam beguncev.
Opozorilo beguncem
Te dni je italijanski Rdeči križ objavil, da je Italija sklenila sporazum z mednarodno organizacijo za begunce (IRO), po katerem se bodo morali vpisati pri IRO vsi tujci v Italiji v kolikor nimajo policijskega dovoljenja za stalno bivanje. Ti begunci dobijo posebno izkaznico, ki jim bo zadostovala za bivanje v Italiji in kretanje po državi. Pri tej priliki opozarjamo tiste begunce, ki so optirali za o-hranitev italijanskega državljanstva, da oni ne spadajo v gornjo vrsto beguncev in da se jim. ni
treba javiti na uradih IRO, dokler jim ne bo rešena opcijska izjava. Javiti se bodo morali le, če jim bo izjava zavrnjena.
Sicer pa naj nihče od beguncev ne. misli, da bo že samo zaradi vpisa pri IRO imel pravico do kake podpore od strani te organizacije!
Držite poslovne knjige v redu
Trgovska zbornica za industrijo in kmetijstvo sporoča, da morajo na opozorilo ministrstva za industrijo in trgovino, vodili poslovne knjige posebej, tako za glavni sedež kakor za podružnice, vse tiste tvrdke in podjetja, ki poslujejo v. Italiji in imajo podružnico na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Z meje
Titove straže na meji okolice Gorice so v zadnjih desetih dneh pobile tri osebe, ki so hotele bežati v Italijo. Pribežal je pa v Italijo postajenačelnik iz Nove Gorice, g. Koritnik.
Na binkoštno nedeljo 5. junija ob 16. uri priredi
volivni odbor Slovenske narodne liste za občini Devin - Nabrežina
javno volivno zborovanje
v Nabrežini
v ljudskem vrtu (nasproti kinodvorane), v primeru slabega vremena
v kinodvorani
Govorijo: dr. Josip Agneletto in g. Franc Milič iz Trsta ter dr. Avgust Sfiligoj iz Gorice
Vsi narodno zavedni Slovenci in Slovenke občine Devin - Nabrežina
na binkošti v Nabrežino!
Odbor
bili razstavljeni moški in ženski čevlji. Med pari se je blestel napis: »Za 1. maj«. — »Vidite«, je zopet povzel besedo ljubljanski dobričina, »če dva meseca nič ne jeste in ničesar ne izdate, si lahko kupite en par čevljev, stanejo
6.500	din; koliko stanejo taki čevlji v Trstu?« — Ravno toliko lir, po vašem tečaju bi to bilo 65.000 lir«, sem odgovoril. »Za mojo plačo bi jih pod istimi pogoji v enem mesecu lahko kupil 5 parov in še dva para copat na vrh, sem si mislil, rekel pa tega nisem, ker naju je že nekaj časa opazoval miličnik.
»Kakšne pa so po novem gostilne v Ljubljani?« sem se še informiral, saj je pri nas gostilna del tržaškega življenja. »O, to pa je pri nas urejeno na poseben način. Ob šestih zvečer gostilne odprejo, čez nekaj minut je kača žejnih dolga že dvajset metrov. Postaviti se morate v vrsto, če hočete kupiti nakaznico za 2 — 3 de-ci tako zvanega vina. Ko ste srečno to opravili, vas čaka nova kača, predno si žejo lahko ugasite. Ob sedmi uri so gostilne zaprte; vsaki dajo po 30 do 50 litrov vina na večer. Ljudska oblast ne
skrbi pri nas samo za blaginjo naših vitkih trebuhov, za udobnost prožne hoje — saj gotovo tudi vas radi tiščijo novi čevlji, mene že precej let ne tiščijo in tudi kurjih očes nimam —; skrbi, da nam molji ne kvarijo oblek, da nam perila ne razjeda milnica ker nam ne daje ne enega ne drugega. Ljudska oblast zatira z vso energijo stare predvojne razvade krpanja in šivanja in drugih nepotrebnih reakcionarnih razvad, zato nobene šivanke, nobenega su. kanca, nobenega gumba, nobenega glavnika, nobenih britvic, nobene zobne ščetke, nobenih krtač, nobene metle in vseh ostalih zahodno -imperialističnih navlak!«
Zgovorni Ljubljančan mi je še marsikaj drugega razodel in še predno smo prispeli zvečer na postajo, sem bil politično zgrajen do višine ljubljanskega nebotičnika. Pred mnogimi leti sem večkrat prihajal v Ljubljano in se mi je zmeraj zdelo, da se Slovenci kopljejo v masti in moki. Redno me je še par dni bolel trebuh, ko sem se vračal iz Ljubljane. Za 5 lir sem »Pri Figovcu« imel pravo ohcet. In sedaj? Polenta, polenta in še enkrat polenta...
Na kolodvoru nas je v družbi
številnih tovarišev nagovoril uradni zastopnik sindikatov. Med drugim je dejal:	»Videli ste in se
prepričali, dragi tovariši, kako gradimo v Titovi Jugoslaviji socializem. Videli ste naša industrijska podjetja, ki jih je zgradila ljudska oblast. Bili ste deležni našega gostoljubja in se z lastnimi očmi in jeziki prepričali, da so vse klevete o pomanjkanju v Ti. tovi Jugoslaviji zgolj imperialistične laži in kominformistične potvorbe. Titova Jugoslavija dela in živi boljše od vsake druge države na svetu! Prosim vas, da poveste svojim tovarišem v Trstu, kaj ste videli in doživeli! Živio Tito!«
Da se oddolžim zadnjemu priporočilu tovariša ljubljanskega sindikalista in tudi iz hvaležnosti za dobro in obilno pijačo in jedačo, dajem ta doživetja Tržačanom na svetlo. Zal mi je bilo samo tega, da sem odgriznil usmiljenja vrednim Mariborčanom in Ljubljančanom toliko dobrot, da bi se z njimi lahko tolažili vsaj en teden. Da bi me vest ne pekla sem poslal 3 pakete v Maribor in 2 v Ljubljano. Tako smo sedaj bot in upam, da ne bo zamere.
Pepi iz Skednja
Radio Trst II
(360.6 m — 832 Kc-sek.)
Dnevne oddaje:	7.00 - 7.45, 11.30-
14.30, 17.30 - 24.00.
Ob nedeljah: 7.15 - 24.00 neprekinjeno.
Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15.
Ob nedeljah:	7.45,	12.45,	19.45.
23.15.
Dnevni pregled tiska:	14.15 (iz-
vzemši nedelje).
Dnevno ob 14.40 Volivno delovanje političnih strank v teku prihodnjega dne.
Nedelja, 29.V.1949: 9.30 Kmetijska oddaja. — 13.12 Glasba po željah.
16.00	Sprehodi po podeželju. — 20.12 Z narodno pesmijo po Sloveniji. — 21.00 Radijski oder -Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni, izvajajo člani Radijskega odra.
Ponedeljek, 30.V.: 13.12 Pesmi in plesi slovanskih narodov. — 19.00 Gospodinjska oddaja. —	20.10
Bocherini: koncert za celo v H duru. — 20.30 Mussorgski; »Boris Godunov«, opera v 4. dejanjih.
Torek,' 31.V.: 19.00 Angleščina po radiu. — 21.00 Vzori mladini -Iz življenja francoskega državnika Jožefa Fouche-a. —	21.30
Franck: Simfonija v d molu. —
22.45 Večerne melodije.
Sreda, l.VI.:	13.12 Glasba po že-
ljah. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. — 21.00 Razgovori pred mikrofonom. — 21.30 Schubert: Simfonija v C duru št. 9.
Četrtek, 2.VI.'.	11.30 Iz opernega
sveta. -— 13.30 Lisztove in Chopinove skladbe. — 18.00 Glasbeno predavanje. — 21.00 Radijski oder - Finžgar: Naša kri, izvajajo člani Radijskeag odra. —
22.45 Uspavanke.
Petek, 3.VI.: 13.12 Glasba po željah. —	18.40 Šramel, kvintet
pod vodstvom Oskarja Sonca. —
19.00 Angleščina po radiu. —
20.30	Tržaški kulturni razgledi.
21.00 Mojstri besede. —	21.30 Znani čelisti.
Sobota, 4.VI.: 11.30 Simfonična antologija. —	13.40 Priljubljene
slovenske pesmi. 18.30 Oddaja za najmlajše - narodna pripovedka »Gospodična na Gorjancih. — 20.15 Športna kronika. — 21.00 Sobotni večer. — 22.15 Večerni koncert.
Obisk predsednika republike
Za 6. junija Gorica pričakuje obisk predsednika republike Ei-naudija.
Važno opozorilo
Med Italijo in Jugoslavijo je bil dosežen sporazum, na podlagi katerega plača Jugoslavija odškodnino za vso zaseženo imovino italijanskih državljanov. Podrobnejše poročilo objavimo v prihodnji številki.
24. maj
24.	maj se v Gorici ni prav nič ločil od drugih dnevov. Mrtvo in dolgočasno kot vsak drugi dan je leglo življenje. Vse je bilo odprto in ljudje so delali, v kolikor so bi-
li	zaposleni, če ne so pa pasli zijala. O prazniku so pričale samo redke zastave, ki so visele z u-radnih poslopij. Tudi spominska svečanost pri kostnici na Oslavju ni zbudila mesta iz vsakdanje dre-marice.
S'ovesni zaključek šmar-nične pobožnosti pri sv. Ivanu v Gorici
bo v torek 31. t. m. ob 8. zvečer.
Najprej pridiga. Po pridigi poseben blagoslov Marije Pomočnice, pete litanije M. B., posvetitev Brezmadežnemu Srcu, zahvalna pesem in blagoslov. Ob zaključku se bodo delile spominske podobice brezjanske Marije Pomagaj.
Gorica 23.5.1949.
Videm
V	Vidmu so oblastva zaplenila list L'»Assalto«, ki so ga širili neofašistični elementi in ki je nosil tudi slike poginulega Dučeja.
Skriljevo
Pri nas smo vsi na delu. Češnje so skoro dozorele in v nekaj dneh jih bomo pobirali in prodajali. Tudi drugo sadje in grozdje obetajo dober in bogat pridelek. Priporočamo vsem lepe nedeljske izlete k nam, na ta griček, ki je tudi zadnji na slovanski zemlji.
Slov. češnje v London
Češnje iz jugoslovanskega gori-škega ozemlja prevažajo z letali v London. Češnje vozijo na mirensko letališče pri Gorici, v Italiji, in od tod z zrakoplovi v London. Vsak zrakoplov lahko pelje največ 30 kvintalov češenj. Na mirensko letališče pa jih vozijo zato, ker ni vipavsko letališče še pripravljeno za startanje.
Še ena smrt
Anton Terpin, 36 let star, doma v Grojni pri Podgori (Gorica), si je vzel življenje s tem, da si je prerezal žile in izkrvavel. Bil je živčno bolan.
ZA URŠIČEV SKLAD:
N. N. L 300.— z geslom: »Prižigam luč narodne zavednosti slepim v Zgoniku.«
PREJETO za volivni fond Slo. narodne liste do dne 25.IV.1949: N. N. L 1.000; N. N. L 20.000; N. N. L 40.000; N. T. L 3.000; N. N. L 8.500; N. N. L1.000; V. N. L 1.000: F. M. L 10.000; A. M. L 5.000; S. N. L 10.000; N. V. L 20.000; S. K. Z. L 50.000; Prijatelj iz Sv. Križa L 2.000. — Skupna vsota L 171.500.
M i z a pj i kmetovalci podjetniki
ne plošče, droa nudi n
TEL. 90441
I.Deske smret kooe, mace> snooe in trt O dih t e s o o, trame, vezat furnir, parkete in afugodnefe
CALEA
TRST
Viala Sonnino, 2 4
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna » ADRIA « d. d. v Trstu
Tržačani!
V nedeljo vsi na Opčine na volivno zborovanje Slovenske narodne liste! Po zborovanju se vam nudi prilika za lep izlet na Repentabor, kjer ponovijo Hofmansthalovo igro„Slehernik“! Poskrbljeno je tudi za ugodno avtobusno zvezo.
Tiskarna sprejme spretno vlagalko. - Ponudbe oddati na upravi lista.