Naredil se je povprečen decembrski dan. Snega, kot smo že navajeni, skoraj ni bilo, temperature pa so ponoči spustile le malo pod nič stopinj. Če povem, da je bil ta dan najkrajši v letu, prihajajoča noč pa najdaljša, boste kaj hitro ugotovili tudi datum leta gospodovega 2017. Večina gradiva za prvo številko Geografije v šoli letnika 2018 je pripravljenega, le tu in tam še kaj manjka. Malo je treba izpiliti še kakšen članek zaradi stroge recenzije, si na hitro izmisliti kakšno zanimivost, da bo številka popolnjena, napisati uvodnik … Po eni strani malo zoprno, zlasti to slednje, ampak tudi veselo delo: še pred novim letom 2018 bo gradivo oddano v založbo in ena skrb manj. Če bo številka, ki jo boste bralci lahko prebirali proti koncu zime (zime se napol končajo navadno že februarja, potem pa le še malo mahajo z repom), dobro sprejeta, bo cilj izpolnjen in delo poplačano ne glede na finančni vidik. r evija je namenjena vam, učiteljem in tako želimo, da tudi ostane. Želimo, da je ne samo zanimiva, ampak tudi koristna, v podporo vašemu delu. Včasih vam da kakšno zamisel, včasih sproži kakšno polemično misel, kdaj drugič pa iz nje tudi kaj skopirate in neposredno uporabite pri pouku. Vprašanje, koliko od slednjega bo oziroma je v tej številki. Prispevki so za namreč za odtenek bolj teoretični kot navadno, morda nič slabega. Če ne drugega, odpirajo razmislek o področjih, ki jih zajemajo: pri kolegu stanku Pelcu je to marginalnost, o kateri je potreben močan razmislek, da je ne bomo tudi nehote podpirali kljub lepo zapisanim ciljem v učnih načrtih. Podoben razmislek je potreben tudi pri uporabi virov pri geografiji (ali geografskih virov, kar ni enako, je pa podobno). Velja namreč, da geografi uporabljamo mnogo vrst virov in med njimi so tudi takšni, ki so naša posebnost, a tu in tam jih uporabljamo še vedno premalo kritično, premalo jih izkoristimo, da jih učenci oziroma dijaki sami iščejo in preiskujejo. Če ne drugega, jih je avtor, tudi urednik te revije, vsaj sistematično navedel in ob njih opisal nekaj izhodišč uporabe. a li je teoretičen tudi prispevek kolegice a ne Vovk k orže, in v koliko? Je in ni. Teoretična izhodišča trajnostnega razvoja so v drugem delu podkrepljena še z inovativnimi pristopi za njihovo obravnavo. To pa je glede teorije tudi vse, kajti že naslednji prispevek avtorice Petre madronič, ki opisuje, kako je na njeni šoli nastala kamninska zbirka, je prav praktično naravnan. z elo ilustrativni so primeri kamnin na fotografijah, prav tako jasni pa tudi opisi treh osnovnih vrst kamnin po nastanku. Prav zanimivo bi bilo vedeti, koliko takšnih ali podobnih kamninskih zbirk je v slovenskih šolah! iz prakse je tudi prispevek kolegice m agdalene k lasinc iz Gimnazije idrija in Danijele brložnik iz tamkajšnjega podjetja k olektor Group d. o. o. z naslovom izbirni predmet projektno delo z osnovami raziskovalnega dela kot sodoben način poučevanja. Gre za primer uspešnega povezovanja šole z lokalnim okoljem in razvijanja podjetnostne in podjetniške kompetence. tema, o kateri bomo gotovo še pisali! sledi malo drugačna vsebina. n ajprej je tu intervju s spoštovanim kolegom, didaktikom mag. slavkom brinovcem. njegov obširni didaktični opus in gradiva so znana vsem generacijam geografov in ga zato nima smisla podrobneje predstavljati – tisto, kar pa o njem in njegovih pogledih še nismo vedeli, pa lahko preberete v zapisu kolega igorja l ipovška. V rubriki z animivosti je nekaj zapisanega o pridelavi hmelja – morda nenavadno, da se je to pojavilo v zimski številki, saj je ključno hmeljarsko delo – obiranje vrši v drugi polovici avgusta. a nič za to! Prav na konec je tokrat postavljen polemičen in za razmislek učiteljev napisan kratek prispevek o ocenjevanju kolega igorja l ipovška. z njim odpiramo novo rubriko, ki smo jo nameravali poimenovati Polemika ali z a razmislek, na koncu pa je obveljalo prav tako preprosto poimenovanje Pedagoški orehi. o b prispevku lahko razmislite, ali ima avtor prav ali ne. mogoče se z njim celo ni treba strinjati, vseeno pa nakazuje možni pogled na vrednotenje izbrane naloge iz preizkusa nacionalnega preverjanja znanja. s tovrstnimi prispevki želimo podpreti dileme, ki nam jih sporočate učitelji in se nanašajo bodisi na sprotno pedagoško delo bodisi na kake zadrege v zvezi s pedagoško inšpekcijo. Vabimo vas, da s svojimi razmisleki sodelujete tudi vi! Vaš Anton Polšak GReMO nAPReJ Dr. Anton Polšak Zavod RS za šolstvo anton.polsak@zrss.si 3 GeoGrafija v šoli | 1/2018 uvodnik