Ravno polje Glasilo občine Kidričevo, 4. številka, SEPTEMBER 2011, letnik X1JI_ * Starejši gasild^ll^ej^Sometli ^ Košarkaški spektakeKy Kiarfevem - Zbirka mineralov in fosilov \aDragc mm® fcto: fete Langerholc 2 vstopom otrok v novo šolsko leto in s končanimi dopusti smo že krepko v drugi polovici leta. Listje na drevesih počasi spreminja barvo in narava nas za vloženi trud in delo bogato obdaruje. V zraku se čuti vonj po jeseni. Čas hitro beži in skoraj bo minilo leto dni, odkar smo dobili vaše zaupanje ter bili izvoljeni kot svetniki v Občinski svet Občine Kidričevo. Oceno, kako opravljamo delo, prepuščam vam, spoštovani občanke in občani. Nekaj projektov smo podedovali in jih dokončujemo iz prejšnjega mandata, predvsem je tu mišljena športna dvorana v Kidričevem in primarni vod kanalizacije od Apač do Stražgonjce. Proračun za leto 2011 je bil kar precej investicijsko naravnan in s tem vezan na razne razpise za sredstva, ki jih je moč dobiti tako od države kot tudi od Evrope. Kako uspešni bomo pri tem, je težko napovedati. Še vedno čakamo na odgovore za pridobitev sredstev za projekta, kot sta ureditev vaškega središča Cirkovce ter vaškega središča v Lovrencu. V samem naselju Kidričevo posodabljamo in urejamo parkirne prostore pred stanovanjskimi bloki. 2 veseljem lahko povem tudi to, da je podpisana pogodba o izvedbi sekundarnega voda kanalizocije na trasi Apače-Dragonja vas v dolžini ca. 750 m in s priključitvijo 370 gospodinjstev. Tudi pri tej zadevi je bila Občina uspešna na razpisu. Sama vrednost del pa znaša več kot 1 milijon evrov. Dela se bodo začela predvidoma jeseni. Naslednja zadeva, ki je v teku, je rekonstrukcija ceste Sp. Jablane. Investicija se pokriva iz naslova sofinanciranja občin od države. Pripravlja se tudi razpis za obnovo in rekonstrukcijo ceste Šikole-Stražgonjca. No zadnji občinski seji v septembru smo obravnavali in sprejeli odlok o tržnem redu tržnice v Nagovor podžupana Kidričevem. Sam sem mnenja, daje to velika priložnost za domače pridelovalce kot tržna niša, na drugi strani pa za potrošnika ponudbo domače, zdravo pridelane hrane - po hitri pori z njive na mizo. Zato vas ob tej priložnosti vabim, da jo obiskujete vsako soboto v mesecu, saj je namenjena občankam in občanom. Seveda pa vse ne poteka tako gladko. Problematika novega zdravstvenega doma Kidričevo se vleče že kar nekaj časa. Zavedamo se, daje za vse občane nujno potreben nov in sodobno opremljen zdravstveni dom Kidričevo, l/se sile usmerjamo v rešitev te problematike, da bi vendarle začeli z izgradnjo le-tega. Javno podjetje, ki smo ga letos ustanovili, moramo opremiti z osnovnimi sredstvi (strojna mehanizacija), da bo ie-to lahko začelo svoje poslanstvo. Ostaja nam še izgradnja in dokončanje cest na Dravsko polje III. Nekaj je že narejenega, vendar tudi iz tega naslova je možno dobiti sredstva iz državne blagajne. Tako jih bomo lažje uredili in dokončalii, tako kot smo jih tudi na Dravsko polje II. in Dravsko polje I. Ob tej priložnosti naprošam vse kmetovalce za razumevanje, V mesecu oktobru bomo obravnavali rebalans proračuna za leto 2011 in tako uravnotežili prihodkovno in odhodkovno stran, istočasno bomo pa začeli s prvim branjem proračuna za naslednje leto, leto 2012. Verjamem in upam, da bomo našli toliko političnega konsenza, da bomo dali prednost projektom, ki so za občanke in občane pomembni. Še veliko je stvari, ki bi jih lahko napisa! o samem deiu v občini, pa vendarle vas ne bi rad utrujal s samim uvodom. Imamo energijo in ideje, predvsem pa voljo in željo, da delamo v dobro naše občine. Na koncu pa, spoštovani občanke in občani, vam želim lepe in tople jesenske dneve ter obilo zdravja v dnevih, ki prihajajo. Podžupan Milan Strmšek lEssdb^Msta Oživitev tržnice v Kidričevem 3 Sekundama kanalizacija Kidričevo - sistem Apače 4 Ureditev centra Lovrenc na Dr. polju in ureditev' centra Cirkovc 4 Obiskali smo občino Barajevo 5 Rekonstrukcija ceste v Sp. Jablanah 5 Brezplačno pravno svetovanje občankam in občanom Občine ¡Kidričevo S Krajevni odbor Lovrenc na Dr. polju S Prosvetno društvo Cirkovce v Crikvenici 9 Zamenjave v UO GZ Kidričevo 12 Fakain o veteransko tekmovanje 2011 12 Lovrenška nedelja 13 Na spektaklu v Kidričevem 2200 gledalcev 14 NŠ futsal Kidričevo osvojila turnir v Karlov cu 15 Turnir US Apače 2011 15 Svetovno globinsko prvenstvo v potapljanju na dah 2011 16 Športni teden v Njivercah 2011 16 Športni v ikend - ŠIKOLE 2011 17 Složnost na Forštatu ne pozna meja 18 DraStvo "INVALID" Kidričevo IS Zupečani na izletu 19 Ko glasba postane način življenja 20 P AN G EA - zasebni muzej, vreden ogleda 21 Prvič v šoli 22 Prvi Šolski dan v odsevu Sprememb in novosti učnih načrtih 22 Nova Šolsko leto v vrtcu Kidričevo 24 Živeti s kraljevimi pitoni 25 Pisma bralcev 26 Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo. Odgovorna urednica: Mojca Trafela Uredniški odbor: Anton Topolovec, Stavko Pulko, Mateja Krajnc, Angela Vindiiš, Eva Žunkovič, Monika Šešo Zafosnik, Zvonko Miiosič Lektoriranje: Vesna Voglar Tisk: Ekart design d.o.o. Naklada: 2400 izvodov Spletna stran: www.kidrtcevo.si Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Obvestilo uredniškega odbora: Prispevke lahko pošljete na elektronski naslov: mojca.trafela@ yahoo.com s pripisom "Za glasilo". Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Nekateri prispevki, ki niso prispeli do navedenega roka za oddajo, ter oglasif objavljeni v vnaprej pripravljeni obliki, niso bili lektorirani. 2 JiiHTM poCje, september 2011 V soboto, 16. 9, 2011, je bilo na betoni ranem platoju ob Parku mladosti v Kidričevem zelo živahno. Ob nastopu mladih harmonikarjev iz Kungote, otroških delavnicah, vožnji v vozičkih z bernskimi planšarji za otroke, nagradno igro »Iščemo bob« po parku in drugim zanimivim dogajanjem se poskuša ponovno oživiti tržnico, na kateri se bodo ob določenih dnevih v letu odvijali dogodki in dejavnosti, povezani s prodajo, promocijo in trženjem, turizmom in kulturnim delovanjem. Na tržnici so se predstavili ponudniki lastnih blagovnih znamk, lastnih kmetijskih pridelkov ter društva In Institucije, ki delujejo na področju razvoja podeželja v naši občini. Navzoče prisotne je pozdravil tudi župan občine Anton Leskovar ter vse skupaj povabil, da izkoristijo to priložnost ter da se ob sobotah sprehodijo po tržnici, ki je že tokrat na kraj dogajanja privabila veliko občanov ter gotovo poživila jesensko sivino naselja. «Tržnica v Kidričevem je pred leti že delovala, vendar zadnja leta ugotavljamo, da plato, ki je bil namenjen trženju, žal sameva. Iz tega razloga smo se na Občini odločili, da ponovno oživimo ta projekt ter damo kmetovalcem v občini možnost, da predstavijo in prodajo svoje izdelke. Na ta način bomo vsaj delno prebivalcem občine in ostalim, ki bodo tukaj kupovali, omogočili samooskrbo. Veliko se govori o tem, da je domača zelenjava zelo zdrava, je pa žal tudi nekoliko dražja kot tista, ki jo prodajajo velike trgovske družbe. Morda pridelki, ki jih lahko kupite na tržnici, niso zmeraj všečni na oko in so celo malo dražji, so pa, to upam povedati z gotovostjo, bolj zdravi.« Tržnica bo odprta vsako soboto, enkrat mesečno bo dogajanje popestreno s kulturnim ali drugim dogajanjem. Mojca Träfe la Na tržnem dnevu se je predstavila tudi skupina bernskih planšarsklh psov s svojimi lastniki. »Bernski planšarskl psi izhajajo iz kantona Bern v Švici. So kmečki delovni psi, njihova primarna naloga je bila pomagati kmetu, vozili so mleko k mlekarju, zvečer so pa kmetu greli noge, Rabi tesen stik s svojim gospodarjem. To je pes, ki ni za boks, kaj šele za verigo, najraje je ob gospodarju. Bernski planšarji so razmeroma mlada pasma, v Švici vpisana v rodovno knjigo leta 1907. So težki delovni kmečki psi, karakterno zelo miroljubni, radovedni, rahločutni in imajo radi otroke,« je povedala Dragica Kalser, ki se že vrsto let ukvarja z vzrejo bernskih planšarskih psov.. Katica Belca, "Ideja, da se ponovno organizira tržnico v Kidričevem se mi zdi zelo dobra, Mislim, da ne smemo obupati, če kdaj ne bo takšnega obiska kot bi pričakovali ter biti vz-vas trajni, da se ljudje na njo navadijo." Marija Goričan, Cirkovce "Vzdušje na tržmici je bilo zelo prijetno. Glasba in ostalo dogajanje je privabilo kar nekaj občanov in občank. Trenutno ponujam zelenjavo, pomladi bi pa lahko ponudila tudi razne sadike in podobno." fia Naložba v vašo prihodnost OHRV3JO ISLNO IINAMIAA [VVKM t.Ttinki Aj1U rTT>:«'.n-. Sekundarna kanalizacija Kidričevo - sistem Apače Direktor Drave, vodnogospodarskega podjetja Ptuj, d.d. gospod Borut Roškar in župan občine Kidričevo gospod Anton Leskovar sta 12. septembra 2011 podpisala pogodbo za izvedbo sekundarne kanalizacije Apače-Dragonja vas. Po navedbah občinske uprave se je občina prijavila na peti javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, in to s projektom »Sekundarna kanalizacija Kidričevo - Sistem Apače«, Na razpisu je uspela pridobiti finančna sredstva za sofinanciranje investicije. »Investicija bo delno financirana iz sredstev EU - evropskega sklada za regionalni razvoj. Na osnovi Izvedenega javnega razpisa konec meseca julija 2011 je bil izbran najugodnejši ponudnik za Izvedbo del, to je DRAVA, vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d,, Žnldaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj. Vrednost del je 1.094.237,16 EUR z DOV. Pričetek del je predviden v drugi polovici septembra 2011. Dela bi morala biti dokončana do 30. 9. 2012,« je o projektu pojasnil Herbert Glavič, višji svetovalec župana, pristojen za gospodarsko infrastrukturo. SEKUNDARNA KANALIZACIJA KIDRIČEVO - SISTEM APAČE je izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naseljih Apače, Lovrenc na Dr. polju, Župečja vas, Pleterje, Mihovce in Dragonja vas ter priključitev na obstoječo kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo Kidričevo v naselju Apače. Navedeno kanalizacijsko omrežje bo dolgo 7.4S0 m trn sestavljeno iz 36 kanalov, med katerimi bodo trije tlačni, ostali pa gravitacijski. Sistem kanalizacijskega omrežja vključuje tudi eno črpališče. Kanalizacija obravnavanega območja je projektirana po ločenem kanalizacijskem sistemu. To pomeni, da predviden kanalizacijski sistem vsebuje le fekalno (komunalno) vodo. Mojca Trafela Ureditev centra Lovrenc na Dr. polju in ureditev centra Cirkovc Z obema načrtovanima investicijama smo kandidirali na Javni razpis MKGP-322 Obnova in razvoj vasi. Javni razpis je bil zaprt v 6 dneh. Občina Kidričevo se je s hitrim odzivom prijave na razpis uvrstila med vsemi 54 prispelimi vlogami na MKGP na 2, in 3. mesto ter si s tem zagotovila mesto pred drugimi za črpanje sredstev po principu (prvi prideš, prvi melješ). Ne glede na prijavo pa se pojavljajo nejasnosti s strani ARSKTRP. MKGP je v javnem razpisu razpisalo med pogoje še lastništvo občine, krajevne skupnosti ali društva kot zahtevo za predmete podpore po SO. členu uredbe Obnova in razvoj vasi. Po preverjanju navedenega pogoja je Ministrstvo telefonsko potrdilo, da je lastništvo pogoj za ukrep številka 4 - obnova in izgradnja večnamenskih zgradb skupnega pomena (kar so v prejšnjih razpisih za ta ukrep zahtevali ob dopolnitvah) In ne velja za ukrepe številka 2 - ureditev vaških jeder — ter 1, 3 in 5, kar bi tudi bilo glede na naravo In vsebino urejanja vaških jeder nerealno. Pri ureditvi centra Lovrenc na Dravskem polju je občina lastnica nepremičnine, na kateri bi se izvedla investicija. V projektu Ureditev centra Cirkovc pa Ima občina zraven lastništva nepremičnin še sklenjene stavbne pravice in služnostne pogodbe. Razpisna dokumentacija in javni razpis sta se razhajala tudi v drugih zahtevah ARSKTRP, tudi zaradi neupravičenih in neustreznih pozivov k dopolnitvam vlog, kar na MKGP še preverjajo. Rezultatov javnega razpisa še nI, Mag. Mojca Meško Vrtec Kidričevo in dvorana Kidričevo na seznamu kvalitetne arhitekture V okviru dogodkov ob 15. svetovnem dnevu habitata, ki so ga Združeni narodi razglasili prvi ponedeljek v oktobru, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije organizira teden arhitekture. Kot del programa v Hiši arhitekture organizirajo tudi dogodek Odprte hiše Slovenija 2011. Strokovni odbor Odprte hiše Slovenija 2011 je uvrstil na seznam kvalitetne arhitekture dva objekta v občini Kidričevo, In sicer Vrtec Kidričevo In Dvorano Kidričevo. Tekom dogodka Odprte Hiše Slovenija Ima javnost dostop do zgradb, ki so običajno zaprte, hkrati pa lastnike oziroma uporabnike stavbe izpostavi kot tiste, ki se lahko pohvalijo s svojo kvalitetno zgradbo. Ljudi se ozavešča o dobri arhitekturi, ki jih je Občane občine Kidričevo, kakor tudi širšo javnost vabimo, da se strokovno vodenega ogleda udeležite. stroka prepoznala kot kvalitetne. S tem se želi pokazati dobre zgradbe, opozoriti na njihove značilnosti in omogočiti osebno izkušnjo. Objekta v občini Kidričevo bosta širši javnosti predstavljena v nedeljo, 9. oktobra 2011, Vrtec Kidričevo ob 12. uri In Dvorana Kidričevo ob 13. url. Ogled po stavbi bo vodila arhitektka Mojca Gregorskl. Občane občine Kidričevo kakor tudi širšo javnost vabimo, da se strokovno vodenega ogleda udeležite. Zdenka Frank 56 JiiHTM poCje, september 2011 oBčina sporoča Rekonstrukcija ceste v Sp. Jablanah Občina Kidričevo je pristopila k rekonstrukciji ceste v Sp. Jablanah na odseku od križišča pri križu do križišča pri GD Jablane v dolžini okrog 700 m. Udarne jame, mrežaste razpoke, porušitev robov vozišča, ne ravnine ali posedanje vozišča kot posledica neurejenosti spodnjega ustroja, neurejeno odvodnjavanje, slaba utrjenost bankin in brežin ogrožajo prometno varnost. Položaj se je močno poslabšal po izgradnji primarnega voda kanalizacije skozi naselje. Načrtovana investicija ne predvideva samo dviga kvalitete vožnje za uporabnike z namenom razvoja cestnega omrežja na prostoru lokalne skupnosti, temveč tudi izboljšanje dostopnosti do gospodarskih subjektov in gospodinjstev v bližnjih naseljih. Celoten potek načrtovanja je bil usklajen s krajevnim odborom Jablan. Rekonstrukcija ceste zajema: Kompletna voziščna konstrukcija se izkoplje do globine 0,5 m, izkopani material pa se zamenja z novim tamponskim materialom, na katerega se izvede nosilna in zaključna plast asfalta. Na pripravljen planum se izvede nadgradnja zgornjega ustroja z lomljencem v debelini 40 cm in komprimacije 100 Mpa. Tako pripravljen tampon se zaključi z asfaltno nosilno Obiskali smo občino Barajevo in obrabno plastjo. AC 22 base B 50/70 A3 v deb 7 cm in z zaporno plastjo AC8 surf B 70/100 A3 v deb 3 cm. S tem posegom se kompletna trasa višinsko prilagaja obstoječemu terenu. Vozišče se odvodn-java neposredno delno na okoliške površine, delno z muldami in prečnimi prepusti, delno z odprtimi odvodnimi jarki, planum spodnjega ustroja pa se odvodnjava s plitvimi drenažami, ki so izvedene iz drenažnih cevi raudril. Za izboljšanje prometne varnosti je predvidena postavitev prometnih znakov, ki na celotni trasi opozarjajo na nevarne in druge elemente. Vsi prometni znaki so osnovne velikosti in so nameščeni na samostojnih drogovih. NORMALNI PROFIL CESTE: - utrjena bonkina 0,50 m - vozišče 2 x 2,0 m 4,00 m - pločnik 1,00 m - mulda 0,50 m - utrjene bankina 0,20 m - skupaj: 6,20m Občina Kidričevo je izvedla javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Na osnovi prispelih ponudb je bila najugodnejša ponudba Cestnega podjetja Ptuj d.d. v višini 142,713 EUR. Finančna sredstva so zagotovljena v proračunu občine za leto 2011 in s strani države v skladu z 21. členom Zakona o financiranju občin. Rekonstrukcija ceste bo pripomogla k večji prometni varnosti in pretočnosti ceste na tem odseku, Prav tako bo realizacija investicije pripomogla k višji kakovosti bivanja, k ohranjanju poseljenosti in razvoja obravnavanega območja in regije. hovim vodstvom sprehodili tudi po glavnem mestu Srbije, se z ladjico popeljali po Adi Ciganiji ter obiskali Avalo. Predvsem pa je potrebno poudariti, da smo bili izredno presenečeni nad njihovo prijaznostjo in gostoljubnostjo. Po končanem srečanju smo se dogovorili, da nas bodo obiskali še v letošnjem letu. Zdenka Frank Na povabilo Občine Barajevo smo predstavniki Občine Kidričevo od 5. do S. julija bili na obisku v tej občini v Srbiji. Delegacijo Občine Kidričevo je vodil gospod župan Anton Lesko-var, delovnega srečanja pa smo se udeležili še podžupan gospod Milan Strmšek in strokovni sodelavki Mojca Meško in Zdenka Frank. Namen delovnega srečanja je bil poiskati možnosti za medsebojno sodelovanje med obema občinama, Pogovori so potekali predvsem o možnosti sodelovanja na raznih področjih, od kmetijstva, izobraževanja, gospodarstva. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi nekaj gospodarskih podjetij. Predstavili pa so nam tudi samo občino Ba- rajevo. Glede na to, da Občina Barajevo leži le streljaj od Beograda, smo se pod nji- Brezplačno pravno svetovanje občankam in občanom občine Kidričevo Kot smo objavili vjunijski številki glasila Ravno polje, sta župan občine Kidričevo g. Anton Leskovar in direktor Zavoda PIP Matevž Kmetec dne 21. 4. 2011 podpisala pogodbo o zagotavljanju brezplačnega pravnega svetovanja občanom občine Kidričevo za obdobje šestih mesecev, s čimer sta zagotovila osnovno pravno varnost na ljudem dostopen način in v njim domačem okolju ne glede na ekonomski oziroma socialni položaj, Obveščamo vas, da se z 19.10. 2011 izteka rok za zgoraj omenjeno pravno svetovanje, zato pozivamo vse tiste, ki bi želeli izkoristiti to uslugo, da se prijavijo na zadnje termine, in sicer S. 10. 2011 in 19. 10. 2011. V bodoče bodo termini enkrat mesečno. O datumih bodo občani obveščeni naknadno. Občinska uprava Občine Kidričevo 5 občina sporoča Prebivalce občine Kidričevo obveščamo, da se je potrebno priključiti na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje, kjer je leto zgrajeno. Skladno i 12. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Kidričevo (Uradni list Republike Slovenije, št. 21/0se morajo uporabniki ob zgrajeni kanalizaciji v najkrajšem možnem času, najkasneje v roku 6 mesecev od tehnične možnosti priključitve (31. 8, 2011) priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Vse, ki se še niso priključili do tega roka, pa imajo možnost priključitve, pozivamo, da to storijo nemudoma, saj bomo v nasprotnem primeru morali ukrepati v skladu z navedenim odlokom. Občina Kidričevo ima sklenjeno pogodbo o upravljanju, vzdrževanju iri čiščenju komunalnih in padavinskih voda s KOMUNALNIM PODJETJEM PTUJ d.d. Predstavnik omenjenega podjetja bo vršil nadzor nad izvedbo priključkov interne kanalizacije, zato se za vsa morebitna tehnična vprašanja usklajuje z njim. O pravilno izvedenem priključku bo omenjeni predstavnik izdal potrdilo. Splošni tehnični pogoji priključevanja: 1. kanalizacijski priključek se lahko Izvede le v revizijski jašek na javnem kanalizacijskem omrežju; 2. kanalizacijski priključek in navezava na revizijski jašek morata biti izvedena vo-dotesno; 3. v javno kanalizacijo se smejo odvesti le komunalne odpadne vode, METEORNE VODE SE NE SMEJO PRIKLJUČITI V JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE; 4. meteorne vode s streh se ponika po čiščenju v peskolovlh, meteorne vode s povoznlh površin se ponika po čiščenju v peskolovih in lovilcih oij ali odvede v bližnji vodotok. Meteorne vode z dovoza ne smejo odtekati na javno površino; 5. greznica se pri obstoječih objektih ob izvedbi kanalizacijskega priključka do javne kanalizacije ukine; 6. priključki, ki so nižji od nivoja kanalizacijskega omrežja, se iahko na javno kanalizacijsko omrežje priključijo z vgrajeno interno črpalko, ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek. Na cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje povratni vdor odplak; 7. v javno kanalizacijo se ne sme odvajati odpadnih vod iz kmetijskih dejavnosti (npr. hlevov). Stroške izvedbe priključkov interne kanalizacije si uporabnik financira sam. Na Občino Kidričevo je potrebno podati vlogo za odmero komunalnega prispevka zaradi izgradnje kanalizacijskega omrežja. S strani Občine bo izdana Odločba o odmeri komunalnega prispevka. Komunalni prispevek mora biti plačan pred priključitvijo na kanalizacijsko omrežje. Komunalni prispevek je možno plačati tudi na obroke (do 12 mesečnih obrokov). Pri obročnem plačilu mora biti pred priključitvijo plačan prvi obrok, ostali obroki pa v zaporednih mesecih po priključitvi do 30. v mesecu. Postopek izvedbe priključkov na javno kanalizacijsko omrežje: 1.) Izvajaiec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in upravljavec kanalizacijskega omrežja [Komunalno podjetje Ptuj d.d.) na terenu z lastnikom in financerjem izvedbe kanalizacijskega priključka določi traso, način izvedbe, naredi skico, popis potrebnih del za izvedbo z navedbo kvalitete materialov, ki ga pošlje lastniku objekta, ki se priključuje na javno kanalizacijsko omrežje. Upravljavec opravi tudi nadzor nezasutega izvedenega hišnega priključka, ki ga tudi zaračuna. Izvedba samega hišnega priključka pa je možna tudi s strani drugih strokovno usposobljenih izvajalcev. 2.) Vsi terenski ogledi se Izvedejo s strani Komunalnega podjetja Ptuj d.d. Kontaktne osebe so Primož Petek (02/787 51 89 ali 031 451 121) in Aleksander Mere (02/787 51 81 ali 041 935 404) od pon,-pet. ob delavnikih od 7. do 15. ure. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na OBČINO KIDRIČEVO - Herberta Glaviča, tel. 02/799 06 22. V okviru del se izvaja rekonstrukcija ceste in parkirišč pred stanovanjskimi bloki v Ulici Borisa Kraigherja 13, 15, 17 ter 19, 21, 23 in Mladinski ulici 3, 4, 5. Ob rekonstrukciji bo obnovljena cesta in razširitev parkirišč, tako da bo pred vsakim blokom cca 16 parkirnih mest. Nadaljevanje rekonstrukcije ceste in parkirišč pred ostalimi bloki se bo izvajala po zagotovitvi sredstev v letu 2012. flpldetriiiatija Izvajajo se dela na rekonstrukciji lokalne ceste Sp. Jablane-Dubrava na odseku od Kapele do gasilskega doma v dolžini 700 m. V obsegu teh del bo izvedena razširitev ceste na skupno širino asfalta 5,20 m, od tega bo vozišče 4 m in 1,2 m kolesarska steza, ki bo ločena s talno označbo - polno črto. Na tem odseku bo urejeno tudi električno omrežje, tako da se bo položil zemeljski kabel ter se bodo izvedli zemeljski priključki. Javna razsvetljava bo v celoti obnovljena z zemeljskim kablom, kovinskimi kandelabri in ustrezn- imi svetilkami. V zemljo bo položen tudi nov kabel za potrebe kabelske televizije. Predviden zaključek del je 25.10. 2011. Za lokalno cesto Šikole-Stražgonjca, odsek od Šikol do križišča Gorica, Gaj, je v pripravi razpis za Izbor izvajalca, In v kolikor ne bo zapletov v postopku izbora izvajalca, se bodo pripravljalna dela pričela še letos. V letu 2012 pa je predvidena rekonstrukcija ceste Lovrenc-Cirkovce na odseku Mihovce - kapela do Pleterlj in lokalne ceste v Apačah. Na državnih cestah na območju občine Kidričevo je v letu 2012 predviden pričetek del na Izgradnji krožišča na Tovarniški cesti ter obnova Gl-2 Slovenska Bistrica-Hajdina na odseku od začetka gozda do priključka na avtocesto z modernizacijo križišč gramoznica Pleterje, Kungota-Strnišče in Kidričevo. ov v smeri naselij Pleterje, Župečja vas, Lovrenc na Dr. polju In Apače. Izvaja se montaža črpališča pri h. št. 86, s čimer bo omogočena priključitev krajanom Kungote do gradu Ravno polje na kanalizacijsko omrežje. Dela bodo predvidoma končana do 15. 10. 2011. V letu 2012 planiramo izgradnjo kanala od gostilne Mlakar v smeri Kidričevega in ostalih sekundarnih kanalov in črpališč. Pričeli smo z navozom materiala na severnem delu Framskega potoka (Reka) in Polskave na odseku od Pleterij do Apač. S temi deli želimo preprečiti Izliv vodotok- V teku je izdelava projektne dokumentacije - projekta obstoječega stanja objekta. Po potrditvi projekta s strani Zavoda za kulturno dediščino bomo pristopili k izdelavi PGD-PZl projektne dokumentacije In pridobitvi gradbenega dovoljenja, ki ga potrebujemo za prijavo na razpis za sofinanciranje projektov, Za obnovo strehe na dvorcu bomo skušali kandidirati na razpis MKGP-Obnova kulturne dediščine. Pripravil Igor Premužič 6 JiiHTM po(je, september 2011 občina sporoča ■ ^TTO^i^^-rfhfiVl I Naložba ij ivžo prihodnost tlita* 111 itm nm^ii !VhW Izbran najemnik poslovnega prostora v Cirkovcah I. faza Dela na izgradnji kanalizacijskega omrežja, vodovoda In čistilne naprave Kidričevo ter fekalne vakuumske postaje v okviru projekta »Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Dravskega In Ptujskega polja - i, faza«, ki ga delno financira tudi EU, so v zaključni fazi. Zaradi nesolventnostl izvajalca del Cestnega podjetja Maribor d.d. je bila z njim prekinjena pogodba, nekatera dela pa so ostala še nedokončana. Problem se pojavlja na ČN Kidričevo na sistemu dehidracije blata, nastavitvi delovanja in na brezžični povezavi spremljanja delovanja čistilne naprave. Na vakuumski fekalni postaji še niso odpravljene vse pomanjkljivosti s kvalitetnega pregleda in ni Izveden daljinski nadzor jaškov v sami postaji ter prenos teh podatkov v nadzorni center. Občina se dogovarja s podiz-vajalci, ki sosodelovall na tem projektu, da bi manjkajoča dela dokončali v čim krajšem možnem času. Pripravi! Herbert Glavič dMs^ipsgosiism fttt reirSTOg ^STTtSiif^feFL V zvezi z razpisom o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kidričevo, se rok za oddajo dokazil o plačilu oziroma oddajo plačanih računov za izvedene aktivnosti podaljša za mesec dni, torej je zadnji rok 30.10.2011. Občina Kidričevo je konec meseca junija 2011 objavila javno poizvedbo o ugotavljanju interesa za najem poslovne stavbe na naslovu Cirkovce 2/D, torej trenutno prazne stavbe bivše zadružne trgovine, ki se nahaja v samem centru kraja. Do 15. julija sta na občino prispeli 2 ponudbi, in sicer ponudba Aleša Korena s.p. iz Zgornjih Jablan in družbe Polje dom d.o.o. Iz Ptuja. Ponudbi je najprej obravnaval krajevni odbor Cirkovce, ki je po- dal mnenje, da bi bila izbira ponudbe ponudnika Polje dom d.o.o. ustreznejša. K temu mnenju se je pri svoji obravnavi pridruži! tudi občinski odbor za premoženje, tako da bo občina Kidričevo pristopila k sklenitvi najemne pogodbe i družbo Polje dom d.o.o. V najemni pogodbi se bosta pogodbeni stranki poleg najemnine morali dogovoriti tudi o načinu in financiranju nujno potrebne adaptacije poslovnega prostora. Sprememba terminov odvoza mešanih komunalnih odpadkov od gospodinjstev "Z mesecem oktobrom bomo spremenili termine odvoza mešanih komunalnih odpadkov od gospodinjstev in podjetij v vaši občini. Krajane bomo s spremembo termina seznanili z obvestilom na položnici, kjer bo na prednji strani odebeljeno napisano: NOVI TERMINI ODVOZA - GLEJ BESEDILO POD POLOŽNICO!" Čisto mesto Ptuj d.o.o. Občina Naselje Ulica Termin o.lvr-i:- M KO KIDRIČEVO ARAČE V MESECU OKTOBRU: 10.10. IN 2». 10.2011 KIDRIČEVO CIRKOVCE V MESECU OKTOBRU: T. JI). IN Zl.10.2011 KIDRIČEVO DRAGONJA VAS V MESECU OKTOBRU: 7.10. IN 2l.l0.20ll KIDRIČEVO KIDRIČEVO CESTA NA HAJDINO V MESECU OKTOBRU: 11.10. IN 2S. 10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO CESTA V NJIVERCE V MESECU OKTOBRU: 11.10. IN 2S.10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO čučkova ulica " V MESECU OKTOBRU: 6.10. IN 20.10.2011,9 KIDRIČEVO KIDRIČEVO INDUSTRIJSKO MASEL1E V MESECU OKTOBRU: 11.10. IN 2S. 10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO kaj uhova ulica " V MESECU OKTOBRU: 6.10. IN 20.10.2011,9 KIDRIČEVO KIDRIČEVO KOLODVORSKA ijuca V MESECU OKTOBRU: 11.10. IN 2S. 10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO kopališka ljuca * * V MESECU OKTOBRU: 6.10. IN 20.10.2011,3 KIDRIČEVO KIDRIČEVO LACKOVA ULICA V MESECU OKTOBRU: 11.10. IN 2S. 10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO lovrenika cesta V MESECU OKTOBRU: 11.10. IN 25.10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO MLADINSKA UUCA " V MESECU OKTOBRU: 6.10. IN 20.10.2011,9 KIDRIČEVO KIDRIČEVO NJIVERCE-VAS V MESECU OKTOBRU: 11 10 IN 2S 10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO OB GOZDU V MESECU OKTOBRU: 11.10. IN 2S.10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO ob ŽELEZNICI V MESECU OKTOBRU: 11.10. IN 2S.10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO PREŠERNOVA ULICA V MESECU OKTOBRU: 11.10. IN 2S. 10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO PROLETARSKA ULICA V MESECU OKTOBRU: 11 10 IN 2S 10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO TOVARNIŠKA CESTA V MESECU OKTOBRU: 11.10. IN 2S.10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO ULICA BORISA KRAIGHERJA " V MESECU OKTOBRU: 6.10. IN 20.10.2011,9 KIDRIČEVO KIDRIČEVO ULIČA NIKOLE TESLE V MESECU OKTOBRU: 11.10. IN 25.l0.20ll KIDRIČEVO KIDRIČEVO VEGOVA ULICA V MESECU OKTOBRU: 11.10 IN 2S 10.2011 KIDRIČEVO KIDRIČEVO VLAHCVIČEVA UUCA " V MESECU OKTOBRU: 6.10. IN 20.10.2011,9 KIDRIČEVO KUNGOTAPRI PTUJU V MESECU OKTOBRU: T. 10. IN 21.10.2011 KIDRIČEVO LOVRENC NA DR. POUU V MESECU OKTOBRU: ID.10 IN 2H.10.2011 KIDRIČEVO MIHOV OE V MESECU OKTOBRU: 7.10. IN 21.10.5011 KIDRIČEVO PLETERIE V MESECU OKTOBRU: 7.11). IN 21.li0.20ll KIDRIČEVO PONGRCE V MESECU OKTOBRU: 6.10. IN 20.lj0.20jl KIDRIČEVO SPODNJE JABLANE VMESECUOKTOBRU: 6.10. IN 2D.10.2011 KIDRIČEVO STASOilNČE V MESECU OKTOBRU: 6.1i). IN 20.10.2011 KIDRIČEVO STRAŽGONJCA V MESECU OKTOBRU: 6.10. IN 2D.1J0.20J1 KIDRIČEVO STftNIŠČE VMESECU OKTOBRU: I0.10. IN 24.10.2011 KIDRIČEVO ŠIKOLE VMESECU OKTOBRU: 6.10. IN 2D.10.2011 KIDRIČEVO ZGORNJE JABLANE VMESECU OKTOBRU: 6.10. IN 20.10.2011 KIDRIČEVO ŽUPEČJAVAS V MESECU OKTOBRU: 7.1D. IN 21.10.20J1 krajevni odBorse predstavi KRAJEVNI ODBOR LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU (za območje vasi Lovrenc na Dravskem polju, Pleterje in Župečja vas) Krajevni odbor Lovrenc na Dravskem polju (KO Lovrenc na Dravskem polju) opravlja naloge, opredeljene v zakonu, statutu Občine Kidričevo in poslovniku Občinskega sveta občine Kidričevo. KO Lovrenc na Dravskem polju zajema vasi Lovrenc na Dravskem polju, Pleterje in Župečja vas. V mandatnem obdobju od leta 2011-2014 šteje pet članov. To so: Mateja Lobenwein, Župečja vas 4E b Matej Medved, Pleterje 21 Zvonko Drevenšek, Pleterje 55 Bojan Pulko, Lovrenc na Dr. polju 21 Robert Novak, Lovrenc na Dr. polju 82 a Za predsednika KO Lovrenc je bil izvoljen Bojan Pulko, za podpredsednico pa Mateja Lobenwein, Elektronski naslov: kolovrenc@gmail.com KO Lovrenc na Dravskem polju, v skladu Odlokom o območjih in delu krajevnih odborov (Uradni list RS, št. 83/1999), zlasti: — daje mnenja o zadevah lokalnega pomena, — ugotavlja potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena, - izdeluje programe dela, ki se nanaša na zadeve lokalnega pomena, -daje predloge in sodeluje pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju, - sodeluje pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na svojem območju, - sodeluje pri nadzoru nad opravljenimi deli, - sodeluje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, - sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, - daje predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodeluje pri njihovi sanaciji, - daje predloge za ureditev in olepšanje kraja (zasaditev cvetlic, grmičevja, okrasnih dreves, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti itd.) in pri tem sodeluje, - daje pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti itd,), -predlaga programe javnih del, - sodeluje in daje mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihovega kraja, - oblikuje pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posreduje pristojnemu organu občine, - daje mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v kraju, za posege v kmetijski prostor [agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, - seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev kraja na področju urejanja prostora in varstva okolja, stanje na dan 2. seje KO Lovrenc, 6.9.2011 1 ureditev hldrantov- Lovrenc 21. Realizirano 2 obnova javne razsvetljave Pleterje 21- drogovi razpadajo Izvedeno bo 2 gradnjo kanalizacije 3 ureditev komasacijskih cest v Sp. Pleterjah V Izvajanju obrezan drevo pri plceriji Gurmam (zraven ekološkega otoka) Bo Izvedeno v mesecu oktobru (PGD Lovrenc) 5 namestitev* otroških igral pred OŠ Lovrenc V proračunu 2012 6 nahaua in possaurteu otroških igral v športnem parku Lovrenc V proračunu 2012 7 odstranitevdelovnega stroja pri cerkvi v ŽupečJI vasi Predvideno - po sprejetju odloka 8 projekt proti popi a v rii nasipi V izvajanju 9 flSfienfe melioracijskih Jarkov (kdo je pristojen za čiščenje In lastništvo ie teh) Predvideno 10 čiščenje pločnikov Župečja vas V Izvajanju 11 realizacija ureditve športnega igrišča Pleterje V dogovoru 12 razflrttev ceste (Izgradnja poti za peice) 5p m Zg. Pteterje Predvideno 13 ograditi celotno asfaltno ¡in travnato igrišče v Lovrencu Predvideno 14 ureditev športnega parka Lovrenc v večgeneraGjskega Predvideno 15 ureditev parka pred trgovino Lovrenc na Dr. po|u v skladu 2 Je obstoječim projektom Prijavljeno na razpis. Izvedba ob pridobitvi sredstev 16 izgradnja žamega zidu na potopaliSfu Lovrenc na Dr. polju V naslednjih letih se bodo zagato vrla sredstva v proračunu 17 asfaltiranje ceste do Menonlja Predvideno 1B izgradnja pločnika Iz Lovrenca, smer Apače V dogovoru z državo 19 razširitev ceste pn transformatorju ¿upečja was - Ptujska Gora Predvideno 20 u reditev jame v Sp. Pleterjah Realizirano 21 ureditev JK v zemljo v Sp. in Ig. Pleterjah V dogovoru z ELEKTRO 22 postavitev vaškega kozolca ¿g. Pleterje (lokacija bivša strojna lopa) 23 sanaciji divjega odlagališča Pleterje dohode V Izvajanju 24 razširitev ceste pri Medvedovih - Župečja vas 25 popravilo cest po izgradnji kanalizacij« V pianu 26 izgradnja pločnika v župefjl vasi - cesta v smeri Ptujske Gore V planu 27 izgradnja mostu čez Potekavo v Sp. Pleterjah (zraven novozgrajene brvi) JiiHTM po§€. septemBef 201J -sodeluje pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, - spremlja nevarnosti na svojem območju in o tem obvešča štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodeluje pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, - daje mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je kraju dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. Krajevni odbor je vezni člen med krajani in Občino Kidričevo in je zato odprt za vse pripombe in predloge krajank in krajanov, kijih lahko naslovite na naslov: Občina Kidričevo, Uiica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom »za KO Lovrenca, ali na zgoraj omenjen elektronski naslov: kolovrenc@ gmail.com s pripisom, za katero »vaša (Lovrenc na Dravskem polju, P lete rje ali Župečja vas). Odbor za infrastrukturo je obravnaval plan dela posameznih krajevnih odborov in določil prioritete izvajanj. Realizacija se bo izvajala v okviru razpoložljivih sredstev iz proračuna. Z vsako sejo odbora se bo stanje aktualiziralo. Izvajanje plana KO Lovrenc lahko spremljate preko spletne strani wwvK.kidricevo.si. Prav tako je KO Lovrenc odprt za vse nadaljnje pobude krajanov, saj želimo skupaj s krajani poskrbeti za zdravo, udobno in prijetno okolico, v kateri živimo mi in naši otroci. .IS, 5tai,enikH IJudihd iItmiJu Giuhi na krizne čase! Spoštovani! Takole bi lahko rekli trenutnemu stanju in situaciji, s katero nas oblegajo težave, tegobe, žalost, skratka sramota. Kaj se dogaja, ni težko ugotoviti, pustili so ljudi v nemilosti - znajdi se, kako, kaj me briga - takole si razlagamo stanje in ekonomski učinek. Vsem nam je jasno, da tako dalje pač več ne gre, zato državljani pričakujemo primerne ukrepe in usmeritve, ki bodo na daljši rok prinesle sadove napredka in blagostanja. Voditelji in njihova struktura se odloča, kako spodbuditi in stimulirati nedelo in nekatere nepotrebne transferje samo za samovšečnost, ko pa vsi vemo, da kriza na tak način ne rešuje stanja. Povečati in omogočiti gospodarsko rast in zaposlovanje je edina še mogoča rešitev v tej naši ljubi državi. Zadeva je že prešla okvire normalnega delovanja, posledice bodo katastrofalno obremenjujoče za mlajše generacije. Prav tako posledice državnega birokratskega obnašanja in samovolje o naložbah, investicijah in ukrepanja čutijo lokalna področja, ki so te programe že umestila v realizacijo. Tako se destimulira razvoj podeželja in še tiste naložbe, ki so že bile umeščene v proračunu države. Takšnega nerazvoja si podeželani ne moramo predstavljati in pozivamo, če ne znate, prepustite možnosti drugim, ki še imajo voljo in znanje. V SLS smo razočarani, kljub temu da redno opozarjamo na nepravilnosti, nič se ne zeli poslušati in težko je to spremljati, Smo stranka čiste preteklosti in svetle prihodnosti v upanju, da se vodilni le zavedo, da v tem ni prihodnosti, če ne, bo prepozno. Mihael Žitnik, predsednik OO SLS Kidričevo .•iS S1 <3 t »G T— o Prosvetno društvo Cirkovce v Crikvenici Prosvetno društvo Cirkovce ohranja ljudsko izročilo in kulturno udejstvovanje kraja že častitljivih 91 iet. V teh letih se je izvedlo že veliko kvalitetnih kulturnih dogodkov v okviru društva. Društvo se ponaša z enajstimi sekcijami, ki skrbe, da tradicija, ljudsko izročilo, ples, glasba in umetnost zlahka ne bodo šli v pozabo, V letošnjem letu smo obeležili kar nekaj pohvale vrednih obletnic, 25 let delovanja ljudskih pevcev koscev, 35 let delovanja tamburaške sekcije. Društvo se ponaša z najstarejšo folklorno skupino v Sloveniji, ki je prav letos praznovala 80 let obstoja. S strani Iniclatorja obiska v Crikvenici g. Zvonka Čeiofiga smo dobiti povabilo, da lahko svoje delo, ples, petje in glasbo predstavimo v sosednji Hrvaški v obliki celovečerne prireditve t.i. Slovenske noči v Crikvenici ali natančneje prireditve z naslovom Zapleši in zapoj s Prosvetnim društvom Cirkovce. Tako smo se 20, avgusta podali na pot proti Crikvenici. Ker po naporni vožnji prija malce oddiha in ker nam je bilo tudi vreme naklonjeno, smo z veseljem izkoristili prost popoldan za osvežitev v morju. Ko se je dan prevesil v noč, smo oblekli noše, se opremili z rekviziti in glasbili in se v spremstvu glasbe, domače seveda, podali po promenadi Crikven-ice in naznanjali večerno dogajanje na osrednjem prireditvenem prostoru. Za popestritev večera sta poskrbela brat in sestra Jehart. Ker je v slovenski navadi, da kjer se pleše in poje, se tudi dobro je in postreže z odlično kapljico pristnega domačega vina, so na slovenski noči sodelovale tudi članice društva Podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, ki so poskrbele, da so se gledalci lahko okrepčali s pristnim abobovim golažem«, se posladkali z domačim pecivom in poticami ter poskusili rujno štajersko kapljico. Da je celotna prireditev bila odlično izpeljana, gre Iskrena zahvala ge. Tatjani Mohorko, ki je celovečerno prireditev povezovala. Prireditev Zapleši in zapoj s Prosvetnim društvom Cirkovce je odlično uspela, obiskovalcev se je trlo, okoli prireditvenega prostora se jih je zbralo 7000, ki so navdušeno spremljati dogajanje na odru in ob njem, kjer so lahko degustirali štajerska vina, golaž in peciva. Rečem lahko, da smo skupaj izvedli čudovit in nepozaben večer, da smo dostojno zastopali barve slovenske države in občine Kidričevo. Vsem sodelujočim, nastopajočim in vsem, ki so nas moralno In drugače podpirali pri izvedbi te prireditve, se iskreno zahvaljujem, Mojca Metiičar, predsednica PD Cirkovce 9 V Starošincah ob muzeju Zbirka podeželja je v nedeljo, 13. 9. 2011, potekala že 5, Zahvala polju, tradicionalna prireditev ob zaključku letine, ki jo organizira Turistično društvo občine Kidričevo. Ob prav poletnem vremenu je prireditev pritegnila številne obiskovalce od blizu in daleč. Seveda je bilo moč na prireditvi videti kar nekaj starih kmečkih opravil, kot so kožuhanje koruze, iuščenje fižola in trebijenje buč. Za prikaz omenjenih kmečkih opravil so poskrbeli krajani Starešine, ki se še do- bro spomnijo, kako se je to včasih delalo. Na prireditvi so ustvarjali tudi naši najmlajši 5. Zahvala polju v Starošincah iz WZ Kidričevo, enote Cirkovce, ki so iz jesenskih pridelkov ust-varHi prave umetnine. Na povabilo Turističnega društva občine Kidričevo so se na prireditvi predstavili tudi gostje, ki so tokrat prišii iz Ilirske Bistrice, Pod okriljem TD Ilirska Bistrica so s predstavitvijo »izpod snežniškega roba in iz Brkinov« predstavili ljudski pevci iz Ilirske Bistrice in njihovi folkloristi. Prav tako so na stojnici predstavili nekaj svojih tipičnih izdelkov {izdelovanje ovčjega sira, kuhanje »zevnice« In še kaj). Družbo gostom iz Ilirske Bistrice so na družabnem delu delali tudi pevci Fantje treh vasi iz Kulturnega društva Lovrenc, pevci Kosci iz Prosvetnega društva Cirkovce, Vesele Po-ianke Iz Prosvetnega društva Cirkovce in Štajerske frajton-arke iz Skorbe. Da nam je bilo še lepše, so zaplesali člani FS Vinko Korže iz Cirkovc in njihovi starejši člani — veterani. V tekmovalnem delu prireditve se je 10 ekip pomerilo v kuhanju »bobovega« golaža. Po mnenju ocenjevalne komisije, ki ji je predsedovala Mojca Polak iz VSGT Maribor, je najboljši golaž skuhala skupina iz Starešine, ki jo je vodil Zlatko Zaje. Drugi najboljši golaž je skuhala skupina »Škafar team«, katere vodja je bil Bogdan Škafar. Članice Društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo pa so dokazale, da znajo zelo dobro kuhati, saj se je njihov golaž uvrstil na tretje mesto. Pri tekmovanju za naj -pridelek je potrebno izpostaviti nekaj najlepših primerkov. V kategoriji najtežji krompir je zmagal pridelovalec Anton Bauman iz Dragonje vasi, tehtnica je pokazala 1,347 kg. Isti pridelovalec je prinesel tudi najtežji »runkl«, ki je tehtal 10,10 kg. Najtežja kumara je tehtala 1,3S kg in jo je pridelal Branko Premzl iz Brunšvika. Izstopal je tudi največji meiancan, ki je tehtal 0,72 kg. Ne gre pa pozabiti, da je najvišji fižol, ki je v višino meril 5,70 m, vzgojil Martin Krajnc iz Starešine. Vse pridelke je blagoslovil tudi župnik g. Janko Strašek. Da bi prireditev potekala v sproščenem vzdušju, pa so se odvijale pravcate kmečke igre. Skupine so se pomerile v treh igrah: v kožuhanju, vezanju in obešanju koruze, v iuščenju koruze in v trebljenju buč. Po odigranih vseh treh igrah sta se na prvo mesto zavihteli kar dve ekipi, ki sta zbrali enako število točk. Najbolj spretne so bile članice ekipe Društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo in člani ekipe metlarjev iz Prepolj. Ob koncu prireditve je priznanja za najbolje urejeno hišo, kmetijo, poslovni objekt ... podelil tudi župan občine Kidričevo gospod Anton Leskova r. Prireditev je v celoti uspela z obilno pomočjo krajanov Starošinc in članov PGD Starošince. Želimo si, da bi se tudi drugo leto srečali ob takšnem lepem vremenu v Starošincah in se zahvalili jeseni za obilne pridelke. Marija Predikaka, Turistično društvo občine Kidričevo Priznanje zo najlepše urejeno hišo so prejeli: Marija JUNGÉ Stražgonjca 43a, Pragersko Darja O ROŽI M Cesta na Hajdino 27, Njiverce Družina PAVEO Kungota pri Ptuju 146, Kidričevo Stanovanje JURC1C Spodnji Gaj IS, Pragersko Ida MURKO Apače 216, Lovrenc na Dr. polju Marija in Anton PERNAT Cirkovce 17, Cirkovce 10 JíiHTio po§€. septemBef 201 ¡ priznanja za najCepše objekte v oSčini so prejed Simona in Branko RODOŠEK Družina VIDOVIČ Družina DREVENŠEK Sp. Jablane 42c, Cirkovce Pleterje 11, Lovrenc na Dr. polju Mihovce 48, Cirkovce Rosmarie In Robi ŽITNIK Starošince 40a, Cirkovce Vera RElHSS Pongrce 27a, Cirkovce ------------------,ino hišo dvojček je prejela: Zinka DOLENC Šikoie25b, Pragersko Stanko MEDVED Lovrenc 16, Lovrenc na Dr. polju Priznanje za najlepše urejeno kmetijo so prejeli: Darinka D NU K Zg. Jablane 3S, Cirkovce Klavdija FRIC Župečja vas 57, Lovrenc na Dr. polju Priznanje za najlepši poslovni objekt je prejela: RESTAVRACIJA PAN Tovarniška cesta 7, Kidričevo urejeno okolico je prejela; Družina BAU MAN Dragonja vas 27, Cirkovce Priznanje za najlepše urejeno športno igrišče je prejelo: Športno društvo strnišče Strnlšče 6b, Kidričevo 11 OBVESTILO Tako kot vsa leta bomo tudi letos v mesecu oktobra, mesecu varstva pred požari, organizirali pregled ročnih gasilnikov. Pregled bodo izvajali gasilci PGD Talum v soboto in nedeljo, 8. in 9. 10., ter v soboto in nedeljo, 15. in 16. 10. 2011, pri gasilskih domovih. Pregled se opravlja izključno za gospodinjstva in je brezplačen, ura pričetka pregleda bo objavljena na ^atih gasilskih domov. Pregled za obrtnike in podjetnike bo tudi možno opraviti, vendar samo proti plačilu. Gasilska zveza Kidričevo Zamenjave v UO GZ Kidričevo V letu 2011 je prišlo do sprememb članstva v UO GZ Kidričevo. Maš dotedanji predsednik tov, Anton Leskovar je z izvolitvijo občanov občine Kidričevo jeseni 2010 prevzel vodenje občine Kidričevo in s tem postal župan občine. Ker kot župan ne more več opravljati funkcije predsednika GZ in predsednika PGD in ker ni bilo smiselno sklicevati izrednega občnega zbora, gaje do občnega zbora oz. skupščine nadomeščal poveljnik tov. Jože Kancler. Na zaključni seji UO GZ Kidričevo dne 3. 12. 2010 smo sestavili kandidacijsko komisijo, ki je sprejemala vloge za kandidaturo predsednika GZ Kidričevo, Na skupščini GZ Kidričevo dne 30. 3. 2011 je bil za predsednika GZ Kidričevo Izvoljen Franc Frangež VGČ II. st. Ker je tovariš Franc Frangež do takrat opravljal funkcijo tajnika, je bilo potrebno najti zamenjavo tudi za tajnika. Na prvi seji novi predsednik imenuje za tajnika Nevenko Pulko, ki je v UO GZ Kidričevo predstavnica komisije za delo z ženami. Nevenka Pulko je funkcijo tajnika bila pripravljena sprejeti in je bila tudi soglasno Izvoljena. Ker je z zamenjavo v vodstvu PGD Šikole odstopil od vseh funkcij Zdravko Vindiš, pod poveljnik, zadolžen za tekmovanja, je poveljnik GZ imenoval novega pod-poveljnika Antona Valentana, ki je bil soglasno izvoljen. Funkcije so jim zaupane za dobo dveh let oz. do novih volitev v letu 2013. Pokalno veteransko tekmovanje 2011 V nedeljo, 28, avgusta 2011, je v Lovrencu na Dravskem polju potekalo 14. meddruštveno tekmovanje za pokal Lovrenca in predzadnje tekmovanje za pokal Gasilske zveze Slovenije. Za najvišja mesta in bogate praktične nagrade, ki jih je prispeval BAS d.o.o. iz Lovrenca, se je pomerilo 23 moških ter 8 ženskih ekip. V ženski konkurenci so že drugo leto zapored slaviie starejše gasilke iz Polja, pri moških pa so zmagali domači gasilci iz Lovrenca, ki so se tako v skupnem seštevku povzpeli na odlično 2. mesto, kar je predstavljalo odlično pozicijo za naskok na skupno zmago, Zadnje letošnje tekmovanje za pokal Gasilske zveze Slovenije je potekalo v soboto, 10. septembra 2011, v Preval-jah. Starejši gasilci iz Lovrenca, ki so skozi celotno sezono stopnjevali formo, so se še enkrat več izkazali ter z novim najboljšim časom še tretjič zapored premagali celotno konkurenco in tako po lanskem drugem mestu letos stopili tudi na najvišjo stopničko v skupnem seštevku pokala GZS. V domačem Lovrencu so jih pričakali številni navdušeni člani našega društva in skupaj z zmagovalci nazdravili novim osvojenim pokalom. Uroš Leskov o r Regijsko preverjanje enot prve pomoči 2011 Tudi v letošnjem letu se je ena ekipa CZ-bolničarjev udeležila regijskega tekmovanja enot prve pomoči, ki je potekalo v Trnovski vasi, V soboto, 3. septembra, smo se v sončnem jutru odpravili v Trnovsko vas, kjer je bilo potrebno do 8. ure potrditi že vnaprej prijavljene ekipe. Naša ekipa je tekmovala v času svojega delovanja že drugič. Ekipe so se pomerjale v nudenju prve pomoči na štirih delovnih točkah, ki so bile zelo raznolike in je bilo potrebno polno zbranosti in preudarnosti pri pomoči poškodovancem (ki so zelo dobro odigrali svoje vloge). Dosegli so odlično peto mesto, kar je izredno dobro, če vemo, da Mestna občina Ptuj nastopa s tremi ekipami, ki tekmujejo tudi v evropskem rangu ...Upam, da bomo lahko v naslednjem letu nastopili z dvema ekipama, saj se pri tem tudi urijo, če bi jih mogoče kdaj potrebovali v kakšnih izrednih razmerah ali podobno, Tukaj moram pohvaliti ne samo ekipo, temveč tudi rezervo, ki je sodelovala tako na dopolnilnem izobraževanju kakor tudi na tekmovanju. Veliko je k temu pripomogel Mitja Jančec, ki je ob tem bil tudi vodja ekipe in vseh aktivnosti na cfogajafo seje Srečanje članic podravske regije Sončna sobota privabila planince FD Kidričevo na v Smohor Mladinski odsek PD občine Kidričevo se je v soboto, 17. 9. 2011, odpravil na planinski izlet na Šmohor nad Laškim. Sončno septembrsko soboto so izkoristili za vzpon na 787 m visoko privlačno izletniško točko severovzhodno od Laškega, na grebenu med Pernicami in Maličem. Na vrhu planote Šmohor jih je pričakal prostrani travnik, ki je najmlajšim ponujal poligon za igro. Zraven planinskega doma Šmohor so si planinci ogledali še cerkvico sv. Mohorja, katere starost sega v davno sredino 15. stoletja. Pred cerkvijo se bohotijo tri mogočne, stoletne lipe, ki poleti pohod-nike prav vabijo v svojo senco. Včasih so rekli, da lipa izganja zle duhove, in ker je Šmohor znan po številnih lipah, so se tej čarobni energiji za en dan prepustili tudi naši pohodniki. Mojca Trafela Vsako leto, letos že 24. zapored, članice gasilke Iz Podravske regije pripravijo srečanje članic z namenom druženja, medsebojnega spoznavanja in sodelovanja v raznih igrah. Letos je srečanje pripravila gasilska zveza Sveti Tomaž. Dobile smo se 2. julija 2011 ob 13.30 na prireditvenem prostoru pri Svetem Tomažu. Vsaka G Z zagotovi najmanj 15 članic za srečanje. Letos se je iz naše GZ Kidričevo prijavilo kar 25 članic iz PGD jablane, Starošince, Pleterje in Lovrenc. S seboj smo povabile tudi šoferje oz. spremljevalce, ki so nas zapeljali na srečanje, tam navijali za nas, ko smo tekmovale v igrah, in tudi malo poslikali, tako da Imamo dokaze, kako je bilo luštno. Ob prihodu na prireditveni prostor je vsaka GZ dobila prijavne liste in darilo (kape, da nam ne bi bilo preveč vroče). Ker je bilo dovolj časa In prijavljenih dovolj Lovrenška nedelja članic, smo se letos lažje organizirale za določene igre, Že pred samim začetkom iger smo točno vedele, kje tekmuje katera članica, tako da smo same igre končale zelo hitro, naši fotografi pa nas niso mogli dohajati, Igre so bile namreč na dveh lokacijah. Po končanih igrah nas je nekaj članic odšlo tudi na ogled bližnje cerkve na hribu oz. v središče vasi. Nato smo odšle v prireditveni prostor, kjer smo se okrepčale in malo zaplesale ob prijetnih zvokih ansambla, ki nas je dodobra ogrel in razgibal. Želela bi se zahvaliti vsem članicam, ki so si znale utrgati svoj prosti čas in so se udeležile tega srečanja v tako lepem številu, in jih obenem povabiti na naslednje srečanje, ki ga bo naslednje leto organizirala GZ Gorlšnica. Obenem bi se tudi zahvalila GZ Kidričevo, ki nam vsako leto finančno pomaga. Nevenka Pulko Tudi letos smo lovrenškl gasilci že osemnajstič zapored pripravili tradicionalni curkomet, ki mu je sledila še velika vrtna veselica. Na lovrenško nedeljo, 14. avgusta 2011, so se številni obiskovalci lahko najprej ohiadiii pod hladnimi curki, nato pa jih je pozno v noč zabaval ansambel Donačka. Na curkometu je že drugo leto zapored vso konkurenco ugnal3 ekipa iz PGD Majšperk, ki je v finalu premagala domačo ekipo PGD Lovrenc. Tretje mesto si je priborila ekipa Iz PGD Hajdina. Uroš Leskovar 13 Nedeljski večer bo ostal v lepem spominu marsikateremu Kidričanu, kajti takšnega dogodka Kidričevo ne pomni. V nabito polnišportni dvorani Kidričevo sta si nasproti stali košarkarski reprezentanci Slovenije in Makedonije. Drugi dan pokala Pritnus 2011, prvi dan na Ptuju, je v Kidričevo privabil \^eč kot 2 200 gledalcev, pa še več bi jih bilo, Če br bila dvorana v Kidričevem \^ečja. KidriČani so pripravili veličasten sprejem pa tudi navijanje je bilo veliko glasnejše skozi celo tekmo. Tega sta v prvi četrtini začutila tudi Erazem Lorbek in Matjaž Smodiš, ki sta takoj pokazala svojo kvaliteto. Slovenci so tudi z njuno pomočjo in z atraktivno igro prišlido hitre prednosti 2S:i S. Pri gostih iz Makedonijeje bil najbolj razpoložen kapetan Pero Antic (na koncu je dosegel 24- točk), tako da je naša reprezentanca odšla na odmor zgolj s prednostjo ene točke. V nadaljevanju je Sloven[ja ponovno predvsem z agresivno obrambo in bolj zavzeto igro rezultat hitro obrnila v svojo prid ter na koncu slavila s &3 : "71. Kar pa najbolj veseli organi- zatorje, so pohvale košarkarske zveze, televizije, novinarjev» najbolj pa naših reprezentantov na čelu s selektorjem Maljkovičem, kije ob[jubo tudi izpolnil. V Kidričevoje pripe[jal ekipo iz Rusije, kjer je trener ekipi Lokomotiv Kuban. Rusi so v dvoran i Kidričevo vadili od 3. do 1 9. 2011. Odigrali so tudi štiri prijateljske tekme, nasprotniki so bili Cedevita, Zagreb, Nymburk in Krka. Marko Perger 14 JíiHTio polje, september 2011 šport NŠ futsal Kidričevo osvojila turnir v Karlovcu Pod naslovom »TROFEJ DJEČJI NOGOMET 2011« so v mesecu avgustu v Karlovcu priredili tretji mednarodni turnir selekcij U-12, Na turnirju je sodelovalo 150 ekip iz 7 držav, med katerimi sta bili tudi dve ekipi iz Kidričevega. Ekipa NŠ Kidričevo 2 je po dveh remijih ter minimalnem porazu, ki ga je ob koncu srečanja doživela proti N K SPLIT, morala predčasno končati turnir Čeprav so bili v vseh treh srečanjih za odtenek boljši od tekmecev, jih je sreča tokrat zapustila. Ekipa NŠ Kidričevo 2 je nastopila v postavi: Marko Pernat, Gašper Jesenek, Miha Pšajd, Jaka Vajda, Rok Mohorko, Teo Milič, Žan Petek, Aljaž Ramot in Timotej Kacjan, Drugače je bilo z ekipo NŠ Kidričevo 1, ki je vse do finala mlela svoje tekmece In brez usmifjenja polnila njihove mreže. V četrtfinalu jim je nasproti stala ekipa NK Zagreb, ki pa ni bila dovolj kvaliteten nasprotnik, tako da so Kldričani visoko slavili s 6 : 1, polfinalni dvoboj nam je za nasprotnika prinesel NK Borac iz Banja Luke, ki pa je tudi visoko klonil. In sicer 5 : 0. Tako je končno prišel dolgo pričakovani veliki finale in senzacionalna vrhunska predstava ekipe iz Kidričevega ter zmaga s 7 : 0. Navdušenje je bilo čutiti tudi med domačini, ki so z velikim aplavzom nagradili naše fante. Vsekakor pa so v veliki meri za uspeh zaslužni tudi starši, ki so pospremili svoje otroke v Karlovac ter jih cel dan spodbujali. Zmagovalci NŠ futsal Kidričevo 1 so nastopili v postavi: Jure Perger, Marko Panikvar, Tim Lončarič, Niko Vajda, Dejan Petrovič, Matic Dobnlk, Tirni Elšnik, Alen Dobnik in Marko Zemljarič, Iskrena hvala tudi NK Aluminiju, NK Poli Drava ter NKZlatoličje za korektno sodelovanje, Marko Perger Turnir U8 Apače 2011 Zahvaljujemo se ekipam za »fair play«, staršem in navijačem pa za korektno navijanje. Posebna zahvala gre donatorjem ter vsem ostalim za pomoč pri organizaciji turnirja. za ŠD Apače Sandi Verlak V soboto, 3. 9. 2011, se je v športnem parku Apače odvijal nogometni turnir za cicibane, rojene v letu 2003, in mlajše (U8). Na turnirju je sodelovalo S ekip, In sicer: N K Aluminij (Apače) % N K Aluminij (Apače) 2, NK Pragersko, NK Miklavž na Dravskem polju, NK Zlatoličje, NŠ Poli Drava Ptuj, NŠ Golgeter Hajdina ter NK Podvincl. Mladi nogometaši so že v tej starosti pokazali, da se v klubih dobro In organizirano dela. Rezultat je bil drugotnega pomena, saj je bistveno pri tej starosti, da se otroci igrajo, družijo in navajajo na šport. Končni vrstni red turnirja: 1.NK Aluminij (Apače) 1 2.NŠ Poli Drava Ptuj 3.NK Miklavž na Dravskem polju 4.NK Pragersko 5.NŠ Golgeter Hajdina 6.NK Podvinci 7.NK Zlatoličje 8.NK Aluminij (Apače) 2 15 šport Svetovno globinsko prvenstvo v potapljanju na dah 2011 V četrtek, 15. 9. 2011, seje v Grčiji v mestu Kalamata na jugu Peloponeškega polotoka pričelo globinsko svetovno prvenstvo v potapljanju na vdih. Udeležilo se ga je več kot 140 tekmovalcev z vsega svet3 in med njimi tudi Antonio Koderman, član mariborskega potapljaškega kluba H20-team in občan občine Kidričevo. Potapljanje na vdih ali apnea je šport, v katerem tekmovalec zajame sapo in se pri tem potopi čim globlje. Razlikujemo tri tekmovalne globinske discipline. CWT je disciplina, pri kateri se potapljač potopi s plavutjo, pri CNF tekmovalec plava brez plavuti, prsno, a pri FIM se tekmovalec vleče za vrv pri potopu navzdol in navzgor. Ta šport je relativno nov, vendar vse bolj privlačen. Najboljši tekmovalci dosegajo tudi globine preko 100 m. Z apneo se ukvarjam že četrto leto. Začel sem iz ljubezni do podvodnega ribolova, a me je kar kmalu zaneslo v tekmovalne vode globinskega potapljanja na dah. Tokrat sem se prvič odločil, da nastopim na svetovnem prvenstvu z namenom preizkusiti samega sebe. Odpravil sem - /J i» se s skromnimi pričakovanji, vendar sem po nekaj treningih ugotovil, da Imam možnosti za visoke uvrstitve, med najboljših deset tekmovalcev na svetu. To leto sem nastopit na Rab dive off 2011, kjer sem z-71m v FIM dosegel prvo mesto, To mi je dalo zagona za nadaljnje treninge. Pred dnevi, na uradnih treningih v Kalamati, sem uspel postaviti dva neuradna državna rekorda, CWT -100 m tn FIM -95 m. S tem sem postal najmlajši in prvi Slovenec, ki se je s plavutko potopi! na -lOOm!!! Tekmovanje se bo odvijalo do 24. 9, 2011 in nastopil bom v vseh treh disciplinah. Držim pesti, da mi bo uspelo postaviti državni rekord tudi na uradni tekmi. Antonio Koderman IfpoGiM teferv Sf&MsMhÄE Športno društvo Njiverce deluje že od leta 2006 in v okviru svojega delovanja redno organizira prireditev ob 1. maju in razne športne aktivnosti. Od lani smo športno društvo prevzeli sami mladi predstavniki, ki s svojo ustvarjalnostjo želimo popestriti naš vsakdan in narediti bolj pestrega ter zanimivega. Zato smo se letos odločili, da organiziramo tudi projekt, ki bo namenjen aktivnemu preživljanju prostega časa naših najmlajših. Tako smo v mesecu avgustu (22,-26. S.) priredili športni teden za otroke, katerega so se l3hko udeležili otroci, stari med 6 in 15 let. Potekalo je krajše teoretično In daljše praktično izobraževanje na področju nogometa, košarke, badmintona in odbojke. Četrtek je bil posvečen treniranju v vseh disciplinah, saj smo v petek Izvedli turnir. Otroci so bili deležni dnevne malice in pijače, ki sta bili brezplačni. V petek smo si privoščili tudi pice in malo sproščene zabave (igranje med dvema ognjema z vodnimi baloni). Vsak otrok je prejel v last tudi majico Športnega društva Njiverce, da se bo lahko spominjal vročih In zabavnih dni. Otroci so neizmerno uživali, saj smo se trudili, da naredimo teden v sproščenem, a hkrati tudi poučnem vzdušju. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Vrtcu Kidričevo, Osnovni šoli Kidričevo in Nogometnemu klubu Aluminij, ki so nam s svojimi rekviziti (žoge, loparji, koši, obroči...] omogočili, da smo izpeljali zadani projekt. Športno društvo se bo še naprej trudilo in izvajalo razne športne in druge aktivnosti. Če bi rad postal tudi ti del tega kolektiva, se javi na tel. št 051-429-908 (Matej Novak) in čim prej postani naš član ter uživaj ugodnosti, ki ti jih nudi Športno društvo Njiverce. Kolektiv Športnega društva Njiverce ijjiTio pot/e, september 2011 šport Športni vikend - ŠIKOLE 2011 Športno društvo Šikole je prvi športni vikend organiziralo že tistega leta, ko je bilo ustanovljeno. Ker si je prireditev ogledalo oziroma na njej sodelovalo izredno veliko ljudi, smo se odločili, da bo ie-ta postala tradicionalna. Letos smo tako športni vikend ŠIKOLE 2011 izvedli že četrtič. Športni vikend se tradicionalno organizira zadnji vikend v mesecu avgustu ter traja 3 dni. Začne se v petek s turnirjem v odbojki in košarki, nadaljuje v soboto s turnirjem v malem nogometu ter konča v nedeljo dopoldan s Štorkljinim kolesarskim maratonom na 21 km po vaseh občine Kidričevo in polžjimi dirkami na prizorišču v Šikolah. Letošnja prireditev se je začela z odbojkarsko tekmo med člani domačega ŠD ter predstavniki Občine Kidričevo, ki jih je vodil podžupan g. Strmšek. Tekma je bila izredno zanimiva, saj so se tako eni kot drugi trudili pokazati največ, vendar je prednost domačega terena pripomogla, da je ekipa članov ŠD Šikole zmagala. Predstavniki Občine so bili navdušeni nad novo igralno podlago in nad lastno pripravljenostjo, zato so se kar prijavili na turnir v odbojki in košarki. Pred to otvoritveno tekmo pa sta podžupan občine g. Strmšek ter predsednik društva g. Babšek prerezala trak ter s tem odbojkarsko Igrišče na umetni travi tudi uradno predala svojemu namenu, Petkov večer se je nato nadaljeval s tekmovanjem v odbojki ter košarki. V odbojki je sodelovalo 13 ekip, kar pomeni svojevrsten rekord, saj jih nikoli doslej ni bilo toliko prijavljenih. Tekmovanje se je zavleklo pozno v noč, kar pa ni motilo nikogar, saj sta bila pri roki tako jedača kot pijača, naklonjeno pa nam je bilo tudi vreme. Prvo mesto v odbojki so si priigrali igralci, združeni v ekipo "PJ team", drugo mesto GFM ter tretje mesto Mladinski klub ŠIK. Sočasno pa se je na asfaltnem igrišču odvijal tudi turnir v košarki, kjer je sicer sodelovalo manj ekip, tekmovanje pa je z odličnimi komentarji popestril g. Gojkovšek st. V košarki je prvo mesto zasedla domača ekipa Gostilne Kureš, drugo je pripadlo ŠD Cirkovce, tretje pa ekipi Občine Kidričevo. Drugi dan vikenda, torej v soboto, je bilo predvideno tekmovanje v malem nogometu. Ko so se na igrišču že začeli zbirati prvi tekmovalci in njihovi navijači, nam je krepko zaušnico zadalo vreme, Močan veter, kije s svojo močjo prizorišče tekmovanja v trenutku razdejal, je odgnal vse, ki so bili takrat prisotni. Po več kot dobri uri, ko je veter delno pojenjal in so se začeli vračati nekateri tekmovalci, smo se odločili, da tekmovanje kljub vsemu izpeljemo, V tekmovanju je sodelovalo 9 ekip, zmagovalci pa so bili ekipa Kleparstvo-krovstvo Trčko Igor, drugo mesto je pripadlo Pizzerii Verona, tretje pa vsako leto udeleženi ekipi ANZA-ING, Ne glede na to, da je vreme marsikoga odvrnilo od namere, smo sobotni turnir uspešno izpeljali do konca. Tretji, torej zadnji dan vikenda, pa je bil v znamenju kolesarjev. Tudi tukaj je bila udeležba v primerjavi s preteklimi ieti letos najštevilčnejša. Udeležilo se ga je namreč 67 kolesarjev, čeprav bi si želeli, da bi jih bilo še več, predvsem domačinov, Kolesarje so spremljali avto PGD Šikole z osebjem za nujno medicinsko pomoč ter člani motorističnega kluba Tulipan, ki so zagotavljali varnost udeležencev na cesti, za kar se jim iskreno zahvaljujemo ter jih za pomoč prosimo tudi za naprej. Po končanem maratonu so si udeleženci postregli z jedačo in pijačo, ki so si jo zagotovili s plačilom štartine, z majicami ŠD Šikole pa smo nagradili tudi najmlajša udeleženca maratona, Jakoba in Lucijo, Športni vikend smo zaključili s polžjimi dirkami, kjer je sodelovalo 12 udeležencev, prvo mesto pa je pripadlo Alešu Korenu. Slednjega je po končanih dirkah na dvoboj izzval še dosedanji vsakoletni zmagovalec Marko Voga, ki mu pa letošnji zmagovalec ni bil kos. Vsem tekmovalcem v ekipnih športih so bili podeljeni pokali in praktične nagrade, zmagovalcem v polžjih dirkah medalje, med udeležence kolesarskega maratona pa je bilo podeljenih 10 praktičnih nagrad, ki nam jih sponzorirajo naši zvesti sponzorji. Tako smo člani ŠD Šikole tudi četrti športni vikend uspešno iz- vedli in že razmišljamo, kako petega izpeljati še boije. Vsi se namreč zavedamo, da bomo le na tak način obdržali stare udeležence tekmovanj ter morda pridobili še nove, Ob tej priložnosti pa bi apelirala tudi na vaščane Šikol in sosednjih vasi, ki nas do zdaj niso spremljali in se naših prireditev niso udeleževali, naj si vzamejo čas in pridejo pogledat - ne bo jim žal. Verjamemo namreč, da bi moralo sodelovanje med nami postati del našega življenja in razmišljanja. V ta namen je pri gradnji te vezi potrebno združiti moči in verjeti, predvsem pa slediti grškemu pregovoru, ki pravi: nDejanja so sadeži, besede le listi, a Ne dovolite torej, da ostanete le pri listih! Ob koncu pa bi se v imenu predsednika društva javno zahvalila vsem donator-jem in ostalim posameznikom, ki nam na kakršenkoli način pomagajo. Iskrena hvala pa še vsem članom društva, ki so s svojim delom v teh treh dneh in na pripravah ponovno dokazali, da se s skupnimi močni da izvesti marsikaj. Naj nam bo to izziv tudi v bodoče! Nika in Zlo tka Dovnik cCogajaío seje Društvo "INVALID" Kidričevo V društvu "INVALID" Kidričevo smo v poletnih mesecih aktivnosti usmerili predvsem v izvajanje programov s področja športa in rekreacije. Naš cilj je bi! doseči, da se vključi čim več naših članov, saj gibanje v naravi in ukvarjanje s športom pomembno vpliva na ohranjanje zdravja invalidnih, bolnih in starejših oseb. Odziv je bil več kot zadovoljiv, saj se je več kot tretjina članov udeležila aktivnosti, ki smo jih izvajali. Program je bil prilagojen tako, da je nudil vključitev večini članov. V mesecu juniju smo organizirali pohod oziroma sprehod po Pohorju. Trasa za bolj gibljive je bila dolga 6,S km, za tiste z večjo invalidnostjo pa 2,5 km. Vsi udeleženci so načrtovano pot v lepem sončnem vremenu uspešno prehodili. Enodnevno druženje smo zaključili s kosilom na kmečkem turizmu v prijetni in lepo urejeni vasici Kočno nad 2g. Polska-vo, kjer smo si ogledali tudi njihov muzej na prostem. Druženja se je udeležilo 70 članov društva. V prvem tednu julija smo kot že nekaj let nazaj v sodelovanju s sindikatom SKEl — TAM organizirali enotedensko letovanje na morju v hotelu Delfin v Omišalju na otoku Krku. Letovanja se je udeležilo 50 članov. Cena 7-dnevnega paketa s polnim penzionom, prevozom in enodnevnim izletom po izbiri po otoku Krku je znašala 290,00 i.. V sredini avgusta smo po programu plavanje in vadba v vodi, ki ga delno financira FlHO, izvedli kopalni dan v BlO Termah Mala Nedelja. Programa se je udeležilo 69 članov, izvedba programa seje financirala iz pridobljenih sredstev TIHO, prevoz pa so si udeleženci poravnali sami. Tudi na področju športa smo bili aktivni in uspešni. Udeležili smo se tekmovanj, ki so jih organizirala društva, povezana v ZVEZO "INVALID". Udeležili smo se tekmovanj v pikadu v organizaciji društev "INVALID" Ruše in Vuzenlca In tekmovanj v ruskem kegljanju v organizaciji društev "INVALID" Brezno-Podvelka inVuzenica. Na vseh tekmovanjih smo bili uspešni. Največ uspehov pa smo dosegli na turnirju v ruskem kegljanju v naši organizaciji, ki smo ga Izvedli 26. avgusta na kegljišču DU Lovrenc na Dr. polju. Na turnirju je sodelovalo 12 moških in ženskih ekip iz 7 društev ZVEZE "INVALID" Slovenije, naše društvo pa še z moško in žensko ekipo izven konkurence. Tako z žensko kot moško ekipo smo zasedli obe prvi mesti in imeli najboljšo posameznico in posameznika. Obe ekipi izven konkurence bi po doseženem rezultatu v konkurenci zasedli 1. mesto (ženske), moški pa 2. mesto. Iz zapisanega ocenjujem, da smo uspešno društvo, hkrati pa vabim tudi ostale člane, ki ste do sedaj stali bolj ob strani, da se vključite v izvajanje programov s področja športa, rekreacije, delavnic ustvarjalnosti in drugih, opredeljenih v letnem programu delovanja društev. Silvester SKOK, predsednik društva "INVALID" Kidričevo Složnost na Forštatu ne pozna meja V mesecu velikega travna smo vaščani Forštata praznovali drugo obletnico obnove vaške kapele, ki jo bogati naziv Srce Jezusovo. S tem smo Forštatčani pokazali svojo povezanost, predvsem pa dobro voljo, In sklenili, da bo druga sobota v juniju tradicionalno postala naš praznik, ki ga bomo tudi v bodoče praznovali skupaj. Leta 2009 so namreč možje in očetje na Forštatu sklenili, da bodo v kapelo povrnili življenje. Sprane stene, zbledele freske, poškodovani kipi In še kaj so klicali k temeljiti prenovi. 2 dobro voljo vaščanov, ki so bili pripravljeni zagotoviti finančna sredstva, predvsem pa neumornim delom domačinov je po nekaj mesecih trdega dela nastala prečudovita prenovljena kapelica, ki pritegne poglede mimoidočih. Kapelica je tista, ki nas je povezala. Že drugo leto zapovrstjo smo priredili majhno slavje, ki ga je začel duhovnik g. Janko Strašek z mašo, končal pa z blagoslovom kapele. Zatem je sledila manjša pojedina. Kuharice so se odlično Izkazale, saj je bilo peciva več kot dovolj, manjkali pa niso niti čevapčičl, za barvo katerih je skrbel Željko. Vaščani smo se skupaj veselili kot že dolgo ne. Da pa je bilo naše srečanje nekaj posebnega, so poskrbeli naši možje 18 JíiiiTM po[je, september 2011 v Zupečani na izletu V soboto, 11. 6. 2011, smo se Župečani zbrali pri cerkvi sredi vasi in napolnili avtobus do zadnjega sedeža. Z obilo dobre volje smo se odpravili proti Sveti Gori pri Novi Gorici. Ciljna destinacija je biia izbrana z željo, da bi bila primerna za vse generacije. Na avtobusu smo se zbrali Župečani, med katerimi je bila razlika v starosti med najstarejšim in najmlajšim udeležencem preko SO let. Ideja o izletu je biia vsako leto aktualna okrog žegnanja konjev. Žegnanja konjev si ne moremo predstavljati brez gospoda župnika Karla Pavlica. Vsa ta leta se je prijazno odzval prošnji in opravil blagoslov konj prostovoljno. Odločili smo se, da ga povabimo na ta izlet, in z veseljem je sprejel povabilo. Pot nas je vodila po avtocesti proti zahodni Sloveniji. Prvi postanek za malico je bil na počivališču Barje pri Ljubljani, kjer smo imeli domačo malico. Gospodinje so, kot se to za Župečanke spodobi, poskrbele za domačnost in na mizi je bilo od domačih narezkov, prilog, kruha, potice, kave, pijače ... Pot smo nadaljevali po Vipavski dolini. Nato smo se zapeljali na 682 m visoko Sveto goro - Skalnico, kjer smo st ogledali baziliko in opravili sveto mašo. Z gore se nam je hkrati odpiral slikovit pogled na Julijce, proti vzhodu na Trnovski gozd in Kras, proti jugu na Gorico, Solkan in Jadransko morje ter na zahod proti vinorodnim Brdom. Med sproščeno mašo nas je župnik vprašal, kaj smo že slišali o Sveti Gori. Največ so vedeli otroci, saj so si največ zapomnili z avtobusa. Po maši nas je pot ob prekrasnem razgledu vodila proti Brdom, nazaj v Vipavsko dolino, kjer smo obiskali turistično kmetijo Malovščevo. Izvrstno kosilo smo zaključili s pokušnjo gospodarjevih suho-mesnatih izdelkov in vina v vinski kleti, Ob dobri kapljici je bilo prijetno prisluhniti pesmi, ki sojo zapeli Župečani. Gospodar je razkazal še domačo klavnico, nakar smo se počasi odpravili. Na avtobusu je čas hitro minil, saj smo se nasmejali, ko smo poslušali šale, Bogdan pa nas je mirno peljal. Proti koncu popoldneva smo se že vračali na štajerski konec naše prelepe Slovenije, V avtobusu smo imeli še narezek, potico, nekaj »tekočih zadev« in počivališče Tepanje je biio primerno za naslednji postanek. Ponovno smo postavili gasilsko mizo ter jo pogrnili z vsemi dobrotami, ki smo jih še imeli. Po slabi uri smo bili okrepčani ter pripravljeni za pot domov. Ob zaključku izleta, ko smo se že vozili skozi vasi naše občine, je stopil pred mikrofon še Murkov Tonek. Zahvalil se jeza povabilo in ob vzpodbudnih besedah zaželel, da bi bili Župečani še naprej tako složni in da bi izlet postal tradicionalen. Če še strnemo misli in odzive, lahko rečemo, da smo preživeli lepo soboto v prijetni družbi. Marjan Sezjak in nas pod vodstvom g. Gojkoška popeljali nekaj let nazaj, v mladost večine prisotnih. To jim je uspelo s šikoisko vaško pesmijo, katere vsebina je povzeta iz ljudske pesmi, ki sojo pred mnogimi leti prepevali domačini. Pesem je uglasbll Peter Gojkošek, ki je z odlično vsebinsko in tonsko kombinacijo dosegel, da nam je vsem segla globoko v srce. Da pa pesem ponovno ne bi potonila v pozabo, je sedaj notni zapis z besedilom pesmi napisan na kozolcu, ki je postavljen ob kapeli, S tem je poskrbljeno, da pesem ne bo pozabljena in si jo bodo nekoč morda prepevali tudi naši otroci. G. župnik Strašek je nato blagoslovil še kozolec, g. Gojkovšek st. pa je v nekaj besedah povzel dogajanje ob postavitvi kozolca ter se ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pri tem aktivno sodelovali. Nato se je v imenu vaščanov za vse, kar je storil, predvsem pa za njegovo izred- no angažiranost g. Gojkošku st. zahvalil Dušan Podvršnik. S tem se je naše srečanje prevesilo v drugo polovico, ki nam jo je z igranjem na harmoniko popestril Denis Robar, ob prijetni glasbi pa se je zavrtelo kar nekaj parov. Vaščani smo se razšli v poznih nočnih urah, v naših srcih pa bo na ta dan ostal lep spomin, nanj pa nas bo spominjal tudi krasno izklesan kozolec. Novost pred kapelo sta tudi dve klopci, na katerih si lahko po daljšem sprehodu oddahnete. Da složnost v Foršatu ne pozna meja, smo ugotovili tokrat, že večkrat v preteklosti in upam, da se bo ta zgodba tudi v prihodnosti ponovila. Zaključujem pa s pesmijo, ki je v Šikolah postala sinonim za prijateljstvo: »Prijateljstvo naj druži nas in himna sliši se, v Šikolah sosed naj meji kot zgled za vse ljudi,« Nika Dovnik |Foto: Katja Babic Orjaški paradižnik vrste BELGIJSKI OFUAK, ki je zazorel v juliju 2011 pri družini Lubej _ iz SP. Jablan. Ponosna lastnika paradižnika (Milan Jrt Lucija Lubej) pravita, da je tehtal 1, 22 kg. 19 ({uCturni (loticet£ Ko glasba postane način življenja Pred časom sem pisala o uspešno izvedenem glasbenem večeru v dvorani minoritskega samostana Sv. Petra in Pavla na Ptuju, kjer seje s svojim prvim samostojnim koncertom predstavila mlada obetavna flavtistka Medeja Unuk. Tokrat mi je uspelo z Medejo spregovoriti nekaj besed o njeni glasbeni poti in načrtih za prihodnost. Kdaj si se začela ukvarjati z glasbo in kdaj si glasbo kot nekaj, kar ti bo krojilo življenje, dejansko tudi začutila? Glasba me spremlja že, odkar "Fotoj Branko Trčite" pomnim. Kot majhna deklica sem izkoristila vsak trenutek, da sem lahko na ves glas pela, se snemaia na kasete, kijih še sedaj hranim za spomin. Preprosto sem čutila, da bo moja spremljevalka skozi vse življenje. 2akaj si se odločila ravno za igranje flavte? Te je kdo pri tem usmerjal? Starši so me vpisali v glasbeno pripravnico, ki je trajala tri leta, Pri osmih letih sem začela igrati kljunasto flavto. Po končani predstopnji sem se morala odločiti, kateri instrument bom igrala. Sprejemni preizkus se je s hitrostjo približeval, jaz pa sem se zadnji trenutek odločila za flavto. Razpisanih je bilo le pet mest, zanimanje pa veliko. Pedagogi so mi na sprejemnem preizkusu glede na to, da sem bila bolj drobne postave, predstavili še ostaie možnosti, ostale instrumente, a jaz sem trmasto vztrajala pri svojem. No, pa sem jih le prepričala s svojo trmo in seveda tudi z glasbenim znanjem in s posluhom. Katera zvrst glasbe ti je najbližja? Kaj poslušaš pri vožnji z avtomobilom oziroma takrat, ko ne vadiš ali poučuješ fla- . ti ,'./>/ M '._'>'! á u je rudiCi !'. J. 1988 ti 'ManbonL r 'i osmifi fr'ril je. ptičeLi . igranjem nj kljunasto ,'fji Tl' iri nato n.'j'^'yi^'j s prečnoJlavto r razredu prof. Xalalije '■' rajidšpvič tej nižji glasbeni šoli "-Vj.ví y^' Pt-uju. L¿ta je koui'jfa nižjo glasbeno stopnjo in nadaljevala svojo glasbeno pot na Srednji glasbeni j'h baletni sb£ aribi?rpri pmf. 1 joteti Orrvatic ('času soLxnja y tvojo nadarjenost s sivyimi solističnimi nastopi, r.i.fijíi'imi snemanji i" te^nustanji Va 7. VtggijsJfeni tekmovanju míadifi glasbenicirr S'.iyin í'omuija 20ÍX4 je dosegla s/. ' nn- priznanje. -Decembra 2006 fe na II. Hednn • ydneni tetimovaiíjii ]¡iS ' Í-'T-Í v Trstu dosegla absolutno pno nagrado med študenti do 22 let '— petih evropskih držal', f februarju 200T je nastopila vdvomm -iteograjslie filharmonije t okviru -i i-.' odmevnega gostosanja Umetniške gimnazije Maribor. Sadetovafa je s številnimi priznanimi tujimi oz. domačimi pedagogi, med katerimi je tudi njen sedanji prof. Matej 2upan. pn Halerem obiskuje tretji L T\i}l ji.i\ pr.i lijadcnijji za r.i.isba Ljubljana. i(edno se. udeležuje seminarjev m poletnih šolpn znanihprofesorjih, so: Martin 'Mi: h.L'i ii/.V' J'.: (t., :)i Clister 'Ilaase, -Dieter Flury, ¡del Úborzil, 'Federica Lotti... A'ti svoji pati m srečuje z različnimi glasbenimi izzni, igranjem f različnih gLisbemh sijiipmah i", poučevanjem mladih glasbenikov. vte? Giasba je širok pojem in tako jo tudi sama dojemam. V bistvu bi se zlagala, če bi omenila samo eno zvrst glasbe, saj sem pri teh stvareh zelo odprta in mi daje navdih prav vsaka zvrst. Navadno v avtu prav z zanimanjem poslušam katerokoli radijsko postajo. Na mojem glasbenem »jedilniku« pa se znajde različna giasba: od narodno-zabavne do jazza, ročka, fun-ka, bluesa itd. Kakšna je Medeja, ko ni flavtistka? Kako bi se opisala, če bi imela na voljo le 5 besed? Komunikativna, pozitivno naravnana, nasmejana, temperamentna, delavna. Kako si uspela uskladiti vse šolske oziroma študijske obveznosti in igranje flavte? Rada bi povedala, da sem že kot otrok v nižji glasbeni pridobila veliko delovnih navad, saj igranje instrumenta zahteva red- ABONMA KOMEDIJA 2011/2012 PREDNOSTI ABONMAJA: stalen sedež, ogled predstav po ugodnejši ceni, plačilo na več obrokov, vstop z abonentsko kartico, redno obveščanje o terminih predstav. Predstave bodo enkrat mesečno, ob 19.00 uri, v večnamenski dvorani vCIRKOVCAH. SPLOŠNE INFORMACIJE o časovni razporeditvi abonmajskih predstav hodo objavljene na internetni strani www.pdrustvo-cirkovce.si, v dnevnem časopisu Večer (Prireditveni vodnik) in časopisu Štajerski tednik. Cena posamezne predstave z vstopnico za izven je B,00 €, Vstopnice za Izven, če dvorana ne bo razprodana z abonmajskimi sedeži, si lahko zagotovite tudi brez čakanja v vrsti. Telefonske rezervacije lahko sporočate na telefonsko številko 031 712 044 (Milan Munda) CENA ABONMAJA 2011/Z01Z Stari abonenti Parter od 1 do G. vrste 3S,00 EUR Parter nd 7. vrste dalje in tribuna 33,00 EUFt Novi abonenti Parter od 1 do G. vrste 37,00 EUR Parter nd 7. vrste dalje in tribuna 35,00 EUR Abonmajska karta je prenosljiva in velja za vse pred- stave. 2. njo si lahko ogledate 5 različnih predstav, Če katero predstavo izpustite, je ta ostala neizkoriščena. Naročila abonmaja in rezervacije lahko sporočate na telefonsko številko 031 712 044 (Milan Munda). Informacije lahko dobite tudi na telefonski številki 041 506 617 (Sabina Kelenc). PROGRAM ZA SEZONO 2011/2012 GLiOAUSČi KOPU, Tarnam Motevt, Boris Kobat P05LEDNJI TERMINA(L|TOH Igrata: Boris Kobat In Gtymir Leinjok^Göjc Župan fgtas): Mauriiia Soldo SNG tJUBUANA, Vinko Möderndorfer NEŽKA SE «I OŽI lgraja:Nina Volič, Bojan £meriič, Jurij Zrnec Snt teater are in kejker FQTFI monokomedljo, Igra: Lada BUovičor KUDAGLt KU H NA. recesijska komedija, lgrata:Vklteta fomlč, Drago Mllinovič ¡¿HTIAXOBSKO GLitJAuSČi UUBUANA. Milan Grgii ZBUDi 5E, KATKA! lgrajo:Leopoid Pungerčar. Aljni Godec /Simon Mlakar: Nika Per/Meta Čeme, Mojtü LavriS/Liti Bočer Kermavner, Dom• jan Kolovrat, Marko Skok, Somo Ravnikar, Pika MihelU Vpis abonmajev za lanskoletne abanente bo od 20. do JO. ■:rr,:rmb,-CT Jilll. za tiste abonertte, ki sebodo priključili leto*, pa bo ilpis Od 5. do 10. Oktobrd 2011. www.dramska -drkovce.si no vajo in veliko zbranosti. V srednji glasbeni šoli smo imeli najbolj naporen urnik, saj smo imeli še velikodrugih gimnazijskih obveznosti, ki so nam vzele mnogo časa. Sedaj ko sem študentka, imam drugačno možnost razporejanja časa in se instrumentu posvečam še bolj intenzivno oz. vadim čez cel dan. Vse stvari z lahkoto uskladiš, če imaš dovolj močno voljo in tudi veliko vztrajnosti. V današnjem času sta nadarjenost otroka in njegov nadaljnji razvoj velikokrat odvisna od finančnih zmožnosti njegovih staršev. Kako si svojo glasbeno pot dojemala ti in kakšno vlogo so pri tem odigrali tvoji starši? Že v začetku so mi starši lahko omogočili vse, kar je bilo potrebno za mojo glasbeno pot, tako da sem lahko nemoteno uresničevala svoje želje in cilje. Seveda največjo vlogo v zvezi s financami v začetku glasbene poti odigrajo starši. Večina najprej pomisli, da je najdražji Instrument, ki res ni poceni glede na velikost in izgled. Flavte so za nepoznavalca vse enake, a to ne drži. Narejene so iz različnih materialov, vse od srebra do visoko karatnega zlata. A to še zdaleč nI dovolj, če bi upoštevali še vse prevožene kilometre, poletne šole v tujini, pa čas, energijo, potrpljenje ... Vesela sem, da verjameta vame, ml zaupata, me podpirata sedaj in verjamem, da me bosta tudi v prihodnje, Kakšni so tvoji cilji v prihodnje, kje se vidiš čez nekaj let, kaj bi želela še doseči? Imam veliko raznovrstnih ciljev in idej, ki naj zaenkrat ostanejo še skrivnost. Predvsem želim veliko nastopati kot solistka in ustvariti tudi še kakšen svoj glasbeni projekt. V mesecu juniju sem se namreč že predstavila v refektorlju Minoritskega samostana na Ptuju s samostojnim koncertom. Po diplomi bi rada nadaljevala izpopolnjevanje v tujini. Mojca Trafeia 20 JíiHTio polje, september 2011 zanimivosti PANGEA -zasebni muzej, vreden ogleda Že tradicionalno bo tudi letos v mesecu oktobru organiziran dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 15. 10. 2011. Ob 13. in 16. uri bo na ta dan organiziran voden brezplačen ogled muzeja ir> njegove zbirke. Seveda so na ta dan ter po predhodni najavi tudi drugače vabljeni vsi, ki jih to področje kakorkoli zanima ali pa bi si zgolj želeli ogledati zbirko geoloških zgodb, ki so nastajale več sto milijonov let. Gospod Viljem Podgoršek nam je v pogovoru in ogledu muzejske zbirke razkril svojo strast do mineralov in fosilov. *** Kdo so obiskovalci vašega muzeja? Zelo različni ljudje se zanimajo za zbirko v mojem muzeju. Veliko obiskovalcev je iz tujine, npr. Čila, Nemčije, Madžarske, Avstrije ... V veliki meri so to ljudje, ki se z zbiranjem mineralov in fosilov tudi ukvarjajo, iz Slovenije pa prihajajo razne organizirane skupine, šole in tudi posamezniki. Ironija je vtem, da ljudje od drugod muzej poznajo bolje kot domačini. Ali razen razstave zbirke mineralov in fosilov na območju muzeja potekajo tudi druge aktivnosti? Ja. Poleti izvajam različne delavnice, kjer lahko udeleženci preparirajo materiale in si jih na koncu kot spominek tudi odnesejo domov, Kje dobivate zmeraj nove in nove kose mineralov in fosilov? Ali jih iičete sami? V invéntame knjigo je vpisanih nekaj čez 3000 fosilov in 3697 mineralov, kristalov ter kamnin. To pomeni, da se za vsak kos natančno ve izvor in najditelj. Precej primerkov sem kupil sam, veliko je kosov, ki jih drugače kot da jih kupiš, ne moreš dobiti. Trenutno je v muzeju razstavljenih okrog 1000 kosov mineralov in fosilov. Kdaj pa kdaj mi kak kos prinesejo ali pošljejo tudi zbiralci. Enkrat sem npr. dobil zbirko kremenčkov iz nahajališča, ki še danes uradno nI v javnosti, od skupine, ki je bila na obisku v muzeju. Kako urejate svojo zbirko, kakšen sistem uporabljate, da se v tej masi primerkov ne izgubite? Zbirka je sestavljena iz treh delov. Prvi je v razstavnih vitrinah, drugi v predalih pod vitrinami in tretji v škatlah v skladišču. Velikokrat svoje minerale ali fosile posodim raznim institucijam za raznovrstne razstave, ki jih organizirajo. Vsak kos, ki ga posedujem, ima lastno inventarno številko, s tem sistemom točno vem, kje je kak kos in kateri je moj. Z zbiranjem se ukvarjam že več kot 20 let, zbirka vsebuje okrog 7000 primerkov, več kot 1000 je t.i. rezervnih delov, tako da je nujno, da jih imaš sistematično shranjene, da v vsakem trenutku točno veš, od kod je kos in kdaj je bil najden. Kakšni so načrti za prihodnost? V dveh do treh letih upam, da bom uspel dokončati nov muzej, ki ga gradim neposredno ob že obstoječem, V novih prostorih bo tudi več prostora za vitrine in razstavni prostor. Gre za zasebno investicijo, zato je čas izgradnje tudi odvisen od razpoložljivosti sredstev. Ali ste kdaj pomislili, da bi za Izgradnjo muzeja poskušali pridobiti evropska sredstva, in bi se prijavili na kak razpis? O tem sem sicer razmišljat, vendar sem pri urejanju in vodenju muzeja v veliki meri sam, ob pridobitvi sofinanciranja pa V Dragonji vasi se od oktobra 2004 skoraj skrit očem nahaja izredno lep in znanstveno ter pedagoško zelo pomemben geološko-paleontološkl muzej PANGEA. Gre za zasebni muzej, ki ga je z veliko znanja, truda in ljubezni opremil Viljem Podgoršek, prof. geografije in zgodovine ter zbiralec mineralov in fosilov. je administrativno breme dejansko preveliko za enega človeka, tu sem mnenja, da večje institucije to administrativno plat projektov lažje izpeljejo. Kakšna je vaša vloga kot zbiratelja mineralov in fosilov gleda no širše? Sem v upravnem odboru Društva prijateljev mineralov in fosilov s sedežem v Tržiču. Društvo ima okrog 230 članov in pokriva celotno Slovenijo. Izdajamo razne publikacije, novice ... Strokovno sodelujem tudi pri raznih projektih. Svoje kose dajem tudi na razpolago za fotografiranje in objavo v literaturi. V zadnjih letih sem tako ali drugače vključen v skoraj vse projekte s tega področja, Ste profesor geografije na 2. gimnaziji v Mariboru. Ali vaš muzej kdaj obiščejo tudi vaši dijaki? V bistvu ne, ker imamo zbirko razstavljeno tudi na šoli. Veliko dijakov, ki konča našo šolo, pa pride kasneje kot študenti alt kot del organizirane skupine. Mojca Trafela 21 vzgoja in izobraževanje Prvi šolski dan v odsevu sprememb in novosti učnih načrtih »Prvi septembrski dan vedno znova prinaša s seboj tudi novo šolsko leto. Letošnji prvi šolski dan je pravzaprav tak, kot jih je bilo že mnogo pred tem, pa vendarie nekoliko drugačen od vseh. Drugačen zato, ker bo prav vsak izmed vas stopil stopničko višje na vaši poti odraščanja, stopničko višje na poti vašega izobraževanja. Postali ste starejši in to prinaša s seboj tudi večje odgovornosti. Naša pričakovanja do vas so nekoliko višja,« je ob prvem šolskem dnevu učence OŠ Borisa Kidriča Kidričevo nagovorila ravnateljica Alenka Kutnjak. Za 278 učencev matične Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo in 45 učencev podružnične šole v Lovrencu na Dravskem poiju ter 167 učencev OŠ Cirkovce je 1. septembra šolski zvonec oznanif začetek pouka. »Pričakovanja vseh nas so velika, program šole, ki bi uresničil želje in potrebe vsakega posameznika, pa je nemogoč. Kljub temu pa smo delovni načrt za šolsko leto 2011/2012 oblikovali tako, da bo lahko vsak posameznik, ki se bo žefef aktivno vključiti v šolsko delo, uspešen,« poudarja ravnateljica OŠ Cirkovce Ivanka Korez. Novo šolsko leto pa prinaša tudi spremembe pri izvajanju učnih načrtov. Vlada RS je na redni seji 14. julija 2011 sprejela predlog Zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o osnovni šoli in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Predlagane spremembe zakona naj bi zagotavljale večjo kakovost, pogoje za večjo pravičnost osnovnošolskega izobraževanja ter pogoje za optimalen in uravnotežen razvoj posameznikov. »S spremembami in dopolnitvami ZOsn se želi uvesti zgodnejše poučevanje prvega tujega jezika In poučevanje drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta od četrtega razreda dalje in na ravni zakona urediti posebnosti osnovnošolskega izobraževanja učencev s posebnimi potrebami. Z uvajanjem številčnega ocenjevanja v tretji razred se ohranja ravnotežje v pomembnosti posameznih predmetov in upošteva individualne razlike med učenci. Z uvajanjem določenih neobveznih izbirnih predmetov že v drugem obdobju se zasleduje cilj ustvariti pogoje za razvijanje specifičnih interesov in kompetenc učencev,« na svoji spletni strani novosti pojasnjuje Ministrstvo za šolstvo in šport, Načelo posodobitev, ki ga je izpostavila tudi ravnateljica gospa Alenka Kutnjak, »manj je več -malo, a tisto poglobljeno«, je vodilo, ki naj bi izkoreninilo objektivne probleme, kot so npr. preobsežni učni načrti, preveliko število učencev v razredu, primerjanje znanja in sposobnosti posameznih otrok itd. Da bo veliko breme ob uvajanju novih učnih načrtov padlo ravno na učitelje, se strinja tudi ravnateljica OŠ Cirkovce gospa Ivanka Korez: »Posodobljeni učni načrti bodo od učiteljev zahtevali večjo odgovornost in več znanja, kar pomeni tudi velik pritisk nanje « Na OŠ Borisa Kidriča zraven številnih, s strani Ministrstva predpisanih sprememb, v novem šolskem letu uvajajo tudi novosti, kot je izvedba projekta Zdrav življenjski slog In dežurstvo učencev, ki je po besedah ravnateljice sicer na prostovoljni bazi, vsekakor pa naj bi pripomoglo k večji komunikativnosti, odgovornosti in splošni organiziranosti učencev šole, Le upamo lahko, da vse te novosti, ki vsekakor predstavljajo povečano breme za učitelje, ki so dolžni slediti prenovljenim učnim načrtom in dosegati zastavljene cilje, resnično pokazali pozitivne rezultate tudi v praksi in ne bodo ostale zgolj besede teorije, zapisane v Zakonu o osnovni šoli. Mojca Trafela Prvič v šoli V šolskem letu 2011/12 je prag osnovne in prvošoik, ki so 1, september že težko šole v Cirkovcah prestopilo 22 prvošolcev pričakovali. Najprej so si polni pričakovanj skupaj s starši ogledali predstavo Babica marmelada, ki so jo odigrale učenke dramske skupine iz 7. razreda z mentorico Jernejo Kuraj. Domiselno zgodbico so dobro zaigrali, zanimivo pa je bila izdelana tudi scena. Navodila za začetek pouka je staršem posredovala gospa ravnateljica, otroci pa so medtem odšli s svojima učiteljicama v učilnico, kjer so se posladkali s tortico, sadjem in sokom. Prisluhnili so zgodbici o ribici v šoli In poslikali kamenčke. Bili so poslušni in zadovoljni. Za domov so dobili cipreso v lončku, ki jo bodo vzgajali in bo rastla z njimi. Otroci so obljubili, da bodo v šoli prizadevni. Prvi šolski dan je minil v prijetnem vzdušju. Upava, da jim bo ostal dolgo v spominu. Učiteljici Marija Jurtela in Mateja Lampret 22 Stfivno po(je, september 2011 šoCarpise Šota v naravi 31. S. 2011 smo se učenci S.a razreda QŠ Cirkpvce, odpravili v šoh v naravi v (Poreč. %'ajprej smo si ogledali soline v Sečovljah. 1solliiarskem muzeju nas' je sprejel prijazen gospod. 'Razložil nam je, f,jii{p so včasih delali i' solina ti. (Pokazal nam je tudi orodja oziroma pripomočke. [Nato nam pa je še pokazalbazenc^e in bazene, Hi jih uporabljajo pri postopku izhlapevanja. Ogledali smo si tudi muzejsko hišo, v kateri so nekoč Bivale solinarsk? družine. 1'njej sta. dve spalnici, ({ufiinja in velika shramba za sol. Videli smo kletjo v latan je včasih bival ptiček, ki so ga imeli namesto televizije. 1 od), kj so jo potrebovali, so nosile ženske od daleč, z vrči na glavi C hiši je še vedno vetrovna roža, ki je bila pokazatelj ■vremenskih razmer. 'Muzej je bil zanimiv in poučen. včasih pridelovali sol. 'Muzej je lusa, kj je sedaj obnovljena, nekpč pa so bila to bivališča solinarjev. 1-' njej smo videli staro l{nišno peč, starinsko sobo, razne stare slike, posodo ter razne pripomočke za pridobivanje soli. [Na solnih poljih še stoji riela; ruševin so-linskifi hiš. Sol se pobira na solnih poljih, na katerih jíi bazeni m na njifi ostaja soC ki> morska voda izpari. Zanimivost je tudi muzej solinarstva t krajinskem parku v Sečovljah, kjer nam je ■vodič pokazal bivališče in bivalno kulturo solinarjev. t 'safa družina je imela svoj družmsk] žig i katerim so si označevali kruh, da ne bi prišlo do zamenjave. 'Videli srno še slike, ki prikazujejo kgkp!io solma/ji s čolni prevažali solna drugo stran reke. Spoznali smo podobo ki"ečkega doma t Istri in pridobivanje soli nekoč. Po ogledu solin smo se vkrcali na avtobus in se odpeljali novim dogodivščinam naproti -t> ítirt-í. 'jan 'DreVenšekj. a razred RECEPT: sadne kremšnite Nadev: 2 kg jabolk 3 va ni I i je v i pudingi 2 sladki smetani 1/2 kg sladkorja 11 vode 30 dag keksov Albert Olupljena jabolka naribamo in jih damo v sladko vrelo vodo. Jabolka kuhamo približno 10 minut, nato vodo odcedimo in v njej skuhamo puding. Na dno visokega pekača položimo plast keksov, na katere položimo plast kuhanih jabolk, ponovno plast keksov, nato pa še celotno količino pudinga. Pustimo, da se vse skupaj popolnoma ohladi, 'in obložimo s stepeno sladko smetano. Kremšnite lahko posujemo z naribano čokolado, jih pustimo nekaj ur stati in nato hladne postrežemo. Če želite, da v eni izmed naslednjih številk glasila objavimo tudi vaš recept nam lahko tega skupaj s fotografijo jedi pošljete na e-naslov: mojca.trafelo@yahoo.com. SUDOKU Zapolnite kvadratno mrežo s številkami od 1 do 9. Vsako število se lahko pojavi natančno enkrat v vsaki vrstici, stolpcu in vsakem manjšem kvadratu velikosti 3x3. S 5 3 4 2 7 4 8 7 3 4 2 1 1 2 5 1 4 1 6 7 2 6 9 3 8 9 6 23 vzgoja in izoßrazevanje Novo šolsko leto v vrtcu Kidričevo Vroča poletna meseca sta za nami in v četrtek, 1. septembra, smozačeli novo šolsko leto 2011/2012 v Vrtcu Kidričevo. Imamo 15 oddelkov redne celodnevne dejavnosti vzgoje, Izobraževanja in varstva. Zaradi velikega povpraševanja in potreb imamo v vseh oddelkih + 2 otroka, kar je skupaj 30 otrok. V Kidričevem, kjer je tudi uprava vrtca, imamo 10 rednih oddelkov, in to 4 oddelke prvega starostnega obdobja - jasli - in 6 oddelkov drugega starostnega obdobja - vrtec. V vrtcu v Kidričevem je 185 otrok. V enoti v Cirko-vcah imamo 5 oddelkov, od tega 2 oddelka prvega starostnega obdobja -jasli - in 3 oddelke drugega starostnega obdobja - vrtec. V Cirkovcah obiskuje vrtec 90 otrok, Vrtec Kidričevo ima skupaj z enoto v Cirkovcah 275 otrok. V jaslih, kjer je največ novih otrok, se lepo prilagajajo na novo NK'V*ALUMINIJ wwKnkaliinin|jji!i VABILO K VPISU ^ mfejSP od ?2 jer? m ■ |n postoJ nogomet™» Pridruži se nam v nk aluminij! okolje in ga raziskujejo. Otrok prvič zapusti družinsko zavetje, ko vstopi v vrtec. Kakšen je ta korak, je odvisno od staršev in nas. Otrok se v vrtcu sreča z drugačnim okoljem, drugimi ljudmi in zahtevami. Mnogokrat je zato zbegan, negotov in žalosten. Prav v teh trenutkih smo mu dolžni biti v oporo, ga razumeti in mu ohranjati občutek varnosti in sprejetosti. Le tako se bo otrok v vrtcu dobro počutil. Temeljna naloga vrtca je pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družine in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih teiesnih in duševnih sposobnosti, Starši, vrata vrtca so vam odprta -pridite, pogovarjajte in igrajte se z nami, kajti delo in učenje vaših otrok je igra. Z igro in ob igri otrok osebnostno, intelektualno in telesno raste in se razvija, Mesec september je pri nas uvajalni mesec, kjer se otroci med sabo spoznavajo in navajajo drug na drugega ter hkrati na svoje vzgojiteljice. V tem mesecu vzgojiteljice spoznajo otroke, njihove sposobnosti in pomanjkljivosti, ki so jim vodilo pri pripravi programov dela glede na njihove sposobnosti in stopnjo razvoja. Vzgojno delo, v katerem vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic oziroma vsi deiavci vrtca skupaj s starši in drugimi odraslimi načrtno in sistematično pripravljamo program, ki je za predšolskega otroka najbolj primeren. Temeljna vedenja o razvoju otroka in učenju v predšolskem obdobju nam omogočajo, da načrtujemo dejavnosti z raznovrstnimi vsebinami in temu primernimi metodami, oblikami - skladno s starostjo in sposobnostjo posameznika ter s skupino otrok kot celoto. Tako dosegamo cilje Kurikula za vrtce. Vsebina, metode in oblike dela so naravnane na spodbujanje različnih aktivnosti pri otrocih, v zadovoljevanje žeija, sposobnosti in interesov otrok. S sproščeno igrivostjo in vedrim vzdušjem ustvarjamo vrtec, v katerem se otroci dobro počutijo in ga imajo radi. Delujemo kot sodoben vrtec, ki je usmerjen k otroku, staršem in v okolje, z raznovrstno, vsebinsko bogato ponudbo z upoštevanjem Kurikuia za vrtce. Kvaliteto vzgojno-izobraževalnega procesa nam omogoča tudi uporaba sodobne IKT-tehnologije. Ob uresničevanju načela enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki zagotavljamo enakovredne pogoje za optimalni razvoj vsakega otroka, ob upoštevanju individualnih razlik v razvoju in učenju. Ob tem bomo peljali obogati t vene programe tujega jezika, folklore in plesa ter pevski zbor, Z aktivnim delovanjem uresničujemo zastavljene cilje, hkrati pa skrbimo za večjo kakovost v našem vrtcu. Želimo pridobiti certifikat »kakovosti«. Vrtec Kidričevo že vrsto let z različnimi aktivnostmi z otroki pomaga ljudem, potrebnim pomoči. Čut za sočloveka in humanitarnost je otrokom blizu. Otrokom tako privzga-jamo čut za pomoč in solidarnost. Ker so to majhni otroci, počnemo to na svojstven način: zbiramo zamaške za bolne otroke, da bodo lahko deležni ustreznega zdravljenja, zbiramo obutev, oblačila in igrače za otroke, ki živijo v pomanjkanju. Naše vzgojno-izobraževaino delo povezujemo s projekti. Nekatere projekte peljemo že vrsto let. Ti so: A: Projekt »ZDRAV VRTEC«, v katerem sodelujemo vsi, Skrbimo za zdrav način življenja s prehrano, zaščito pred nevarnimi vplivi sonca - »Varno s soncem«. B: Projekt »FIT-SLO« - svet gibanja, svet veselja, v katerega so vključeni otroci od 1, leta do vstopa v šolo. C: Projekt »ZLATI SONČEK«, v okviru katerega izpeljemo smučarski in plavalni tečaj. D: Projekt »EKOLOGIJA V VRTCU«, kjer skrbimo za okolje, v katerem bivamo. E; Projekt »PORTFOLIO« -spremljanje otrokovega razvoja od vstopa v vrtec do izstopa. Pridružili smo se Zgodnjemu odkrivanju nadarjenih otrok v predšolskem obdobju. F: Projekt uZ igro do prvih turističnih korakov«, kjer spoznavamo znamenitosti v našem kraju in tudi širše. G: Projekt »PASAVČEK«, varnost v prometu. Predšolski otroci so najmlajši udeleženci v prometu, zato njihovi varnosti v prometu posvečamo veliko pozornosti. H: Projekt »NMK«, naša mala knjižnica, to je nov projekt, s katerim želimo vzpodbuditi pri otrocih zanimanje za knjigo in pisano besedo. S kvalitetnim delom ob aktivnem vključevanju vokolje in afirmacijo navzven, odkar smo samostojni Vrtec Kidričevo, nam je uspelo, da nas ljudje občutijo v svoji sredini. Na vseh področjih smo se dokazovali, da smo postali prepoznavni v slovenskem prostoru in tudi navzven. S tem bomo nadaljevali tudi v tem šolskem letu. »Otrok se ne more učiti iz naših izkušenj, učiti se mora iz svojih. Doživeti mora svoje uspehe in delati svoje napake!« (t Kahn) Ravnateljica Nežika Šešo 24 JiiHTM po§€. sepumßer 201J S kačami se Aleš aktivno ukvarja nekje S let. Še posebej je navdušen nad gadi. »Modrasi oziroma gadi kot družina nasploh imajo zeio neprijeten strupni sistem; dolge strupnike, položene na nebo, ki se ob odprtju gobca zravnajo. Zanimivo je. Večina si nas ob besedi ljubljenček predstavlja psa, mačko, morda papagaja ali hrčka. Seznam se kaj hitro konča pri naštevanju živali, ki se nas razveselijo, ko utrujeni pridemo iz službe, ali nestrpno čakajo, da se z njimi malo poigramo. Zakaj bi torej Imel kdo doma živai, ki nas ne prepozna, ko se z njo pogovarjamo, ali nas navdušeno ne pozdravi, ko stopimo skozi vrata? Aleš Lubej, Jablančan, sodi med tiste, ki so si za »ljubljenčke« v svoj dom pripeljali eksotične živali. Svoj prosti čas v veliki meri namenja kačam in drugim plazilcem. »Kača ne more biti ljubljenček. To je žival, ki te ne pozna, ki te ne čaka, ko prideš domov, ki rabi svoj mir ter nego v smislu hranjenja. Ljubljenčki je absolutno neprimerna beseda za kače v ujetništvu. Jaz bi temu rekel, da imaš doma def narave, del divjine. Strupene kače me navdušujejo predvsem zaradi svojega dovršenega strupnega sistema.« V svojem prostem času zraven kolesarjenja, teka in poslušanja ročka skrbi za samčka in samička modrasa (Vipera ammodytes), dva kraljeva pitona (Python regius) in dve želvi (Testudo Hermani). »Modras kot vrsta je verjetno ena najlepših kač v Evropi. Moja samček in samička izhajata s Skadarskega jezera. Kot vrsta so zelo iskani in so bili najdeni že v raznih barvah: rumeni, oranžni, tudi roza in vijolični. Genetsko so ti modrasi podobni našim, vendar pa se razlikujejo po barvah, pri nas najdemo večinoma sive.« da se kača sama odloči, ali bo zravnala enega, dva ali nobenega strupnika, sama se odloči, ali bo Izbrizgala strup ali ne. Ta živa! je lahko nevarna, če hoče biti nevarna, zato se lahko zgodi, da te modras ugrizne in ti ni tako rekoč nič, naslednjič pa lahko pristaneš v bolnišnici, ker se je žival tako »odločila« in ti je izbrizgala poln odmerek strupa. Vsak ugriz je zato zelo relativen,« Dandanes v naravi redko naletimo na kačo oziroma zgolj na določenih območjih. »Modras je včasih živel po celi Sloveniji, sedaj živi še zgolj lokalno. Na Dravskem polju so dejansko že iztrebljenj. Edina neposredna bližina, kjer jih še najdemo, je okolica Maribora, Meljskihribin Kalvarlja, kjer pa z vedno večjimi posegi v tamkajšnje okolje tudi že manjšajo bivalni prostor te izjemne živalske vrste. Modras je po mojem mnenju edina evropska kača, ki dobro funkcionira v ujetništvu. Ni zahteven za vzdrževanje, lahko živi zunaj ali notri, ni odvisen od sonca, vlage In ne temperature.« Zraven obeh modrasov ima Aleš tudi dva kraljeva pitona, ki živita v skrbno urejenem domačem ter-ariju. »Oba pitona, samček in samička, sta iz uglednih farm iz Nemčije. Dnevna temperatura v ter-ariju mora biti nekje med 26 in 32 stopinjami Celzija, vlaga pa med 60 in 70 odstotki, v času levitve naj bi bili ti odstotki nekoliko večji.« Kače vonjajo z jezikom, s katerim analizirajo okolico, natančno vedo, kje je plen in koliko je oddaljen. Praviloma se kače človeka izogibajo, Z ugrizom napadejo samo v obrambi, ko ne morejo več pobegniti. »Pitoni tudi, ko se branijo, ne ugriznejo, ampak se praviloma zvijejo v klobčič. Kraljevi pitoni, kakršna imam jaz, so zelo mirna vrsta, ki zraste nekje do 150 cm. Človeka ugriznejo le v obrambi, plen pa zadavijo.« Za kače je značilna tudi levitev, ki je odvisna od starosti in količine hrane, ki jo le-ta zaužlje. «Odrasle kače se levijo tri- ali celo štirikrat na leto, medtem ko se mladiči levijo enkrat na mesec.« In koliko tak kraljevi piton poje? »Pojejo dve ali tri miške na dva tedna. Če kača, posebej piton, nI lačna, tudi ni agresivna, lahko rečem, da nima obrambnega refleksa. Veliko škode lahko povzročimo, če izhajamo iz tega, da kači daš hrano in pustiš, da jo poje, ko bo pač lačna, Hrana [miškaj lahko kaj hitro postane nevarna za kačo In jo tudi poškoduje, ker se slednja, kadar ni lačna, tudi ne brani.« Povprečna življenjska doba kraljevega pitona je 25 let. Kar dolga doba za žival, ki je živeča v ujetništvu, iztrgana iz divjine in bi kot taka prav gotovo imela težave preživeti, če bi jo vrnili v naravno okolje. Kadar se odločamo za žival, je v prvi vrsti treba vedeti, kaj bo ta žival od nas potrebovala in kaj ml od nje pričakujemo Uporaben napotek poznavalcev določenih živalskih vrst, kot je na področju kač in plazilcev npr. Aleš, vsekakor ne bo odveč. Zmeraj premislimo dvakrat, preden se odločimo za vrsto živali, ki bi jo želeli Imeti doma, gre namreč za živa bitja, ki jih ne moremo enostavno zavreči, ko se jih naveličamo. Mojca Trafela pisma 6raCcev Spoštovana tovarna « TALUM » v Kidričevem! Razmišljanje po postavitvi spomenika Borisa Kidriča pred tovarno Talum Nekam čudni občutki so me obšli, ko sem slišal za dogodke okrog spomenika heroja Borisa Kidriča v Kidričevem, Čakal sem na komentarje, pa jih ni bilo, vsaj jaz jih nisem zasledil! Je Kidrič z lepega podstavka pri trgovini pobegnil pred novo občinsko upravo, so ga ukradli cigani, oprostite, Romi, ali občinarji, kot govorijo zlonamernežl, to se še verjetno ne ve. Pa to niti ni važno. Presenečen sem bil, spoštovana tovarna, da si se ti odločiia, da vzameš pod svoje okrilje nov spomenik našega heroja Borisa Kidriča. Te je zapekla vest, ker si ga izbrisala iz svojega prvotnega imena, ali je to nostalgija po starih časih, časih socializma in komunizma, ko si ponosno nosila imeTGA »Boris Kidrič« Kidričevo? Pravijo, da se je Občina Kidričevo od te postavitve distancirala. Je naredila prav ali ne, ne vem. Gotovo pa so imeli svoje razloge za tako odločitev. Spomnim se, draga tovarna, kako si izgledala tam nekje okrog leta 1963. Tam sem naredil prve delavske korake. Oprosti ml, da povem: kamor si pogledal - prah, rdeči prah in tudi navadno in večinoma rdeče blato, na drugem kraju vse belo od glinice, v elektrolizi, »A« imenovani, se sodelavci skoraj niso videli med sabo. SI pa v tistem času preživljala kar lepo število delavcev in s tem družin, ki si jih tudi kar dobro plačevala. Delavci so bili v glavnem zadovoljni, veseli in srečni. Nobenih groženj, nobenega šikaniranja in nobenega strahu za delovno mesto. Bil je pač komunistični socializem s herojem Borisom Kidričem v tvojem naslovu. Časi so se spremenili in spremenila si se tudi ti. Sedaj si res lepa, pravi ponos med lepoticami tovarn, še posebej ponos svojega kraja. Žal pa sedaj preživljaš dosti manjše število delavcev, pa še te, pravijo, slabše plačuješ, živijo pod stresom, saj nikoli ne vedo, kdaj bodo VIŠEK delovne sile pri tebi. Je to res? Res ne vem! Ne pozabi, ta krat si bila last vseh delavcev, vodilnih in nevodilnih, pa tudi pridnih in nepridnih. In čigava si danes? Delavcem si bila odvzeta, pa čeprav pravijo, da se lastnina ne sme odtujiti brez lastnikovega dovoljenja. Je delavce kdo o tem vprašal? Ja, na žalost tudi ti moraš razumeti, da nam gre sedaj, kar se delavskih pravic tiče, malo slabše kot takrat, smo se pač odločili za boljši politični sistem življenja oziroma boljši sistem. /Kakor je rekel ata socialistični kulak: »Veste, sedaj moramo biti previdni, zdaj je svoboda!«/ Res bi bilo zelo nerodno, da bi sedaj pod drugimi lastniki nosila v naslovu ime Boris Kidrič. To k tvoji lepoti in tej krasni ureditvi res ne p3Še. Res je dosti lepše »TALUM«, žal pa še vedno v Kidričevem. Mimogrede, Kidričevo je edini kraj v Sloveniji in tudi v bivši Jugoslaviji, ki se še vedno imenuje po narodnem heroju. No, pa to ni nič hudega. Saj enega starega pametnega zgodovinskega imena pač tvoj kraj nima (je pa tudi Strnišče lepo). Lepotica med tovarnami, želim ti mnogo uspeha, predvsem pri čuvanju novega, tebi zaupanega spomenika Borisa Kidriča. P. S.: Da ne bi mislili, da ne dam prav imenu »TALUM« brez Borisa Kidriča. Ne, nasprotno, to je edino prav, me pa res bolj čudi postavitev spomenika pred to tovarno, in to sedaj, ko je tovarna razčistila z njegovim imenom in tudi sistem iz njegovega časa ne velja več! 25.G.2011 Občan Branko-Franc Pa ga imamo! Nov vaški dom vPongrcah. Ja, vem, daste presenečeni, vendar to se je zgodilo v lepi naši vasici z malo prebivalci in še manj hišami. Se razume, da temu sledi tudi, da imamo zelo zelo malo zemljišča v skupni ali občinski lasti. No, in kaj ima vezo s tem veseljem. Kot veste, je naša vaška skupnost - ne vem, kako naj drugače imenujem to našo družbo - gost z vaškim domom v hiši našega dobrotnika iz Jablan, in to že kar nekaj let - brezplačno. Ker pa čas neusmiljeno hitro beži, nas je vedno bolj strah, kaj bo, ko se bo ta najemniška pogodba iztekla. Na to smo že večkrat opozorili našo ljubo Občino, saj menimo, da je to tudi njen problem. K nam v Pongrce se je pred približno mesecem ali malo več pripeljala, sicer z enourno zamudo, tudi najavljena skupina ljudi, občinska komisija (čeprav se niso ravno predstavili, s čim se ukvarjajo), z lepim gasilskim avtomobilom (k sreči je bilo lepo vreme in ni kazalo na nevihte in posledično na strele oziroma požare, bila je le rahla plohica) in z majhnim lističem papirja ter nastopom, ki je nakazal, da se na svoje delo dobro spoznajo. Lahko rečem, da so zadevo uredili skoraj v minuti, in to kar na cesti pred vaškim domom, kar je dalo slutiti, da je vseeno, če bi prišli ali ne, saj denarja na Občini ni, tako so pač dejali. Je pa prav zanimivo, če ga tudi ne bo za sosednjo vas, v kateri so se pa pred nami kar dolgo zadržali!!! Ker pa sta bila predstavnika KO Pongrce vztrajna, sta jih le prepričala, da so za nekaj minut postali pod našim, pardon, lastnikovim orehom, tako da sta jih vseeno še dodatno seznanila z našimi problemi v vasi, še posebej še enkrat o vaškem domu po izteku pogodbe. Nič kaj si o tem niso zapisali, pa tudi upanja niso dali nobenega. No, takoj zatem so se odpeljali novim nalogam naproti. Verjetno pa jih je tudi skrbelo zaradi avtomobila, kajti bilo bi res nerodno, če bi prišlo do požara v občini, gasilci pa rešujejo težave Občine s prevozi, namesto da bi bilo obratno. Toliko glede tega. Sedaj pa k bistvu namere tega pisanja. Kot je že bilo rečeno, da glede n3Ših skupnih prostorov občinarji ne kažejo prevelike skrbi, smo se zavedni Pongrčani odločili za posebno varianto vaškega doma. Ker ima občina v lasti v Pongrcah zelo majhen del oziroma košček zemlje [nekaj kvadratnih metrov), se je mladi pongrski mož, ki se spozna na malo gradnjo, odločil za izvedbo malega prenosnega vaškega doma, Velikost tega doma je ravno dovolj velika za vaški odbor (pa še vsi trije so redko na sestanku). Ko pa bodo prišli občinarji, bodo pač domačini zunaj, za goste pa bo dovolj prostora, saj navadno prideta dva, le redko trije (kmečke Igre ne štejejo), in tako bo lepo volk sit in koza cela, Župan bo s svojimi vesel, ker bo rešen problem, mi pa tudi. Upamo vsaj, da se bodo na občini potrudili in nam pripravili dokumentacijo za prej omenjeno parcelo (zgoraj omenjeno veliko nekaj kvadratnih metrov). V kolikor pa se to ne bo zgodilo s strani Občine, bomo pa šli v varianto, da bo ta naš ljubi, tudi prenosni domek gostoval od hiše do hiše po vasi, tako kot so nekoč po vasi hodiil vaški pastirji - kra-varjl in tudi konjarji. VPongrcah, 22.6.2011 Tako razmišlja Franc Lah, član KO 26 JiiHTM po§€. septemBef 2011 Nova KBM Z g. Romanom Pravdičem, vodjo Poslovalnice Kidričevo smo se pogovarjali o tem zakaj je Nova KBM sodobna banka Nova Kreditna banka Maribor G. Roman, kako se Nova KBM razlikuje od ostalih bank? Nova KBM je sodobna in varna banka, v kateri poskušamo najti rešitev za vsako posameznikovo željo. 5e posebej bi želei izpostaviti svoji sodelavki, ki ju odlikuje izjemna strokovna podkovanost »n prijaznost. Kakšna je pravzaprav definicija sodobnih bančnih storitev? Sodobne bančne storitve vam omogočajo hitro, udobno in ugodno uresničevanje želja, S pomočjo spleta, mobilnika, plačilnih kartic in bankomatov lahko bančne storitve opravite kjerkoli in kadarkoli. Vse, kar mora današnji komitent storiti, je le, da izbere način, ki mu najbolj ustreza. Trend plačevanja preko spleta vse bolj narašča. Kakšno sodobno poslovanje omogoča Nova KBM? Sodobnih bančnih poti je veliko. Kot najpomembnejšo omenjamo spletno banko Bank@Net, ki ima napredno aplikacijo Moj denar. Aplikacija zagotavlja natančen in stalen nadzor nad financami. Jasen pregled nad prilivi in odlivi omogoča primerjavo v porabi denarja tudi po obdobjih. Komitenti lahko v vsakem trenutku spremljajo transakcije, opravljene na osebnem računu, ter s plačilnimi karticami in Moneto po različnih kategorijah (npr. hrana, elektrika, gorivo ,..), ki so v spletni banki že nastavljene, lahko pa jih določijo tudi sami. Za lažjo predstavo in razumevanje so podatki predstavljeni tako številčno kot tudi grafično, Nam lahko poveste kaj več o mobilni banki? Seveda, imenujemo jo mBank@Net In z njo lahko preverite stanje in promet na osebnem računu za preteklih 30 dni, izvajate enostavnejša plačila, kot so prenos med računi, plačilni nalog In posebna položnica, preverite stanje In promet na pooblaščenih računih za preteklih 30 dni, preverite stanje in porabo s karticami z odloženim plačilom ter za Moneto za zadnje tri mesece, preverite stanje in promet na varčevanjih ter stanje depozitov. Kaj pa preostala bančna ponudba? Naša bančna ponudba je raznolika, za različne potrebe In želje so našim komitentom na voljo različne bančne storitve. V naši poslovalnici so na voljo vse bančne storitve, od plačilnih kartic, kreditov, varčevanj, zavarovanj, depozitov, spletne banke do ponudbe za kmetovalce. Ponudba za kmetovalce? Mi lahko poveste kaj več o tej ponudbi? Glede na to, da je sodobno In učinkovito poslovanje nujno za kmetovanje, smo v naši banki pripravili ponudbo, ki bo poskrbela za zanesljiv finančni pridelek kmetovalcev, Paket za kmetovalce je namenjen malim in velikim kmetovalcem, turističnim kmetijam, vinarjem In sadjarjem ter vsem, ki se ukvarjajo z ribiško in gozdarsko dejavnostjo. S sklenitvijo Paketa za kmetovalce pravzaprav prejmejo kar dva paketa. Osebnega in poslovnega. Torej se odločijo bodisi za poslovni paket bodisi za osebni paket - v vsakem primeru je vodenje računa drugega paketa brezplačno. Seveda sklenitev prinaša še Nova KBM je banka, ki prisega na sodobnost številne dodatne ugodnosti. Za konec nam na kratko povejte nekaj o vaši poslovalnici - poslovalnici Kidričevo? M želji približati se čim več potrebam prebivalcev v naši regiji v Novi KBM nenehno širimo našo bančno ponudbo. Tako bi želel ob tej priložnosti povabiti vse bralce, da se oglasijo v naši poslovalnici na Mladinski ulici 10. Naš delovni čas je vsak delovnik od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Lahko pa nas tudi pokličejo na telefonsko številko 02 229 18 65. Mojca Trafela Pretep Mlajši in starejši policist patruljira-ta po ulici. Dežurni jih pa radijski zvezi napori na intervencijo v gostilno,, kjer je množični pretep. »Kar ti pojdi noter, ki si mlajši, in poglej, če je gneča,« reče starejši policist. Mlajši se takoj vrne s krvavim nosom. »Nobene gneče, takoj sem bil na vrsti!« Pomoč »Dober dan. A je to center za pomoč alkoholikom ?« uJa, želite, prosim?« »Kako se naredi bovla ?« Vožnja V temni noči taksi pobere osamljenega pešca. Med vožnjo molčita, potnik pa bi želel nekaj vprašati in narahlo potrka taksista po rami. Ta zakriči, izgubi oblast nad vozi- lom, skoraj zadene u avtobus, vendar v zadnjem hipu obrne volan, poskoči čez visok robnik na pločnik in nazadnje le uspe ustaviti avto nekaj centimetrov pred izložbenim oknom. Trenutek tišine. Potnik se nato prestrašeno opraviči: »Nisem si mislil, da vos bo moja kretnja tako prestrašila.« Ko voznik pride k sebi, odgovori: »Pravzaprav niste vi krivi... Danes je moj prvi dan v službi taksista. Prej sem 15 let vozi! mrliški avto." Knjižnica Možakar pride v knjižnico in vpraša: »Kje bi našel knjigo Mož - gospodar v bišin ? Knjižničarko mu odgovori: »Znanstvena fantastika je v tretjem nadstropju, gospod.« 0 1 27 Kar obljubimo, tudi držimo intervju \ AKTAL*,, I KtOfttČEVO, fnetasblfsk» i -i OKN V R ATA Na območju občine Kidričevo že dve desetletji deluje družinsko podjetje, ki se ukvarja s samostojno Izdelavo plastičnih stavbnih elementov {oken, vrat...) in ga je leta 1991 ustanovil Anton Korpar z ženo Terezijo. Po njegovi smrti so podjetje prevzele tri generacije žensk: žena Terezija Korpar, hči Tatjana in vnukinja Amadeja. »Oče je občutek za estetiko in delovno disciplino pridobil ob delu v gradbeništvu v tujini, predvsem na območju Nemčije,« pripoveduje Tatjana Korpar, ki to vrlino svojega očeta še vedno zelo ceni. Profili in okovja, ki jih uporabljajo, prihajajo z nemškega trga. Skozi leta je podjetje doživelo tako vzpone kot padce, vendar se mu je kljub peščici zaposlenih uspelo uspešno obdržati na trgu vse bolj neizprosne konkurence. »Ne smemo previsoko letati, ostati moramo na realnih tleh, saj kar obljubimo, moramo tudi držati,« je načelo, s katerim podjetje vodi direktorica Terezija Korpar. Pogovor o podjetju, o načrtih In ciljih za prihodnje sem vodila z gospo Tatjano Korpar, eno izmed vodilnih v podjetju Aktal d.o.o. Veljate za manjše družinsko podjetje. Koliko ljudi zaposlujete? Pri nas je zaposlenih vedno do S ljudi, občasno poiščemo tudi pomoč študentov. Upam si trditi, da smo zelo socialno podjetje, ki veliko da na zadovoljstvo delavcev in njihovo dobro počutje. Tudi po smrti očeta, ustanovitelja podjetja, smo ohranili število zaposlenih, čeprav ni bilo zmeraj lahko, vendar smo si zadali izpolniti njegovo željo, da se delavcev ne odpušča. Oče je rad zaposloval ljudi iz domačega kraja, okolice in pomagal ljudem, ki jih drugi morda niso želeli zaposliti, ter jim poskuša! vcepiti t.i. nemški delovni značaj, trdnost In disciplino. Profile, okovja In stekla uvažate Iz Nemčije, zakaj ste se odločili za nemški trg in kje so po vašem mnenju prednosti teh materialov? Kot že rečeno smo manjše družinsko podjetje, ki temelji na kvaliteti materiala in storitve, Že oče je v preteklosti vedno sodeloval z nemškimi dobavitelji, v delavnico je namesti! nemške stroje, ki so bili redno in dobro vzdrževani ter tudi maksimalno izkoriščeni. Temu sledimo tudi danes. Verjamemo v kakovost teh materialov in izdelkov, zaradi česar smo se v lanskem letu kljub kriznim časom tudi odločili za večjo investicijo menjave zelo aktivne na področju gradbeništva, ni bilo lahko. Celotna ekipa je sodelovala v raznih projektih, tudi pri nabavi strojev. Zadnje čase je veliko govora o problematiki plačilne nediscipline. Ali se tudi vi soočate s tem in kako jo rešujete? Kot večina podjetij se tudi mi soočamo s plačilno nedisciplino. SIcer je malo strank, ki svojih računov ne poravnajo, če pa se pojavijo, pa poskušamo to rešiti z dogovorom, da zadev ni potrebno reševati na sodiščih. Smo družinsko podjetje z malo zaposlenimi, zato se tudi ne posvečamo količinsko našemu proizvodu, temveč ohranjamo nivo kakovosti, Delamo na nivoju, ki nam garantira dohodek, in se ne spuščamo v preveč tvegane velike projekte, na področju katerih je v naši državi še ogromno neurejenega, kar bi nas lahko hitro pripeljalo v propad. Kakšni so danes trendi na področju prodaje stavbnih elementov? Moram reči, da smo v realnih časih, ko se kakovost meri tudi skozi ceno. Tren-dovska so še zmeraj bela okna, rjavi ali sivi profili. Na željo strank nabavimo tudi druge barve profilov in ni tako redko, da se stranke odločajo tudi za druge barve. Opažam, da se tudi kupci trend-ovsko razvijajo, hiše so moderne in temu posledično tudi želje strank. Trendi Iz tujine prihajajo k nam. Mojca Trafela strojev in moram reči, da nam nI žal. Kakšna je strategija podjetja? Naš celoten koncept sloni na dobri kakovosti In zadovoljstvu ljudi. Že zelo hitro, ko je večina delala še na 5-ko-mornem okenskem profilu, smo se v Aktalu odločili za kakovost 6-komornega okenskega profila, katerega posebnost je zelo močno okovje. Gradimo na kakovosti in temu bomo sledili tudi v prihodnje. Kako ste se znašli v času t.i. finančne krize? Moram reči, da je naše podjetja v tem času šlo skozi fazo sprememb. V času, ko je delal še oče, je podjetje poslovalo zelo dobičkonosno, temu obdobju pa je sledilo obdobje, ko smo se kot podjetje dejansko morali boriti za obstoj. Težko je razumeti, da je naenkrat prišlo do tako velikega padca in da smo se borili za preživetje na trgu. Pa vendar smo se nekako znašli. Po očetovi smrti smo se morale vse tri generacije, moja mama, jaz in moja hči, spoprijeti z vodenjem podjetja, kar pa glede na to, da nismo bile 28 JiiHTM po§€. septemBef 201J Obrtniki in mala podjetja v Občini Kidričevo Na straneh 29 do 38 so objavljeni mali oglasi obrtnikov in podjetnikov, kisa se tekom letošnjega leta odzvali na poziv Odbora za gospodarstvo. Obveščamo vos, da sprva načrtovana brošuro z oglasi zaradi premajhnega interesa ne bo izdana. Odbor za gospodarstvo gmail.com LIČARSKA KLEPARSKA DELA MENJAVA AVTOMOBILSKIH STEKEL, OGLEDAL, ŽAROMETOV Starošince 3 7 a, 2326 Cirkovce, Tel.: 02/ 789 01 10, 041 368 505 www.avtolicarstvo-zitnik.si 30 Obrtniki in mala podjetja v Občini Kidričevo KRNIČAR DIAGNOSTIKA VOZU B0SCH Pongrte ?6»a 7326 Orknvc* Tel &f HK 021 /R? 43 51 GSM 041 rg4 4 iS DAMJAN PLOH L s.p. LOVRENC NA Dfi. P. 81/A 2324 LOVRENC NA DR. P. GSM: 051/425-128 www.barmof\ika.piQhi.ai Obiščite ri Obrtniki in mala podjetja v Občini Kidričevo elektroinStalaterstvo in elektromehanika ter gradbeništvo Tovarniška c. 10, 2325 Kidričevo tel.: 02/ 781 -10-00 faks: 02/ 781 -10 ■ 02 GSM: 041/692 - 040 E-pošta: jernejsek.zdravko@siol.net M k^mo kvalitetno In p@tex>. AVTOMAdZAOlA STROJEV IN NAPRAV Dan||@ISor3aks.p. Lovrenc 56a, 2324 Lovrenc na Dravskem Polju Tel: 041/ 754 - 704 E-pošta: info@avtomatizacija.si http://www.avtomatizacija.si - programiranje krmilnikov - izdelava elektro omaric - frekvenčna regulacija motorjev, črpalk - zagoni transportnih iinij - zagoni črpalnih sistemov (tlačne, temperaturne regulacije) - diagnostika in odprava napak v delovanju industrijskih strojev - izdelava elektronačrtov in navodil - videonadzor rfinsKisJ^ tP Tel.: 02/792 11 61 Moti.: 041 511 137 Danica Dobnik s.p. Zg Jablane 22 2326 Cirkovce Odpiralni čas: pon: 08- 16H sre 1Z 19h čet: 12- 19h pet: 08 - 18h sob: 03-14h torek zaprto Računovodske storitve Danica BEZJAK s.p. Župečja vas 50B 2324 Lovrenc na Dravskem polju Mobitel: 041 772 144 E-mail: danica.bezjak@siol.nct www.knjigovodstvo-bezjak.si Obrtniki in mala podjetja v Občini Kidričevo Prodaja nove in rabljene kmetijske mehanizacije popravilo kmetijskih strojev in traktorjev pooblaščeni servisi traktorjev in kmetijskih priključkov prodaja reprodukcijskega materiala prodaja nadomestnih rezervnih defov za vse vrste kmetijskih strojev in traktorjev prodaja originalnih rezervnih delov DEUT2 1 FAHR | v v d ■ -- w ■ » ■1 Kmetijstvo Pola ne c d.o.o. i LEMKEN GRSPflRDO 2ter- TM** ECRElilfl. 4 VOGELU NOOT ¡jj VAlA © khl soumorts r "" Affrtjnvihfirtflts. KRPAN TEMNOSTROI Kmetijstvo Polanec d.o.o. PE Pleterje: 02/761-93-00, 051/634-907 PE AgroLes Kidričevo: 02/796-14-41, 031/634-907 www.kmetijstvo-polanec.si B E B STANISLAV FiDERŠEK S.p. BETON E CIRKOVCE 77A TON 2326 CIRKOVCE TEL 02 792 18 21 O 041 561 892 N FAX: 02 79218 21 Proizvodnja betonskih izdelkov Gradbene storitve lzp_usojj pom ozn ega gradbenega m ater i aja _ PREVOZI in DRUGE STORITVE Sandra Ocjrizef^s.p. Mladinska ulica 5, 2325 Kidričevo gsm: 031/ 231-770, 041/ 399 - 130 Šiviljstvo ttonvitaKrpr c. i. p. ( r't:i v N| .n< - 1 ' Kidričevo Tfkfcii CB) 736-»-11 Nudim'Vani: * FopiaVlla oblafll Km|.v.iii]c. rr i i k-ožil nje. ki pa nje * Izdelava po uieri= Krila, moške in ženske hlače, jakne. bluze ko.pt____ HAMNOSKŠTVO ŠUNKO 1 dm.o. h.. Mi Briiak t tiv ua m. m»tl mM« PRODAJNI PROGRAM □□a □□ 1L lv E *it lr r* itillS 33 Obrtniki in mala podjetja v Občini Kidričevo BOGATI OČKA d.o.o. 2324 - Lovrenc na Dr. polju 23c C ASIIII.OU KLUB "BOGA l i OČKA" FINANČNO IZOBRAŽEVANJE POSLOVNI IN OSEBNI RAZVOJ POSLOVNO SVETOVANJE GSM: 041 34« ¡96,031 811 152 info@bogatiockii.sl www.bogatiocka.si f.i.r.s.t.-m.e. Finančne in računalniške storitve Marko Tomsnič s.p. 2324 - Lovrenc na Dr, polju 23c GRAFIČNO OBLIKOVANJE [ZDELAVA VIZITK, KATALOGOV,... IZDELAVA SPLETNIH STRANI GOSTOVANJE SPLETNIH STRANI www.firft-millJon.eii iiito@first-million.CLi NOVO! NOVO! Kmalu tudi v vašem kraju! SafeShine - Čiščenje brez vode! SafeShine tehnologija čiščenja brez vode nam omogoča, da iahko vaše vozita očistimo kjerkoli. Naj bo to osebni avtomobil, ladja ali letalo. SafeShine ekipa poskrbi za popolno čistočo, sijaj in zaščito vozila. Uporaba biološko razgradljivih čistil in vetik prihranek vode sta pomembna koraka k varovanju okolja. INFO: 031 811 152 , www.first-million.eu,safeshine@first-million.eu CL £ A R S HAiii VRATA - NOTRANJA OPREMA - OKNA CELOVITE REŠITVE PRI OPREMLJANJU PROSTOROV Družinsko podjetje Mizarstvo Tajhmajster za vas Izdela r - notranja vrata - vhodna vrata - kuhinje - losona okna - notranjo opremo - stopnice - protlvlomna vrata za stanovanja USLUGE: razrezi plošč, robno lepljenj«, CNC storitve, Mizarstva I nj h m nj *; ter Lovranika oesta 7B 2326 Kidričevo Tol / Fax: 02 / ras »2 11 MOB: 031 621 4EO(Tomaž) mizarstvo@tajhmajstor.sl www.lajhmajster.sl 34 Obrtniki in mala podjetja v Občini Kidričevo f KAISER FRANC5.P. MIHOVCE 47 2326 CIRKOVCE mob:041 32S 909 ELEKTRO KAISER KAiseJrruBc *. i NUDIMO VAM: * gradbeni izkopi (kanaiizacija, izkopi kabelskih jarkov,,.], * električne instalacije, C ED i Z kovinarsko Slobodan Cicmanovič s.p. X;'i ,'iv.- ■ <,, 57 c 2-105 A'idniVvij Tel: 02 78721 62, «11 «.i (1.12. 03« ¿66 899 Fax; 05» 05» O/M K mniL i'L'ili-.livvti luHmurl. ur.vjr CXC MTiitciirt.' kovin •serijsko "t_v* j,,,,;,,] liu.vi IN ŽENSKO FR|Zffis FRIZERSKI SALON ° BRIGITA NAHBERGER s.p. Župefja vas 20, 2324 Lovrenc na Dravskem polju Tel, : 02 790 S3 41 Gsm. 031 540 632 Tvrnci / RAČUNOVODSTVO IN DAVČNO SVETOVANJE tel + 386 40 821 207 e-mail: racunovodstvo.vc@stol net B.H.S. HITRI SERVIS Nudimo vam: prodaja rezervnih delov prodaja, montaža tn centriranje avtoplaščev • popravilo avtoplaščev servis vozil vseh vrst • priprava vozil za tehnični pregled • test izpušnih plinov • test zavor • avtokleparstvo • menjava stekel • popravilo izpušnih sistemov m velika zaloga letnih pnevmatik AVTOSERVIS - TRGOVINA Milan Do bič s, p. Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Tel.: 02/ 792-30-91, fax: 02/792 56 01 35 Obrtniki in mala podjetja v Občini Kidričevo Reklamni reklamni napisi, tiskarske storitve O Šfkole 9. Pragersko. Tel.: 02/ 792 4000. www.batisplus.com © mm z. o. o. PAPIRMA KONFEKCIJA, CiSTILA IN ČISTILNI PRIPOMOČKI VELEPRODAJA [baletni papir papirnate brisače, »dajalniki za papir, čistila, tekoča mila, tetergenti, čistilni pripomočki, iredpražniki, vreče za smeti, oblačila za Ključavničarske storitve, > Popravila in montažo črpalk in ventilov, > Izdelava konstrukcij, > Izdelava cevovodov, > Popravilo kmetijske mehanizacije. S svojimi storitvami se priporočamo! 38 ( ©veOLIA vozni redi Veo fia TRANSPORT Odhod Prihod | Relacija | Cera Kidričevo - Lovrenc ra Dr. polju 6:23 6:33 Ptuj - Sloperce rao 7:39 7:49 Ptuj - Stoperce 1,00 9:43 9:53 Ptuj - Stoperce 1.60 13:29 12:53 Ptuj - Stoperce 1 60 13:39 13.43 Ptuj - Stoperce 1,80 14:28 14:38 Ptuj - Stoperce 1.80 15:15 15:25 Maribor - Majiperk 1,80 15:28 15:38 Ptuj - Stoperce 1,80 16:39 1649 Ptuj - Stoperce 1.60 18:29 13:38 Ptuj - Stoperce 1.60 Lovrenc rta Dr. polju - Èikole Odhod Prihod Relacija Cera 7:00 7:20 Lovrenc na Dr. polju - OŠ Cirkovce 2,30 Lovrenc r>a Dr. pcflu - Kidričevo * Odhod Prihod Relacija Cena 521 5:31 Stoperce - Ptuj 1 60 5:42 5:52 Majšperk - Maribor 1 60 6:27 6:37 Stoperce - Ptuj 1,80 7:27 7:37 Stoperce - Ptuj 1,80 8:21 8:31 Stoperce - Ptuj 1,80 10:47 1057 Stoperce - Ptuj 1,80 13-11 13:21 Stoperce - Ptuj 1,60 14-42 14:52 Stoperce - Ptuj 1.60 15:32 15:42 Stoperce - Ptuj 1.60 19:03 19:11 Stoperce - Ptuj 1 30 Šikole . Lovrenc ra Dr. polju * Odhod Prihod Relacija Cena 6:10 6:22 Šikole - Ptuj 1.60 15:51 16:14 Oš Cirkovce - Lovrenc na Dr. polju 2,30 * Relacija Šikole - Kidričevo Apače - Kidričevo Odhod Prihod Relacija Cena 4:30 4:36 Apače - Maribor 1 30 5:25 5:31 Stoperce - Ptuj 1,30 5:25 5:31 Apače - Maribor 1,30 5:46 5 52 Majšperk - Maribor 1,30 6:25 6:32 Apače -Maribor a 1,30 6:31 6:37 Stoperce - Ptuj 1 30 7:31 7:37 Stoperce - Ptuj 1,30 7:40 4:46 Apače - Maribor 1.30 6:25 8:31 Stoperce - Ptuj 1,30 10:51 10:57 Stoperce - Ptuj 1,30 11:30 11:36 Apače - Maribor 1,30 13:15 13:21 Stoperce - Ptuj 1,30 14:25 14:31 Apače - Maribor 1,30 14:46 14:52 Stoperce - Ptuj 1,30 15:30 15:42 Stoperce - Ptu| 1 30 15:40 15:46 Apače - Maribor 1.30 16:30 16:36 Apače - Maribor 1,30 Kungola pri Pluju - Kidričevo Odhod Prihod Relacija Cena 5:38 5:43 Ljubljanska-pivovama - Kidričevo tov. 1.30 6:12 6r17 Maribor- Apače 1.30 7:11 7:16 Maribor- Apače 1,30 3:26 8:31 Maribor- Apače 1,30 9. OS 9:11 Maribor- Apače 1,30 10:06 10:11 Maribor- Apače 1,30 11:14 11:19 Maribor - Apače 1,30 12:06 12:11 Maribor - Apače 1,30 13:06 13:11 Maribor - Apače 1,30 13:36 13:43 Ljubijanska-pivovarna - Kidričevo tov, 1,30 14:11 14:16 Maribor - Apače 1,30 15:10 15:15 Maribor - Majšperk 1,30 15:31 15:36 Maribor - Apače 1,30 16:14 16:19 Maribor - Apače 1,30 17:10 17:24 Maribor - Apače 1,30 19:14 19:19 Maribor - Apače 1,30 20:14 20:19 Maribor - Apače 1 30 21:14 21:19 Maribor - Apače 1,30 21:38 21:43 Ljubijanska-pivovarria - Kidričevo tov 1,30 23:09 23:14 Maribor-Apače 1,30 Kidričevo - Kungota pri Ptuju Odhod Prihod Relacija Cenâ 4:36 4:41 Apače - Maribor 1.30 5:31 5.36 Apače Maribor 1,30 5:52 5:57 Majšperk - Maribor 1,30 6:17 622 Kidričevo tov. - pivovarna Ljubljanska 1,30 6:32 6:37 Apače - Maribor 1,30 7:46 7:51 Apače - Maribor 1,30 B:35 8:40 Apače - Maribor 1,30 9:26 9:30 Apače - Maribor 1,30 10:25 10:30 Apače - Maribor 1,30 11.30 11:41 Apače - Maribor 1,30 12:25 12:30 Apače - Maribor 1,30 13:25 13:30 Apače - Maribor 1 30 14:17 14:22 Apače - Maribor 1,30 14:31 14:36 Apače - Maribor 1,30 15:46 15:51 Apače - Maribor 1,30 16:36 16:41 Apače - Maribor 1 30 19:25 18:30 Apače - Maribor 1,30 19:25 19:30 Apače - Maribor 1,30 20:25 20:30 Apače - Maribor 1,30 22:17 22:22 Kidričevo tov - pivovarna Ljubljanska 1,30 Kidričevo - Apače Odhod Prihod Relacija Cena 6:17 6:23 Mar.bor - Apače 1,30 6:23 6:29 Ptuj - Stoperce 1,30 7:16 7:22 Maribor - Apače 1,30 7:39 7:45 Ptuj - Stoperce 1,30 9:43 9:49 Ptuj - Stoperce 1,30 11:19 11:25 Marbor - Apače 1,30 12:29 12:35 Ptuj - Stoperce 1,30 13:38 13:44 Ptuj - Stoperce 1,30 14:16 14:22 Marbor - Apače 1.30 14:28 14:34 Ptuj - Stoperce 1,30 15:15 15:21 Maribor - Majšperk 1,30 1523 1535 Ptuj - Stoperce 1.30 15:36 15 40 Maribor - Apače 1,30 16:19 16 25 Maribor ■ Apače 1,30 16:39 16:45 Ptuj - Stoperce 1,30 13:29 18:35 Ptuj - Stoperce 1.30 39 rt- D »^^^r^r^if Tfoi 16. V m nsou^» 7 , ■ MM ^ J mm ki - ......- - - irmtka. -1- ŽIVLJENJE JE IZZIV. STE PRIPRAVLJENI NA SVOJEGA? IVO 6OSCAR0U, PODJETNIK