Natisov 15.000. izhaja vsaki datiran z dnevom slednje nedelje. jfnina velja za Av-): za celo lelo one, za pol in četrt ki razmerno; za Ogr-ib4K50 vin. začelo kb; za Nemčijo stane Bcelo leio 5 kron, za taeriko pa 6 kron; Bdru^o inozemstvo se učni naročnino z ozi-1 na visokost postit Naročnino je pla-pinprej. Posamezne |T.stprodajajopo6v. biitvo in nprav-pn se nahajata v p. gledališko po-Islopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za ">/, strani K 16, za •/, strani K 8, za l/i« strani K 4, za '/,, strani K 2, za "/,, strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Blato mečejo . . . V slovenski javnosti so udomačili izvestni ikastri zadnjih desetletij nečuveno surovost. jar čita prvaško časopisje ali posluša prvaške jmike, ta mora kar strmeti nad rovtarskimi i, ki se tu širijo kakor plevel na polju ... najumazanejšo laž postavili so si prvaki strank na tron. In z gnusnim smehom Biejo blato na vse, kar je svitlega in čistega naši domovini. I Zato se vršijo pri nas tudi vsake volitve v I bjtj osebnega boja in 'osebnega psovanja. ne vprašajo ti političarji, kakšno je pott mnenje nasprotnikovo; ne, oni brskajo v njegovih osebnostih, v njegovem in nje-družine privatnem življenju. Zato pač ni da so v volilni borbi liberalci klerikalnim pidatom uboj in požig, klerikalci pa liberal-kandidatom greševanje z nedoletnimi otrocmi tacivali. Ves boj se je vršil ravno za osebe. rte danes ne bodemo pečali no s Plojevo pjevo vejico ne z Roškarjevim revolverjem. |rico do tega bi pač imeli, kajti proti naši prodni stranki so metali sovražniki največ a. Ni je skoraj laži na svetu, ki bi jo ne kak prvaški listič o temu ali onemu na-njaku. Ali mi se ne bodemo teh osebnih branili. Poštenje naprednjakov previsoka stvar, da bi jo z a m 0-doseči bevs kanje pouličnih {kov. Stvarnega pa nimajo prvaki ničesar pove-Gospodarsko delo, ki ga izvršujemo v prid ■emu ljudstvu, so blišči tako svitlo, da ga ne bre očrniti niti najpodlejše obrekovanje. Zato vljajo prvaki vedno le zarjavelo in obkoljeno frazo, da smo mi „n em čur j i". I jNemčurji" ! Nerazumljiva in bedasta je ta ^da. Mi nismo še nikogar prekrstili in pre-jnredili. Kdor je Slovenec, ta je in ostane lahko |Sovenec tudi v naši stranki. To pričajo lahko Ifeočeri naši kmetski pristaši. Kje so torej „nem-faji"?A1 i je morda slovenski kmet, ki zahteva, dase njegov otrok lemšč i n e p r i u č i, z a t o „n e m č u r" ali |janičar"? J a vraga, potem so vsi prvaški |iiiditelji od Pepčka do Tončka sami pristni jjHOČnrjr', kajti vsi pustijo svojo deco nemške jble obiskovati. Kaj bi bili ,,narodni dohtarji in |Uerikalni duhovniki brez znanja nemščine ? . . . t tega vzroka tedaj ne moremo biti „nemčurji". |fnaki morajo imeti torej druge vzroke, da nam luečejo to neumno psovko pred noge. Ali smo jnorda zato „nemčurji::, ker zahtevamo in želimo v političnem življenju zveze z nem-ukimi sosedi? Ako smo zato „nemčurjii', potem nosimo radi in s ponosom ta naslov. j Kajti mi smo prepričanja -- in zadnji dogodki "jejo naše mnenje, — da je obstoj ■ d a š e države, avstro-ogrske monarhije, mo-| goč edino v trdni zvezi z jŠ e m č i j o. Ma države, in Nemčija sta srce Evrope. Nepremagljivi sta, dokler ne raztrgati .svoje zveze. [ifi nisrao stali šele pred kratkem v vojni ne-| urnosti V In kdo so bili naši s Q v rag i? Balonske slovanske države — in s 1 o- vanska Rusija! Šele v tistem hipu je vojna nevarnost odnehala, ko je nemški cesar našemu vladarju dejal: „Zapovejte in nemški vojaki marširajo I" . . . Mi smo torej zvesti prijatelji nemške zveze in Bog jo naj ohrani v prid miru Evrope. V tej zvestobi nas pač ne bodejo omajili tisti prvaški voditelji, ki potujejo v krvavo Rusijo in iščejo na veleizda-jalski način pri carjevih rabeljnih prijateljstva. Sicer pa tudi prvaki niso vodno nasprotniki zvez z Nemci. Tako n. pr. je ravno sedaj odkril ljubljanski ,,Slovenec" natančno zvezo Hribarjevih »narodnjakov" z Nemci. Ta pogodba nosi tudi podpis župana Hribarja samega. Ali je šel pane Hribar tudi med ,,nemčurje" ? In naprej: „narodna stranka" na Štajerskem se jo v teh deželnozborskih volitvah zvezala z nemškimi socialisti. Istotako se je pri zadnjih volitvah v koroški deželni zbor zvezala Brejc-Pod-gorčeva slovensko-klerikalna stranka s strastnimi krščansko-socialnimi Nemci. Torej so štajerski ^narodnjaki" in korož&Ž slovenski klerikalci pravzaprav tudi ,,nemčurji"! Pa še mnogo, mnogo takih dokazov imamo. Ali ni podnačelnik štajerske ,.narodne stranke" dr. Božič v maren-berškem okraju prosjačil pri trdih Nemcih glasove? Da, znal je celo nakrat tako dobro nemško, da je prirejal nemške shode, na katerih ni zinil niti besedice o svojem vseslovanskem programu. Klerikalni poslanec dr. Verstovšck je istotako poskušal nemške shode prirejati, čeprav se mu to ni posrečilo. Ali sta Božič in Verstovšek tudi „nemčurja" ? Kdo potem na Štajerskem in Koroškem pravzaprav ni „nemčur" ? To politično godlo naj razume kdorkoli jo more . . . Mislimo, da smo dovolj jasno dokazali brez-miselnost in otročjo površnost psovke „nemčur". Tako žalostno pogoreli hofrat Ploj je sicer šele pred par dnevi v državni zbornici milo jokal, češ da delajo ,,nemčurji" nato, da se slovenske uradnike v nemške pokrajine prestavlja. Ali tudi ta greh .,nemčurstva" vzamemo na-se. Kajti ponižno mislimo, da je to le v korist dotičnim slovenskim uradnikom. Kajti ko bi n. pr. hofrat Ploj svojo mladost ne preživel v nemških pokrajinah, ne napravil bi nikdar svojo „karijero"; mož bi gotovo ne bil danes c. kr. dvorni svetnik . . . Torej tudi s tem naukom se ne more hudobnim „nemčurjem" do živega! Ali povejmo odkrito, Icaj je „nemčurstvo" ! S to grdo psovko pouličnih capinov hoče se označiti edino željo po skupnem na-predno-gospodarskem delu Slovencev in Nemcev. Zadnje volitve so dokazale. da so spodnještajerska mesta in trgi nemški, medtem ko je dežela slovenska. Nemški od kmeta in 'kmet od njih; meščani in tržani so odvisni kmet prodaja svoje pridelke nemškemu kupcu in nemški trgovec ali obrtnik prodaja svoje blago slovenskemu kmetu. Eden imata od druzega dobiček! Vsi gospodarski interesi Slovencev in Nemcev na Štajerskem ter Koroškem s o s k u p n i, so e d n a k i! To je nepobitna resnica in proti tej resnici se borijo naši nasprotniki s prazno frazo „nemčurstvu" . . . „Nemčurji'„ — dobro, pa bodimo „nem- čurji"! Ali naj nas imenujejo kakor hočejo, — Avstrijci ostanemo in ne pustimo se zapeljati od plačanih srbskih ter ruskih agentov v veleizdajalstvo, — Štajerci in Korošci smo in ostanemo ter ne bodemo nikdar pripustili, da bi se te lepi deželi raztrgali in združili s Kranjsko, — nemščino zahtevamo za naše otroke, ker vemo, da se bodejo z njo boljši kos kruha priborili, — Slovenci bodemo in naprej od Nemcev in Nemci od Slovencev kupovali, — vedno in povsod i vkljub vsemu surovemu psovanju prvakov dvigali bodemo zeleno kmetsko zastavo, ki nosi napis: Skupno slovensko-nemško gospodarsko delo! In zdaj, gospodje, ki nas obmetavate z blatom, lučajte naprej . . . Vaše psovke nas ne zadenejo, vaše blato omaže le vam samim roke ... Mi pa gremo korak za korakom naprej! Politični pregled. Štajerske deželnozborske volitve so torej popolnoma končane. Novi deželni zbor ni glede sestave od starega dosti spremenjen. Obsegal bode: 27 nemško-naprednih zastopnikov mest in trgov, 6 poslancev trgovskih in obrtnih zbornic (nemško napredni), rektor univerze (nemško napredni), 3 nemško-naprednih kmetskih poslancev, nadalje 18 nemških klerikalcev z dvema škofoma, 12 slovenskih klerikalcev in 1 slovenskega liberalca ter 5 socialnih demokratov. Nemški naprednjaki imeli bodejo torej tudi v bodoče večino v deželnem zboru. Oni štejejo namreč skupno 49 poslancev. Vsi drugi (klerikalci, slovenski poslanci in socialisti) pa štejejo samo 38 poslancev. Ta izid volitev je zagotovilo, da se bode tudi zanaprej v štajerskem deželnem zboru gospodarsko politiko izvrševalo. Upamo, da se bode zbornica tudi zanaprej ozirala na velike potrebe spodnjo Štajerske. Vojaški dopust za časa žetve se je že lani dovolil. Zdaj so izšle še posebne določbe, ki se glasijo: S tem dopustom se hoče v prvi vrsti kmetom in poljskim delavcem pomagati. Kakor dopusti to vojaška služba, dovoli se lahko take „urlaube" začasa žetve žitja, koruze, mrve, za vinsko trgatev, za obdelovanje vinogradov in za posebna dela pri sviloprejkah. Taki „urlaubia bi znašali redoma tri tedne. Vsak vojak ima za „urlaub" pri raportu prositi. Kadar grejo odpuščeni zopet nazaj v vojaško službo, potrditi jim mora občinski predstojnik, da so res kmetsko delo izvrševali. „Urlanb" dovoli vojaški komandant in je odvisen od službenih razmer ter konduite vojaka. Odpuščeni vojaki morajo v civilni obleki oditi. Na železnici imajo ti »urlau-berji" pravico do onega znižanja cene, kakor aktivni vojaki sploh. Za nadomestne rezerviste. Cesar je izdal 21. t. m. povelje, glasom katerega se morajo vsi izjemoma v vojaški službi obdržani nadomestni rezervisti zopet odpustiti. Potemtakem bodejo ti rezervisti že te dni zopet domu prišli. Vsled te aktivne službe se tem rezervistom prvo orožno vajo 1. 1909 kot storjeno odpusti. 2 — Vojaški izdatki naraščajo v vseh državah z grozovito hitrostjo. Od 1. 1891 do 1. 1907 so se zvišali izdatki za vojaštvo za: na Nemškem.....550 milijonev frankov „ Angleškem .... 760 „ Avstro-Ogrskem . . 100 „ „ „ Italijanskem .... 60 „ „ „ Ruskem.....550 „ „ „ Francoskem .... 160 „ „ Ako pregledamo za daljši čas razmerje državnih dolgov evropskih držav in izdatke ter obrestovanje dolgov vojaških izdatkov, dobimo to-le sliko: 1866 1870 1887 1906 Državni dolgovi po v milijonih frankov nominalni svoti 66 75 117 148 dolgovih 24 3-— 53 6 — vojaških izdatkih 3 — 35 45 6"7 Od 1. 1887 se je nominalna svota državnega dolga evropskih držav za 31 milijonev zvišala. Vojaške izdatke pa so v istem časa za 75%, to je za 2.200 milijonev zvišali. Grozno! Dopisi. Potplat. Kmetijska podružnica Rogaška Slatina nas je v nedeljo 9. maja zopet s svojim obiskom počastila. Ob 2. ure popoldan zbralo . se r naš4jeM'epa'množica vkmetov 'ki smo prisSti radi na kmetijsko predavanje. Dnevni red je bil povsem zanimiv. Naš okrajni načelnik g. Josef Simony je kot predsednik podružnice nas zbrane prisrčno pozdravil in v lepem nemškem in slovenskem govoru se spominjal prav zasluženega kmeta in občinskega predstojnika gospoda Martina Debelak od Sv. Mohorja, končno ma je izročil častno diplomu in bronasto medaljo kmetijske družbe kot javno priznanje njegovih zaslug, obljubil pa mu je gospod predsednik, da se ima nadejati še višje odlike. Gospod Debelak se je na to z ganljivimi besedami zahvalili in obljubil v gospodarskem delu napredovati. Jako zanimiv je bil njegov govor o teku lastnega življenja, tako je ta mož šele z 48 leti začel peške sejati iz katerih si je drevesca gojil, in dočakal ni samo sad od tega drevja, dočakal je celo da se je njegovo sadje na nemški razstavi sadja v Diisseldorfu z častno diplomo odlikovalo. Na odlikovanca, kakor tudi na gospoda Josefa Simony je spregovorilo še več kmetov in končno se je z „Živio!"-klici ta sijajna točka končala. K gospodarskemu razgovoru spregovori podna-čelnik Drofenig o travništvu s posebnim ozirom na po podjedih poškodovane travnike. Ko je še gospod načelnik Simony govoril o živalskih škodljivcih posebno o kebru (Maikilfer) o različnih gosencih in dragih merčesih, kakor tudi kaj je nasproti za storiti, se je med 15 po podjedih poškodovanih kmetov razdelilo precej travnega semena brezplačno. Dalje časa smo še ostali udje kmet. podružnice z odlikovanem g. Debelakom v veseli družbi. Bog ga živi vše mnogo let! Mož' je vsega spoštovanja že .zategadelj''' vreden, ker ve politiko ločiti od gospodarskega dela. Dobje pri Planini. Sprejmi, dragi „Štajerc" nekatere novice od nas. Nakopičila se nam je že cela vrsta novosti, pa za danes le nekatere : V nedeljo dne 16. maja govoril je župnik Vur-kelc v cerkvi iz prižnice izključno o deželno-zborskih volitvah; hujskal je na vse načine ljudstvo, nagovarjal naj voli klerikalne kandidate. Ali to mu pač ni v glavo padlo, da bi povedal sv. evangelje. Vurkelca je politika že tako daleč zapeljala, da je celo branje in razlaganje sv. evangelja opustil. Ako to ni resnica, Vurkelc, tožite nas! Radovedni smo, kaj porečejo prevzvišeni gospod knezoškof na to?! Pa še nekaj imamo o Vurkelcu povedati. Pred letom dni je nekdo po časnikih razglasil novico, da sta Vurkelc in Malika (Greter) v pozni noči špacirala in svitle zvezde preštevala. Vurkelcu pa je to težko djalo, tožiti si ni upal. Šel je do sosednega župnika k sv. Vidu pri Planini prosit, naj on dotičnega kmeta, kateri je to vi-dil, nagovori, da stvar kot neresnično prekliče. Da bi sosedni župnik napake našega župnika pokril, je res dotičnega kmeta ob priliki opravljanja spovedi opozoril, naj govorico o Vurkelcu in Maliki kot neresnično prekliče. Pošten kmet je župniku takoj odgovoril, da to ni mogoče preklicati, ker je resnica in ker je že to stvar tudi pri sodniji izpovedal. Oj ljudstvo! Premisli in sodi torej, kaj uganjajo dandanes črnuhi; še na svetih mestih v spovednicah nagovarjajo ljudi, resnico zaničevati in laž za pravo trditi. Kje peša vera? Na to pač lahko vsak le malo pametni človek odgovori. 9 Resnicoljub. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. Mislili smo večkrat že, da se bode naš g. župnik Janez Sušnik vendar poboljšal, ako ga pustimo dalj časa v miru. Ali mi smo se motili! Motili so se tudi č. gospodje pri škotijstvu, kateri so tudi mislili, da je na Crešnjevcu nastopil mir, ako dalj časa v časnikih ničesar iz Črešnjevca čitali niso. G. župnik Sušnik pa je bil in ostane, kakor „ko-leriš" konj, kateri postane zmiraj hudobnejši, če nima zmiraj gajžle pred očmi. Predzadnjo nedeljo je naše učitelje iz prižnice psoval kod ,brezverce" ter dejal, naj jih ljudstvo iz šole vrže itd. Besno je tudi rohnel po poštenih možeh, zakaj ne pridejo k njemu k spovedi; tulil je da bode tiste vedno neprenehoma preganjal. Gospo-dek se jezi, da se ljudstvo njegove spovednice izogiblje ter se k kaplanovi tlači. Ljudstvo pa išče pri spovednici pouka in duševne hrane, ne pa politične šuntarije in neumnosti. G. župnik, prašamo Vas odločno, ali je mogoče, da bi slepec slepca vodil ? Ali ste se že očistili smrtnih gre- tecum ste natepli Vašo 80 let staro; mater, ■ katera je branila in zasledovala Vašo postopanje z neko osebo ?! Ali ste že poravnali Vaše nesramne laži in obrekovanje, s katerimi neprenehoma poštene može blatite ter tistim kjerkoli mogoče škodujete? G. župnik, položite roko na srce ter odgovorite, ali ni ravno eden tistih mož, katerega najhujše sovražite, Vas rešil velikanske pogube in sodnijske kazni s tem, da je odgovoril Vašo mater, ko je pribežala k njemu krvava ter ga jokaje prosila, naj jo k sodniji pelje, da sina župnika toži, odsvetoval tudi še sosedu, da tudi tisti materni mili prošnji ni ustregel ?! Kdor Vam je storil kedaj večjo dobroto? — Gotovo poznate zmisel § 153 k. z., kateri predpisuje v tem sin čaj n kazen od 1 do 5 let! Kolikor britkih solz pa je stara mati v drugih slučajih pretočili Vam je dobro znano, ■ zakaj Vam povemo kedaj treba vsak čas na drugem mestu. Kdor Vam je odpustil te in druge grehe? Ti dogodki se ne dajo z nobeno lažjo ali zvijačo predrugačiti, in gotovo niste resnice gr. knezoškofijstvu povedali. In s takimi grehi preobloženi se še predrznete nas celo iz svetega mesta napadati; kaj neki mislite? Mi Vas ne napadamo zaušno kakor Vi nas, prosimo Vas pa za odgovor brez ovinkov. „Štajerc" bode sprejel od Vas vsak popravek. Gn. čst. knezoškofijstvo pa najuljudnejše vprašamo, kako je to vendar mogoče, da za take značaje ni svarila ?! Edina bramba zoper te so časniki; — seveda gosp. župnik Sušnik trdijo, da služi tistemu duhovnu, katerega časniki napadajo, to v čast, — toraj vsa čast in hvala, g. župnik Janez Sušnik, in "Veliko ponosu, na tako. čast.! —, O.lgp.vor^pgipj-,,. simo! Več iaranov. Ceste pri Rogatcu. Le redko kedaj dobiš, dragi naš „Štajerc" iz žuljevih štancarskih rok kak dopis, tembolj važen je tedaj dogodek, kateri nas prisili, da Ti potožimo. Mi smo tako srečni, da imamo v bližini mrzlega mesarja ali šintarja, seveda to samo ob sebi ni nič hudega, če je tam vse v redu; ni nam pa vse eno če se tam napravi pod patronanco oblasti glavna zaloga svinj in iste čakajo potem cele tedne na komisijon. Tako je crknil na svinjski kugi okrajni marjasec menda tam v Rajnkovcu dne 14. ali 15. maja, danes 24. maja, ko se Vam poroča, še leži ta kadaver v šinterski bajti, v tovaršiji 6 drugih crknjenih sester. Seveda si boste, g. urednik in Vi cenjeni bralci mislili, da je to vse . v ledenici shranjeno; pa se varate: vsi ti živinski kadavri ho v slabi že na pol razpadli bajti shranjeni, (prijeten duh v okolici si lahko mislite). V smislu postave o kužnih boleznih sta občina kakor tudi konjederec svojo dolžnost storila in stvar pravočasno c. kr. okr. glavarstvu naznanila, dotični gospod pri okr. glav. pa je menda na § 18. dotične postave že čisto pozabil. Ce se nas skuša na eni strani prepričati na nalezljivost kužne bolezni, nam vlada s takim počenjanjem naravnost slab zgled da in nas še bolj v našem mnenja potrdi, da ni noben greh, če crknjeno svinjo dovolj globoko doma zakopamo. Čemu se na eni strani tako i proti nam kmetom postopa, medtem ko cani gospodje pri okr. glavarstvu stvar §■ lahko vzamejo?! Seveda se bo odgovorilo, c. L okr. živinozdravnik ne more v 24 urah celo ok-1 širno glavarstvo obletati, ker še nima ..Luftbil Ion", kakor grof Zeppelin; temu pa more*! mi tumasti štancarji z vprašanjem zavrniti:« kaj pa ima kovač klešče, zakaj pa je poten deželni živinozdravnik v Rogatcu, ali nima dovolj šola, da bi znal mrtvo žival gledati; tako postopanje dotičnega poroče pri c. kr. okr. glavarstva je sposobno panje spodkopati. Ce bi res na Štajerski „Kmečka zveza" živela, kakor se je po i: zadnjih deželnozborskih volitvah trdilo, bi; take naravnost rusovske razmere ne bile J gače. Kje ste torej vi razni voditelji ljudi ste res slepi, kraljevi in gluhonemi, vi ki \ bili ob času volitev še tako zdravi? Svičina. Od raznih krajev dobiš, ljubi jerc" žalostne novice, pa od nas dobiš zdaj dopis, ki pa ni žalosten, pač pa vesel. Bogu, hudiču pa figo, nam ni treba tožiti slabih časov. V vinogradih je še precej lepo, lili smo pa tudi tako pametno, da nas ni bitj sram pred svetom. Zdaj pa še aekaj lega'., Veš,,.naš.-gospod .župnik že,, nemško..; riti ?na. Zadnje nedelje je v cerkvi po evan po nemško zmirjal, zato pa zdaj vemo, skoraj začel še nemško pridigovati. Kakor i ljudje božji, je zmiraj boljši na svetu! Iz Verhloga pri Slov. iBistrici. Naš črešnje „master župnik" Janez Sušnik poprašal je < po volitvi za izid volitve na Verhlogu ob Ko je dobil odgovor, da so večinoma Kn volili, je župnik razsrdjen zažugal: No me j dete že potrebovali, vas btnn že zapomnil! Verložani pa "Sušniku odgovorimo: da potrebujemo! Za šuntat in laži trosit je dober, če ravno slabši; ako pa noče prideti I račit, bodo pa dobili občinski ubogi več podpoj V slučaju pa če nam bode uradno kljub kakor ima že navado, bodemo mu pa že ] pod koren. Bodemo mu dokazali, da je] tukaj, da izpolnuje svoje dolžnosti, ne« da ga vzdržujemo in za njega plačujemo,) tem pa bi nas sekiral. Janez, le po' vso 'čast in spoštovanje pred vrlimi duhov Verhlo Neverjetna nesramnost. Izpod Donata pri Rogatca smo i jeli sledeči dopis: Znano je, da se je le pomlad pojavila oziroma zelo močno razširila [ St. florijanski občini svinjska kuga. Kakor se živinozdravniško uradno in sodnijsko pričela se je kuga pri nekom Prahu in Plevčak« I v Brezovcu, občina Sv. Florijah. Prah, ki je | občinski živino- in mesogleda, je dobro da sp svinje bolane, zakonito bi moral bol« ,in fkjaoje za sjlo ..Jafcpj. občini, jiaznanifi. Jej' znano je, da klerikalec, posebno Pral libra, ne pozna postav in zakonov, jih ne fl polnuje, tudi če so mu slednji znani. Saj a njega.nimajo po rimskem pravu veljave. Xj komandant je rimski župnik in kakoršnih in nazorov je pop, tako postopati mora nj cekmošter. Vsled nenavadno nagle razsujHfl svinjske kuge zaukazalo se je županstvam Florijan zakonitim potom preklicati in odrediti, I da se vsako izvažanje prašičev in vsako trženje v svrho omejitve te za na3 kmete tako nevaiiB kuga prepove. Uradni živinozdravnik W. lira iz Ptuja in rogaški deželni živinozdravnik RJ Hinterlechner prepovedala sta pri vsakem koiq sijonalnem pohodu izvoz prašičev, da v meznih krajih celo trženje 8 svinjami v obfiH sami. Vendar človek obrača, pop pa obrne! Pri sv. Florijanu je starodavna božja pot Mariji! Loržno. Navada je, da ob posebnih prilikah,-1 kakor velikonočni, binkoštni pondelek, na Telom itd. verne duše darujejo mlade prašičke. Verniku jih prineso v zakristijo in po službi bož; na javni dražbi prodajata g. mežnar in g. nik. Odkod so te živali, ali so zdrave, sa ali celo bolane, se ne vpraša. Tudi se odpadkov ne osnaži. Ta navada nasprotaje i primitivnejšem nazorom živinozdravstvene policij«. I Dočim mora imeti na sejmu vsak posestni' svojega praseta natančno izdan potni list, >re-injo PO ' jo j ilo, ilea bil :lel, zen mi->sa-Jini Pri rija :ah, [JjspaAc občutni denarni kazni, se pri Mariji Ločni natepe od vsih ortov prašičev, kateri na-ravno, ako so iz okuženih dvorcev in krajev, samo razširjanje kuge pospešujejo. Kakor omenjeno je občina Sv. Florijan za vsak izvoz zaprta. Letos na velikonočni ponedeljek prignali oziroma darovali so ljudje 5 pra-fi&v. Mežnar, kateremu so bile uradne živino-idravniške odredbe znane, vprašal je navzoča jgospoda orožnika iz Rogatca, če se sme teh pet prašičev licitirati. Gospoda orožnika (sicer v šlažbi) sta se izgovarjala, da nista dobila nobene prepovedi. Tu pa nastopi gosp. župnik, ki je |bil takrat že malo fajhten, med ljudi in zapove: ,Na mojo odgovornost, prašiči se bodo licitirali, naj jih kupi kdor hoče, odgovornost prevzamem jaz, komur se bo kaj zgodilo, naj pride k meni. jaz plačam vse stroške." Na to se je vršilo v navzočnosti orožnikov licitiranje. Dve svinji ste prišle tudi v Rogatec. katere je rogaški živinozdravnik takoj kOritu-maeiral. Kje so druge 3 svinje in od kod so bile prignane, še ni dognano. Kmalu po tem dogodku se je pa pojavila svinjska kuga v celi občini Donačka gora, ka-Iteri je vsled tega uradno za izvoz prašičev zaprta. Kaj pomeni to za nas kmete, kateri imamo jfe mladiče, stari futer je že pošel, novi šeni srasel, ve le tisti, ki to poskusi. Prodali Wr'adi1 jUago za lepe novce, pa ne smemo. Kaj naj |ačnemo ? Kako težko smo čakali, da bodo pra-Bki godni, da jih Italijan pokupi, da poplačamo pjpotrebnejše in kaj Še bode. če se bolezen še bolj razširi? Prav uljudno vprašamo, ali ni morda iz jFlorijanske občine k nam kuga zanesena? Nisem jacer živinozdravnik, ali zdrava pamet mi veleva, je to sledne najbrže žalostna istina. Vprašanje: Kako morata gg. orožnika svoj jiastop zagovarjati ? Ali Vama ni bilo znano, da |e vsako trženje in izvoz prašičev iz florijanske iobčine radi svinjske kuge prepovedan ? Zakaj jr.ism takoj uradno nastopila in svinje kontuma-"orala? Ali mislita gospoda, da dežela figurante jphtčnje, ali sta se morda vzlic orožja, ki ga no-Jpta; uradovanja bala. ali se pa mogoče nista itela g. župniku zameriti?! Mežnar je glasno in odločno vprašal: tukaj prašiči, ali se smejo prodati in odpeljati! Ali lie spala vi dva g. župniku na ljubo ? Dalje vprašamo g. uradnega živinozdravnika t Ptuju, ali mu je ta dogodek znan in g. H. pinterlechnerju v Rogatcu ? Radovedni smo na lijegovo nepristranost, ali hoče v slučaju pove-[ntve v tej komisiji strogo objektivno in natančno e vršiti. Ali hoče biti g. Hinterlechner !pri teh poizvedbah tudi napram svojemu prija-ju Davorinu Roškarju, župniku pri Sv. Klorira, tako vesten in strogo uraden, kakor je bil pr. v občini Cermožišč, kjer je vsacega kme-jliča do zadnje kapljice izpovedal? Pričakujemo pa v prodmotu brezobzirne strogosti. ker ta bo imel opraviti ■/. študiranim gosptfcltJm : ae z neukim kmetom. Ako kmet greši proti ikužnemu zakonu, kaznuje se ga brez pardona. iZopniku in c. kr. orožnikom pa je vse dovoljeno! Kaj pa zasluži župnik, ki ne pozna, kaj je božjega in kaj je cesarjevega ? Da, ničesar sani6 narfio svojo mkuar sito ! Ni rekel zastonj: kaj jbom pa naredil z petimi prašiči, če jih ljudje |»e pokupijo ? Ali je slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstva j(a dogodek znan in c. kr. namestniji v Gradcu? Iffi hoče orožniko na odgovor klicati ? Ali hočejo i v te gnilo razmere enkrat posvetiti ?'Ali 4) državni denarji samo za to, da se bo večno £ širila in da bodo ljudje vedno pri sodniji? kr. namestniji priporočamo, da opisani slučaj jnatinčno preišče,' ne glede na desno ali levo. H koncu pa še vprašamo gosp. državnega prarnika, ali ne vidi v župnik Roškarjevem delu Iprostopek hujskanja proti obstoječim cesarskim Jaredbam ?! ______________- Novice. Binkošti. ravi, spomladanski prazniki so to, — ihce je že dobilo svoje moči in pričelo vabiti in mlade v lepo prosto nature Vse je v |m:ju, vse duhti in spomlad, pozdravljena, težko pričakovana spomlad nam kaže najprijaznejše svoje lice. Natura je pač najmogočnejši božji dom! Tu vidiš polja, zelena in sveža, živo upanje, da se bode ustreglo ponižni prošnji: daj nam naš vsakdanji kruh ... In njive in paše in travniki, polni nežnih cvetljic, od katerih je vsaka za-se božanski umotvor. Iz gričov nas pozdravljajo mogočni vinogradi, sadno drevje pa je okin-čano s tisočerimi cveti . . . Stopi v gozd: prijazna hladna atmosfera te obdaja, vse je tiho, le semtertja začuješ molitveno pesen nežne ptice in lahko šumenje zelenega listja . . . Oj Bog, ti večna tajnost in večna uganka, ■— daj, da se vrne tudi v naše duše blaženi mir! Daj i našim srcem spomladno krasoto, da vživamo tvoje večno vstvarstvo . . . Roža, žitje, grmovje in drevje, vse je ednako človeku, vse živi, diha, cveti, nosi plodove v večno proslavo božanske volje. In vse bode enkrat propadlo in umrlo . . . Spomladi sledi poletje in jesen! Ne pozabimo v solnčnatem veselju spomladanskem mrzle zime . . . Pozdravljeni, binkoštni prazniki! * * * Našega urednika g. Linharta imajo prvaki zelo radi. Ko bi to šlo. bi ga iz same ljubezni sncdli: Ali Linhart noče;riaTi'Oberi tlačih zadoščati apetitii prvakov. Tudi Umreti noče naš urednik. Zadnjič šele so prvaški listi z veseljem pisali, da je Linhart težko obolel; ne vemo, je-li so klerikalne jungfrave tudi rožne vence v ta namen molile. Na vsak način pa lahko konstatiramo, da Linhart tudi umreti noče. Nasprotno, on pravi, da živimo na najboljšem vseh svetov in da je čisto prijetno, živeti in dihati. Da bi urednika Linharta uničili, pričeli so ga prvaški modrijani tožariti. Tekom 3 let so naperili že kakšnih 20 tožb proti Linhartu, ki so seveda večinoma po vodi splavale. Ravno zdaj ima Linhart tri tožbe. Prvič ga toži celovški dr. Brejc zaradi žaljenja časti in se bode ta vesela tožba pri porotniškem zasedanju junija meseca v Mariboru končala. Drugič toži Linharta debeli mi-noritski župnik Vavpotičpo raznih paragrafih. Tretjič pa se je tema dvema pridružil še ptujski dr. Brumen. Vse tri tožbe so zelo zabavne in bodemo svoj čas o njih natanko poročali. „Narodna stranka", — lepo ime, kaj? Žal, da je le ime lepo! Zadnje deželnozborske volitve so „narodno stranko" na spodnjem Štajerskem tako rekoč pokopale. Kar čez noč je izginila ta stranka in zato je treba par besed o nje izpre-govoriti. Povsod, kjer vlada klerikalizem bolj ali manj neomejeno, pojavi se enkrat politični odpor. Na eni strani postaja izobraženost hvala Bogu vedno večja, ljudje pričenjajo misliti; na drugi strani pa sili vedno večja revščina ljudstvo do premišljevanja svojega lastnega položaja. Ta dva razloga ustanovljata povsod protiklerikalne struje in stranke. Zal, da se v slovenskih pokrajinah razven »Btajerčeve" stranke še' ni uo-i »javrro nobeno'pravo, resnično' napredno gmanje. Na Koroškem so ustanovili zakotni listič »Korošec",' ki ni imel nobene veljave in ni nobeni stranke ustanoviti zamogel. Na Kranjskem, so »liberalci" zašli popolnoma v tabor protiavstrij-ske gonje Hribarjeve gospode. Ljudstvo ^pa ima v svojem srca vedno trdno avstrijsko prepričanje. Zato je obrnilo kranjskim liberalcem hrbet in pokopani so. Istotako je z »narodno stranko" na Štajerskem. Ustanovljena je bila pred par leti na papirju. Ustanovil jo je neki mladi gospod Spindler s pomočjo cele gruče prvaških doktorjev. Ta „narodna stranka" je bila že kav naprej mrtvo rojeno dete. Kajti dve napaki je prinesla že seboj nasvet: prvič to, da ni hotela stike z ljudstvom, da ni hotela temu ljudstvu samemu pripustiti odločilno besodo, da je zahtevala le to, da bi se nadomestila nadvlada poli-tikujoče duhovščine z nadvlado prvaških doktorjev; — druga napaka te »narodne stranke" pa je bila, da je pričela divjo gonjo proti nemštvu, da se je torej zavzemala ednako klerikalcem za narodno hujskanje. Naše štajersko ljndstvo noče in ne bode nikdar hotelo boja z nemškimi so-deželani, boja proti potrebnemu znanju nemškega jezika. In našo ljudstvo se tudi po svoji' večini noče več od nobenega druzega stanu ko-mahdirati pustiti. Zato, ker je imela »narodna stranka" že v začetku te dve napaki, ni imela nobene bodočnosti. V zadnjih državnozbor skin volitvah si je sicer s pomočjo naših volilcev pridobila dva mandata. Ali to je bil pač le slučajni uspeh, to je bil slamnati ogenj. Kaj je „na-rodna stranka" doslej storila? Za kmetovo gospodarstvo pač ničesar. Kadar je bilo par sodnikov ali drugih uradnikov imenovanih, takrat so pisarili narodni časopisi dolge članke, takrat je prirejala ta stranka shode, takrat je komandirala svoja dva poslanca, da sta v zbornici interpeli-rala. To je bilo vse! Edino narodnjaško gonjo je vprizarjala »narodna stranka" in ona je tudi povzročila septemberske izgrede lanskega leta. Taka gonja pa ljudstvu ne zadostuje. Ljudstvo na Štajerskem ne bode nikdar priznalo programa ,,narodne stranke", kajti ta program obsega kot glavne točke: proč s podučevanjem nemščine, na stran z gospodarskim delom, etrgajmo zeleno Štajersko, združimo se z zadolženimi Kranjci, razbijmo Avstrijo, združimo se s Srbi itd. To so cilji »narodne stranke". In za te veleizdajalske cilje se štajersko in tudi drugo slovensko ljudstvo nikdar pridobilo ne bode. Dokaz temu je že dejstvo, da je »narodna stranka" pri teh dežel-nozborskih volitvah popolnoma podlegla. Ta mlada strančica je danes že tako rekoč mrtva in kmalu bode tudi v denarnem oziru pričelo v nje pokati. »Narodne stranke" na Štajerskem ni v«č. Ali z »narodno stranko" ni"'izumrlo' pravo napredno gibanje. »Stajerčeva" stranka je pri teh kakor pri prejšnih volitvah dokazala, da ima v vsaki pomembnejši občini vsaj svojih par zaupnikov, s katerimi lahko računa in na katere se lahko zanaša. »Stajerčeva" stranka je dokazala, da polagoma a sigurno napreduje. In tako si je bodejo polagoma vsi res napredno misleči kmetje, obrtniki in delavci priklopih. Njen program pa ostane: živo gospodarsko delo sporazumno zNem-c i. Na temelju tega programa ostanemo mi pravi naprednjaki tudi vedno Štajerci in vedno Avstrijci. In zmagovali bodemo sigurno. Naprej v delu za ljudstvo! Bitka pri Aspernu. Pretekli t.pden jo bilo 100 let, odkar se je zgodila svetovno-pomembna bitka pri Aspernu na Nižjeavstrijskem. Kakor znano, prišel je takrat francoski cesar Napoleon I. že do Dunaja. In korakal je vedno naprej z zmagonosno svojo armado. Pri mali vasi Aspern je prišlo končno do velikega boja z avstrijsko armado, ki je stala pod poveljstvom nadvojvode Karla. Z velikanskim pogumom so se borili avstrijski vojaki s hrabrim svojim poveljnikom. Tako jim je prišla tudi zmaga. Ta zmaga je že zaradi tega velevažnega pomena, ker je bila prva zmaga nad Napoleonom. Prvič se je moral ta lev umakniti. Stoletnica se je praznovala po celi državi z velikim navdušenjem. Ali SO veleizdajalci ali ne? Kakor poročamo na drugem mestu, praznovala se je pretekli teden po celi državi stoletnica velevažne bitke pri Aspernu. Vojaštvo je priredilo tudi v Ljubljani, večer vprizorila je cela garnizija veliko bakljado. Pred vojaško godbo so nesli transparent z napisom »Hoch Aspern"! Pri deželnemu predsedniku in pri divizijonerju je igrala godba in so vojaki zaklicali cesarju »hoch". In zdaj se je zgodilo nekaj, kar kaže ^rav Jasrjp yes Z9$fy />/7jfe>7, Tolpa te Hribarjeve bande je napadala navzoče Nemce, in tulila »živio" in pela veleizdajalske pesni. Pri poslopju deželne vlade so pustili oficirji več oseb aretirati, ki so psovale cesarja. Poleg tega so neznani zlikovci zažgali neko cesarsko zastavo ... To so tisti prvaki, ki se delajo tako miroljubne in patriotične \ In s temi veleizdajalci naj bi koroški in štajerski Slovenci potegnili ? Ne, nikdar ne! Na Rusko! Zadnji obisk nemškega cesarja na Dunaju je bil mogočni dokaz zveze Avstro-Ograko in Nemčije. Ta dokaz je seveda zlasti Rusijo kot najhujšo našo nasprotnico hudo razburil. Z Rusijo vred pa so se razburili tudi tisti avstrijski veleizdajalci, ki ribarijo vedno v kalnem. Ti ljudje poskušajo zdaj zopet v Peters-burgu panslavistične načrte kovati. Baje hočejo prirediti vseslovansko raz3tavo in ustanoviti vse-slovansko banko. Glavni namen tega sestanka pa je seveda ruvanje proti Avstriji. Seveda se tudi češki »bratci" tega sestanka udeležijo. Da osramotč tudi Slovence, odpotoval je i ljubljanski župan Hribar v Petersburg. Torej : Hribar — 4 — med sovražniki Avstrije! S Hribarjem pa grejo tudi štajerski ter koroški prvaški poslanci skozi drn in strn. Na Rusko, — to je cilj tej gospodi. Mi bi vsem prvakom prav iz srca želeli, da bi morali res na Ruskem živeti. Bogve, kako bi se Hribar in veleizdajalski njegovi prijatelji recimo v Sibiriji počutili . . . Iz Spodnje-Štajerskega. Ornifl izvoljen! Pretekli pondelek volila so mesta in trgi svoje poslance za deželni zbor. Mesta in trgi Ptuj, Ormož, Rogatec, Slatina, Ljutomer, Št. Lenart in Breg pri Ptuju imeli so enega poslanca izvoliti. Kandidirali so napred-njaki ptujskega župana in okrajnega načelnika Jos. Orniga, prvaki pa celjskega doktorja Ser-neca. Samoumevno je, da je bil Orni g z velikansko večino izvoljen. Medtem ko je dobil prvaški dr. Sernec v vseh krajih samo 92 glasov (torej niti 100!), izvoljen je bil župan Ornig s skupno 510 glasov. Ornig je dobil torej 5'/» krat toliko glasov kakor dr. Sernec. V posameznih krajih sta dobila kandidata sledeče število glasov: 1. Ptuj: Ornig 203, dr. Sernec 30. — 2. Breg pri Ptuju : Ornig 52, dr. Sernec nič (torej Ornig ednoglasno izvoljen; v tej občini je 56 volilcev; 52 jih je prišlo in volilo Orniga; 4 so bolani). — 3. Ormož: Ornig 58, dr. Sernec 19. — 4. Ljutomer: Ornig 63, dr. Sernec 31. — 5. Rogaška Slatina: Ornig 44, dr. Sernec nič (torej Ornig ednoglasno izvoljen). — 6. Rogatec: Ornig 58, dr. Sernec 6. — 7. Sv. Lenart: Ornig 32, dr. Sernec 6, dr. Rosina 4. — To je pač krasni uspeh! Prvaki imajo zdaj pač javni dokaz, da so mesta in trgi na spodnjem Štajerskem napredna. Čestitamo volil-cem, ki so ohranili deželnemu zboru tako delavno in raznmno moč, kakor je to Ornig. čestitamo pa tudi Ornigu samemu, kateremu so dali volilci s to volitvijo tako lepi dokaz svojega zaupanja! — Ko se je v Ptuju uspeh volitve izvedel, zavladalo je splošno veselje. Hipoma se je okoli 9. ure zvečer zbralo mnogo ljudstva pred mestnim rotovžem. Vrla deška kapela je tudi prikorakala in zaigrala par lepih komadov. Iz balkona rotovža je naznanil podžupan gosp, Steudte izid volitve, katerega so zbrani z velikim navdušenjem sprejeli. Potem je g. Ornig spregovoril par lepih besed. Omenil je tudi, da bode vkljub temu, da je bil izvoljen od Nemcev, vedno tudi za Slovence pravičen. Burno ga je prebivalstvo pozdravilo. Hofrat dr. Ploj — adio! Iskrena želja vseh pravih naprednjakov na spodnjem Štajerskem se je torej izpolnila : Duša narodnjaške gonje, oče vsega narodnjaškega prepira, hofrat dr. Ploj je propadel. Nikdar več ne bodejo videli tega moža v štajerskem deželnem zboru. Zaprta so mu vrata za vedno. Odkritosrčno povemo, da se tega izida iz polne duše veselimo. Kajti kdor zna gledati in poslušati, ta bode tudi vedel, da je stala prvaška politika zadnjih let v znamenju Ploja. Kar se je v zadnjih letih ljudstvu škodljivega storilo, od navadnih narodnostnih prepirov pa do septemberskih nemirov lanskega leta, vse to je bilo večidel Plojevo delo. Zdaj je kmetska glasovnica proti dr. Ploju odločila. Vkljub vsej agitaciji je ljudstvo proti Ploju volilo in vrglo na ta način tega gospoda iz deželnega zbora. Izid te volitve mora biti dr. Ploju dokaz, da ga ljudstvo ne mara in da tudi ne mara njegove hujskajoče politike. Zato pa bi moral Ploj tudi položiti svoj državnozborski mandat. Ako bi ne bil tako vsiljiv, ako bi mu ne manjkalo to, kar imenujemo politični takt, politična dostojnost, — šel bi dr. Ploj sam v politični penzijon. Upati je, da bode to tudi storil ... Za slovo se moramo pa še enkrat s tem značilnim nad-prvakom dr. Ploj popečati. čisto na kratko naj omenimo še enkrat njegovo preteklost. V mladosti je bil dr. Ploj »Nemec" in še danes govori zelo slabo slovensko. Kot študent je bil celo član nemških društev in bil deležen gotovih nemških podpor. Potem je postal nakrat zagrizen Slovenec. In čudom čnda, napravil je vsled milostne vlade izredno lepo kariero in postal že kot mlad človek „c. kr. dvorni svetnik". Ali hotel je še več postati; cilj mu je bil ministerski frak. Zato se je štulil najprve med klerikalce, ki so ga tudi s procesijami v državni zbor spravili. Medtem pa je Ploj nakrat preskočil in zapustil klerikalce. Zato so ti pričeli boj proti njemu in res — padel je. Za štajersko politično življenje je Ploj zdaj mrtev. In kakor rečeno : napredni kmetje so s tem zadovoljni. Kakšna je bila Plojeva politika ? Kmetska nikdar ne! Nikdar ni imel Ploj cilja in želje, pomagati kmetskemu ljudstvu. To željo in ta cilj bi niti ne smel imeti. Kajti kot c. k. hofrat je bil popolnoma od vlade odvisen. On je moral tako plesati, kakor je vlada Žvižgala. Sicer je pa dr. Ploj vedno v neki gotovi smeri delal. Vsa njegova politika ni imela druzega namena nego tega, da bi on minister postal. Vse drugo, kar se besedeči in pisari o Plojevih zaslugah, je le pesek v oči neumnemu ljudstvu. Dolgo je trajalo, da je ljudstvo Ploja izpoznalo. Ali zdaj je obračunalo z njim. Ploj je poslan v politični pokoj. Tam naj počiva mirno in naj se spominja tistih zanj tako lepih časov, ko se je vozil kot poslanec okoli in bahasto nastopal ter hujskal za prvaške vzore. Torej — adio, adio, hofrat Ploj! Dr. Ploj kot oseba. Pravijo, da se mora o mrtvih le dobro govoriti. Hofrat Ploj je tudi politično mrtev, a dobrega pač ne moremo ničesar o njemu povedati. Politično je bil kakor netopir, pol miši in pol tiča i enkrat Nemec, enkrat Slovenec, danes klerikalec, jutri liberalec. Osebno pa žalibože tudi ni bil posebno priden. V njegove družinske razmere se ne bodemo vtikali, čeprav blati njegova ljubljanska cunja vsakega naprednjaka na naravnost falotski način. Mi pa ne bodemo javnosti razlagali, zakaj se je Ploj od svoje žene ločil, zakaj nosi priimek ,,viteza brinjevke" itd. To stvar bode dr. Ploj že s svojo vestjo opravil. Ali dvoje stvari treba še v slovo omeniti. Ploj je začasa razdelitve podpore po lanski suši prizadetim spravil laž v svet, da hoče ptujski okrajni zastop podporne denarje za zgradbo palač porabiti. To laž je sprožil Ploj! Ko ga je okrajni zastop za ušesa prijel, je mož sicer svojo laž preklical. Ali njegovi privrženci so jo naprej nosili in je torej Ploj za to nesramnost odgovoren. Celo kopico laži pa je znosil Ploj glede septemberskih dogodkov v neki interpelaciji. Med drugim je mož tudi trdil, da so bili romarji v Ptuju napadeni in da se pljuvalo na križ. Nemško društvo za Ptuj in Rogatec je vsled te nesramnosti dr. Ploju javno laž in obrekovanje očitalo. Na to očitanje mož do danes še ni odgovoril. Torej vzame seboj v politični peozijon madež laži in obrekovanja. Takšen je bil Ploj kot oseba! Mislimo, da se ne bode noben poštenjak za njim jokal! Dr. Jurtela — dr. Ploj t- Obenem z Plojem zletel je iz štajerskega deželnega zbora tudi dr. Jurtela. Ta prvaški odvetnik je bil vedno tisti, ki je na tihem ruval. Zlasti proti ptujskemu okrajnemu nastopu je hujskal in hotel je na vsak način udomačiti zopet Brenčičevo gospodarstvo. Posrečilo se mu ni, kakor se tudi ni ne njemu ne Ploju posrečilo, priti zopet v deželni zbor. Obadva možakarja sta „abgetan". Računi. Naš prijatelj Tobničmar nam piše : Veš kaj, dragi „Štajerc", ti se prav na debelo smejiš, da sta Ploj in Jurtela lopnila iz deželnega zbora v vodo. Ali ti ne veš, koliko je ta volitev koštala! To niso mačkine solze, to so denarci, denarci, lepi, svitli denarci! Zadnjič sem sedel v ptujskem „narodnem domu" za mizo in si ogledaval ravno krčmarjevo hčerko, ki zna tako korajžno prisegati. Pri sosedni mizi pa sta sedela sam gospod hofrat Škrnicelj, ne pardon, pardon, gospod hofrat Ploj in njegov politični „jerof dr. Jurtela. Pred sabo sta imela limonado, da jima hladi razgreto kri, nadalje papir in peresa. In računala sta, praskala se za ušesi, računala in računala. Natanko nisem mogel slišati. Ali nekaj točk tega dolgega računa sem pa le slišal. Ploj je mrmral in Jurtela je pisal: Za kmetski „lajbč", ki ga je nosil Ploj pri agitaciji, 10 kron ... Za polomljeno kolo Jurzove kočije, s katero se je Ploj po Halozah vozil, 7 kron ... Za 17 „špricerjev", ki sta jih spila profesor Zelenik in Babic v sv. Urbanu pri agitaciji 360 kron ... Za troje podplatov, kijih je znucal penzijonirani šomašter in nepotrjeni krčmar Supančič tudi pri agitaciji, 9 kron ... Nadalje 13 kron, 4 zekserjev, 7 grošov in 99 vinarjev, ki jih je Ploj od svojih dijet med ljudstvo razdelil ... Za pušelce iz brinja vsem Plojevim agitatorjem 1 krona ... Za 14 golažev in 28 „ta kratkih" cigar 9 kron, kajti eden je 4 kruhov snedel . . . Možnarje, ki so » za zmago, kupila bosta Meško in Ozmec jud . . . Končno še 110 šnajctihelcev vrste za vse Plojeve priganjače, mogli jokati . . . Toliko, dragi „ slišal. Več pa ne morem povedati. To lil denar, kaj?! Joj, joj . . . Le proč, proč! čujemo, da govori okoli, da bode vsled izida deželnozborskih tev tudi svoj državnozborski mandat odložil.] pravimo|: le proč, le proč! Kajti ako ima j Ploj res še kaj politične dostojnosti v sebi,' tem ne more biti več tistim volilcem dri poslanec, kateri so ga iz deželnega zbora | in mu s tem nezaupnico 'izkazali. Le pn proč! Sicer pa mora Ploj svoj mandat žavni poslanec tudi iz previdnosti odložiti. pri prihodnjih volitvah bode itak propai metni človek gre raje sam iz krčme, čakal, da ga drugi vun vržejo. Torej še le proč, le proč! Komu je bil Ploj poslanec? „Nar. dne se togoti nad razne prvake ptujske okolice, so ti proti Ploju in za klerikalna kandidata] lali. Tako napada juršinskega poštarja Kos češ da je Ploj temu človeku dva sinova hu spravil. Nadalje je mlinar Brenčič v svoj čas milo Ploja prosil, da naj nato da se mu odpusti večmesečno kazen zaradi j nega nasilja. Zdaj pa je tudi Brenčič proti I deloval. Ja, ja, klerikalci so pač Sicer pa zdaj vemo, zakaj in za koga; Ploj poslanec. Ne za kmete in gospodars lo, marveč za protežiranje poštarjev in stavi kaznovanih surovež . . . Galerija „naših" poslancev. Slovenci i v novem deželnem zboru skupaj 13 po Pravi se, da je številka „13" nesrečna. ] način pa so izvoljeni prvaši poslanci pre srečno izbrani. Vzemimo le par teh tičkov j luč! Tu imamo enkrat Terglava. Mož je i največ glasov od vseh kandidatov. ,,Nar. list" daje dobilTerglav zato največ glasov, ker ■ bolj neumen. Na vsak način je Terglav ana! ki zna komaj svoje ime podpisati. Potem ima Benkoviča, kateremu je „štajerc" žeopetova tal, da računa kmetom preveč. Njegove hudo širnemu svetu itak tudi znane. Svoj čas [ da lahko „vse postane, samo klerikalec zdaj je pa ravno klerikalec. Nadalje ima Verstovseka, ki je bil svoj čas strastni lib ki se je pa spremenil v hudega klerikalca; že ve zakaj. In ednaki so tudi ostali poslanci. Največja dika je seveda načelniki kmetske zveze Ivan Roškar. Kakor znano, je i mož svoj čas svojo gospodinjo ustrelil. pa tudi Terglav na shodih pravil, da se maj očitalo požig in si za to očitanje ni iskal doščenja. Vodja te gospode je kaplan dr. šec, ki je bil že opetovano obsojen in se; vsled cesarjeve milosti rešil večmesečne kal To so klerikalni slovenski poslanci. Libauj imajo samo enega poslanca in to je nai zavožene „narodne stranke" dr. Vekoslav vec. V zadnjem hipu pred volitvijo Kukovec klerikalcem vse preje omenjene j Slučaj pa je hotel, da je bil isti dan Kalni sam zaradi častikraje na 200 K globe alij dni zapora obsojen ... Pa naj eden reče, J nimamo fejst poslancev! V volilnem okraju Celje-Brežice sta t voliti dva poslanca. Napredni volilci so dirali posl. Stallnerja in šoštanjskega župani Hans Woschnagga. Prvaki so postavili evqjej „durchfallskandidata" dr. Guido Serneca in m riborskega dohtarja Rosino. Delali so prvaki j vse kriplje in napenjali so se kakor žabe. S veda so se tudi naprej bahali, da bodejo bogi koliko glasov dobili. Ali volilni dan jim je | nesel grozovito presenečenje. Naprednjaka Sta ner in Woschnagg sta bila v velikansko vefid izvoljena. Dobila sta namreč v celem volilml okraju 566, odnosno 563 glasov. Dr. Serneel dobil 196, dr. Rosina pa 183 glasov. V| meznih trgih in mestih je bilo razmerje sledeče: 1. Celje: Stallner 399, Wosi 338, dr. Sernec 90, dr. Rosina 89, — 2. stanj: Stallner 44, Woschnagg 43, dr. Sera«! 15, dr. Rosina 10. — 3. Brežice: i 62, Woschnagg 62, dr. Sernec 27, dr. 24, dr. Veretovšek 2. — 4. Sevnica:! 17, Woschnagg 17. dr, Sernec 28, dr. M - 5 - pili pa bše lejo iem šta 'loj oli-Mi dr. po-vni rgli le dr-ijti Pa-bi at: ik" ker de-rja, ru-cih bil de-po- ajo ev. 3ak ne- iod >bil rdi, iaj-jet, dr. Dči- SO ?; dr. lec, on dje iži-ta je za- r, dolgojezični prvaki ? le sni. dci nik ko- j« ihe. vec 20 da iz-ldi-jna ega nana Se-gve pri-all-ino eni 1 J« >sa-sov agg 5o-nec ner lina ner lina - 5. Laški trg: Stallner 38, Wosch- 87, dr. Sernec 14, dr. Rosina 12. — 6. to j nik: Stallner 28, Woschnagg 28, dr. Ser- ■ 11, dr. Rosina 9. — 7. Velenje: Stall- pr 21. Woschnagg 22. dr. Sernec 11, dr. Ro- iaall. — 8. Vi tan j: Stallner 14, Wosch- 14. — Iz tega uspeha je torej razvidno, Jiudi v teh trgih in mestih prvaki nobene nimajo in nobenih davkov ne plačujejo. arena moč spodnještajerskih mest in trgov so naprednjaki in Nemci! fililni okraj Slov. Gradec-Marenberg je dokazal, da so največji davkoplačevalci tprednjaki in da tvorijo ti večino. Izvoljen je v tem okraju napredni kandidat Anton [inger. Dobil je skupno 318 glasov. Prvaški imi kandidat dr. Sernec je dobil v celem raju samo 43 glasov, torej niti sedmi del danih glasov. V posameznih okrajih je bilo [aimere glasov sledeče : 1. Konjice: Langer dr. Sernec 7. — 2. M a r e n b e r g : Langer (ednoglasno). — 3. Na M u t i: ger25 (ednoglasno). — 4. Vuzenica: ter 18, dr. Sernec 6. — 5. S1 o v. B i- Brica: Langer 60, dr. Sernec 22. — G. (Slov. Gradec: Langer 53, dr. Sernec 4. — J5v. Lovrenc: Langer 29, dr. Sernec 4. Pač zanimive številke ! Radovedni smo, kaj lejo prvaški časopisi o izidu teh volitev po- ali. Gotovo bodejo molčali, ker so se s svo- ai kandidaturami tako grozovito osmešili! Mesto Maribor izvoliti je imelo 2 poslanca. Jjprcdni nemški volilci so kandidirali gg. Franc eger in H. Was ti an. Ta dva sta bila izvoljena in sicer sta dobila: Reger 965, ian pa 984 glasov. Prvaška kandidata sta la nekaj okoli 80 (!) glasov, socialistična pa glasov. Pozdravljamo uspeh mariborskih lilcev iz srca! V slov. trgih je bil dr. Vek. Kukovec izvo- {fen. Protikandidat mu je bil »liberalni" du- iiraik dr. Medved, katerega so farovži podpi- ii. V volilnem boju sta se ta dva gospoda le ala, kdo zna bolje govoriti. Oj ti duševno feomaštvo, koliko te je na Slovenskem! Kje je vaša moč, prvaki ? V prvaških časo- čitaino vedno članke, v katerih se prvaki ihujejo, kakor da bi imeli res že vsa spodnje-mesta in trge v svojem žepu. Ta vo-v je seveda vse drugo dokazala. Dokazala je, prvaki v teh mestih in trgih sploh nimajo ivice. besedico izpregovoriti. Kranjski lističi pisarijo karkoli hočejo. Ali res je, da je ialo v Ptuju le 30 prvakov svoje glasove, v ložo. le 19, v Ljutomeru le 31, v sv. Lenartu i, v Rogatcu istotako le 6, v Rogaški Slatini na Bregu sploh nobeden. In ti ljudje naj bi zapovedovali? Kje pa ste, kje je vaša Dr. Sernec v Celju je bil v teh volitvah Opferlamm". Povsod so ga kandidirali in je dobil po 2, 4, 6 glasov. Vbožec! Mi le verujemo, da se mu sline cedijo po posla-«8kema mandatu. Ali ne gre, gospod doktor, K gre! Prvaki so Vašo osebo presneto blamirali :i dobro bi bilo, ako bi se jim primerno zahva-Pa še nekaj je pri tej ponesrečeni kandi-feturi zanimivo. Dr. Sernec je tisti junak, ki svoj čas klerikalnega poslanca dr. Benkoviča iv pošteno s pasjim bičem preklofutal. Klerikalci so bluvali tedaj ogenj in žveplo nanj. Zdaj ;a tudi klerikalci volili. Čudno se svet «kaca. Dr. Vekoslav Kukovec obsojen. Da, načelnik in edini deželni poslanec „narodne stranke", pri-kidnji advokat dr. Vekoslav Kukovec je bil ob-Z ozirom na septemberske dogodke naje ta junak in poštenjak okroglo 50 laž-firih in obrekovalnih kazenskih ovadb. Mož je Imel menda kar fabriko za krive ovadbe in je lar navprek vse naznanjeval, kar mu je prišlo M um Bilo je res tako, kakor da bi ta fantastični vodja narodnjakov trpel na »Verfolgungs-fahnu*. Nekaj po krivem naznanjenih oseb pa r.i razumelo to Kukovčevo bolezen. Zato so ga It-ti gospodje poklicali na odgovor k sodniji. Zdaj ja hrabremu načelniku „narodne stranke" padlo nee v hlačice. K sodnijski razpravi se sploh ni upal priti in se je obravnavalo torej in contumaciam. Kako hudobno je znal Kukovec lagati, sledi iz sledečega: Dr. Ambroschitschu je po Irkem očital, da je porabil 500 K za vprizar- jenje demonstracij. Nadalje je lagal, da so celjski policaji množico hujskali, da zdravniki nekega težko ranjenega čevljarja niso hoteli zdraviti, da se je dotičnega čevljarja menda umorilo itd. Vse laži, nesramne laži! Za vse to je bil obre-kovalni Kukovec na 200 K globe odnosno 20 dni zapora obsojen. Proti prenizki kazni se je vložil priziv. In zdaj vprašamo: Kakšna mora biti „narodna stranka", katere načelnik zna tako grdo in podlo lagati ter obrekovati?! Mislimo, da kakoršen je načelnik, taka je tudi stranka. Najboljše ime za „narodno stranko" bi bil torej „ stranka lažnikov in obrekovalcev". Poslanec Terglav obsojen. Dični klerikaln poslanec Terglav, katerega imenujejo njegovi prijatelji Terdoglava, sicer ne zna pisati. Pač pa zna: prav po klerikalno psovati. V neki gostilni v Polzeli je opsoval dva gospoda z nizkimi besedami kakor „ušivi pobi" itd. Mislil je menda, da je klerikalnemu „poslancu", čeprav pisati ne zna, vse dovoljeno. Ali — zmotil se je, kajti dotična gospoda sta šla tožiti. Pri okrajni sodniji na Vranskem bil je dični poslanec Terglav zato obsojen na 50 kron globe odnosno 5 dni zapora. To je sitno, kaj, gospodine poslanec ? ! Volilna tajnost je sicer po postavi določena. Ali postava menda ne velja za tiste politikujoče duhovnike, kateri uredujejo mariborski listič »Stražo". Kajti ta list je imel predrzno čelo, da je naznanil, da bode vse neklerikalne volilce imenoma navedel ... Tu se pa že vse neha! Ja kaj pa mislijo ti zbesneli derviši v Mariboru ? Ali mislijo res, da je postava le za kmeta? Upamo, da se bode par teh hujskačev, ki nagovarjajo svoje petoliznike h kršenju postave, za ušesa k sodniji privedlo. Takšno nasilstvo pa mora že najmirnejšem človeku kri zavreti. 0j te jungfrave! Klerikalni list „Straža" poročal je o volilnem boju iz Št. Ilja v si. g. Med drugim piše tudi ta list, da so se v volilni borbi posebno odlikovala dekleta deviške zveze in da bi Slovenija povsem drugače izgledala, ako bi bile mladenke v agitaciji povsod tako pridne ... Hmhm! Fino so morale izgledati te šentiljske jungfrave, ko so agitirale! Volilne pravice sicer dekleta na Avstrijskem nimajo, k večjem tiste, da si vsaka svojega fanta izvoli, ako jo mara. Ali fejst so pa le morale biti, te ženske agita-torice! • Samo to ne vemo, kaj da so volilcem obljubile, ko so jih na klerikalno plat nagovarjale; bogve, bogve, — kako neki so poplačale vbogljive volilce, te čedne, pobožne, pridne šentiljske amaconke . . . Pozor, dopisniki! Prosimo, da se nam iz posameznih občin naznani natančni izid volitev dne 7. in dne 17. maja. Hvala naprej! Iz SV. Elizabete se nam piše: Pri volitvi dne 7. maja dobil je dr. Korošec 32, Ornig pa 2 glasova. Dne 17. maja oddanih je bilo za Ozmeca 7, za Meško 7, za Orniga 2 in za Ploja 2 glasova. Iz Št. Janža dr. p. sprejeli smo daljši dopis, katerega prinesemo v prihodnji številki. Za danes omenimo le to, da se tiče dopis grde gonje, ki sta jo priredila tamošnja duhovnika proti požarni brambi. Raz prižnice se je napadalo in psovalo potrebno požarno brambo. To je pač sramotno! V Št. Janžu dr. p. vršil se je preteklo nedeljo okrajni dan požarnih bramb. Pripeljajo se je tudi mnogo tujih požarnikov. Med drugim so prišli tudi požarniki iz Ptuja, Ormoža, Velike Nedelje, Dornave, Cirkovc itd. Domača bramba je vaje pri orodju prav izborno izvršila. Tudi taktična vaja se je prav lepo obnesla, tako da gre št. janžkemo hauptmanu kakor vsem možem vsa čast. Po zborovanja se je vršila vesela zabava z lepim nagovorom okrajnega načelnika g. Steudte iz Ptuja. Vse je bilo zadovoljno in veselo. Požarniškl pozdrav! ..Narodni dnevnik" bode zdaj menda tudi zaspal. Iz popolnoma zanesljivega vira namreč vemo, da ima ta prevzetni listič političnih otro-čajev ogromno dolgov. V teh volitvah za deželni zbor je »narodna stranka" bila tako rekoč ubita. »Dnevnik" je torej list brez stranke in brez odjemalcev. Glavne podpore je dobival od gotovih prvaških posojilnic. Ali te posojilnice se stojijo same vedno slabše. Tako smo n. pr. že poročali, da je pet šostanjskih prvakov napravilo tekom par let en milijon kron dolga. Od tega bosta prvaška posojilnica v Šoštanju in prvaška posojilnica v Celju 500.000 K trpeli. Ta dva zavoda torej ne stojita posebno dobro in ne bo-deta mogla dalje podpore narodnjaškemu časopisja dajati. Pričakovati je torej, da bode »Narodni dnevnik" kmalu zaspal. Je pač žalostno, kaj, pane Spindler? Poetovio, to je starorimsko ime Ptuja. Na njivah gospe Leskoscheg na Bregu pri Ptuja našli so zdaj okroglo 50 skeletov. Poleg teh okostij so ležali razni predmeti, kakor orožje, kinč, denar itd. Ti mrliči so bili tam v 4. stoletju, torej pred 1.600 leti pokopani in je le čudno, da so še tako dobro ohranjeni. Upati je, da se bode še mnogo zanimivega našlo, kar nam bode dokaz, kako močno in veliko je bilo nekdanjo rimsko mesto Poetovio. Dr. vitez Carneri f- 22. t. m. je umrl v Mariboru veliki učenjak in pisatelj dr. vitez Carneri. Bil je svoj čas tudi eden najboljših naprednih poslancev Štajerske. Njegovo ime se sveti med najboljšimi imeni naše domovine. Zadnja leta je bil pokojnik popolnoma slep. Bodi velikemu možu štajerska zemlja lahka! Kolo ukradel je v Mariboru učencu pl. Drau-bergu neznani tat. Nekemu Petscharja pa je ukradel hlapec Žavnik kolo. Obesil se je na vrtu Savecove gostilne y Karčovini pri Ptuju neki občinski revež. Ustrelil se je v gostilni »Burgmaierhof" v Mariboru sodnijski sluga Matej Juritič. Vzrok samomora ni znan. Iz Koroškega. Zakaj vera peša? Iz Diirnsteina se poroča »G. T.": »Naš župnik Fiebinger v sv. Štefanu naznanil je svojim faranom novi odlok, ki je prišel menda naravnost iz nebes. Ta odlok se glasi: Molitev vsacega katoličana je brez vrednosti, ako ne pripada dotičnik klerikalni stranki". — Cela zadeva je naravnost otročja in smešna. Kdor se torej ne pokori recimo Ražunu ali Podgorcu, tega molitev nima po nauku klerikalnih velikašev nobene vrednosti. Ako je to res, potem pride največji lump v nebesa, samo da le voli orglarja Grafenauerja. Res, mi bi se pač ne čudili, ko bi pričela vera res pešati, ko jo razširjajo taki „duhovniki" . . . Iz občine Leifling smo dobili zelo zanimivi dopis o novem fajmoštru. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo ta dopis prihodnjič. Opozarjamo pa že danes nanj! Iz občine Lippitzbach smo sprejeli sledeče vrstice, ki jih radovoljno objavimo: — „Vsled Vaše pridige zadnjo nedeljo dne 23. t. m. ter vsled Vaših tozadevnih izjav v privatnem občevanju, čutim se, gospod Volaučnik, neprijetno primoran, da glede zadnjega članka v lista „Bauernzeitang", ki sicer ni prišel iz mojega peresa, kakor se je to od Vaše strani napačno trdilo, celo zadevo v pravo luč postavim. Priznati hočem, zlasti ker otroci zdaj tudi deloma „ne" pravijo, da niste večkrat omenjeno psovko v šoli rabili. Ali prav čudno se mi zdi, iz katere, stare naravoslovne knjige si je dotični 6 letni deček zarjavelo žival „Biiffel" za-se kot psovko poiskal, posebno ker se tega izraza tukaj v splošnem ne rabi. Tudi bi bilo za Vas, gospod župnik, veliko bolj častno, ako bi dotične otroke predpreteklo nedeljo ne klicali v župnišče, da potrdijo svojo izpovedanje in ko bi temu sledeči pondelek ne v samo Vaši navzočnosti v šoli generalno skušnjo napravili. Vi, gospod župnik, imate sploh ta „trik", da „povabite" ljudi v raznih zadevah k sebi. Ko bi mene tudi enkrat tako „povabili", Vam zanesljivo ne pridem in Vam pokažem fige. Vsled Vaše sedanje agitacije prinesete tako rekoč sicer pridne in poštene tu-kajšne otroke, h katerih dobri vzgoji se mora starišem le čestitati, v neko veliko bolj krivo lnč, nego to menite in Vam je to ljubo. Zato se čutim primoran, da se zavzemam za male, ki se ne morejo braniti, brez da bi se sicer Vaše časti dotaknil. — AloisKoch, šolo-vodja v Lippitzbachu. Ogenj. V Maria -Gailu pogorelo je poleg cerkve troje večjih poslopij. Svit ognja je bil tudi v Beljaku opaziti. Požarne brambe so hitro došle, ali vsled pomanjkanja vode niso mogle dosti opraviti. Iz strehe padel je v Labuda radenski posestnik Andrej Sidej. Padel je 7 metrov globoko, 8 — 6 — ali k sreči na travo. Zlomil si je levo roko in pridobil menda tudi notranje poškodbe. Iz kolesa padel je labudski orožnik Pe-tutechnig in si roko težko poškodoval. Vzrok padca je, da se mu je zakadil neki pes v kolo. Slabo žetev pričakovati je — kakor se nam iz Labuda poroča — tudi letos. Edino upanje težko prizadetih kmetov je bila dobava prve krme. Goveda je grozno izstradana in videti je samo še kosti. Ali travniki in paše so vsled suše popolnoma sežgani; kar nago zemljo kažejo. Splošno tožijo že po lanski suši tako hudo prizadeti kmetje. K temu pridejo še vedno večji davki. Marsikateri kmet stoji torej naravnost pred beraško culico. Ako ne pride kmalu izdatni dež, bode tudi žitna žetev uničena. Razven hrušk tudi sadje ne bode mnogo obrodilo. Pomagaj Bog! Iz proge skočil je v Beljaku tovorni vlak i. s. mašina, tender ter G vozov. K sreči ni bil nikdo poškodovan. Vlak je povozil pri St. Vidu na Glini kmet-ski voz, ki se je peljal čez tir. Hlapec je težko ranjen in bode bržkone umrl. Strela udarila je v Sp. Dravogradu v veliko lipo pred župnišCem. Iz lipe je strela skočila v neko kočo, kjer je bila stara ženica. Vboga žena je oslepila. Zabodel se je baje v dušni zmedenosti posestnik Gat«l v ŠtV. Mohorju. Z (lrugim|rfhKim, si je predrl srce. Nesrečnež zapušča večjo družino. Samomor? Pogrešajo ženo knjigotržca Schatza. Nekaj njenih stvari so našli na poti čez Ljubelj. Vzrok samomora je neznan. Grozni čili. V Podgorju je ustrelila naduči-teljeva žena Samounig svojega v postelji spečega moža. Potem je obrnila orodje proti sebi in se je težko ranila. Vzrok groznega čina leži v slabih družinskih razmerah. Nesrečna zakonska zapuščata štiri nepreskrbljenih otrok. Po svetu. Duhovnik — morilec. V Orehavici v Bozni je mohamedanski duhovnik Orič umoril trgovca Pavkoviča. Zapeljal je trgovca na samotni kraj, ga tam s sekiro umoril in oropal. Zaprli so ga že. „Maffia", znana roparska dražba umorila je v provinci Palermo (Italija) graščaka Puggio, njegovo ženo in sestro ter par služabnikov. Vzrok umora je roparsko maščevanje. Tudi sta-riši graščaka so bili pred letini umorjeni. Strah trinogov. Mati ruskega carja nahajala se je te dni v Benetkah. Zdaj je zapustila mesto^ kakor da bi bežala. Pravijo,, da so jo hoteli uporniki umoriti. Loterijske številke. Zelo dobro idoča 328 gostilna z enonadstropno hišo in dovolj prostora, čisto v ravnini ležečo polje z okoli 90mecnov ali mernikov setve, okoli 30 johov gozda, lepimi gospodarskimi poslopji s sadnim vcr-tom, dobra voda, se po ceni proda pod lahkimi pogoji. Več pove uredništvo „Štajercau. Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Johan Tnrtschitsch, pekovskem mojstru, Gratwein pri Gradcu. '___________ 318 1 sedlarski učenec iz boljše hiSc, nemškega in slovenskega jezika zmožen, i dobro Šolsko izobrazbo, se takoj sprejme. Vpraša se pri %. Le« Knlnik. sedlarski in tapetniški mojster v Ptuju, L'n-tere Draugasse št. 2. 315 Delavsko perilo, hlače iz cajga, hlače iz štofa, rekeljci, obleke, najboljše kakovosti in dobro šivani, se dobi pri Adolf Wessiak Maribor, Draugasse. 298 Predpasniki (firtahi), bluze, šosi, spodnje kiklje, perilo lastnega izdelka, tudi po meri se dobi pri Ma- * riji Wessiak, Maribor, Draii- S , gasse, 299 Gradec, dne 15. maja: Trst, dne 22. maja: 84, 6P, 68, 26, 50. 31, 77, 8, 85, 6. Fotodom .birme razpošilja svetoznana tvrdkii-vur 4tak)U, Bib*»l«:iii »Dunaj«, \\\f Maf*ai'etl(of1gtr»**ll.'"«?,23' novMfcenik birmskih ur, „zlatninni proda. Poizve so pri g. Jos. Winkler v Slov Gradcu. 325 Lepo kmetijo z mlinom in žago, 34 johov lesa, travnikov, njiv, vinograda in sadnega vrta proda skupaj uVv psv oumo hin«V\io xavoVjo družinskih razmer pray po ceni Anton Poseharnig v St. Jurju ob Pesnici nad Mariborom. '-S2'.) Dobra 326 kovačija z ali brez orodja v velikem trgu na Sp. Štajerskem se zaradi bolezni odda takoj r najem. Vprašanja od l/do 16. junija naj se blagovolijo vpo-: slati naJiirija Fermevc kovača v Konjicah (Gonobitz.) Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin k Haul's nasiti t priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje ta rezanje krme, šrot-ruline, za rezanje repe, te-Mer za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, •troje za mah, grablje za mrvo, ročne grabitje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati. ■troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sauUe mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične S reže, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck ifferenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo sajveč tekočine, se dobijo le pri meni Angleške nože (WH»st*hJ), rezervne dele, prodaja mašin na čas in •Pt&BPM0, i—»CfiBJlc, zastonj in .franke ------------------------------------------------------------------------.. ■■ —------------- Agenti!!! Potniki in zastopniki kakor tudi vse osebe, ki hočejo to postati in nimajo znanje s privatnimi strankami, sprejmejo se takoj povsod v vseh krajih, mestih in okrajih za prodajo artikla, ki se v vsaki družini lahko odda, proti visoki proviziji in po rabi tudi proti gotovi-plači. Ponudbe pod šifro „Guter Nebenerworb 1909" na g. Rudolf Moase. Praga. 335 Iščem 333 334 Načelnik: Ornig m. p. liferanta jajc za I. blago, neto-kasa. Ponudbe na J ah an j SlMlkOWBtZ, .špecerijska in delikatesna trgovina, Untermais, Meran. Redka prilika! 331 Da se v najem ali pa pod', jako ugodnimi pogoji proda: OST" Malo posestvo z novo grajeno hišo in gospodarskim poslopjem, vse zanesljivo in v najboljšem slanu, pripravna za vsacega obrtnika (rokodelci), v pokoju stoječe in razne obrti, je v prometnem kraju med trgom ia kolodvorom v lavinski dolini. Pojasnila daje P. li. K. S. St. 48—24 poste restante Braslovče. Za odgovor naj se priloži znamka. Oženj eni • hišniki (Hausmeister), ki se da porabiti v kmetijskem in drugem se sprejme. Vpraša se pri F. C. Schwab S m Ptuj, Hauptplatz. i 2 lepi vili se proda, novo in dobro puvani, 12 let hišnih davkov oproščeni, za vsak^ obrtnika ali penzijonista pripravni. Vsaka vila ima h> sobe, 3 ts-hinje, klet, perilna kuhinja, hlevi, drvarnice, lepi vrt in vorfnjikJ Ys$siik glavne ceste, V„ ure od cerkve in mesta Maribor v lepen,) muftpm. . zdravem okraju, v ravnim. Cena za vsako vilo jt) 6.yfl0 kron; pri kupnini potrebna svota K 4.000 Več pove Lisici Franc Podlipnik, Thesen 37, Maribor. Najnovejša ura na nihalo z godbo ia bilom, budilnica in godba, v krasnem okvirju iz prlstnaga orehove,« lesa, 75 cm visoka, bije cele in polovične ure, budi in svira najlepše komade v kateri koli uri in se zavežem uro tekom S dneh, ako ni poškodovana, franko nazaj vzeli to vpošljem tudi celi znesek nazaj. Komad po K 14. Brez godbe K 10. 3 letna pismena garancija, pošilja se poštnem povzetju. Prva in največja zaloga ur Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. nRSSkifpf" ura iz nikflna K 3-—. Srebrna K 7'—. „0mega' K 18-—. Zlate ure K IS—. Zlate verižice K 30-— Zlati pt' Itani K S-— Ura na nihalo K 7—. Dudilnica K B-—. ^ Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki se vsakemu na zahtevan,e vpoSlje zastonj in franko. U lanca pištoli Največji dobitek Naznanilo event. 600,000 markov. SPece. Vabilo k udeležbi na šansah za dobitke od države Hamburg garantirane velike denarne loterije, v kateri se mora dobiti gotovo 9 milijonov, 841.476 markov. Največji dobitek v srečnejšem slučaju: , Z3^.ar3s:oT7- OOO.OOO •i Glavni dobitki a Markov 300.000 200.000 „■ 100.000 60.000 so.ooo 45.000 I 40.000 30.000 20.000 15.000 10.000 i. t. d. V splošnem obsega loterija, ki obstoji iz 7 razred«, 100.000 srečk z 48.405 dobiUtami in 8. premijami, tako i» mora skoraj polovica srečk gotovo dobiti. Dobitki rastejo od razreda do razreda in sicer znaša naj. večji dobitek 1. razreda cv. M. 50 000, oni7. razrcdaev. M. 600009^ .-■ i Uradna cena srečk 1. razreda znaša za eno odnosno: Markov 580.000 550.000 540.000 530.000 520.000 „ 515.000 510.000 305.000 303.000 302.000 na no ces -; sh: za Hi da mi sel Ve Celo srečko M. 6 (K 7) I Polovično srečko j | M. 3 (K 3-50) Četrtinko srečke M. 1-50 (K 175) Uradni, z državnim znakom opremljeni načrt srečki* nja, iz katerega se razvidi vloge za nasledoe razrede ter natančni zapisnik dobitkov, pošljem na željo v naprej ir. to gratb ii franko. Vsak udeležencev dobi uradno listo sreokovanja takoj po izvršeni loteriji. Dobitki se pod garancijo države takoj izplačajo. Karočh prosim takoj, najkasneje do 4. Junija. Samuel Heckscher sen. Bankgeschaft, Hamburg 36 ........................................ ■- Tukaj izrezali ............... ■ Naročilno pismo za g. Samuel Heckscher sen., Hamburg Hti. celo srečko a M. ■«■—"(K T^i Pošljite mi . { polovično „ „ „ S— („ 3'50) četrtinko „ „ „ 1-50 (B l'"5l Naslov: Svoto dobite vloženo po poštni nakaznici 1 Kar ni primemll dvignile jo po povzetju, j naj so črta, grof Korušs temi inska ;i-'n,-,« iobeni. na S]) državi dva li zraven grada proda V s 170 Katera lena ali dekle? loče lepo blaga zafobieko in nove sorte terpeči SVilni TObBO kupiti, naj gre v novo veliko trgovino Johann Koss, ! Oženjem majerski ljudje ki znajo dobro molziti, proti 80 K plače in de- putat za gospodarstvo z mlekom se iščejo. Vpraša se pri graščinskem oskrbništvu „Burgmeierhof"' pri Mariboru. Priporočam za spomladansko sezijo -»■ izgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke, deklice in otroke v najmodernejših vzorcih in kroju, po zmerno nizkih cenah 169 e. - ■ '.lian I l)V Slid fedne na poiskllšnjo Johann Koss, Celje pster od K 26-—, flcbert-puške od K 8-50, i od K 2, samokresi od 5-—. Popravljanje po ceni. Cenik s slikami franko. [F. Dušek, Opočuo st. <04 a. d. Staatsbahn, Bohman. in ogled razpošiljam svoj« kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovit« ceno in dobro. Cenik g bK-kami franko! Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. 103 a. d Staatsbahn, Bohmen. H, Pooblaščen in zapriieien civilni geomstor na kolodvorskem prostora na voglu hotela (Stadt Wien). Varstvena marka ,.ArLseru Liniment Caspici comp. 11 nadomestilo za ■nuo kot odpeijajoae, Izvrstno In bolečin* odstranjajofo nttopri ■rahlajeiiju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, I in K 2*—. Pri nakupu tega priljubljenega domaČega ■tra naj se pasi na originalne steklenice v žfcatljah z inrstvano znamko „Ankeru, potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. RIcM«Mm apoteka „zlatl lw" V Pragi, Elisabetstr. at. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 690 _¥JLARI BORU, Tegettnoffovajjejta^. se priporoča za vsa dela, ki spadaja v stroko merjenja zemljišč kakor so: delitve zemljišč, omejitve, določitve mej, združitev zemljišč, zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč za železnice, ceste, mostove. Zmeri tudi manjša posestva, kakor cele občine, lovska okolišča, dela načrte stavb in drugih pred- 1YI <"■•**. Original „Johnston" amerikanske mašine za žetev ■asine za travo, žitje in vezanje, za obračanje mrve, grablje za mi'vii. mašine za pripravo krme, gepeljni, vinske preše, sadne preše, grozdni mlini, grozili reblerji in vse i^wge,lcm9tijskesrna5ine4zd^Uijejo,jn oddajajo, v znapp, ' prvo-razrednt konstrukciji specialne fabrike Franz MELIGHAR, Rudolf BflCHER ' Dunaj 1112, Lovvengasse 37. Natančni ceniki zastonj in franko. 180 Išče se solidne zastopnike in naprej-prodajslce. to manufakturno trgovino Gumi za zeleno cepljenje (Rebengummi zur grunen Veredlung) najizvrstnejši prima vrste, garantirano blago, priporočata cenjenim odjemalcem Jrata SLAWITSCH v Ptuju. 309 na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) — priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. • \r [samem stoječa, enonadstropna, skoraj ta in zelo dobro zidana, ob zelo prometni Jesti y Brežicah na Savi z 10 sobami, [kuhinjami, 2 kletima, velikim dvorom, 2 ,ma za drva, studencem, lepim vrtom i zelenjavo ki lahko tudi služi kot stavišče. 1 je za vsako obrt sposobna ali za pro- jfelnico, tudi zapenzijoniste; samo petnajst put do železniške postaje. Proda se radi pikre pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. i se izve pri g. Neuhold, hotelirju- v Slov. rnnn nt, l ,»• i ■ ■ ",,"~ nJ' * Bistrici. 274 Gilit, revmatizean -------in astma ,, ;,i se uspešno zdravijo z rabo mojega že leta sem znanegaEocalyptns-oljn (avstralsko, naturni frodukt). Cena originalne steklenice 1 K 50 i. opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo najboljše sred-Btvo proti pegami, vimerli, jeternimi znaki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-boaboni nedoseino zdravilni proti kašlju, oslovskemu ? „ > . • kaliju, astmi itd. ■ Pred ponarejenjem » , . naj se varuje s tem, EmSt HeSS, KlingSiltiial 1. S. da se ozira na to D w lU(Ji y piuju ?96 varnostno marko. „ „ „ „ apoteka „zum Mohren" H. Molitor. Mehanska m Gostilna i flenkel rudniškem ^prometne m kraju L i eša-Pre valje na B, obstoječa iz 5 sob, 1 kuhinjo, 1 klet, 1 strešno sobo; ipada Se l kravji hlev s svinjskim hlevom in 1 maga- Em ter veliki vrt za zelenjavo; proda se z nekaterim go- jbn orodjem za 8.000 kron zaradi družinskih razmer. Bremen gfa. Vpraša se pri g. Loop. Klemene, gostilničar, Lieša na Koroškem. 317 Veliko posestvo ia nem Štajerji en četrt ure od mesta Celja ob f cesti na Spodnji Hudinji, obsegajoče lepo hišo, phleva, dva kozolca. Kakor njive in velik travnik 1 poslopja prihajoči postor za stavbe, en oral vino-I in gostilna. Blizu polovice kupa je vknjiženega ; k se prostovoljno. Kupci naj se obrnejo do gospoda I Valentin Kovač, veleposestnik v Lipi, Štore. parna Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuj« zraven klalnice in plinarske hiše postavljena j* nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ras- žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. Zasv.birmo Vam priporočamo lepe novosti blaga. — Potrudite se v našo trgovino, našli boste lepe, frišne reči za male in velike. Za obleko, posebno za belo, imamo veliko za izbrati; tako tudi za fante. — Nadalje lepe kranceljne, svilne panteljne in špice. Stem se Vam priporočamo L; F. Slawitsehm Heller trgovci v Ptuju (na Ferschovem) m il HI (G za kron 12' — , - 14- ■r . 16-i . 18- • » 20"~ in še finejše vsake vrste v novi veliki trgovini Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru. ibs V spomladi in poleti je najlepša in najboljša prilika, da se nakupi realitete ali da se jih proda. Vidi se zmožnost zemljišč in travnikov in kupi se lahko posestvo v polnem obratu. — Kdor želi torej kupiti ali prodati posestvo, naj si bode potem kmetijsko ali gostilna itd., ta naj se obrne na knncesionirani realitetni prometni bird K. MAGNET w Velikovcu na Koroškem. 289 Produkt naše firme je edini, ki je v uradni zapisnik farmakopeej italjanskega kraljestva sprejet. ISIRUP PAGLIANO firme prof. ERNESTO PAGLIANO, NEAPEL = (lastna hiša) — Calata S. Marco 4 — jt lajboljse ia najbolj osvežujoče sredstvo za čiščenje krvi. binf PAGLIANO se prodaja v prvih apotekah s postavnim dovoljenjem. Illigiial'WPeptih pokojnega prof. Pagliano, ki so v naši lasti, vestno izdelano. £A •■rf^» ^' °PozarJamo tedaj, da nimamo absolutno ničesar z drugimi ednako imenovanimi firmami za 1^'v«»**A"» opraviti in tudi nočemo imeti ničesar opravili; svarimo svoje p. t. kupce pred gotovimi škodljivimi posnembami, katere se skuša z vsemi mogočimi sredstvi in z dvomljivo reklamo v trgovino spraviti. Da se dobi z možno gotovostjo našo edino pravo marko, ki nima absolutno nič z drugimi podobnimi produkti opraviti, svetujemo, da se obrnete direktno na naSo firmo v Neapel ali pa na Real-apoteko SOCRATE BRACCHETTI - ALA ~9g (južni Tirol). 6& Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne 10S šivalne stroje (Nžthmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — , Singer Titanial 20 » — , Eingschifchen ........140 „ — f EingBchifchen za krojače . , . . 180 , — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 „ — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. XXX5pOOCXXXXXXXXXXXXX Čudež industrije! Vsled velikega sklepa oddajam po smešno niiki ceni samo 313. K 4-60 eno krasno, tanko amerikansko zlato-dublc Švicarsko žepno uro, ki se ne da razločiti od pravega 14 karatnega zlata, s H6 urnim antimagneticnem anker-kolesjem, s sekundnim kazalcem 3 letno garancijo s fino po- 1 kom. K 460 2,aCer,° vorižico ,red 3 kom. K 1290 Natanko ista v nikelnu ali gloria srebru lepo gravirano pokrove 1 kom. K 345 s Postebre"° VCTižic0 2 kom. K 650 Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošilja se po povzetju aH naprej-plačilu svote. II. ceniki zastonj in franko. E. HOLZER, Krakova, Stradom 1826. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX I Zrfateri xt?/tyo xivbro, po ceni in txt^nesl/ivo-potovali' na/se obrnejo v J£yuJ>//aJii Jčblvdvorške iUic«20. ^S&ikvvrsfiuttPvjasiuta tkybseireyi/u&w. Poeor! Citaj! Pozor! Pakraške želodčne ce. •^KS2&*t kaplji »^- S^ ^^ Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in I črevih, — osobito se ' priporočajo — pri za-' prtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da te naroča naravnost od: n i ■ i • ■ lekarnarja v Pakracu it. 200 iSlavonija. 90 Tozički za otroke (Kinder Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. • IIIIIIBS • • • • • • • • e • • • • • • • • • • • • • Jakob Matzun v Ptufu priporoča svoje najboljše pridelke: opeka za stene, gladka strešna opeka, štrangfalc, prešana falc-opeka. votla opeka ža first, dren-cevi po najnižjih cenah. Istotako apno in portland-cement. Obenem se naznanja, da se proda stara ču-vajeva hišica štev. 13 v Ptuju, kakor leži in stoji, za porabo ma-terijala. Kupec mora hišico v določenem času na lastne troške podreti in materijal odpeljati. Vpraša se pri Jakobu Matzun V PtUjU. 305 • Hill lil ■ -■■■■■11 9 Prodaja naturnih vin 1908 I. temino krepko rdeče vino..........Ki 1908 „ vino BSchilferM zrelo za točenje . . 1908 '„ belo namizno vino Silvancc-ribola , 1908 „ namizno vino rizling.............■ stara, fina namizna vina po.............»j 1908 L Lissa rdeče, medicinalno, krvno vino..... pri 100 litrih proda iz vinske kleti v poslopju velike Otto KUSTER, Celje. Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR Št 1. On deluje, da lasje in brke posta- , nejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahvtl nio. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60k 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišic lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoiiji. K Čevlje! Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi \n kupi pri gospodu luail Berna, Gospodska ulica št.* 6 v Celju. 32i Za letošno birmo priporoča svojo bogato zalogo : slamnikov, srajc za fante in kravat; nadalje dekliške nogavice, bele rokavice, vence za glave, svilnate trake, iakaste, rumene in črne čevlje vsake velikosti po najnižjih cenah. Prodajanje je ročno in solidno, pošlje se tndi po poštnem povzetju. = FRANZ HOINIG = V Ptuju (nasproti gledališča). m Hranilno in posojilno društvo v Celju reg. zadr. z neom. zav. "fSJ J v velikem poslopju nemške šparkase nasproti kolodvoru prevzame >+,<***,.„.*■. hranilne vloge proti dnevno obrestovanje (od dneva vložbe do dneva dvignenja). Rentni davek plača zavod. Dovoli kredit i. S.: hipotekami kredit po 5V»7«, kredit z jamstvom proti menici ali dolžemu listu po 6%, kontokorent-kredit po 6'/«. 38 Predstojništvo. 322 Ozdravi pijančevanje, predno krši pijanec postavo. Reši ga, predno je alkohol njegovo zdravje, veselje do dela, in pn uničil ali pa predno da napravi smrt rešitev nemogočo. Coom je surogat za alkohol in napravi, da zaničuje pijanec l home pijače. Coom je popolnoma neškodljiv in vpliva tako intenzivno, ozdravijo tudi močno navajeni pijanci. Coom je najnovejše, kar je znanost v tem oziru napravila in je to sredstvo že tisočere ljudi iz bede, revščine in propada. Coom je preparat, ki se lako raztopi, katerega torej n. p. go! lahko svojemu možu v jutranji pijači da, brez da bi kaj opazil. \ slučajih dotičnik sploh ne ve, zakaj nakrat špirit ne more vživati, misli, da je preobilo vživanje istega vzrok, kakor se mnogokrat o več jedila, katerega se je preveč vživalo. Coom naj bi dal vsak oče svojemu sinu dijaku, predno ta U kušnji propade: čeprav ni pijači preveč udan, oslabi alkohol vendar j gove možgane Sploh naj bi vsakdo, ki nima dovolj volje, da vživanja opojnih pijač, vzel dozo „Cooma". Le-to je popolnoma ljivo. Dotičnik konzervira s tem svoje zdravje in prihrani mnogo ( katerega bi drugače za pivo, vino, žganje ali liker porabil. Coom-preparat košta 10 kron in se pošlje po povzetju ali naprej-plačilu Samo po: Coom Institut Copenhagen 321 F, Dansko. Pisma se frankira s 25 vin., poštne karte z 10 vin. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskat: W. Blankc v Ptuju,