Gasper, Box 531, Chisholra.llinn.
8-33
The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of America
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI-,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 123
CHICAGO, ILL., TOREK, 27. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 27, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
Hi priporoča ameriško stališče - Tragedija na jezeru
NAČELNIK AMERIŠKE DELEGACIJE, HULL, TRDI, DA BI BIL AMERIŠKI EKONOMSKI PROGRAM PRIME-REN TUDI ZA OSTALI SVET. — Z AMERIKO VRED * NAJ BI SVET SKUŠAL ZVIŠATI SEDANJE NIZKE CENE.
DIRKA NA ŽIVLJENJE IN SMRT
London, Anglija. — Ameriški državni tajnik Hull, načelnik ameriške delegacije na e-konomski konferenci, je preteklo soboto skušal zastopnikom evropskih di'žav, zlasti Franciji, dokazati, da stališče, na katerega se je postavil predsednik Roosevelt in z njim cela Amerika, glede rešitve svetovnih ekonomskih .problemov, je popolnoma pravo, in priporočal je, naj bi ga sprejele tudi druge države. — Pobijal je pri tem trditve, da je brezpomembno, voditi kaka nadaljnja pogajanja z Zed. državami, češ, da je Roosevel-tov program tako do skrajnosti amerikanski, lokalen, da je neuporabljiv za mednarodno sodelovanje, ki ga ima za cilj svetovna konferenca. Z borovničev se je zato polotil tak pesimizem, da se javno deluje na to, naj bi se odložilo nadaljnje zasedanje konference, clokier Si'W 'j i in Ainerwa pripravljena, stabilizirati dolar, in naj bi se v to svrho konferenca razšla vsaj do oktobra Nasproti tem govoricam je I-Iull zatrdil, da ne samo, da je ameriški ekonomski program skladen z mednarodnimi cilji ekonomske konference, marveč je nasprotno celo tako času primeren, da bi bilo priporočljivo, da bi ga sprejele tudi druge države, ter naj bi na ta način postal mednarodni program. Glavno zlo, ki danes pritiska na svet, so namreč nizke cene. Amerika skuša napraviti konec temu zlu z znižanjem vrednosti dolarja. — Ker isto zlo tišči' tudi na ostali svet, bi ne bilo nič več kak ,<r prav, ako bi ga druge države skušale odpraviti po ameriškemu receptu. Z drugimi besedami pomeni to, naj bi tiste države, ki se še vedno oklepajo zlatega standarda, opustile zlato podlago, s čimer bi njih denar postal manj vreden; ko bi se to zgodilo, bi se šele lahko pričela pogajanja glede nove svetovne denarne podlage.
Francija pa nasprotno iz nekega, Ameriki nepojmljivega stališča, še vedno trdno veruje v zlati standard in je glede tega posvarila francoska vlada svojega delegata na konferenci, fin. ministra Bonneta, naj se ne spušča v nikaka tozadevna pogajanja. Skrajno negotovo je zato, kako se bo končal ta denarni spor, ki ogroža u-speh konference.
-o-
ŽICA REŠILA OTROKA SMRTI
Coldwater, Mich. — 20 me-secev stara Ann Musser je padla skozi okno iz drugega nadstropja in bi se bila brez dvoma ubila, ako bi bila padla na tlak, 20 čevljev globoko. — Bila pa je tako srečna, da se je med padcem zadela na radio zračno žico. Pri tem se je njena obleka zapletla v žico, da je tako deklica obvisela v zraku, kar jo je rešilo smrti.
TRIJE MOŠKI JTONILI
Ženska rešena smrti po 30ur-nem plavanju na vodi. — Počasna smrt njenega soproga in dveh drujnh moških.
—o—
Traverse City, Mich. — Do
skrajnosti oslabela pripoveduje 271etna Mrs. Ch. Rennie o pretresljivih doživljajih, katere je preživela koncem preteklega tedna, ko je bila priča počasne smrti svojega soproga in dveh drugih moških.
V četrtek se je odpravila skupina štirih oseb, Mrs. Rennie, njen soprog, dalje J. Gillette, pilot, in P. Keller, mehanik, z aeroplanom na trgovsko potovanje iz Traverse City v Milwaukee. Med poletom preko jezera pa je ležala nad vodo tako gosta megla, da niso mogli razločiti, kje je voda in kje megla. Toda vsi so zaupali Gilletteju, ki je bil znan kot izvrsten pilot. Preslepila pa ga je megla, da je vozil prenizko; pri tem je s tako silo treščil na površino vode, da se je letalo pokvarilo, da ni bilo več za rabo. In ne samo to, marveč voda je pričela u-hajati vanj, da je bila nevarnost, da se pogrezne. Odtrgali so zato od njega gasolinski kotel, zapustili aeroplan in se tega kotla vsi oprijeli. Služil jim je kot plavajoče bruno in sklenili so, pričakati na njem, dokler ne prispe pomoč.
Potekale pa so dolge ure, toda pomoči ni bilo od nikoder. Moči moških, ki so morali biti v vodi, dočim so ženske posadili na kotel, so pričele popuščati. Prvi je bil pilot, ki je naznanil, da ne more več vzdržati. Par minut pozneje je izginil pod vodo. Na isti način mu je sledil mehanik. — Njen soprog je vzdržal v neznosnem položaju celo noč in še doberšen del prihodnjega dne. Omagal je končno. S pozdravom "Good-bye" se je izpustil in izginil. Ženska sama se je skupno celih 30 ur oprijemala bruna, dokler je ni končno opazil neki tovorni parnik in jo do smrti onemoglo rešil. Zdravniki upajo, da ji bodo oteli življenje.
--o-
POSKUŠANI SAMOUMOR SLEPARJA Peoria, 111. — Na postelji v neki tukajšnji bolnici leži bivši ravnatelj državnih financ pod prejšnjo Emmorso-novo upravo, G. F. Kinney, nevarno ranjen od strela, ki si ga je v samomorilnem namenu sam zadal. Proti možu se vodi točasno preiskava glede njegovega gospodarjenja z državnim denarjem. Dokazalo se mu je, da je med časom, ko je bil v svojem uradu, pone-veril nad pol milijona dolarjev. Da se umakne, je hotel napraviti konac s kroglo, a mu ■ni uspelo.
Iz Jugoslavsfe*
ORGANIZIRANE BERAŠKE TOLPE NASKAKUJEJQ DOLENJSKE VASI IN IZSILJUJEJO OD KMETOV STVARI, KI JIH KMET SAM POTREBUJE. — ZOPET NESREČA NA GORENJSKEM. — SMRTNA KOSA IN DRUGO.
Slika je bila vzeta v momentu, ko sta v avtomobilski dirki na michiganski državni razstavi na ostrem ovinku prehitevala drug drugega dva najboljša dirkača, dokler nanji, ki mu je ime Cummings, prekosil svojega tekmeca in prišel na prvo mesto.
ni zu-
DIVJANJE
BRUHALI
Napadi na katolike v Španiji.
Madrid, Španija. — Pretekli petek je bila nevarnost, da se zopet ponovijo prizoii, ka-koršni so vladali pred dvema letoma, ko so razdivjane dru-hali napadale in zažigale cerkve in samostane. Katoličani so omenjenega dne obhajali praznik Srca Jezusovega in letos so ga hoteli praznovati še s posebno slovesnostjo kot protest proti nedavno sprejetemu proticorkvenemu zakonu. Divjaške druhali pa so navalile na ceste in strgale svete slike, ki so jih katoliki razobesili po balkonih, ter s kamenjem obmetavale okna takih hiš. Padlo je tudi več strelov. Ena oseba je bila ubita in večje število ranjenih. Poleg tega pa je ta incident ponovno poglobil nasprotstvo med katoliki in levičarskimi elementi. -o-
ZA NIŽJO LICENCO ZA PIVO
KRIŽEMSVETA
—	Varšava, Poljska.—Poljska vlada je v pfetek odgovo rila na nedavno ameriško noto glede vojnih t'Mgov. V av >-jem odgovoru -HjfraSA 7".čudenje, da niso Zed. države nič odgovorile na predlog, naj bi se pričela pogajanja glede znižanja teh dolgov.
—	Berlin, Nemčija. — Hitlerjeva vlada je izdelala načrt, po katerem se bo pričelo
delom avtomobilskih cest po Nemčiji, katere naj bi prekašale vsak sistem teh cest kjerkoli na svetu.
—	Toronto, Ont. — Na novo zahtevo države Illinois, da se ji izroči Martin Insull, se je vršila na sodniji obravnava, v kateri je Insull zastavil vse svoje moči, da iprepreči ponovno svoj prisilni povratek.
—	Hamilton, Bermuda. — Angleški mornariški častnik H. V. Butson se je odpravil v petek od tukaj na vožnjo preko Atlantika proti Evropi popolnoma sam, in sicer v malem, 70 čevljev dolgem čolnu. Potoval bo preko Azorskih o-tokov.
-o-
HITLER POSPEŠUJE ŽE-
NITVE IN ROJSTVA
Chicago, 111. — Mestri al-dermani so v petek razmotri-vali o licenci, ki naj se določi za prodajo piva. Mnogo jih Ber]in> Nemčij
a. — Bilo ,]e
zagovarja stalisče, da bi bilo'že poročano> da skuša Hitler, bolje, določiti nižjo svoto za jdagi je g&m g<j neoženjen, po. licenco, da se s tem da pnli- Lpegiti gteyilo porok y Nemčiji ka, otvoriti čim največ preda- jin je z&to ponudil; da revne jalnic piva. Na ta način bi se jneveste lahko prejmejo od dr-
Na ta način pospešila zmernost, kajti preprečil bi se slab vpliv, ki so ga prej imeli saluni, ko bi se lahko dobilo pivo kjerkoli in bi lastniku ne bilo treba točiti prepovedanih pijač, da dobi nazaj denar, plačan za licenco -o-
KOLIKA NAJ BO LUKNJA NA SODČKIH
Chicago, 111. —• Izdelovalci sodčkov za pivo so imeli pretekli petek zborovanje v tem mestu, katerega so se udeležili lastniki teh tovarn iz cele A-merike. Na razmotrivarje je prišlo vprašanje, da se določi enotna velikost vehe na sodčkih. Mnenja pa so bila o tem tako različna, da se je moralo po dolgem debatiranju i a prerekanju vprašanje pustiti tam, kjer se je načelo, in luknje bo-
HITLER VLADA CERKVI
Naziji ustanavljajo nemške narodno cerkev.
Berlin, Nemčija. — Cilj Hitlerjevih nazijev je, da ne vladajo Nemčije samo politično in narodno, marveč da si podvržejo tudi njeno versko življenje. Na delu je propaganda, da ustanovijo narodno cerkev z enim vrhovnim škofom; in ta škof bo podrejen Hitlerju. Duh v novi cerkvi bo seveda protestantski, izpreme-njen v toliko, da bo služil nemški narodnosti. Velik korak do tega cilja so storili naziji, ko je preteklo soboto re-signiral protestantski škof za celo Nemčijo, Bodelschwingh, ki se je izrazil, da ne more izvrševati svojega ui-ada, ako ga pri tem nadzoruje država.
-o-
VARČEVANJE NA VSEH KONCIH
Pittsburgh, Pa. — Na tukajšnji univerzi bo s 1. julijem odpuščenih 75 profesorjev, da se znižajo upravni stroški. — Sklenilo se je, da mora univerza znižati svoje izdatke na leto za $350,000, in odpustitev profesorjev je ena izmed točk varčevalnega načrta.
-o--
DEBATA O TAXI DRUŽBAH
Chicago, 111. — Pred celo-
Kmetske nadloge na Dolenjskem
Mokronog. — Ciganska in beraška nadloga postaja pri nas čim dalje hujša. Že lansko jesen je prišla v vas ciganka z nekaj otroci, češ, da jih je Italijan izgnal. Dobili so gorko gnezdo in tako se je pričelo veselo cigansko življenje teh ciganov. Za par dni izginejo drugam, vrača se jih pa vsakokrat večje število. Pozi mi so imeli celo plesno šolo in šolo za pohujšanje. Pritožiti se pa ne upa nihče, ker se vse boji ciganskega maščevanja. Ljudje sicer na tihem tožijo in kolnejo, cigani pa lepo žive od njih žuljev.
Tudi drugih beračev je vse polno, ki se navadno predstavljajo z besedami: "Sem brezposeln." Ker je kmet sam reven in mu vsega primanjkuje, se taki ustavljajo navadno le pri premožnejših. Dopoldne
Burdych, je hotel Tone Foj-kar mesto nesreče ipobližje o-gledati. Svojo radovednost bi pa kaj kmalu plačal z življenjem. Zgodilo se je, da je menda stopil preveč na rob pečine, spodrsnilo mu je in že je omahnil z glavo naprej preko pečine na cesto, kjer je obležal nezavesten. Njegova tovariša in ostali izletniki so v naglici napravili nosila, na katera so položili nesrečnega radovedneža in ga odnesli v Skofjo Loko. Fojkar ima nevaren udarec na glavo in se več drugih poškodb, pa upajo, da bo okreval.
-o-
Velika slavnost na Rakovniku
Na praznik Marije Pomoč, kristjanov, ki se praznuje proti koncu majnika, se je zbralo na Rakovniku pri Ljubljani iz vseh krajev Slovenije zelo veliko ljudstva, da se je v sveti-
šču Marije Pomočnice poklo-leže po hostah, proti poldnevu jnilo svoji najboljši nebeški za-
žave posojila v znsku 1000 mark, da imajo za pričetek v zakonskem življenju. K tej odredbi je pretekli teden dodal še drugo, s katero želi doseči večje število rojstev. Poročenemu paru namreč, ki dobi to državno posojilo, se bo od posojila dal popust 25 odstotkov za vsakega otroka, ki se jima bo rodil. Plačevanje obrokov ostalega dolga pa se jima ukine za celih 12 mese cev.— Stavljeni pa so tudi pogoji za prejem posojila. Tako morata biti oba povsem zdrava in znana kot dobra plačnika svojih obveznosti. Končno morata tudi biti goreča pristaša Hitlerjeva.
kupni mestni svet bosta prišla prihodnjo sredo dva predlaga o znižanju cen za vožnjo s taksiji. Predloga sta bila odobrena od posebnega tozadevnega pododbora. Prvi predlog določa, da se računa od prve pol milje 20 centov in od vsa-
pa lazijo okoli hiš in kuhinj. Zadovoljni pa niso z vsem in zlasti se oblastno obnašajo, kjer so doma le ženske in še posebno, če je ena sama. Zahtevajo denar, vino, čevlje, obleko in kdo ve kaj še.
Med temi so posebno silni, nadležni in vsiljivi muslimani. Cela jata skupaj jih hodi in že od daleč vpijejo: "Mi smo muslimani". Morda mislijo, da je ime "musliman" še ob-žarjeno z nekdanjo močjo in je ime "kristjan" še samo za-ničljivo ime "gjavr". Ti pa skratka vse zahtevajo. Navadno delajo tako, da v bližini vasi zakurijo in začne se cvre-nje in kuhanje dobljenih reči. Med tem časom naskoči mladina vas in obere ljudi s svojo nadležnostjo, nakar izginejo k ostalim na pojedino. Kmalu nato se odpravijo v vas od-rastli in gredo od človeka do človeka. Zahtevajo pa prav vse; če so pa kje doma samo otroci, silijo "muslimani" sami v klet, da se založijo z vinom in slanino. V pol ure je vas obrana in nato se odpravijo naprej. V večjih krajih pa nabrano blago prodajo. — Oblasti vse to mirno gledajo in niti se ne ganejo, da bi uboge kmete rešili teh nadlog. Kmet pa da, ker mora, ker se boji njihovega nasilstva in dostikrat potem sam strada. — Ta-
ke nadaljnje pol milje 10 ko seda-i v domovini.
vetnici. Kakor poročajo, je bilo tedaj na Rakovniku nad 20 tisoč vernih Slovencev.
-o-
Smrtna kosa
Na Robu pri Vel. Laščah je umrl ondotni župnik Tomaž Zabukovec. Rojen je bil v Ljubljani leta 1871. V mašni-ka je bil posvečen leta 1895. Služboval je kot kaplan na Čatežu ob Savi, v Toplicah in v Dragi pri Loškem potoku, odkoder je prišel za kaplana na Bloke, kjer je služboval celih 26 let, do svoje smrti.
-o-
Kako so kupčevali
Z Dolenjskega pišejo: Hranilnice že skoro leto dni ne morejo plačevati vlagateljem, ker dolžniki ne morejo ali nočejo plačevati obresti, zato je stiska za denar. Ni niti za zdravila, niti za razna dela, niti za semena. Zato se je raz-cvela menjalna kupčija, zlasti z vinom. Na sto in sto voz krompirja so speljali iz gore-njih delov Dolenjske v Belo Krajino ali novomeško okolico, nazaj so pa odpeljali vino, katero se bo spilo, da ne bo potem ne vina, ne denarja niti za obleko, ne za druge potrebščine.
-o-
Fantje med seboj
V ljubljansko bolnico je mo-
do če v naprej tako različne, kakor so bile doslej.
centov. Po drugem predlogu pa bi bila cena od prve nol milje 15 centov, za vsako nadaljnjo polovico milje 10 centov in poleg tega 10 centov za vsakega okstra potnika. Sedanja cena je 20 centov za pr/c četrt milje in 10 centov za vsake nadaljnje pol milje Stavil se bo tudi predlog, da se zniža število taxi avtov na mestnih cestah od sedanjih 5,050 na 4000.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Nova nesreča na Ljubniku
Škofja Loka. — Komaj se je poleglo razburjenje, nastalo radi smrtne nesreče Boguša Burdycha, že se je na istem mestu zgodiia skoraj e-naka nesreča. — Bilo je namreč na Ljubniku slavlje, kjer se je zbralo veliko ljudi. Med temi izletniki so bili tudi trije iz Škofje Loke in sicer Tone Fojkar, Janez Guzelj in Miha Škrlj. Ko so se vračali po isti
ral 211etni kmetski fant Janez Kocjančič iz Sela pri Sirmper-ku. Vaški fantje so se namreč radi neke malenkosti stepli in ki je je eden fantov zamahnil proti Kocjančiču z motiko ter mu prebil lobanjo.
-o-
Istrani v južni Srbiji
Iz Skoplja poročajo, da so se begunci iz Istre začeli naseljevati v južni Srbiji. Nadalje poročajo, da so skoro vsi dobili zemljišča, zgrajene hi-
šice in vse, kar za prvo silo poti, po kateri je šel nesrečni jpotrebujejo.
* i
Copyright, 1930. by £dj[U_Kk» Biwja-jis. Inc. Ml lijhU nunrtl
!AMERIKANSKI SLfOVENEC
J Prvi in "najstarejši slovenSlci i list v Ameriki.
W Ustanovljen leta 1891.
ft -
Jahaja vsak dan razun nedelj, pone-le$jkO» in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
NaelOv uredniStva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
>\ ■
Naročnina:
Za eelo leto ___________________
Za j>ol leta ....................
Za čotsct leta
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Ea celo leto_______________$6.00
Za pol hrta_______________3.00
Za četrt leta________________________ 1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ...................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _________________________________$6.00
For half a year ___________________________ 3.00
For three months _________________________ 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsal dan in- doI pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednw je fes do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov urednižtvo ne vrača.
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chlc%o, Tflhtora, under the Act of March 3, 1679._____
Krščanstvo in rasni nacionalizem
Naš čas stavi na katoličana toliko novih problemov, da •se v tem labirintu' morejo orientirati le tisti, ki jim je po njihovi izobrazbi ali po mestu, ki ga zavzemajo, dano, da se s temi vprašanji lahko pečajo ali pa da stoje v neposredni bližini virov cerkvenih naukov. Prav zato se danes tako pogosto o-gla&a sv. oče, da z najvišjega mesta pokaže svojim sinovom zanesljivo pot skozi mete ž političnih, socialnih in gospodarjih problemov. Cerkev govori tudi po svojih škofih, ki so domačemu ljudstvu bližji, kadar je treba opozoriti katoličane na nevarnosti, ki jim grozijo doma v lastni državi in so bolj krajevnega značaja.
•Pastirsko pismo Msgr. dr. Gfollnerja, škofa v Lincu, v katerem zavzenfa stališče napram narodnemu socializmu, je seveda namenjeno avstrijskim katoličanom; hitlerizem je v preteklem letu v Avstriji zavzel tako širokopotezno akcijo in pričel tako samozavestno in drzno nastopati, da je nastala nevarnost, da se Hitlerjevi nauki o "rasni Čistoti in izvoljenosti" nemškega naroda — ki so sicer mnogo starejši kakor ■kancler Hitler — vtihotapijo cekfmed katoliško mladino. 1J1-tranacionalizem, ali fašizem, kakor ga danes kratko nalivamo, je našel tudi v drugih državah mnogo zvestih posnemal-cev, ki so ga seveda prikrojili krajevnim potrebam. Poleg tega vsebuje pismo linškega škofa toliko lepih in jasnih misli, da zadobiva "tudi za IčaEbTTč&ne TžvGh Avstriji. velik .pomen.
Plemenske posebnosti, skupni jezik, skupna kultura v
ki So jih hoteli oropati te naravne pravice. Da, Cerkev je, daleč proč od brezbarvnega in medlega internacionalizma socialne demokracije, najskrbnejša varuhinja in najiskrenejša prijateljica prave narodnosti, čvrste, na zemljo navezane domovinske ljubezni in gorečega patriotizma, ki mu ustvarja temelje. Vera in krščanstvo zahtevata celo v danih okoliščinah od prave domovinske ljubezni žrtev življenja, če kdo krivično napade domovino, in zato tudi krščanski narodi zelo spoštujejo spomenike padlih.
Kadar pa se nacionalizem, ki ga Bog hoče in Cerkev o-dobrava, izkvari, kar se danes žalibog pogosto dogaja, potem nastane nevaren in nekrščanski. Posebno je treba v tej zvezi pokazati na narodni socializem, ki ga je izprevrgel v rasni materializem in krvni mltuS; kajti to Se pl-avi ceniti človeško pleme izključno po telesnih žnakih ne glede na njegove višje duhovne vrednote. Frivolna rasna norost je, postavljati krvno Čistost arijca na isto stopnjo kakor nedolžnost naših staršev v raju in primerjati izvirni greh z rasnim mešanjem To je padec v strašno poganstvo; nekrščansko je tudi iz rasne ošabnosti odklanjati misijonsko delo Cerkve med poganskimi narodi. Plemensko stališče narodnih socialistov je s krščanstvom povsem nezdružljivo in ga zato 'moramo z VSo odločnostjo odkloniti. To velja tudi glede radikalnega plemenskega antisemitizma, ki ga propoveduje narodni socializem. Zaničevati, sovražiti in preganjati judovsko ljudstvo radi njegovega pokolenja, je nečloveško in nekrščansko.
Vse kaj drugega kakor judovska vera in jn'dovstvo, je židovska internacionaia. Brezbožni j udje gotovo silno kvarno vplivajo na vsa področja kulturnega življenja; liberalna in materialna načela židovskega izvora so pogosto povzročila socialne in politične prevrate. Tisk in inserati, gledališča in kino so pogosto prenapolnjeni s frivolnimi in ciničnimi tendencami, ki krščansko dušo do korenine zastrupljajo in ki jih širi židovstvo. Pokvarjeno židovStvo je v zvezi s prostozidar-stvom pretežno nosilec mamontetičnega kapitalizma, ustanovitelj in apostol socializma in komunzma ter predhodnik boljševizma. Me samo pravica, temveč tudi dolžnost prepričane-! ga kristjana je, da ta škodljivi vpliv židovstva pobija. V srednjem veku so zidom v krščanskih mestih odkazali poseben' del mesta, da bi .se obvarovali njihovega kvarnega vpliva. Danes ni to potrebno, treba pa je, da z zakonom zajezimo poplavo blata nenravnosti, ki po večini prihaja iz židovstva.
Končno svari linški škof pred germanizacijo krščanstva. "Svet ne bo ozdravel s pomočjo nemškega bistva, temveč rešitev narodov je samo v enem imenu, v imenu Jezusovem, kakor je že Peter napovedal."
KAKO JE V MINNESOTI
'Grafltney, Minn.
Malokdaj se kdo oglasi iz naše farmarske naselbine. Sedaj bom jaz napisala in bralcem po-
skladu z zgodovinskim razvojem, skupne šege in navade, ta'vedala, kako se imamo tukaj, duhovno-telesna skupna poteza, po kateri se večja skupina ljudi razlikuje od druge, piše škof Gfollner, se naziva narodnost; zato govorimo o narodnem jeziku, o narodnih navadah in o narodni kulturi. Ce se narod zaveda teh skupnih narodnih elementov, nastane narodna zavest, ki se izraža v narodnih pesmih, nošnjah in praznikih. Narodna zavest pogosto vzkipi v narodni ponos. Ali je vse to naravno? Ali je krščansko'? Btez dvoma! Stvarnik človeškega rodu je hotel, da se v vsem tem pokažeta bogata in izredna pestrost človeške narave, ki jo je odlikoval s posebnim} vrlinami, saj jo je ustvaril po svoji podobi. Vsak narod naj bi svoje pripomogel k slavi božji in vsi narodi naj bi skupno peli veličasten -slavo--spev Bogu. Spoštovanje in ljubezen, da, navdušenje za svoj lastni nafod je v najglobljem bistvu' človeške narave; zato ga hoče Bog, stvarnik narave, zato je pametno, upravičeno in človeško.
Tudi Cerkev priznava in odobrava ta prav mišljeni nacionalizem, in sicer brez pridržka. Sv. oče je v okrožnici 3. maja 1932 pisal o "upravičeni domovinski ljubezni, ki nikakor ni v nasprotju ljubezni do bližnjega, temveč jo poživlja." Sv. pismo nam našteva mnogo primerov domovinske ljubezni Izraelcev, in Kristus sam je bil zgled rodoljuba, saj je živel in deloval vedno v okvirju domačih navad in pokazal veliko ljubezen do svojega naroda, ko se je zjokal nad Jeruzalemom, ko rnu je napovedal kazen. Cerkev pušča vsakemu naroda svoje posebnosti in se mu obzirno prilagodi; Kristusov nauk nam oznanja v njegovem jeziku. Še nedavno je Pij
PoVem, pa, da so to že nekoliko zastarele novice, saj pravijo, da je še vedno boljše pozno, kakor pa nikoli.
Še novembra meseca lanskega leta so nam tukaj umrie dve naši slovenski ženi in materi in cer Mrs. Elizab. Škraba in pa: Mrs. Pet. Tometich, ki ste bili obe članici društva Krščanskih Žena in mater. Ostale članice so jih v lepem številu spremile na njih zadnji poti in za vsako so plačale nekaj sv. maš ter darovale skupno sv. obhajilo za pokoj njihovih duš, kar je vseka-ko lepo in hvale ter pohvale vredno.
Pred kratkim smo imeli tukaj hud mraz, ali slano, ki je bila 18 in 14. junija. Uničen je po več krajih fižol, kumare in krompir. Fižol smo ponovno sadili, pa ne vemo, kako se bo obnesel in če bo dozorel, kajti le prera-da ga stisne zgodnja zima. S tem smo vsi več ali manj priza-
XI. odločno nastopil za nemške vernike na Južnem Tirolskem, f deti in zlasti občutimo to v se-
danjih slabih' časih. — To naj bo za enkrat dovolj. Želela bi pa, da bi se -fe kdo drugi oglasil in kaj napisal za Amerikanske-ga Slovenca iz naše naselbine, saj vsakdo rad bere novice iz svoje naselbine, teh se pa tudi vedno kaj dobi. — Pozdrav.
B. Globočnik, zastopnica,
TO IN ONO IZ COLQRADE
Canon City, Colo.
Kakor drugod, tako je tudi pri nas še vedno brezposelnost. Tu in tam v kakem časopisu beremo, da se je obrnilo na boljše. Seveda se je, pa kje? Po prodajalnah, tako so poskočile cene po grocerijah in drugod, dela je pa še manj, kot ga je bilo in zaslužek je vedno manjši. Far-marski pridelki so v ceni že kar pod nič. Grah prodajajo farmarji po cent in pol funt, tisti, ki ga obirajo, dobijo pol centa od vsakega nabranega funta. Lahko si potem mislite, koliko dobi farmar za svoje blago in koliko zasluži delavec. Pa da bi farmar vsaj prodal, a dostikrat še tega ne more, ampak ostane grah kar na njivi in ga potem podorjejo. — Premogarji imajo tudi dolge počitnice. Nekateri
delajo po dva ali tri dni na mesec, največ pa nič. Pa pravimo, da je depresija šla. Je šla, a le iz enega kota v drugega.
Nedelja 11. junija nam bo o-stala še za dolgo dolgo v spominu, radi redke slavnosti, ki smo jo imeli v naši cerkvi sv. Mihaela. Imeli smo namreč novo mašo, katero je pel Rev. Augustine La Marche, O.S.B. — Kako lepo je bilo videti, ko se je vila lepa procesija iz"župnišča proti cerkvi in potem po cerkvi do altar j a, v kateri je korakal no-vomašnik in štiri male deklice, ki so nosile venec in cvetice, katerih najmanjša je bila kot nevesta. Cerkev je bila natlačeno polna vernikov in tudi kor je bil poln. Vse je pač pokazalo, kako z veseljem je sprejelo no-vomašnika med se in veseli so Sledili tej tako lepi in redki slavnosti ter prejeli novomašni-ški blagoslov. Želimo častitemu novomašniku vsega obilnega blagoslova božjega v njegovem vzvišenem stanu.
C. g. novomašnik je doma iz Saymour, Wisconsin. Ker mu ni bilo mogoče, da bi pel novo mašo v svoji domači fari, smo ga sprejeli mi v Canon City in kar so oni tam v Wisconsinu izgubili, smo dobili mi. Ta nova maša je bila prva nova maša, ki se je darovala v naši farni cerkvi sv. Mihaela. Da se ne bo moj dopis preveč raztegnil, ne bom te slovesnosti bolj natanko popisovala. Omenim pa še to, da je Oltarno društvo priredilo za novomašnika in navzoče duhovnike ter prijate-lep banket. S tem se je o-menjeno društvo jako lepo pokazalo.
Ob koncu dopisa prosim vse naročnike Amerikanskega Slovenca, katerim je naročnina potekla, da jo ponovijo. Ce ne pri meni, naj pa sami pošljejo svo-to na upravništvo lista, ker list je prav zanimiv, zlasti ima veliko novic iz starega kraja, več kakor katerikoli drugi. — Pozdrav vsem bralcem tega lista, listu pa veliko napredka.
Anna Susman, zastopnica.
ZANIMANJE ZA "POPULARNI KONTEST"
Cleveland-Collinwood, O.
V sedanjih težkih razmerah potrebuje cerkev vsestranske pomoči in podpore; mnogo se tudi žrtvuje v tem oziru ocl posameznikov, društev in organizacij, kar pa še vedno ne odgovarja potrebam za vzdrževanje cerkve in z njo združene šole. Med društvi in agregačijami, ki se trudijo pomagati cerkvi, se nahaja tudi "Zveza Collinwoocl-skih Društev", ki pomaga po svojih močeh mašiti vrzel, ki je nastala V primanjkljaju. Med drugimi pripomočki, si je omislila svoječasno. "Popularni kontest", ki je sedaj že v polnem razmahu; dvajset tisoč ti-ketov po 5c. kroži po naselbini v ta namen ter dokazuje na eni strani veliko zanimanje zastopnikov ter zastopnic omenjene "Zveze", na drugi pa veliko navdušenje, ki vlada med kandida-tinjami Popularnega kontesta.
Največje priznanje gre pri tem seveda konteStinjam, ki so se prostovoljno priglasile, Zvezi pripomogle do ugleda ter predvsem cerkev podprle s svojim sodelovanjem.
Za kontest so se priglasile sledeče kandidatinje:
Miss Mary Anzlovar, 717 E. 155th St.
Mass Mary Milnar, 15801 Grovewood Ave.
Miss Mary Novak,
. 793 E. 154th St.
Miss Mary Ostanek, 707 E. 162nd St.
Miss Albina Rossel, 530 E. 152nd St.
Miss Agnes Skolar, 1219 E. 169th St.
Miss Virginia Urbas, 14821 Hale Ave.
Miss Louise Widmar, 1189 E. 168th St.
Torej osem agilnih deklet, ki so se vsa založila s tiketi, in sedaj letajo z njimi lahkonoga po naselbini, kakor čebelice od cve-! ta do cveta. Zaključek Popularnega kontesta bo tvoril velikanski piknik, ki se bo Vršil V nedeljo 23. julija na Močilnikar-jevi farmi; tedaj bo trud in delo, ki ga sedaj vršijo kontestan-tinje, venčano z lepimi nagradami; ker se bo ves čisti dobiček naklonil cerkvi Marije Vne-bovzete, se pričakuje, da bodo vsi dobromisleči storili še sleherni napor da pripomorejo "Popularnemu kontestu" do sijajnega uspeha.
Ernest Ter pin. -o-
STAR ZLOČIN PRIŠEL NTA DAN
Chicago, 111. — Pred dvema letoma je bil ustreljen neki avtomobilist, po imenu H. R. Barnhart, in zločinec se je spretno skrival roki pravice vse do zdaj. Popolnoma slučajno je zdaj policija dobila storilca, namreč nekega Angelo Masso, 21 let Star, 518 So. Central Ave. Aretiran je bil kot osumljenec v zvezi z nekim drugim u rnoro-m in pri -zasliševanju se je zarekel. Povedal je, da je izvršil umor nad Barnhartom po nekem skrajno malenkostnem sporu. -o-
V	trgovini. — Trgovec: "Z lizolom vam, žal, ne morem postreči Imam pa na razpolago vrvi..."
*	v *
V	šoli. — Učiteljica zbira osebne podatke o učencih. — Kaj je tvoj oče, Mihec? — vpraša enega.
—	Jaz še nobenega nimam,
dobim ga šele prihodnji teden.
*	* *
Čudno se mu xdi. — Triletni sinček očetu: Oče, čemu ima naš stric glavo, ko pa ni-
mo nič las? *
i|: * *
Neval-na ponudba. — Gospod doktor, nimam denarja, da bi vam plačal honorar za zdravljenje. Ali bi ne mogel honorarja pri vas zaslužiti?.
—	O tem bi Se dalo govoriti. Kaj pa ste po poklicu ?
—	Rokoborec.
PREVISOKA CENA ZA PIVO
Springfield, 111. — Odbor, kateremu je zakonodajna zbornica poyerila nalogo, da preišče, v koliko so upravičeni pivovarnarji računati za pivo sedanjo visoko ceno, je v sredo izdal objavo, v kateri u-gotavlja, da bi pivovarne prav lahko prodajale sodček po $14.50 in bi pri tem še lep denar zaslužile. Sedanja cena za sodček, ki jo pivoyarnarji zahtevajo, je od 17 do 19 dolarjev. Vendar pa odbor priznava, da se do zdaj še ni moglo natančno ugotoviti, kniiko dobička delajo pivovarne. -o-
"Skrb za dober tisk, razširjenje katoliškega časopisja, je zelo važna naloga vsakega katoličana, tako mož Itakor žena, deklet in fantov."
— Rev. Benvenut Wifilcler.
Brihten pes. — Miha: "Moj pes Ljuto je bil izredna žival, ki je znal ločiti poštenega človeka od lopova,"
Pepe: "Zakaj si ga pa potem prodal?"
Miha: "Moral sem ga, zakaj mrciha me je štirikrat
ugriznil..." ,
* * *
Odgovor — Clan malteškega reda se je hvalil pred cesarjem Leopoldom II.: "Imamo trojno zaobljubo: siromaštva, devišta in ■pokorščine." — "Kolikor vem," je odvrnil cesar, "imate tudi še četrto, namreč obljubo, da ne izpolnjujete nobene prvih treh obljub."	, !',: * * ^ r
Čvrst dokaz. — Slovenec in Nemec se prepirata o kulturi svojega naroda.
Nemec: "Kaj boš govoril! Ko smo pri nas kopali za zgodovinskimi starinarni, smo naleteli -globoko v zemlji na žico. To je dokaz, da smo poznali že v pradavni dobi brzo-jav."
Slovenec: "Prava reč! Pri nas smo pa kopali ter grebli po zemlji in nismo naleteli na nobeno žico. To je dokaz, da smo imeli že v pradavni dobi
brezžični brzojav."
* * *
Ni za pekel. — Župnik je govoril kmetom v cerkvi in ostro obsojal: pijančevanj-e, sko-post in nečistost. Povdarjal je posebno kazni, ki čakajo zakrknjene grešnike in zavpil: "Vsi taki grešniki bodo trpeli večne muke, predragi, oni pridejo v pekel, kjer bo jok in škripanje z zobmi!" — "Hvala Bogu," se oddahne eden poslušalcev, "jaz nimam niti enega zoba, torej nisem za pekel."
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
'''TARZAN IN ZLATI LEV
(Metropolitan Newspaper Service")
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
"Pustimo tisto zlato zakopano, kjer je in si reširrio življenje," ie predlagal Kraški. Tedaj ja planil j pokoncu eden izmeri ostalih dveh: "Norec, zlato tnaj pustimo tukaj? Po kaj smo pa ■potem-semkaj :prižli," in že ie hotel -suniti v nos Kršitelja, fcateri pa j« potegnil revolver proti nfemu. Flora ; je posegla vmes in začela miriti. Tri't ti ■jaa se je smejal rekoč; "Naj se pobiieta. bo dv> manj «a hraniti," Četrti pa je dejal: "Flora ti boš odslej naša vodnica!"
Flora Hawks ie imela precejšnjo porcijo iz-, ohrazbe in je bila izredno nadarjena ženska za uriievanje ljudi. Da bi šla sedaj, ko so prinesli že tako daleč oparsko zlato, ki ga je dobil Este-ban, ki je predstavljal Tarzana v n'«ni skupini, bi bilo preveč nuitmno. Zamislila je načrt. Poklicala ie vodjo zamorcev in razložila, da prl-hodnje dni bo njih posel mnogo lažji. Sli bodo na lov in nalovili mnogo divjačine in imeli bodo poiedine itd. To je zamorca zanimalo, da tie je smejal.
Podali so.sp.jna lov. Zamorci so sc porazdelili .v razne male ^rupe ter prepeva je odšli :na lov. V drugo smer pa so se podali ta beli z Floro Hawks. Največja težava ie nastala pri Este.banu. Svojo ulogo kot Tarzan -"edstavljal tako iz-borno, da je zdaj celo sam miši", aa je res pravi Tarzan od opic. Edini on se ni prav rad pokoril Florinemu vodstvu. Ona pa si ie mislila, kaj m je razlika, naj gre na lov kakor hoče, če kaj' do-bi je dobro, če ne, ne.
Na lovu je v Estebanu nastala zavist. Misliti je začel, češ, kako lepo bi bilo, ko bi si on osvojil zlato in žensko kako lepo bi živel. Zato je začel misliti, kako bi se dalo iznebiti ostalih treh moških, ki so bili v t"i družbi z Flbro. Med tem, ko je brodil sem in tja po džungli je naletel na neko tujo zamorsko skupino, kakih 50 zamorcev. Strah ga je preletel, ko jih je zagledal in je pozabil, da ti se predstavil kot Tarzan, kajti po glavi mu je rojilo, češ, če niso kanibali in čfe jim pade v roke. . .
DENAR
dostavljamo v Jugoslavijo in druge države točno in zanesljivo. Denar se dostavi direktno na dom po pošti brez odbitka. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:
Za	$ 2.00 v........... 87 din	f.a	$ 6.7S .
"	$ 5.00 ............ 250 din	"	$ 13.20
"	$ 9.75 ............ 500 din	"	$ l'J.50
"	$10.00 ............ 515 din	"	$ 25.85
"	$18.75 ............1000 din	"	$ 31.75
"	$20.00 ............1070 din	"	$ 63.50
"	$50,00 ............2700 dili	",	$126.00
. 100	lir
. 200	lir
.. 300	lir
.. 400	lir
.. 500	lir
..1000	lir
..2000	lir
....Pri večjih svotah dovolimo sorazmeren popust. Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih. Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na:
John Jericbi
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W, CERMAK RD.	CHICAGO, ILL.
, , i; . ■■ . Bfeyn 8 __AMEFMKA_%SKI_^WQVENEC____TTorek, 27. junija 1933
TTorek, 27. junija 1933
AMERIK AN SKI SLOVENEC
Stran 3
TEDENSKI KOLEDAR
Ponedeljek — Sv. Leon, papež. Torek — Sv. Berta, opatica. Sreda — Sv. Ciril in Metod. Četrtek t— Sv. Izaija, prerok. Petek — Sv. Anton Zaharija. Sobota — Sv. Elizabeta, kraljica.
9 Nedelja — Sv. Nikolaj in somuč.
MLADOSTNI MORIL EC ZA OMREŽJEM
171etni Balfe McDortald iz Flint, Midh., ki je priznal, da je umoril svojo mater, v policijskih zaporih. Po svojem činu je mladi zločinec pobegnil in je bil končno ujet v Nashville, Tenn.
za železniški tovorni promet, mu je nenadoma privozil nasproti neki drug avto, ki je trčil vanj z vso silo. Vendar dr. Vogrič ni bil poškodovan. Dobil je le neznatne ureze od drobcev razbitega stekla. Toliko večja pa je materialna Škoda na njegovem avtomobilu.
SIROM JUGOSLAVIJE
Vojaška komisija v Tolminu
V Tolminu se je. mudila velika vojaška komisija, sestavljena iz okrog 150 italijanskih ge-neralštabnih častnikov, med katerimi so bili trije generali in cela vrsta polkovnikov. Nastanjeni so bili v posameznih tolminskih hotelih in prenočiščih. Častniki pripadajo vsem vrstam vojske, predvsem pa gorski in poljski artileriji, pehoti, letalskim četam, alpin-cem itd. Komisija je razdeljena v več odsekov. Častniki so stalno hodili v hribe na mejo, kjer so proučavali strateške položaje, pregledovali ceste, mostove in razne vojaške naprave in tudi nekdanjo fronto pred 18. leti.
Tudi v Sv. Luciji je bilo nastanjenih več teh častnikov. Na razpolago so imeli.25 vojaških luksuznih
Čebron in Jakob Cebron, iz rihemberške občine.
-o-
vsi
Vojaška avtomobilska tekma
Italijanske vojne oblasti so priredile pred dnevi vojaško avtomobilsko tekmo, da bi tako preizkusile eventualno mobilizacijo motoriziranih vojnih sil. Tekem se je udeležile 166 vojaških tovornih avtomobilov, in sicer po pol sekcije vsakega izmed avtomobilskih centrov v Turinu, Alessandri-ji, Milanu, Veroni, Trstu, Bo-logni, Florenci, Rimu, Bariju. Napolju, Vidmu, Palermu in Cagliariju. Cilj je bil v Tržiču. Vsak avtomobil je moral v polni vojni opremi prevoziti 1000 km. Rezultati pa s,o bili zelo slabi. Med potjo so imeli avtomobili mnogo defektov, tako da so morali njihov v ra-avtomobil >v iprej določeni istočasno prihod
11 NEOMESENE DOMOVINE
Fašizem na Goriškem
Na zadnjem zborovanju fašističnih oblastnikov na Goriškem ki se je vršilo v Gorici, je pokrajinski tajnik Avenan-ti poročal o številni moči fašističnih organizacij na Goriškem. Izvajal je naslednje podatke ;
"Soška legija fašistične milice šteje 1282 črnih Srajc in 180 častnikov pod vodstvom, miličarskega konzula Di Pas-duala. Poleg nje obstojajo oddelki obmejne, gozdne, želez-
mlekarskih, 8 drugih produktivnih, 25 konsumnih in 33 kreditnih (kmečkih posojilnic in hranilnic).
Končno so v svojih društvih organizirani "še bivši prostovoljci, vojni invalidi, vojni od-likovanci, bivši alpinci, finan-carji, karabinjerji, "bersaljer-ji" in topničarji, družine v vojni padlih bojevnikov in vojne sirote, skupno okrog 5000 ljudi.
-o--
Pomorsko letališče v Trstu
nikške in protiletalske milice. Na 18 obletnico vstopa Ita-Ženska fašistična organizacija |lije v vojno g0 prjredili fašisti šteja 37 sekcij in 6 krožkov v|tudi v Trgta razne manifesta.
cije in zborovanja, ki v osta-
goriških mestnih oki-ajih. Zanimivo je, da o moški in mladinski "borbni" fašistični or-ganizacji ni iznesel nikakh podatkov.
V	"Balilli" je organiziranih 1932. 1. 18 tisoč 848 avangar-distov (1394,) moške dece (8272,) "nHladih" Italijank (736) in "malih" Italijank (8046,) 1931. 1. 12.967, 1830. 1. pa 494$. Avangardisti in moška dcca so razdeljena v 6 legij, ki jih vodi 41 milicar-skih častnikov, 42 fašističnih zaupnic in 897 učiteljev.
V	fašističnih strokovnih organizacijah (statalni in para-statalni nameščenci) včlanjenih 4298 ljudi, v kulturnih ("Dopolavoro") pa 6712. Vseh "dopolavoi'ov" je 79. V sindikalnih organizacijah je vpisanih nad 20.000 ljudi, od teh v kmečkem sindikatu 1184, Zadrug (med katere prišteva tudi slovenske zadru ge, op. ur.) je 218, od teh 152
lem ljudem že do skrajnosti presedajo. Med drugimi so se vršili tudi javni nabori fašističnih avanguardistov. Nekoliko bolj zanimiva pa je bila nedvomno otvoritev velikega pomorskega letališča v prosti luki. Pravijo, da bo letališče služilo izključno civilnemu letalskemu prometu. Letalski promet v Trstu kakor vsak drug promet — žal tudi po zaslugi rimskega režima — nima bodočnosti, letališče pa je tako zelo obsežno da nihče ne more dvomiti, da sega njegova svrha tudi preko civilnih potreb. Letališče so gradili celih 20 mesecev in je opremljeno z vsemi modernimi pripravami.
V tržiški ladjedelnici so o priliki omenjene obletnice splovili v morje novo 640 tonsko podmornico "Niereide." Posvetil jo je administrator goriške nadškofi je mons. Si-rotti.
Posebno so se vozili na šentviško gorsko planoto in na Cerkljansko.
-o-
Izpred sodišča
Pred sodišči na Goriškem se je v zadnjih dneh vršilo spet več procesov proti Slovencem, ki so bili obtoženi zaradi bega čez mejo, zaradi orožja, naborov in vseh m žgočih ličnih razlogov.
Zaradi bega čez mejo i* bi! 23 letni Josip Bol h ar i?. Pre-lesja pri Anhovem v Kanalu obsojen na 6 mesecev zapora, 4000 lir denarne kazni in so-dnijske stroške. Sojen je bi Iv kontumaciji. Iz enakih razlogov sta bila v kontumaciji obsojena Julija Bren iz Duple-ga pri Vipavi na sodišču v Ajdovščini na 6 mesecev zapora, na sodišču v Gorici pa 30 letni Avgust Martinuzzi iz Št. Petra pri Gorici na 9 mesecev zapora in 4500 lir denarne kazni.
Sodišču v Ajdovščini so karabinjerji izročili 23 letnega Viktorja Kreka iz Rihember-ka, ki so--ga aretirali, ker se ni odzval pozivu k naborom.
V Slapu ob Idrijci so finančni stražniki na ovadbo nekega policijskega konfidenta aretirali kmeta Franca Kofo-la, ker je baje na svojem domu skrival orožje. Pri hišni preiskavi so na dvorišču pod nekim hlodom res našli zarjavel sažer za naboje, kakršne so rabili za stare avstrijske puške. Kakor vse kaže* so mu neznanci to "orožje" podtaknili. Financarji pa so Kofola kljub temu izročili sodišču, ki ga bo v kratkem sodilo.
Končno je didaktično ravnateljstvo (šolsko nadzorni-štvo) v Rihemberku prijavilo sodišču v Ajdovščini 10 posestnikov, češ da so svojo doco odtegovali fašistični asimilaciji v šoli. Obtoženci so Leopold Kavčič, France Ilmelak, Ivan Ščuka, Ivan Birsa, Josip Mi-helc, France Vodopivec, Andrej Škrt. Anton Birsa, Anton
v Tržič odgoditi za celih 21 ur.
-o-—-
Smrtna nesreča z granato
Blizu Vadic sta se ponesrečila pred kratkim dva delavca iz Grgara. Našla sta staro avstrijsko granato, ki sta jo skušala demontirati, a jima je v rokah eksplodirala. Eden izmed njiju, ki doslej še ni bil identificiran, je bil na mestu ubit, drugi, po imenu Lojze Škert, star 44 let, pa je bil težko ranjen. Prepeljali so ga v smrtno nevarnem stanju v goriško bolnišnico. Oblasti so uvedle preiskavo.
-o-
Avtomobilska nesreča Idrijski odvetnik dr. Vogrič je bil preteklo soboto s svojim osebnim avtomobilom po opravkih v Sv. Luciji. Na ovinku ceste, ki vodi proti postaji
Gluhonemnico bodo rasširili
Ljubljanska gluhonemnica, ki je bila zgrajena na prelomu stoletja iz velikodušnih darov in volil nekaterih človekoljubov, katei'im na čelu je stal ribniški dekan Holzapfel in je še danes prav lepo poslopje, je po prevratu, radi docela iz-premenjenih o koliščin, veliko premajhna. V njej je prostora za okoli 40 do 50 otrok, a jih je sedaj tam do sto in še več. Zato so sklenili, da gluhonemnico v doglednem času povečajo, da bo odgovarjala sedanjim potrebam. — Pred prevratom so namreč otroci gor-nještajerskih pokrajih pose-čali graško gluhonemnico, sedaj vsi ti prihajajo v Ljubljano.
--o--
Nesrečna smrt Posestnik Ivan Pešec iz Dra-žencev pri Ptuju se je nedavno nahajal na svatbi svojega nečaka v Dražencih. Že pozno ponoči mu je na svatbi postalo slabo in ga je sestra Mai'ija odpeljala domov. Tu je ves oslabljen zadel ob' posteljano stranico iz katere je gledal pol inča velik žebelj. Na nesrečo je Pešec zadel s čelom naravnost na usodni žebelj in je na posledicah te rane tudi umrl.
-o--
Največja tovarna sukna
Največja tovarna sukna v Jugoslaviji je "Industrija volnenih tkanin Vlada Teokaro-vič & Ko. v Paračinu." Ta to-, varna je osnovana leta 1920., toda njen početek je iskati v tovarni očeta bratov Teokaro-vičev, katero je imel v Leskov-cu pri Krškem še pred vojno. Tekom vojne je bila ta tovarne uničena, po vojni so pa mladi Teokaroviči zgradili popolnoma na novo, tovarno v Paračinu, ki obsega ozemlje 18 hektarjev. Sedaj dela tam 180 statev iz katerih neprestano teče tisoče in tisoče metrov cukna.
-o-
Slavna sta hotela postati
Pred ljubljanskim sodiščem sta bila pred kratkim obsojena 6 mesecev strogega zapora 20 letni Janez, dijak neke ljubljanske gimnazije in njegov 21 letni prijatelj Matevž, puškarski pomočnik. Sestavila ste neke letake ki so žalili državo in sokolstvo in jih raz-
trosila po domači vasi in to, kakor sta se izrazila, samo za to da bi ljudje o njima govorili.
-Q-
Pod kolesom
Po cesti iz Ptuja proti Spuh-lji je vozil na motornem kolesu vojaški pilot-narednik Majcen. Na ostrem ovinku mu je prišel nasproti 72 letni pre-.vžitkar Ivan Vičar iz Brstja. Srečanje je bilo tako nenadno, da je bil za oba umik nemogoč. Pri trčenju je dobil starček smrtne poškodbe in je obležal na mestu. Motociklist pa ostal popolnoma nepoškodovan.
-o-
Tatovi
V občinski urad v Kostanjevici na Dolenjskem so vlomili tatovi in odnesli iz železne blagajne celih 12 tisočakov jviničarka Marija Majcen iz občinskega denarja.	jDragoviča. Neki Janez Plohi
___o__!ji je z motiko z močnim za-
Huda nezgoda	Imahljajem presekal stopalo
Huda nezgoda je zadela 'leve noge. Ne ve se, ali po ne-mestnega delavca Hribarja iz sreči ali namenoma.
ljudi toliko preplašilo, da so se razbežali in se niti sv. maša ni mogla vršiti ob določenem času.
-o-
Vlom v župtiižče
Pred kratkim je bilo vlomljeno v župnišče v Gotovljah in sicer v času, ko je bil župnik Martin Agrež v cerkvi. — Tat je odnesel župniku srebrno uro, vredno nekaj stotakov, in pa razne cerkvene dokumente. Cerkvenega denarja Pa ni našejL Najbrže isti tat se je potem splazil Še v cerkev, razbil nabiralnike Tri pobral iz njih vsebino.
-o-
Huda poškodba
Pri kopanju v vinogradu je dobila hudo poškodbo 37letna
Kamnika. Ko je polagal trame v mestni šupi v Podgori, mu je zdrknil težak tram na nogo in mu jo zmečkal.
-o-
Žalostna slika
Nedavno se ije neke nedelje pri Sv. Andražu v Slov. goricah odigral prav žalosten dogodek prav na cerkvenem pragu, ki je razburil ondotno prebivalstvo. Tam je bilo zbranega mnogo ljudstva radi nedeljske sv. maše. Pa je pridrvelo tja večje število pijanih fantov, starih komaj do 20 let. Oboroženi so bili s samokresi, pištolami in noži. Vnel se je prepvi m počili so streli. V trenutku Sta bila na tleh zadeta 131etni Janez An-drašič iz Erjavcev in lftletm Franc Lovi'ec iz Smolincev. Ko je fant, ki je streljal, opazil, da ni zadel pravega, ampak je ta bežal proti cerkvi, je stekel za njim, ga na cerkvenem pragu dohitel in mu zasadil nož v hrbet. Ranjenec je France Žrnavc. Po tem je nastalo med fanti streljanje vsevprek, ki je
Tat v cerkvi
V cerkev sv. Martina na Uncu je neke noči prišel neznan vlomilec, ki je razbil "tri nabiralnike. Pomagal si pa ni s tem nič, ker so bili nabiralniki malo poprej izpraznjeni, pač pa je napravil škodo.
-o-
"Amerikanslc: Slovenec" vodi kampanjo proti depresiji, pomagajte mu!
Jugoslovanski
narodni dan
2. JULIJA
STOLETNA RAZSTAVA CHICAGO
Iskreno ste vabljeni, da obiščete
razstavo Francoske linije v
Moroccan Building
23rd SKRBET :n LJEb ERIKSEN DRIVE
kjer boste gVi#čtto dobrodošli
tfreaeh J&rte
7 dni do JUGOSLAVIJE
NA SVETU
BREMEN•EUROPA
POSEBNI VLAK ob parniku v Bremcrhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izbome železniške zveze tudi iz Cherbourga. — AH potujte z ekspresnim parnikom COLUMBUS.
Za podroTmostt vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL.;
IZŠLA JE	j
1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku.	'
"The Apostle ofChippewas" !
i
katero izdaja Baragova Zveza.
Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred ti-akorn pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor i povest. .." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povesimo življenje Škofa Barage, svetniškega misijonarja. .."
TA KNJIGA
je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bdlj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako Veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otrorf.
Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo
75 centov
Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo ta lenjigo razpečevati naj pišejo po isto na našo knjigarni).
Knjigarna Amerikanski Slovenec
I 1849 W. CERMAK ROAD CHICAGO, ILL.
-o-
Rev. J. C. Smoley:
Četrta nedelja po binkoštih
MSK?
1.	Kristusova pridiga.— Množica poslušalcev sili k Kristusu. Vsakdo hoče biti prav blizu njega, da bi mu nobena beseda njegovega nauka ne ušla, da bi ničesar ne preslišal. Kakor so množice hrepenele nekoč v puščavi po telesni hrani, tako hrepene sedaj po duševni hrani. Človek ne živi samo od kruha. Zatorej pa se pridno udeležujte pridig! Naprej, na prednje prostore v cerkvi; ni treba postajati pri zadnjih vratih. Dokler človek rad (posluša božjo besedo, dokler še nima skaženega srca, je .dostopen vsemu dobremu. Kdor je iz Boga, posluša božjo besedo. Komur jed ne diši, tak je bolan. Tako je s kristjanom. Ce mu božja beseda ne ugaja, potem je on duševno bolan. — Kristus pridiguje ob jezeru. Povsod torej moramo misliti na Kristusa, na Boga, ne samo, kadar smo v cerkvi. Če gledamo na lepa polja, katera je Bog blagoslovil, tako da pričakujemo obilno žetev, spoznavajmo v tem dobrotljivost in vsegamogočnost božjo. Tvoja dela, o Gospod, občudujemo. Nebesa oznanjajo Tvojo slavo!
S Petrove ladje pridiguje Kristus, oznanja božjo besedo. Ladja — to je prižnica. Peter — to je skala. Oklenimo se te Petrove skale, oklenimo in držimo se cerkve, ki jo je ustanovil Kristus, ker edinole v njej imamo pravi Kristusov nauk. Prišel bo čas, ko ljudje ne bodo več prenašali Kristusovega nauka, marveč si bodo po svojih željah in strasteh izbirali u-čenike, ne bodo hoteli več slišati resnice, obračali se bodo in oklepali ljudskih izmišljotin.
2.	Petrov ribolov. — Gospod mu je ribolov blagoslovil. S čim si je pa Peter ta blagoslov zaslužil? Bil je (potrpežljiv, ni godrnjal, ko je on in njegovi tovariši zastonj delal in so trudil. Prav rad je prepustil Gospodu ladjo. Ni rekel: Jaz jo potrebujem sam, nikakor nimam časa, da bi "sedaj poslušal tvoje nauke. V Kristusovem imenu, v zaupanju v njegovo pomoč je pričel na novo z delom. Z Bogom, po volji božji je delal. Kdor pa pusti Boga na strani, kdor se za njega več ne briga, ta naj ne pričakuje božjega blagoslova. Kako pa je užival božji blagoslov? Lahko bi bil prodal s svojimi tovariši ladjo, prodal ribe in Užival svet in njegovo veselje. Pa tega ni storil. Zapustil je vse in šel, za Gospodom. In to je hotel Gospod, da bi poznal in veroval v njegovo božje poslanstvo, da bi se njemu Peter pridružil, z njim hodil in postal o-znanjevalec, razširjevalec njegovega nauka. S svojim blago-5 slovom hoče Bog tudi nas k sebi pritegniti. Ne zahteva od nas, da bi vse zapustili, pač pa zahteva, da bi naše duše ne navezavah na ta svet, na to časno premoženje, na svetne radosti, ampak da bi vse to uživali po njegovi sveti volji, da ne bi izgubili iz naših oči našega večnega cilja.
Društvo 'SV. MOMMA'
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 10. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE P. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik TOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.
I Izletniki in obiskovalci_ 1
{ Svetovne Razstave!
t
Naznanjam, da imam v svojem hotelu in kabinah prostora do 60 ljudi. Stoječe na malem sriču v lepem senčnem drevoredu. ' Kabine dajem izletnikom dnevno, tedensko ali po želji v najem. 1 ' V kabinah je plin, da si izletniki ako želijo lahko sami kuhajo.
Tukajšnja okolica je lepa in valovita, ob veliki reki Illinois , je na razpolago ribolov. Zelo pripraven kraj za izlete v okolico , a kot v znameniti "Starved Rock" in v lepi "Deer Park". Naj-| boljša postrežba jamčena.
i	JOE SCEK. lastnik
I "VALLEY VIEW INN"
I Road 7-A in U. S. 2.	La Salle, Illinois.
Š	........Tel. La Salle County 916-R. 2.
RAZNE KNJIGE
Izpod »Golice
ki se dobe v zalogi knjigarne Amer. Slovenec:
VERSKE IN NABOŽNE KNJIGE
BERILA IN EVANGELIJI, za nedelje, praznike in
imenitnejše godove celega leta ....................................$2.00
BREZ VERE. Devet govorov o neveri. Dr. M. Opeka 35c DUHOVNE VAJE, za duhovnike. Urb. Nežmah $1.00 DEKLETOM. 1. zvezek. Krščansko življenje. Dr. A.
B. Jeglič ...............-.......................................................... 45c
JAGNJE BOŽJE. 12 govorov o daritvi sv. maše. Dr.
M. Opeka ..............................................................-.....~ 60c
JEDRO KATOL. NAUKA. And. Einspieler................ 95c
JERUZALEMSKI ROMAR. Dr. F. Lampe................ 30c
KAM? Fantom in dekletom spisal Dr. F. Lampe........ 95c
KATHEZE ZA PRVENCE .......................................... 35c
KNJIGA O MARIJI. Spomin na prvi slov. Marijin
kongres v Ljubljani 1. 1924 .......................................$1.75
KRALJ VEKOV. 10 govorov o Bogu. Dr. M. Opeka 75c KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT. 1. in 2. del
meh. vezava. Št. Kocijančič. Vsak del po...........— 75c
KRIŽANA USMILJENOST ali življenue sv. Elizabete. Dr. A. Stele ................................................................$1.00
KRŠČANSKI NAUK ZA PRVENCE .......................... 35c
KRŠČANSKO KATOLIŠKO NRAVOSLOVJE. F.
Kosec .............................................................................— 75c
LEGENGE, o sv. Frančišku in druge. Ks. Meško........ 75c
LURŠKI ČUDEŽI. Francosko spisal H. Lasser--------- 75c
MALA CVETKA MARIJINA. D. M. Brumat............$1.25
MLADENIČEM. 1. zvezek Obramba vere. Dr. A. B.
Jeglič ...................................................-.......................— 45c
MESTO NA GORI. 14 govorov o cerkvi. Dr. M. Opeka .........................................................................................$1.25
MOST V ŽIVLJENJE. And. Čadež ------------------------------ 75c
O KRŠČANSKI VZGOJI MLADINE. Okrožnica sv.
očeta Pija XI............................................-.................- 35c
OB SKRIVNIH VIRIH. Dr. Jos. Jeraj. Pouk za življenje ................................................................................... 60c
OD BLAGOSLOVIL .......................................................... 75c
O DVEH GREHIH. Trinajst govorov za moralo. Dr.
Mih. Opeka ................................................................... 60c
PAMET IN VERA. J. M. Seigerschmied. Slovenskemu narodu v potrdilo njegove vere ............................ 25c
PASTIRSKI LISTI. Ant. Mart Slomšeka.................... 25c
PETER BARBARIČ, vzoren hrvatski mladenič, vzor
mladeničem slovenskim. P. A. Puntingam. S. J..... 95c
PODROBNI NAČRT ZA POUČEVANJE VERO-
NAUKA na ljud. šolah. A. Čadež.............................. 25c
POTA MARIJINA. Kratka šola lepega življenja za
družbenice. Dr. Miroslav Brumat ............................ 75c
PREMIŠLJEVANJE O BOŽJEM SRCU JEZUSOVEM .............................................................................. 60c
PREMIŠLJEVANJE O ŽIVLJENJU NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA za vse dneve
celega 1. 1. del ..................................................................$1.00
PRIDIGE. Mart. Avšič ........................................................$1.00
PRILIKE PATRA BONAVENTURA v pojasnjevanje raznih verskih in nravnih krščanskih resnic.... 35c PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU. Franc Bernik....$1.00 RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA ali slovenski
Goffine. Msgr. Val. Podgorc ........................................$1.50
SESTRA BENIGNA KONSOLATA FERRENO.
Nje življenjepis ................................................................ 50c
SIRAHOVE BUKVE .......................................................$1.00
SONCE IN SENCA. Dr. A. Tominec............................$1.00
SV. CIRIL IN METOD. A. Mart. Slomšek................ 50c
SPOLNUJ ZAPOVEDI. Fr. Bernik. 1. in 2. knjiga.
Vsaka po ............................................................................ 50c
SVETI KRIŽEV POT sv. Leonarda Porto-Mavriške-
ga ....................................................................................— 15c
SV. TOMAŽ AKVINSKI. Dr. Angelicus. Življenjepis 73c
UMETNOST V BOGOČASTNI SLUŽBI. J. Flis......$1.00
VEČERI OB LEMANU. Prof. M. Moravski S. J..... 65c VODNIK MARIJANSKI. Navodilo za vodstvo Marijine družbe ...................................................................... 75c
IZ LUČI IN TEME. E. Gangl......................................... 50c
Opeka ..................................................................................$1.00
VZORNIKI PRVEGA SV. OBHAJILA. And. Kržič $1.00 ZA RESNICO. 18 obrambenih govorov. Dr. M. Opeka 50c ZGODBE SV. PISMA. Dr. Jan. Ev. Krek. 1. in 2. del.
Vezane v papirnate trde platnice, vsak del po........$4.00
Fino vezane v usnje, vsak del E.0 ............................$7.50
ŽENINOM IN NEVESTAM. Dr. A. B. Jeglič............ 25c
ŽIVLJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC. Matija Torkar. 1. in 2. del. Vsak del po................................$2.50
PESMI IN POEZIJE
BISERNICE iz belokranjskega narodnega zaklada.
Ivan Sašelj. 1. in 2. del. Vsak del po ........................ 75c
BRSTJE IZ VRTA SLOVENSKEGA PESNIŠTVA.
Dr. Jos. Lovrenčič ____________________________________________________ 50c
CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta O.
S. Urs................................................................................$1.00
ČRNA GORA. Pripovedna pesem _________________________________ 25c
GORSKE PRAVLJICE. Jože Lovrenčič ____________________ 40c
GORSKI VENEC vladike črnogorskega Petra II. Pe-
troviča-Njeguša ............................................................... 50c
HOMERJEVA ILIADA. I. — VI. spev in VII. —
XII spev. Vsak ................................................................ 50c
IZBRANE PESMI. Ant. Funtek.............................._____ 50c
IZ MOJE CELICE. M. Elizabeta O. S. Urs........-.......$1.00
JEVGENIJ ONJEGIN. A. S. Puškin, Roman v verzih 50c
JOB IN PSALM 118. S. Gregorčič ................................$1.00
KOBZAR. Izbrane pesmi Tar. Sevčenka........................$1.00
KORENITIM KRITIKOM LJUBSKIM. J. T. Tur-
kuš ................................................................................ 25c
KITICA MOJIH. B. Maister ............................................ 75c
PESMARICA. Zbirka narod, pesmi ................................ 50c
VSTAJENJE DUŠE. 25 govorov za prerod. Dr. M.
PESMI. Jos. Cimperman ................................................. 75c
PESMI. T. T. Turkuš ........................................................... 25c
PESMI V NEDELJE CELEGA LETA. L. Dolinar.. 50c
POEZIJE FRANCETA PREŠERNA ............................ 65c
POEZIJE. Frank Levstik ....................................................$1.00
POEZIJE. S. Gregorčič. 1. del ........................................ 75c
IV. del ................................................................................$1.00
POEZIJE, Zamejski ..........................................._ . 50c
PSALMI. Iv. Vesel ........................................................... 75c
RIMSKI VERZI. Dr.. Mih. Opeka ..........................................50c
SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE. C. Golar 75c
SLOVENSKE LEGENDE. A. Medved ... _ 50c
SLUTNJE. Iv. Albrecht ........................................... 35c
STRUNAM SLOVO. B. Miran (J. Stritar).................... 40c
ŠOTOR MIRU. Silv. Sardenko ......................................................75c
VALENTIN VODNIK, svojemu narodu ...................... 15c
ZBIRKA PESMI, Simon Gregorčič ................................ 50c
ZLATOROG. Planinska pravljica, R. Baumbach________ 50c
RAZNE KNJIGE
KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 1923................$1.00
KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA, za 1. 1921.... 20c
LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c
NOVA VELIKA, arabska sanjska knjiga. Ilustrovana
s slikami ..........................................................................$2.00
Brez slik ......................................................................... $1.00
MALA SANJSKA KNJIGA .......................................... 45c
III. SLOV. KATOL. SHOD V LJUBLJANI 1. 1906 35c
Naročilom je priložiti denar, oodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na:
SLAVKO SAVINŠEK,
Povest z gorenjskih planin
"Aj, Liza, Liza," draži Tilen.
"Osa!" vrača Matija.
"Pa tudi blago ne gre dobro naprej, preveč pazijo na postaji, in v Ljubljani so jih par že pošteno zašili. Fužinke so vse divje na jeblaj-tarje!" pripoveduje Šimen.
"Ni spak, saj smo pa tudi že pregnali nekaj blaga! Cudno.da se že vsa dežela ne cedi same sladkosti," se smeje Tilen. "Mati, vi ste že tako sladki, da Vas financarji že od daleč vohajo!" še podraži Lono.
"Neslani jezik ti, dolgi! Le glej, da boš ti malo bolj sladek, da te bo vsaj katera marala, rogovila ti, dolga!"
"Mi ni zanje, so premalo sladke!"
"Ker si sam lesnika!"
"Mati, raje skuhajte kavo, da gremo! Dan se dela!" priganja Anže.
"Res, treba bo misliti na odhod! Boš ti šel z nami, Tilen?"
"Zginil bi v Dobravi! Bom drevi poskusil čez Rožico ali pa čez Kočno."
"Sam?"
"Ne, jaz bom šel z njim!" se oglasi Anže.
"Jaz tudi!" se pridruži Mohor.
"Če bo Matija doma, bom še jaz! Pritegneva malo po polju, zdaj ko je namočilo," reče Janez.
"Dobro. Kdaj pa gremo zopet vsi?"
"V soboto zvečer. Snidemo se ko navadno v Breznici ali Hrast ju. Matevž, boš blago pripravil?" vpraša Matija.
"Bom! Za vaju dva v Hrast ju pri Ravtar-
"Mati, bo kmalu črna?" vpraša Tilen.
"Koj; samo še ustanovi naj se!"
"Za nas je dobra gosta, ni treba kruha!"
"To si nepočakan! Saj ti ne bo ušla Golica, ne!"
"Bog ve, ko sem pa skoro pretežak zanjo!"
"Na, pij, pa vsaj malo tiho bodi!" mu pomoli Lona posodo črne kave.
Pijejo črno kavo, kade, se smejejo in govore še nekaj časa, Tilen je posebno tečen danes. Ši-men jim odšteje denar za razprodano blago, vsakemu svoj del,nato odidejo. Matija in Janez domov, Anže, Mohor, Tilen in Matevž proti Rudniku.
Ko pridejo zadnji štirje do Lipovika, odkoder pelje kolovoz k Hribarju, postoji Matevž, se obrne v smer kolovoza in zavriska iz polnega grla, da se čuje do Rudnika in v graben pod Golico, pa notri V Podbreg onstran Jekla in fužinsko urez. Bog ve, ali sliši Cilka Matevževo vriskanje? Še preden vzide solnce, so že vsi štirje čez Golico.
Ko gre zjutraj Lovračeva Lona na Fužino, natovorjena s težkim cekarjem saharina, sreča na ridi pri Križu oba financarja, Stanka in Ivana.
"Mati, kam greste?" se vtakne vanjo Ivan.
"Ka-a-j?"
"Kam greste?"
"O, nič ne jem, gospod, sem že doma!"
"Kam greste, vprašam?"
"Pozimi sem kašljala, pozimi, zdaj na pomlad pa je že bolje, gospod!"
"Ivan, pusti babnico, gluha je!"
"Vedo gospod, planinski mah je dober za kašelj in če vas kaj v prsih tišči! Planinski mah, vedo, gospod!"
"Z Bogom, baba neumna!" se zasuče Ivan, stopi dalje. V prsih ga speče nekaj, kakor bi bil res potreben planinskega mahu. . .
SANJE POMAGALE UMETNIKOM
Na vprašanje, da-li morejo sanje stvariteljsko vplivati na duha, odgovarja znanost skeptično. Navzlic temu je celo število verodostojnih primerov, ki izpričujejo, da morejo biti sanje včasih res rešitev kakšnega težkega problema in ustvarjajoče.
Tako je slišal slavni virtuoz in komponist Tartini glavne motive svoje Hudičeve sonate najprvo v sanjah. Ko se je nekoliko minut pozneje zbudil, jih je spravil takoj na papir. Tudi drugi glasbeniki, n. pr. Puccini, so ponovno zatrjevali, da so imeli v sanjah marsi-kakšno stvariteljsko domislico.
Ustanovitelj moderne atom-
iuiču£UritaJ(?
A/ditto + + +
0	(TRIPIE PlUS)
No wonder millions love
Kraft Velveeta..... spread it,
slice it, cook with it.
Mellow, tempting flavor from fine old Cheddar cheese. Digestible as milk itself. Approved by the Food Committee of the American Medical Association. Meriting the high nutritional rating of plus, plus, plus!
Get another package from your grocer today.
KRAFT
The Deliciout New Cheese Food
SUCH IS LIFE
ifCtY OVKZ.
JO/ViBr/M A riOM fUilzcor
t1"0*''*, o a
TISKARNA
izvršuje vsa tiskarska dela ločno in po najzmernejših cenah. Mnogi tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva7 — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cane. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio.
Amerikanski Slovenec
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
snap-shooting the millennium Barber—'That pate of yours will never have a thatch. Wbf, 1 might aa well try to raise a lily on a billiard baiL*
"Dobro si ga ohladil, Matevž, onega prvega! Še ziniti ni utegnil, tako se mu je mudilo v vodo; sem. dobro videl izza grma!" hvali Tilen.
"Mesto, da bi bil pritisnil, dolgač! Se ti je čudno mudilo!" ga zavrača Matevž.
"Kaj naj bi vsi z dvema, dovolj sta odnesla!"
"Ti, slišiš, Matevž, slišiš, kako si pa ušel?" se vmeša Lona.
"Dekle me je rešilo."
"Dekle? Ježeš, pa ne Cilka?"
"Tako nekako bo! Za čeber me je skrila v lino, pod stopnice. Vso hišo sta obrnila zelenca, pa me nista iztaknila!"
"Pametno dekle, Cilka!" pohvalil Matija.
"Bolj kot tvoja Liza!" uščene Tilen.
"Tilen, ali veš, da mi nekaj iz rokava gleda?"
"Meni več ko tebi, kar poskusi!"
"Ježeš, Ježeš, ali sta že spet začela!" jadi-kuje Lona. "Veš, Matevž, že ves čas se gri-zeta radi Lize, tebe pa financarji love!"
"Saj mu je Cilka pomagala!" tolaži Tilen.
"Seveda, če nas babnic ne bi bilo, še vi dedci moški ne bi bili! Ježeš, slišiš Matevž,saj pravim, takile dedci, kaj ne kaj?"
"E, pustimo mati! Luč nažgite!"
"Ježeš, Matevž, ali si neumen, ka-li? Luč zdajle, da vas financarji zavohajo!"
"Kje sta financarja, mati! Pri Jermanu tihotapca lovita. Menita, da sem bežal po cesti na Fužino. — Ti, šimen," se obrne na Lov-račevega, "koliko je financarjev prišlo nocoj ?"
"Samo dvaP
"Zakaj nam nisi poslal pošte!"
"Kako, hudirja, ko mi je Lipovškov fant prišel povedat šele, ko sta že odšla mimo cerkve v graben. Ob enajstih sta prišla k Lipov-šku, zbudila in spila vsak kozarček žganega, pa kmalu odrinila."
"Jim je kdo nesel na nos na Fužino?"
"Kdo neki?"
"Mati imajo včasih dolg jezik!" uščipne Tilen Lono.
"Slišite, mati?" opozarja Matija.
"Kaj?"
"Vaša mati so Čisto gluhi, kadar nočejo slišati," draži spet Tilen; to pa precej glasno.
"Ti seme dolgo, rogovilasto, se boš norca delal iz stare Lone? Ježeš, kako si hudoben, Ti-/ len! Sam Bog vas je potipal nocoj in vam poslal financarje na vrat, ker imate TiLna med Sabo! Ti, rogovila ti, salamenska!"
"Preveč ste korajžni, mati, včasih," se ogla-ri Šimen.
"Vižga šmenta; zato, ker največ razpečam! Kaj bi vam koristilo vse, če bi vam pod našo streho segnilo, a — a? Mlade so tako samo za ljubezen, vse drugo pa naj me stare opravimo. Talca je hvaležnost! Caj, boš pa sam tovoril na Fužino!"
"Ne nikar se ne hudujte, mati, saj ni nikdo kaj slabega mislil," tolaži Matevž. "Radoveden sem pa le, kaj je financarje nocoj tako nenadoma vrglo gori!"
"Menda so včeraj zajeli tisto debelo iz Kurje vasi, ko je nesla v Kranj, pa jim je natvezla, da je blago prišlo čez Golico. Je Lipovškov France pravil," pojasnjuje Šimen. .
"Malo moramo odnehati za par dni. Zdaj bodo za nami ko mačke! Posebno oni, ki si ga v Jesenici hladil, Matevž," se reži Tilen.
"Saj smo že potrebni malo počitka," pristavlja Matija.
O TEM IN ONEM
MAČKA — REŠITELJICA
Gotovo nenavaden dogodek se je pripetil nedavno v Rimu. Mačka je rešila življenje sedmim ljudem. Razkrila je zločinsko zaroto in poginila, ko je rešila življenje družini svojega gospodarja. Mladi Josip Vitali se je nekega jutra prikazal v hiši svojega tasta. Stopil je v kuhinjo, kjer je tašča kuhala meso v bakrenem kotlu. Po kratkem razgovoru z ženo je Vitali tako skombiniral, da je žena za nekaj časa zapustila kuhinjo. Ta čas odsotnosti stare ženice je Vitali porabil za to, da je natrosil v kotel nekaj strihnina in nato naglo odšel. Opoldne je prišla h kosilu družina, to je po-.leg ženice še mož in pet sinov. Sedli so pač lačni. Eden izmed sinov zgrabi za kos mesa in ga dene v usta. "Za vraga!" je vzkliknil in vrže meso iz ust. Seveda so tudi ostali takoj odložili vilice. Medtem je mačka, ki je ležala pod mizo, porabila za košček mesa, ki ga je vrgel na tla sin, in ga pojedla. Parkrat se je stresla in takoj poginila. To se je odigralo vse v taki naglici, da je skoraj težko popisati, "družina je o vsem obvestila policijo. Ta je dala raztelesiti mačko in v želodcu so našli veliko količino strihnina. Tudi na mesu, ki je ostalo še na mizi, so našli toliko strihnina, da bi se bila z njim lahko vsa družina zastrupila in v nekaj minutah pomrla. Seveda so takoj aretirali Vita-lija in njegovega brata, ki sta hotela na ta način umoriti vso družino. Vitali je iivtel spraviti s tega sveta vso družino, da bi njegova žena podedovala premoženje po tastu. Mačka je rešila vsem življenje. Vitali je bil obsojen na 14 let ječe, njegov brat Carmeto pa na 7.
-o-
DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOWWK/
ske teorije Niels Bohr je temeljno misel svoje genialne hipoteze prejel baje v sanjah. V sanjah se mir je zdelo, da gleda nenadoma v nedostopno notranjost atoma. Ko se je zbudil, je to kar je bil videl, narisal na papir: to je bila prva oblika njegovega pozneje tako slavnega atomskega modela.
Veliki mojster med francoskimi kiparji Rodin je pripovedoval, da vidi dela najprvo v sanjah ali v sanjam podobnem stanju.
Končno naj omenimo še primer izumitelja Charlesa Cro-sa, ki je prvi govoreči aparat zgradil že davno pred Edisonom. Mnogo mesecev se je že bavil z idejo takošnega stroja, a ni našel tehnične rešitve. Nekoč je po napornem vrtanju zaspal na stolici in je zagledal stroj pred sabo.Ko se zbudi, mu je bilo mogoče konstrukcijo tega stroja narisati. Načrt je poslal tajništvu Akademije znanosti, kjer je dragocena risba obležala seveda v tajnikovi miznici.
-o-
"Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni *ned tujci, ne izgubimo med njimi.—Rev. J Černe.
-O-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"!
Eat this fine cheese food offener!