Aktualno Destrnik •
ster ni pomiril obu-
■ ■	v • v	■
panih prasicerejcev O Stran 3
Po mestni občini Ptuj • Začetek gradnje na stadionu šele pred zimo
O Stran 5
Po naših občinah Hajdina«Vznak
protesta se je zazidal v hišo
O Stran 32
3 Ptuj, petek, 11. julija 2008
° letnik LXI • št. 54 ^ odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
muk
o«
Spodnje Podravje • Pričeli žetev pšenice
TRGOVINA, MONTAŽA
M |
I	«centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
Bo pridelek romal tudi v Avstrijo?
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri	- x - -	■-	-	....	.. - . .. - .
Markovcih 103, tel.: 754 00 90	Potem ko so v glavnem žetev ječmena in oljne repice ze končali, so včeraj na naših poljih pričeli ze tudi žetev pšenice.
RADIOPTUJ
sg.B-gs.e.iCM^
oddajamo že
45 let
Po prvi oceni strokovnjakov je pridelek višji od lanskega vsaj za okoli 20 odstotkov, sicer pa so že znane tudi prve odkupne cene pšenice. V delovni enoti Proizvodnja krmil Perutnine Ptuj v Dra-žencih odkupujejo krmno pšenico z največ 14 odstotki vlage po 165 evrov za tono, v Mlinu Korošec v Zabovcih pa je trenutna odkupna cena pšenice z največ 14 odstotki vlage 185 evrov za prvi razred ter 175 za drugi kvalitetni razred. Čeprav na obeh prevzemnih mestih, tako v Dražencih kot v Zabovcih, ob prevzemu zrnja ne odbijajo nobenih stroškov prevzema in analiz, kmetje s ceno niso zadovoljni, saj naj bi jim kupci iz sosednje Avstrije ponujali več.
Kakorkoli že, pravi kmetje so se še vedno znašli in verjetno letos ne bo nobene izjeme.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Videm • Novi zapleti pri imenovanju ravnateljice
Ogorčeni predstavniki občine zapustili sejo sveta zavoda
V ponedeljek zvečer je predsednica sveta zavoda OŠ Videm Vida Voglar sklicala sejo, na kateri naj bi med drugim potrdili oziroma imenovali izbrano kandidatko za ravnateljico, dosedanjo vršilko dolžnosti Dragico Majhen. Pa do potrditve imenovanja ni prišlo.
Takoj po izvedenem glasovanju in razlagi, da kandidatka ni potrjena, so namreč ogorčeni trije predstavniki občine sejo demonstrativno zapustili. Kaj se je zgodilo in zakaj takšna njihova gesta, so povedali drugi dan po seji.
„Šlo je za to, da bi naj v skla-
du s tretjo točko dnevnega reda imenovali izbrano kandidatko za ravnateljico. Seje se je sicer udeležilo šest od devetih članov sveta zavoda, in sicer trije predstavniki občine in trije predstavniki zaposlenih. Od treh predstavnikov staršev ni bilo na
sejo nikogar. Glede na število prisotnih pa smo bili sklepčni, zato se je seja tudi začela. Ko smo prišli do točke imenovanja kandidatke, smo se odločili za javno glasovanje in po rezultatu je kandidatka dobila štiri glasove podpore, dva pa sta bila proti. Takoj za-
tem, ko je bil jasen izid glasovanja, je Voglarjeva razglasila, da s takšnim izidom nimamo ravnatelja. Seveda je nas tri, predstavnike občine, zanimalo, kako je zdaj to možno, če smo sklepčni in je bila večina za imenovano kandidatko. Voglarjeva nam je na to odgo-
vorila, da mora dobiti izbrani kandidat večino glasov glede na število članov sveta zavoda, ne glede na prisotnost," je povedala Dušica Avguštin, ena od treh občinskih predstavnikov v svetu šole.
O Stran 4
Najbolj poslušan je Radio Ptuj
18,2 %
20,7 %
Radio Ptuj
Radio City Radio Center Radio Maribor
Izbrano območje občin: Destrnik, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Lenart, Majšperk, Ormož, Ptuj, Rače - Fram, Slovenska Bistrica, Starše, Videm, Zavrč, Hajdina, Markovci, Podlehnik, Trnovska vas, Žetale, Cerkvenjak, Sveti Andraž v Slov. goricah, Cirkulane, Makole, Poljčane, Središče ob Dravi, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Sveti Jurij v Slovenskih goricah
Grajena • Osmi krajevni praznik četrtne skupnosti
Na kanalizacijo bo potrebno še počakati
V ČS Grajena je že vse pripravljeno za praznovanje osmega krajevnega praznika. Za praznični dan so si v tej ptujski četrtni skupnosti izbrali 26. julij kot spomin na dan, ko so leta 2001 položili temeljni kamen za novo osnovno šolo.
cesti Grajena-Mestni Vrh-Gra-jenščak- Krčevina pri Vurber-gu-Grajena, 24. julija bodo uradno odprli tudi modernizirano cesto (bolj znano pod imenom Hruška) v Mestnem Vrhu v dolžini 1,5 km, katere gradnja je stala 150 tisoč evrov. Večino denarja zanjo je prispevala MO Ptuj, devet gospodinjstev po 1200 evrov, lastniki zemljišč na tem območju pa po 500 evrov.
Dan pred osrednjo prireditvijo, ki bo 26. julija, se bodo v domu krajanov Grajena srečali ljudski pevci in godci. Srečanje pripravlja Društvo upokojencev.
Na osrednji slovesnosti se bodo spomnili vseh pridobitev v letošnjem letu, hkrati pa se zahvalili zaslužnim organizacijam in posameznikom. Priznanja ob 8. krajevnem prazniku bodo podelili Rdečemu križu Grajena in slovenski vinski kraljici Svetlani Širec, so sklenili na 18. seji ČS Grajena.
V kratkem naj bi v Grajeni
Program ob letošnjem prazniku so potrdili na 18. seji četrtne skupnosti Grajena, ki je bila 26. junija, ko so govorili tudi o vzdrževanju in modernizaciji cest na območju te ptujske četrtne skupnosti, kjer je še dobrih 14 km makadamskih cest.
Praznične prireditve bodo pričeli 19. julija. Na športnem igrišču Grajena bodo izvedli nogometni turnir med vasmi in predstavniki ČS Grajena, v že tradicionalnem skoku v daljavo se bodo udeleženci tekmovanja potegovali za naslov naj-poskočnejšega Gra-jenčana, srečali pa se bodo tudi debeli in suhi.
V organizaciji ŠD Grajena bo 20. julija potekal 16. nogometni memorial Romana Krajnca, pri izvedbi kolesarskega maratona pa bodo sile združili gasilci, Rdeči križ, športno društvo in četrtna skupnost. Rekreativno kolesarjenje, dolgo 30 km, bo 20. julija potekalo po lokalni
Uvodnik
Vroče videmsko poletje
Najbrž bo kdo pomislil, da neka občinska tema, tokrat videmska, res ne sodi v uvodnik, kajti v njem naj bi obravnavali neko bolj vsesplošno tematiko, ne pa lokalno, videmsko. A se bojim, da se zna to vroče videmsko poletje kaj kmalu prevreči v vročo dornavsko jesen, pa vročo majšperško zimo, nato v vročo ptujsko pomlad ... In tako lepo po vrsti po spodnjepodravskih občinah. In razlog za širjenje vročice? Imenovanje ravnateljev in ravnateljic.
Vzrok za dvig temperature je v državni šolski zakonodaji. Po njej si namreč odgovornost za izbiro ravnatelja enakopravno (in enakoštevilčno) delijo troji glasovalci: predstavniki zaposlenih v šoli, predstavniki staršev otrok in predstavniki občine. Če je stanje v nekem okolju normalno, bodo najbrž predstavniki staršev in občine prisluhnili zaposlenim, koga bi pravzaprav radi za šefa, saj ti z njim delajo vsakodnevno, občinski svetniki pa nekajkrat letno. Zaplet - kakršen se te dni dogaja v Vidmu - pa se začne, ko si občinska politika začne domišljati, da ji je izvolitev v občinski svet dala nesluteno moč in da sme razkazovati svoje politične mišice. V Vidmu so si namreč v eni od strank (kakšno naključje, da je to "županova" stranka in da so vsi trije občinski predstavniki v svetu šole iz te stranke) zamislili, da bo ravnateljica ta in ta oseba - ki pa je kolektiv niti slučajno ne mara. Zakaj je ne mara, je pravzaprav stvar zaposlenih (lahko pa "ljubezen" do sedanje v. d. šefice spoznamo v nepodpisanih pismih tudi v našem časopisu - nepodpisanih predvsem zato, ker se zaposleni bojijo posledic svojega pisanja s strani šefice). Je pa nerazumljivo, da ko "občinska izbranka" ni imenovana, predstavniki občine protestno zapustijo sejo in obtožijo vodjo seje manipuliranja, v resnici pa nočejo razumeti, da zakonodaja določa, kdaj je nekdo izbran ali ne, ne odloča pa o tem tisti, ki vodi sestanek.
Smemo upati, da bo občinska samovolja klonila pred državno zakonodajo? Pa četudi gre nekomu na občini to še tako v nos.
Jože Šmigoc
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Rebernišek, predsednik sveta CS Grajena: „Infrastrukturni problemi so v CS Grajena še vedno veliki - ob neurejenih cestah je največji problem kanalizacija."
pričeli predvideno investicijo v dvorano doma krajanov, za katero je bil predinvesticijski projekt že sprejet. Investicijo bodo začeli s sredstvi proračuna MO Ptuj, računajo pa tudi na državni denar - čakajo namreč na novi razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS - Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
ker je bil prvotni predčasno zaprt. V domu krajanov Grajena bodo na novo uredili tla in sanitarije ter še drugo spremljajočo infrastrukturo. Gre za dela v vrednosti skoraj 483 tisoč evrov. Z rekonstrukcijo večnamenske dvorane bodo dobili osrednji prostor za gledališke dogodke in pevska srečanja. Kulturna dvorana je last MO Ptuj, z njo pa upravlja ČS Grajena. Dom krajanov
Grajena so pričeli graditi leta 1948. Pred dvema letoma pa so v dvorani delno obnovili oder. Dvorana v Grajeni je največja v MO Ptuj, mogoče pa jo je uporabljati za kulturne in družabne oziroma društvene prireditve.
V pripravi je tudi dokumentacija za primarni kanalizacijski vod do Grajene. Na dolžini 5 km bo potrebno skleniti služnostne pogodbe.
Računajo, da se bodo s projektom vključili v drugo fazo projekta podtalnice Ptujskega in Dravskega polja. Dela naj bi pričeli predvidoma v letu 2012. V odbor za gradnjo primarnega kanalizacijskega voda so imenovali Milana Petka, Romana Očišnika in Marjana Germovška iz ČS Grajena, iz ČS Panorama pa naj bi bil član odbora Rudolf Vrabl.
Športno igrišče so že asfaltirali, dela na samem objektu pa naj bi začeli avgusta. Velik problem v ČS Grajena so ceste, makadamskih je še za 14 km. Nedavno neurje je zelo poškodovalo krajevne ceste. Dolgoročna rešitev je v izgradnji muld. Najprej bodo pregledali lastništvo parcel, nato naročili izdelavo projekta, dela pa naj bi pričeli v letu 2009.
Podobno kot v drugih četr-tnih skupnosti MO Ptuj imajo tudi v ČS Grajena probleme s pokrivanjem stroškov za svoje delovanje, za dom krajanov in prostore četrtne skupnosti ter za hišnika. Prvotno jim je proračun MO Ptuj za delovanje v letu 2008 namenil 8956 evrov, po rebalansu pa jih bodo lahko porabili 10.870 evrov. Investicijskega denarja pa četrt nima.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo je čuden
Prosto po Janši bi lahko rekli, da je bila Mladina dobra, dokler je pisala všečno Janši, in da je postala "čudna", ko tega ni več počela tako. Po nekaterih znamenjih sodeč bi lahko dejali, da je to za Janša kar nekakšen splošen vzorec za ocenjevanje "kvalitete" in "verodostojnosti" tudi, ko gre za druga sredstva informiranja.
Seveda ne mislim, da je kar tako slabo, ker se aktualni premier in predsednik Demokratske stranke na veliko ukvarja z informiranjem in z vsem, kar je povezano z njim. Zagotovo pa so problematična nekatera njegova sklepanja, enako kot je - v vzpostavljenih razmerah -nerazumljiv in nerazumen (pretežni) molk drugih političnih dejavnikov in osebnosti v zvezi s tem. Tudi odzivanja neposredno prizadetih občil, njihovih "lastnikov" in novinarjev ne bi mogli vselej uvrstiti v najbolj racionalne okvire in pod skupni imenovalec resnične skrbi za čim bolj nepristransko in celovito informiranje.
Janševi politični grupaciji niti ne kaže posebej zameriti njene posebne obsedenosti s sredstvi informiranja. Prej bi lahko govorili
o preveliki nezainteresiranosti za to področje pri drugih političnih skupinah in zakaj je tako. "Janševci" so pravzaprav velik del svojega opozicijskega kapitala ustvarjali prav s tezo, da so nekakšna parmanentna "žrtev" politične "kontinuitete" in v tem okviru še posebej sumljivih in pristranskih informativnih struktur z v bistvu nedemokratično podlago. Na takšno njihovo tezo, pravzaprav kar kategorično trditev, ni tedaj nihče zares argumentirano odgovarjal. Vse skupaj je ostajalo nedorečeno, tako kot ostaja v slovenski politiki nedorečenega še marsikaj drugega, ker od časa do časa pač lahko priročno (za različne nenačelne politične igre) ustreza vsem političnim opcijam na Slovenskem. Zaradi takšne nepripravljenosti, da bi prišli do korenin nekaterim zadevam, različnim dilemam (med katerimi je seveda funkcioniranje informativne sfere še kako pomembno), ostajajo mnoga vprašanja nedorečena, mnoge polresnice pa se spreminjajo v "resnice". V takšnih razmerah pravzaprav ni nič nenavadnega - čeprav je v resnici zelo čudno in nepojmljivo - da se včerajšnji "opo-zicionalci" zdaj tudi kot "vladajoči" pojavljajo s skoraj enako kritiko medijev. Vse skupaj celo poten ci-rajo, čeprav so si v minulih "obla-
stniških" mesecih dovolili kar nekaj (sicer problematičnih) posegov prav v to sfero, še posebej na področju nacionalnega radia in nacionalne televizije. Zdaj nas posamezni visoki funkcionarji vladajoče koalicije tako rekoč permanentno opozarjajo na "čudna" pisanja in vsakovrstne zlorabe informativnih sredstev, kar pa največkrat pomeni nekakšno posplošeno, nekonkretno in v glavnem neargumentirano nezadovoljstvo zaradi "pomanjkljivega" ali premalo "naklonjenega" pisanja. V glavnem se s splošnimi diskvalifikacijami lastnikov medijev in novinarstva ustvarja vtis, da je na tem področju vse narobe, in ustvarjajo nekakšne fronte in bloki, ki v resnici tako na eni (politični) strani kot na drugi (informativni) strani onemogočajo stvaren pogovor o dosežkih in pomanjkljivostih ter iskanje najustreznejših oblik delovanja.
Ugotavljanje (in vrednotenje) razmer na medijskem področju, v celotnem kompleksu funkcioniranja informativnega sistema kot pomembnega dejavnika in kontrolorja demokratičnih procesov, seveda ne more biti zgolj domena ene same politične opcije, ene same stranke ali vladajoče koalicije. Zato je po svoje skrb zbujajoče (čeprav zelo pomembno), če na osrednji slovenski proslavi dneva državnosti predsednik parlamenta predvsem skozi opcijo stranke, ki ji tudi sam pripada, govori o "nevarnih deformacijah" na področju javnega informiranja, o nekakšni odgovornosti sredstev
javnega informiranja za ustvarjanje "izkrivljenih informacij" in "izkrivljenega javnega mnenja". To so pomembna vprašanja, ki zahtevajo resno analizo in resno razpravo vseh zainteresiranih in prizadetih, ne samo nekaterih, preden se o njih dajejo dokončne vrednostne ocene. Zakaj vse (parlamentarne) politične stranke o tem ne spregovorijo skupaj, če je to res tako velik problem in če se zadnji čas ravno parlament tolikokrat uporablja (in zlorablja?) za govornico, s katere letijo najbolj neverjetne ocene o slovenskih medijih in njihovi problematični vlogi?
Seveda še zdaleč ne mislim, da bi bilo treba tako braniti vsakršno novinarstvo. Tudi novinarstvo (tako kot politika) mora biti na stalnem prepihu kritičnosti javnosti in samega sebe. Pravzaprav je tega v resnično vseh razsežnostih še premalo, marsikdaj so mnoge zadeve med seboj usodno pomešane. Slaba profesionalnost se prevečkrat opravičuje z vsakršnimi političnimi pritiski, po drugi strani pa politična stran s svojimi pavšalnimi (in marsikdaj neprepričljivimi) političnimi kritikami združuje v nekakšno enotno obrambo znotraj novinarstva vse, tako dobro kot slabo.
Vsekakor se o pravih temah novinarstva in javnega informiranja ne da pogovarjati na način, ki ga je v enem izmed zadnjih televizijskih intervjujev sugeriral Janez Janša, ko je govoril o "dobri" in "čudni" Mladini ...
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Minister Iztok Jarc pri Francu Pukšiču
Ministrov obisk ni pomiril jeznih in obupanih prasicerejcev
Kmetijski minister Iztok Jarc se je sredi minulega tedna odzval na povabilo destrniškega župana in poslanca Franca Pukšiča za udeležbo na okrogli mizi na temo problematike kmetijstva s poudarkom na težavah, v katerih sta se znašli dve panogi - vinogradništvo in prašičereja.
x
Bolj konkretno je predvidene ukrepe, zlasti za izboljšanje stanja v prašičereji, predstavil direktor Direktorata za kmetijstvo Brane Ravnik. Kot so ugotovili navzoči rejci, pa predvideni ukrepi (v smislu sofinanciranja) njim ne bodo prav nič pomagali.
Kmetijski minister Iztok Jarc se je sicer zelo prijazno pozdravil z gostiteljem, poslancem in županom Destrnika Francem Pukšičem; glede pereče problematike vinogradništva in prašičereje pa je zelo jasno povedal, da je on politik in ne kmetijski strokovnjak ...
Foto: SM
Foto: SM
Jasno je, da takšna in podobna srečanja najbolj perečih težav, ki že dalj časa pestijo kmete, ne morejo rešiti, dajejo pa udeležencem možnost, da vsaj povedo, kaj vse je narobe. Tako je bilo tudi tokrat.
Problematiko vinogradništva v Halozah in Slovenskih goricah je na kratko predstavil Andrej Rebernišek s ptujskega KGZ, o krizi prašičereje pa je govoril Peter Pribožič, vodja svetovalne službe v KGZ Ptuj.
Vinogradi v nižine?!
Rebernišek tokrat ni izpostavljal vprašanja sofinanciranja ozkih teras, ki naj bi reševale (vsaj deloma) ekonomiko pridelave grozdja na strmih legah, pač pa se je osredotočil na rigidnost oz. togost ukrepov KOP in SKOP, ki se z letošnjim letom izteka. Pri tem je ministru in direktorju Direktorata za kmetijstvo Branetu Ravniku zastavil kar nekaj (retoričnih) vprašanj: ali so res vse kmetijske panoge v novem ukrepu (KOP) enakovredno obravnavane; kaj pravzaprav prinaša KOP kmetom in kako pravzaprav prepričati kmete, da se vanj vključijo glede na njihove negativne izkušnje v programu SKOP, zaradi česar je marsikdo opustil kmetovanje; zakaj je pri nas tako togo uzakonjena direktiva sledljivosti in ali je tudi drugje po evropskih državah zakonodaja v zvezi s sledlji-vostjo tako pikolovska itd.
Rebernišek je ob tem opozoril še na to, da se kmetje srečujejo z velikimi izgubami zaradi uvedb GERK-ov, kjer pa pravzaprav sami niso veliko krivi, če prihaja do razlik v velikosti zemljišč, posebej pa je nato spregovoril še o stanju vinogradništva: „Pri nas je očitna tendenca, da se vinogradi selijo v nižine zaradi nižjih
stroškov obdelave. Kaj pa naj naredimo v hribovju?! Zaradi veliko višjih stroškov pridelave grozdja se strme lege, najprimernejše za vinograde, zaraščajo. Nemajhno vlogo pri opuščanju vinogradništva v strmih legah imajo tudi ukrepi KOP, ki ne omogočajo oz. subvencionirajo obnov trajnih nasadov, še vedno se trudimo za to, da bi bila sofinancirana tudi izvedba ozkih teras, sicer pa vinogradnike zanima tudi, kako je s plačilnimi pravicami, kakšne so možnosti olajšav pri katastrskem dohodku (KD) in kako o s Skladovimi zemljišči."
Prašičereja na robu preživetja
Krizo prašičereje je nato predstavil Peter Pribožič, ki je začel s statističnimi podatki. Slednji jasno kažejo, da je vzreja prašičev v celotni Sloveniji, predvsem pa v Podravju, v zadnjih dveh letih drastično padla: „Zelo se je zmanjšalo tudi število rejcev prašičev, v državi je 8000 rejcev prašičerejo opustilo, samo v našem
Podravju pa je 1000 tovrstnih rejcev. Večinoma gre za manjše rejce, s čredami do 100 glav, ve pa se, da je glavni razlog za tako drastično opuščanje reje prašičev v cenovni politiki. Odkupne cene namreč ostajajo na ravni iz leta 2006, stroški krmil in vsega drugega pa so zelo zrasli. Prav tako so zelo porasle maloprodajne cene prašičjega mesa. Zadnje analize tudi kažejo, da so odkupne cene prašičev na našem trgu precej pod cenami, ki veljajo na trgu EU. Takšno stanje vodi v popolno izčrpavanje praši-čerejskih kmetij, bistveno so se zmanjšale tudi investicije, upadel je nakup plemenskih svinj, infrastruktura teh kmetij propada. Ocenjujemo, da je zadnji čas in da je nujna podpora nakupu plemenskih živali, investicijam, potrebna je tudi dolgoročna strategija razvoja prašičereje pri nas!"
Kaj nameravajo v kmetijskem ministrstvu
Ravnik in Jarc sta mirno po-
slušala (verjetno pričakovano) besedovanje, potem pa je najprej nekaj besed povedal minister, in sicer, da je Slovenija v zelo kratkem času naredila velik korak prenosa evropske kmetijske politike v naš prostor, da je zdaj ta proces končan in da prihaja čas, ko se bodo lahko posvetili detajlom. Pri tem je povedal, da je sledenje evropski kmetijski shemi na temeljih predvidenega subvencioniranja do leta 2013 najbolj pravilna odločitev, ki je ne kaže spreminjati, ter še dodal, da se je treba zavedati, da ima Slovenija zelo slabe pogoje za kmetovanje. Sicer pa je Jarc prepričano še povedal, da prihaja zdaj čas, ko je treba doseči višjo dodano vrednost kmetijskim proizvodom oz. povečati dohodek v kmetijstvu, to pa naj bi se doseglo s specifičnimi ukrepi po posameznih panogah. Napovedal je tudi, da bo prva panoga, ki bo deležna „državne pomoči", prav prašičereja, opomnil pa je tudi na to, da bo treba doseči večjo povezanost med kmeti in zadrugami, vpeljati aktivnejšo zemljiško politiko, ter celo ugotovil, da je treba ločevati med kmetijsko politiko in kmetijsko stroko, ki je absolutno preveč „zanemarjena", in da bo treba posledično temu v kmetijskem ministrstvu zaposliti več strokovnjakov s tega področja!
Bolj konkretne odgovore na to, kaj in kako misli država ukrepati v zvezi s kmetijsko problematiko, pa je povedal Brane Ravnik. Glede KOP-a in SKOP-a ni pričakovati sprememb, subvencij iz enega in drugega naj bi bilo veliko, sle-dljivost ostaja, kot je, težave zaradi uvedbe GERK-ov in po-
sledično izgube dela zemljišča, ki so se pač ponekod pokazali, pa bodo kmetje pač morali „požreti". Sicer pa naj bi vinogradnikom pomagali s tem, da bodo najbolj strme lege vključene v ukrep OMD, prav tako naj bi se že pripravljal tudi ukrep za ohranjanje vinogradov na strmih legah, vendar pa bodo vinogradniki denar iz tega ukrepa lahko začeli črpati šele leta 2010.
Plačilne pravice za vinogradnike ne bodo možne, prašiče-rejci pa naj bi se veselili dveh načrtovanih ukrepov: prvi je dotacija države za plemenske živali (cca 60 evrov po svinji), drugi pa možnost pridobitve denarja za urejanje svinjskih hlevov v okviru jesenskega razpisa za posodobitev kmetijskih gospodarstev. Prav tako naj bi se že pripravljale spremembe vrednotenja katastrskega dohodka; kakšne naj bi bile te spremembe, pa ni bilo povedano.
Kmetje niso (več) neumni: predvideni ukrepi ne bodo rešili nič!
Na koncu so do besede prišli udeleženci okrogle mize. Kmetje so očitno zelo dobro „preči-stili" vse besede obeh ministrskih predstavnikov in ugotovili, da se jim ne pišejo nič boljši časi kot doslej. Tako je bilo zelo jasno slišati, da dotacija po plemenski svinji ne rešuje ničesar, zlasti ne ob pogoju, da mora rejec potem to svinjo rediti najmanj dve leti; takšen pogoj naj bi pomenil vnaprej jasen bankrot rejca. Rejci so opozorili še na dejstvo, da je zakol v Sloveniji veliko dražji
kot v sosednji Avstriji, kjer naj bi stal le 6 evrov, pri nas pa kar celih 17 evrov, ter še, da bi morali biti subvencionirani tudi pitanci, ne le plemenske živali. Situacijo manjših rejcev je še najbolje prikazal Franc Požegar z Bišečkega Vrha, ki se ukvarja s kmetijstvom že 30 let, sedaj pa je tik pred bankrotom: „Dajte že enkrat jasno povedati, da naj manjši kmetje vse skupaj opustimo, najdite nam druge zaposlitve in mir. Vse ostalo je samo 'nategovanje', tudi ti napovedani ukrepi za subvencioniranje plemenskih živali. Ta ukrep je pisan na kožo točno določenim osebam, institucijam, saj to se ve, rejcev pa sploh ne rešuje! In kaj nam bo ukrep posodabljanja hlevov?! Tisti, ki smo že bili v programu SKOP, smo morali hleve že itak urediti po vseh predpisih, brez subvencij, in nam ta jesenski razpis prav nič ne koristi! Če bi res želeli pomagati prašičerejcem, bi subvencionirali odkupno ceno kilograma svinjine, ki bi rejcem omogočala preživetje! Ti ukrepi, ki jih napovedujete, nam ne bodo pomagali!"
Da Slovenija sploh nima izdelane dolgoročnejše strategije kmetijstva, kaj šele, da bi kaj takega imele občine, pa je povedal Janez Žampa.
Kmetje so sicer oba predstavnika ministrstva opozorili še na več drugih težav in non-sensov, ki se jim dogajajo, kot je recimo primer kmeta Milana Strmška, ki ima zemljišča na vodovarstvenem območju, želel jih je ozeleniti, kot zahteva kmetijska zakonodaja za tovrstna območja, subvencija za ozelenitev pa mu je bila zavrnjena ...
SM
Videm • Novi zapleti pri imenovanju ravnateljice
Predstavniki občine zapustili sejo sveta sole
V ponedeljek zvečer je predsednica sveta zavoda OŠ Videm Vida Voglar sklicala sejo, na kateri naj bi med drugim potrdili oziroma imenovali izbrano kandidatko za ravnateljico, dosedanjo vrSilko dolžnosti Dragico Majhen. Pa do potrditve imenovanja ni priSlo.
Takoj po izvedenem glasovanju in razlagi, da kandidatka ni potrjena, so namreč ogorčeni trije predstavniki občine sejo demonstrativno zapustili. Kaj se je zgodilo in zakaj takšna njihova gesta, so povedali drugi dan po seji.
„Šlo je za to, da bi naj v skladu s tretjo točko dnevnega reda imenovali izbrano kandidatko za ravnateljico. Seje se je sicer udeležilo šest od devetih članov sveta zavoda, in sicer trije predstavniki občine in trije predstavniki zaposlenih. Od treh predstavnikov staršev ni bilo na sejo nikogar. Glede na število prisotnih pa smo bili sklepčni, zato se je seja tudi začela. Ko smo prišli do točke imenovanja kandidatke, smo se odločili za javno glasovanje in po rezultatu je kandidatka dobila štiri glasove podpore, dva pa sta bila proti. Takoj zatem, ko je bil jasen izid glasovanje, je Voglarjeva s ciničnim nasmeškom razglasila, da s takšnim izidom nimamo ravnatelja. Točno to so bile njene besede. Seveda je nas tri, predstavnike občine, zanimalo, kako je zdaj to možno, če smo sklepčni in je bila večina za imenovano kandidatko. Voglarjeva pa nam je na to odgovorila, da mora dobiti izbrani kandidat večino glasov glede na število članov sveta zavoda, ne glede na prisotnost," je najprej povedala Dušica Avguštin, ena od treh občinskih predstavnikov v svetu šole. Ob njej imata to funkcijo še svetnika Anton Zemljak in Janko Baniček.
Ugotovitev predsednice sveta, da izid glasovanja ne potrjuje imenovanja kandi-
datke Majhnove za ravnateljico, so vse tri občinske predstavnike hudo razjezile, zato so sejo zapustili.
„Predvsem nas zanima, zakaj je bilo sploh potrebno še eno glasovanje, saj je predlagana kandidatka že na predhodni seji, ko je potekalo glasovanje o izbiri med prijavljenimi kandidati, že dobila pet glasov, štirje so bili takrat proti. Torej je že takrat dobila potrebno večino glasov in res ne vidimo razloga, zakaj je bilo potrebno še eno glasovanje, kjer je itak spet dobila večinsko podporo," se je dan po nesrečni seji spraševal tudi svetnik Anton Zemljak, Avguštinova pa je ob tem dodala: "Upravičeno se lahko sprašujemo, ali gospa Voglar-jeva sploh ve, kaj dela, ali nas le zavaja! Seveda smo sejo po takšnem pojasnilu zapustili, saj ne želimo, da nas ima nekdo za neumneže in nas postavlja v položaj 'nebodi-jihtreba'! Poleg tega nas tudi zanima, zakaj je bila seja kljub dogovoru, da bo konec junija, sklicana šele v juliju, ko je čas dopustov in je jasno, da je veliko ljudi na dopustih!"
Dušica Avguštin ob tem vprašanju še poudarja, da želi javno opomniti pisce prispevka v Štajerskem tedniku (pisma bralcev, op. a.), da nimajo nobene pravice soditi o izobrazbi predstavnikov občine v svetu zavoda, še manj pa kogarkoli obsojati, da je polpismen.
Tako Avguštinova kot Ze-mljak pa tudi javno sprašujeta, kaj sledi in kaj se bo dogajalo vnaprej, saj ves zaplet okoli imenovanja ravnateljice vendarle mora biti rešen
Predstavnika občine v svetu zavoda OŠ Videm Dušica Avguštin in Anton Zemljak menita, da drugo glasovanje glede imenovanja sploh ne bi bilo potrebno, ne glede na to pa je izbrana kandidatka itak dobila večino glasov prisotnih (štiri od šestih). Ker takšen rezultat po mnenju predsednice sveta zavoda Vide Voglar naj ne bi bil dovolj za imenovanje, sta sejo skupaj s tretjim občinskim predstavnikom, Jankom Baničkom, demonstrativno zapustila.
- tako ali drugače.
Kaj pravi razlaga ZOFVI?
Kako je z vprašanjem glasovanja pri izbiri kandidata izbranega kandidata, natančno opisuje šolska zakonodaja (ZOFVI). V pojasnilu Ministrstva za šolstvo je navedeno točno tako :„ZOFVI v 46. členu določa, da svet javne šole odloča z večino glasov vseh članov. Zato v primerih, ko svet odloča o izbiri ravnatelja, opozarjamo na dosledno upoštevanje citiranega zakonskega določila. V
nasprotju z zakonom bi torej bilo, če bi svet odločal z večino glasov prisotnih članov, zaradi česar bi bila tudi odločitev sveta šole o izbiri kandidata v posledici nezakonita."
Glede izbire kandidatov za ravnatelja glasovanje v videmskem svetu zavoda ni bilo sporno, saj je večino glasov takrat dobila kandidatka Majhnova (5), kandidat Fakin je dobil štiri glasove, preostala dva pa nič. Glede imenovanja ravnatelja pa MŠŠ pojasnjuje, da po prejetju mnenja ministrstva, ki ga svet lahko dobi v 30 dneh po zaprosilu, ni pa nujno, da mi-
Ptuj • PP podprla kolesarskega maratonca
Za pomoč staršem obolelih otrok
Minuli teden se je na kratkem postanku pred upravno stavbo Perutnine Ptuj v okviru svojega 30-dnevnega humanitarnega maratonskega podviga ustavil hrvaški kolesar Ratko Gvozdenovič, tam pa ga je pozdravil generalni direktor Roman Glaser.
Hrvaški maratonski kolesar Ratko Gvozdenovič se je na svoji dolgi poti ustavil tudi pred poslovno stavbo PP, ki je sponzor njegovega humanitarnega kolesarskega maratona.
Do upravne stavbe so ga zadnjih nekaj kilometrov pospremili Perutninini kolesarji. Kot je povedal Gvozdenovič, se je na pot odpravil iz Belega Ma-nastirja, v načrtovani 5000 kilometrov dolgi progi pa bo pre-kolesaril celotno Slovenijo in Hrvaško. „Namen mojega maratona je zbiranje sredstev za nakup stanovanja v Zagrebu, kjer bodo imeli starši hudo obolelih otrok možnost brezplačnega bivanja v času zdravljenja svojih malčkov. Pričakujem, da bo celoten izkupiček znašal preko 350.000 evrov, maraton pa smo poimenovali Življenje je lepo," je ob kratkem postanku v Ptuju povedal Gvozdenovič.
Humanitarni noti njegovega
podviga se je s podporo pridružila tudi Perutnina Ptuj. „Skupi-na Perutnina Ptuj se zaveda svoje družbene odgovornosti, zato povsod, kjer je prisotna, deluje tudi na humanitarnem področju. Smo podjetje, ki podpira kolesarstvo že 14 let, ne glede na državne meje, in podpora temu maratonu je ob humanitarnosti tudi hkrati oblika meddržavnega sodelovanja. Tako je naša hrvaška hčerinska družba Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec generalni pokrovitelj tega kolesarskega maratona pod imenom Življenje je lepo," je med drugim povedal Roman Glaser in Gvozdenoviču zaželel uspešno kolesarjenje do cilja.
SM
nistrstvo mnenje sploh poda, lahko svet zavoda tudi brez mnenja ministrstva (po tem roku) odloči o imenovanju kandidata za ravnatelja. Odloča pa se seveda lahko le na podlagi glasovanja, tako kot v primeru odločanja med prijavljenimi kandidati. Nadaljnja razlaga pa pravi: „Če izbranega kandidata svet po pridobitvi mnenja ministra ne bi imenoval, je potrebno že začeti postopek zaključiti, nato pa v celoti pričeti z novim postopkom imenovanja ravnatelja."
Na vprašanje predstavnikov občine v svetu zavoda je tako odgovorjeno - glede na določila ZOFVI je namreč nujno glasovanje tako pri izbiri kot pri imenovanju kandidata za ravnatelja. Glede na splošno določilo ZOFVI, ki pravi, da je pri odločanju sveta zavoda o ravnatelju nujno potrebno doseči večino glasov vseh članov sveta, pa tudi izhaja, da mora izbrani kandidat za ravnatelja dobiti več kot polovico glasov tudi pri imenovanju. V primeru videmskega sveta zavoda to pomeni, da bi kandidatka
morala dobiti najmanj pet glasov.
Določila o večini glasov vseh članov sveta (ne le prisotnih) se pri imenovanju ravnatelja držijo tudi v svetih ostalih šol na Ptujskem. Posledično to potem pomeni, da izbrana kandidatka pri imenovanju ni bila potrjena za ravnateljico, ker pa so predstavniki občine zapustili sejo, ki je zato postala nesklepčna, je zdaj naloga predsednice sveta, da skliče ponovno sejo oz. nadaljevanje prekinjene seje ter predloži ugotovitveni
sklep, da kandidatka ni bila imenovana, zato je potrebno (za začetek) izbrati oz. imenovati vršilca/vršilko dolžnosti ravnatelja.
Sicer pa je ob tem potrebno povedati še, da lahko svet zavoda o izbiri in imenovanju ravnatelja odloča samostojno, tudi brez mnenja lokalne skupnosti, učiteljskega zbora in sveta staršev, če ta mnenja niso bila poslana v roku 20 dni od dneva, ko so našteti zanj zaprošeni.
Vida Voglar trdi, da se drži zakonov
Zakaj je bila seja sklicana šele sedmega julija in ne že konec junija, pa smo povprašali odgovorno, predsednico sveta zavoda Vido Voglar, ki je povedala naslednje: „O vseh peripetijah okoli imenovanja ravnateljice našega zavoda ne bi zdaj niti razpredala. Dejstvo je, da smo že na mnenje lokalne skupnosti čakali preko določenega roka, za kar smo dobili razlago, češ da občina sploh ni dobila zaprosila, kar se je izkazalo kot neresnično, saj sem zaprosila poslala s povratnico. Tako se je že naša prva seja glede te zadeve zavlekla preko roka. 22. maja smo potem kandidatko izbrali in v roku osmih dni, kot zahteva zakonodaja, sem vso potrebno dokumentacijo pripravila ter poslala na Ministrstvo za šolstvo in šport. Nato je po zakonu potrebno počakati 30 dni, da svoje mnenje poda še MŠŠ ali pa ga pač v tem roku ne pošlje. Torej je bilo dejstvo, da prej kot prvega julija seje sploh ne bi mogli sklicati, ker rok še ni potekel. Kontaktira-la sem z MŠŠ, kjer so mi zagotovili, da bo mnenje prišlo, potem sem sklicala sejo sveta, ampak mnenja do same seje še ni bilo. Ker pa je po prvem juliju 30-dnevi rok že potekel, nam na mnenje ministrstva v skladu z zakonom potem ni bilo več potrebno čakati. Neuradno smo izvedeli, da je mnenje pozitivno, čakam pa še na uradno pošto.
Seje torej že zaradi zakonskih rokov nisem mogla sklicati prej, kljub prvotnemu dogovoru, da bo res konec junija. To bi bilo protizakonito. Povedati želim tudi to, da je v času poteka izbire in imenovanja ravnatelja bila v našo šolo poslana šolska inšpekcija, ki je natančno pregledala tudi ves potek okoli sklicev sej in ostalih zadev, ki jih vodim v zvezi z izbiro in imenovanje ravnatelja, toda ugotovljena ni bila nobena nepravilnost, kar pomeni, da sem vse postopke vodila po zakonu. Tako nameravam ravnati tudi naprej."
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Gradnja druge in tretje faze tribun na Mestnem stadionu
Začetek gradnje še pred zimo
Projekt gradnje II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu, izvajal se bo na podlagi podeljene stavbne pravice, je še vedno v fazi projektiranja oziroma zbiranja potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Robert Furjan, predsednik NK Drava, ki je investitor gradnje, je te dni povedal, da bodo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja predvidoma dali konec avgusta, gradbena dela pa pričeli še pred zimo. Če ne bo novih ovir, kajti to je na Ptuju že folklora, ko gre za takšne in podobne investicije.
Ptujski mestni svetniki so v letu 2007 odločili, da se bo projekt izgradnje II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu Ptuj izvajal na podlagi podeljene stavbne pravice, ne pa na podlagi prodaje funkcionalnih objektov in zemljišča, kot so prvotno načrtovali. Podeljena je bila za dve leti. Javno zbiranje ponudb za to je bilo objavljeno v Uradnem listu RS 17. avgusta lani, edino ponudbo pa je oddal NK Drava Ptuj, ki bo investitor. Višina stavbne pravice znaša 23.900 evrov brez DDV, poračunala pa se ob prenehanju stavbne pravice. Po preteku stavbne pravice se bo na zgrajenih športnih in poslovnih površinah ustanovila etažna lastnina. Nadomestilo za povečano tržno vrednost nepremičnine bo lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice poravnal v sorazmernem lastniškem deležu na etažni lastnini. Stavbna pravica se je zainteresiranemu investitorju podelila za izgradnjo športnih
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan, predsednik NK Drava Ptuj: „Računamo, da bomo vlogo za gradbeno dovoljenje lahko vložili že konec avgusta letos, trenutno je projekt še v fazi projektiranja."
V okviru izgradnje II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu bodo obnovili tudi obstoječi objekt.
in poslovnih prostorov. Vso potrebno investicijsko dokumentacijo mora zagotoviti investitor oziroma investitorji in podinvestitorji, pred pričetkom del pa mora(jo) pridobiti gradbeno dovoljenje. V okviru II. in III. faze izgradnje tribun na Mestnem stadionu naj bi bilo zgrajenih nekaj manj kot 3000 m2 uporabnih površin. Gradnja naj
Ko seje v Ptuju gradilo igrišče z umetno travo, verjetno ni bilo bolj popljuvane investicije v MO Ptuj, kot je bila ta. Poslušali so jih tudi ptujski nogometaši, ki naj bi s to gradnjo jemali otrokom športne in hkrati zelene površine. Takrat je MO Ptuj obljubila, da bodo nadomestna igrišča za potrebe OŠ Mladika zgrajena še v letu 2006. To se do danes še ni zgodilo. Robert Furjan pravi, da o tem ne ve ničesar, ve pa, da igrišče z umetno travo drugi uporabniki uporabljajo občutno manj, kot bi jo sicer lahko. Ni prav, ocenjuje, da ob uporabi umetnega igrišča po nepotrebnem zganjamo hrup, svojim otrokom pa uporabe ne omogočimo.
bi predvidoma trajala od septembra 2007 do marca 2008, smo v Štajerskem tedniku pisali oktobra lani.
Te dni smo se ponovno oglasili pri predsedniku NK Drava Ptuj Robertu Furja-nu, ki je na razpisu pridobil stavbno pravico, da bi povedal, v kateri fazi je v tem trenutku investicija, ki bi, če bi teklo vse gladko, morala biti že skoraj končana.
Zasebni investitorji želijo z izgradnjo svojih poslovnih prostorov na Mestnem stadionu na nek način mestu in stadionu dati tisto, kar mu še nekaj let ne bo uspelo, to je uspešno zaključiti II. in III. fazo gradnje na tem območju. Rok za izgradnjo je eno leto od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Predvideva se rekonstrukcija obstoječega objekta in izgradnja priključka v velikosti 37
krat 20 m s kletjo, pritličjem in dvema nadstropjema ter dodatni prizidek k obstoječim tribunam na zahodni strani v velikosti 35 krat 5 metrov. Robert Furjan, predsednik NK Drava Ptuj, je v imenu investitorja povedal, da na Mestnem stadionu ne gre samo za izgradnjo novega dela, temveč tudi adaptacijo starega dela tribun, ki se širijo za pet metrov, ob tem pa tudi za spremembo in obnovo določenih prostorov.
Izgradnja II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu je že tretja investicija, ki se bo v MO Ptuj izvajala na podlagi podeljene stavbne pravice. Za MO Ptuj je tak način gradnje ugoden, ker v tem primeru ne gre za zadolževanje, želijo pa za investicije, za katere v proračunu ni denarja, pridobiti denar zunaj proračuna, prav tako pa jih hitreje realizirati.
Atletski klub bi imel še opremo ...
„NK Drava je pridobil stavbno pravico, na podlagi te pa tudi investitorje, ki omogočajo izgradnjo objekta, tribune in atletske steze. Vsi, vključeni v projekt, tudi Dejan Zavec, razen Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj so potrdili, da soglašajo z načinom realizacije projekta. Te dni pa so prejeli dopis Atletskega kluba, ki postavlja nekatere pogoje, a so ti vprašljivi glede na podeljeno stavbno pravico. To so zadeve v pristojnosti MO Ptuj, Zavoda za šport oziroma še kakšne druge športne asociacije, pa tudi Ministrstva za šolstvo in šport . NK Drava Ptuj je pridobil stavbno pravico, ki pa ni pogojevana s tem, da bi morali komurkoli kupovati še kakšno opremo
Ljubljana • Peto srečanje ljubiteljev Ptuja
Ptujcani na začasnem delu v prestolnici
Opazovalcu srečanja Ptujčanov v Ljubljani in ljubiteljev najstarejšega slovenskega mesta, ki je bilo že peto po vrsti, mora srce zatrepetati, ko se sreča z nekdanjimi Ptujčani.
Sam sem jih nagovoril v imenu Mestne občine Ptuj: »Ptujčani na začasnem delu v slovenski prestolnici«. Človek si ne more zamisliti, koliko mladih, nadebudnih in strokovno usposobljenih, ter starejših, z izkušnjami in prakso, je danes v Ljubljani, ko pa jih tako nujno potrebujemo v domačem okolju.
!9. junija jih je Milan Kne-ževič, predsednik Društva prijateljev Ptuja, povabil na skupno druženje Ptujčanov, živečih v Ljubljani, v prijazno okolje na Livadi na še lepše vzdušje ob prijetnem klepetu in obujanju spominov na rojstno mesto, starodavni Ptuj. Tu so se srečali kar trije častni občani MO Ptuj: Janez Zemlja-rič, dr. Mitja Mrgole in Albin
Pišek. Srečanje je ob zvokih ansambla Adijo, živci, povezovala Branka Bezeljak Glazer.
Vrhunec srečanja je bilo pobratenje Društva prijateljev Ptuja z Društvom prijateljev Bele krajine, ki prav tako deluje v Ljubljani. Listino sta svečano izmenjala Milan Kne-ževič in Tone Graher, predsednik Belokranjcev. V spomin na ta dogodek je Belokranj-cem v imenu MO Ptuj ptujsko maskoto - kurenta predal Stanko Lepej.
Peto druženje ob Ljubljanici je bilo res prijetno. Ptujčani se niti ne zavedamo, kakšen kadrovski potencial imamo v slovenski prestolnici. Ga bomo povabili domov? Ali ga res ne potrebujemo?
Stanko Lepej
Peto druženje ob Ljubljanici je bilo res prijetno. Od desne: Milan Kneževič, Branka Bezeljak Glazer ter častni občani Janez Zemljarič, Albin Pišek in dr. Mitja Mrgole.
za opravljanje dejavnosti. S predlogom idejnega projekta pa so se sicer v grobem načeloma strinjali.
Ko smo se pogovarjali o prostorih, o opremi ni bilo govora; investitor bo prostore bodočim uporabnikom oziroma lastnikom predal v III. gradbeni fazi, o opremljanju pa se bo potrebno dogovarjati z drugimi, ki so za to pristojni. Kot povabljeni sogovorniki v projektu želijo v Atletskem klubu Cestno podjetje Ptuj pred podajo uradnega mnenja k predlogu idejnega načrta pridobiti tudi pisna zagotovila investitorja ter posledično tudi MO Ptuj in Zavoda za šport, o zahtevani kakovosti, razporeditvi, velikosti in opremljenosti vseh prostorov. Naši iznajdljivosti oziroma iznajdljivosti vseh, ki sodelujejo v projektu gradnje II. in III. faze tribun na Mestnem stadionu, gre zasluga, da bosta šport in mesto dobila prepotreben objekt, z njim pa tudi atleti objekte, podaljšano atletsko stezo, mini telovadnico, slačilnice in druge prostore kluba s svojim vhodom, svojo zaokroženo celoto, česar danes nimajo. Poleg tega bomo v javno rabo predali tudi tribune. Objekt bomo zgradili z denarjem investitorjev, delno pa s sponzorskimi in dona-torskimi sredstvi. Tej gradnji smo na nek način tudi prilagodili tudi proračun NK Drava v novi sezoni.
Trenutno je gradnja v fazi projektiranja. Računamo, da bomo že konec avgusta lahko dali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Lahko bi sicer že gradili oziroma bi lahko bilo že v začetku letošnjega leta vse pripravljeno za začetek gradnje in bi lahko bilo izdano gradbeno dovoljenje, če ne bi bilo takšnih ali drugačnih zaviralcev gradnje, to pa je na Ptuju že sestavni del »folklore«. Gradbena dela naj bi začeli še pred zimo, če bo zdajšnji rokovnik vzdržal in ne bo novih zapletov. Izvajalca bomo iskali na javnem razpisu, izbrali pa bomo tistega, ki bo ponudil najnižjo ceno in del donatorstva ob zahtevani kakovosti, ker se sicer projekt ne more pokriti. Višina naložbe v tem trenutku še ni dokončna znana, zagotovo gre za nekaj milijonov evrov, veliko pa bo odvisno tudi od potencialnih izvajalcev,« je te dni povedal Robert Fur-jan, ki je prepričan, da če bo gradbeno dovoljenje izdano v rokih, kot so si zastavili, bi lahko v novi sezoni že začeli uporabljati nove tribune, vsi soinvestitorji, največji med njim je Radio-Tednik, pa bi lahko pričeli uporabljati svoje prostore.
Na pomožnem igrišču Mestnega stadiona je načrtovana gradnja športno-priredi-tvenega centra, pri katerem pa NK Drava ne bo sodeloval. Načrtovano gradnjo podpirajo, hkrati pa investitorjem sporočajo, da bodo potrebovali alternativne vadbene prostore, če bodo te izgubili (o tem se bodo morali ti dogovoriti z MO Ptuj), ena od fasad tega novega objekta pa mora biti sočasno tribuna, da bo lahko Mestni stadion v nekaj letih postal zaključena celota - v športnem žargonu povedano ring.
MG
Benedikt • Pred osrednjo slovesnostjo ob 9. občinskem prazniku
Poudarek bo na razvoju turizma
V občini Benedikt potekajo prireditve ob 9. občinskem prazniku. Pričele so se v petek, 4. julija, s prireditvijo Pojemo, plešemo, ustvarjamo, ki jo je organiziralo KD Benedikt. V nedeljo, 6. julija, je potekal pohod po občini z naslovom Spoznajmo svoj kraj, ki ga vsako leto organizira TD Benedikt.
V ponedeljek so pripravili turnir v balinanju pri penzi-onu Petelin, v torek pa tekmovanje v streljanju z zračno puško. V sredo, 9. julija, je v OŠ Benedikt potekala izredna krvodajalska akcija, ki jo vsako leto organizira OO RK Benedikt, zvečer pa je Danica Elbl predstavila zbirko pesmi z naslovom Življenje moje. V četrtek je bil pohod v organizaciji DU Benedikt.
Nocoj, v petek, 11. julija, bo v prireditvenem šotoru osrednja prireditev ob prazniku - županov večer, ki ga bodo zaključili z velikim ognjemetom. Med gosti bo tudi predsednica Liberalne demokracije Slovenije Katarina Kresal. Praznovanje bodo zaključili v nedeljo, ko bo farno žegna-nje.
Župan Milan Gumzar desetletno samostojno pot ob-
čine Benedikt ocenjuje zelo pozitivno, saj so bile načrtovane investicije uspešno izvedene. Med največje pridobitve zadnjih let šteje gradnjo večnamenske športne dvorane, adaptacijo in dograditev šole, izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije, asfaltirali so tudi precej kilometrov cest. Kar nekaj napora so vložili v pridobitev novih stavbnih zemljišč v industrijski coni in za individualno gradnjo.
Ob tem župan Gumzar pravi: »Moram reči, da se nam v zadnjih desetih letih lepo dviguje število prebivalcev. Vzporedno s tem imamo nekaj težav v šoli in vrtcu, saj v teh objektih primanjkuje prostora. Pred desetimi leti, ko smo se odločili za samostojno pot, smo imeli v Benediktu en večstanovanjski blok, danes zaključujemo četrtega in se
Župan občine Benedikt Milan Gumzar
že pogovarjamo za petega in šestega. Ko bosta ta dva zgrajena, bomo imeli v večstano-vanjskih objektih 150 stanovanj. Tako računamo, da se nam bo število prebivalcev v naslednjih letih povečalo pre-
Ptuj • S sredine skupščine delničarjev PP
Dnevi red skupščine je bil sicer nekoliko spremenjen, saj so umaknili eno točko, drugo pa so spremenili: „Res je, spremenili smo točko, po kateri naj bi bila upravi dodeljena nagrada za uspešno poslovanje v letu 2007. Razlog za to je bilo dejstvo, da več kot 65 odstotkov glasovalnih upravičencev ni imelo glasovalne pravice in bi bilo nesmiselno s tako majhnih glasovalnim odstotkom odločati o tako pomembni zadevi," je povedal Roman Glaser ter ob tem pojasnil, da je razlog, zakaj tolikšen odstotek lastnikov ostal brez omenjene pravice, v zakonodaji, saj doslej z Urada za varstvo konkurence ustrezne odločbe o možnosti glasovanja po prevzemu še
niso prejeli. Gre pa seveda za lastnike, združene v prevzemnem konzorciju, ki ga sestavljajo Perutninarska zadruga Ptuj, PMP holding, kranjski Merkur, Probanka, Zlata mo-neta 2 in zreški Comet. Glaser je še pojasnil, da so bili vsi z začasnim odvzemom glasovalne pravice seznanjeni.
Sicer pa so med pomembnimi sklepi skupščine predvsem višina dividende za delničarje. Ta naj bi po predlogu KAD-a, ki je zaenkrat še skoraj 10-odstotni lastnik PP, znašala 0,34 evra po delnici, po predlogu uprave pa 0,25 evra. Ta predlog je bil tudi sprejet, kar pomeni, da bo od skupno 3,2 milijona evrov bilančnega dobička za dividende namenjenih 1,4 milijone evrov, pre-
ko 2.500.Lahko rečem, da smo iz vasi postali že malo mesto in se več ne poznamo med seboj. Ravno zato vsako leto na županov večer povabim vse občanke in občane, da se družimo in se spoznavamo.«
In nadaljnji razvoj? V naslednjih treh letih bodo vse sile vložili v gradnjo termalnega parka - Term Benedikt. Sedaj izdelujejo podroben prostorski plan. Idejni načrt je izdelan in znani so investitorji. Skupaj z njimi si prizadevajo, da bi v prihodnjem letu dobili gradbeno dovoljenje in bi gra-
dnjo lahko pričeli, izkoristili pa tudi sredstva iz sklada za regionalni razvoj. Če jim bo uspelo, računajo, da bo 9-hek-tarski kompleks term zaključen v letu 2010. To bi bil tudi glavni razvoj občine, saj računajo, da jim bo uspelo okrog term vzpodbuditi gradnjo turističnih kmetij, da se bodo ljudje odločali za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, prav tako pa nameravajo nekaj storiti še glede športno-rekreacij-skih površin.
V naslednjih letih name-
ravajo pričeti tudi gradnjo novega vrtca, saj stari v štirih oddelkih poka po šivih. Župan je tudi zadovoljen, da so po dolgotrajnih težavah uspeli pridobiti novega ravnatelja; dodaja, da je Milan Gabrovec prišel v kraj z novimi idejami, z novim vodstvom šole so zadovoljni tudi starši. Župan Gumzar pravi, da mu ravnatelj veliko pomaga pri dograditvi in adaptaciji šole, zato je prepričan, da jim bo uspelo zgraditi tudi novi vrtec. ^
Zmago Šalamun
GRADBENI SERVIS
termo fasade - strojni ometi
Stanko FRANC, Benedikt, tel./fax 02 70 31 414, Gsm 041 651 147
Prijetno praznovanje občinskega praznika občine Benedikt želimo vsem občankam, občanom ter cenjenim strankam! Hvala za izkazano zaupanje!
Glaser zadovoljen, delničarjem 25 centov po delnici
„Povem lahko, da je današnja skupščina potekala korektno, kolegialno in po pričakovanem scenariju, osebno sem popolnoma zadovoljen," je takoj po redni letni skupščini delničarjev povedal generalni direktor Skupine PP.
Generalni direktor in predsednik uprave PP dr. Roman Glaser je bil s potekom skupščine zadovoljen.
ostanek 1,76 milijona evrov pa se prenese v naslednje leto kot preneseni dobiček.
Napoved spodbojnih tožb
Od skupaj 1.995.510 glasov je bilo na skupščini prisotnih 1.469.179 glasov, kar pomeni 73,62-odstotno udeležbi, sicer pa so se delničarji PP seznanili z letnim poročilom družbe za leto 2007, upravi in nadzornemu svetu so podelili razrešnico za poslovanje v preteklem letu, imenovali pa so tudi revizijsko družbo De-loitte za izvedbo revizije poslovanja.
Letošnja skupščina pa se vseeno ni zaključila v povsem kolegialnem vzdušju. Predstavnik dveh malih delničarjev, družbe List in Ibiko, ki sta vsaka po 10 delnic PP pridobili maja letos, je namreč napovedal spodbojne tožbe na sklepanje o delitvi dobička, razrešnici uprave in na poročilo o lastnih delnicah, KAD pa na delitev dobička, ki ni bila sprejeta po njihovem predlogu.
Ali v KAD-u še oz. spet razmišljajo o prodaji svojega deleža v PP - znano je, da so lani svojo ponudbo o prodaji brez obrazložitve umaknili -, pa zaenkrat ostaja skrivnost. Nov predsednik KAD-a je bil namreč imenovan prav na dan skupščine.
SM
Pogled na novo šolo preko termalne vrtine
Komentar
Lop_ po iniciativi
Zapisali smo že, da mesto stoterih dobrot, zakladnica tisočletij, vinskih šampionov in še česa, Ptuj, postaja tudi mesto civilnih iniciativ, takšnih in drugačnih. Skorajda ni kotička v MO Ptuj, kjer ne bi že delovala ali se vsaj napovedovala ena. Njihova sporočila oblastnikom so identična: nezadovoljstvo zaradi infrastrukturnega razvoja, zaradi pomanjkanja osnovne komunalne infrastrukture v 21. stoletju.
V MO Ptuj obstajajo številne črne lise zaradi kanalizacije, kije ponekod še sploh ni, ponekod pa ji je že zdavnaj potekel rok uporabe, neurejenih cest in druge infrastrukture, ki sodobnega človeka zadržuje na nekem območju in mu omogoča kvalitetno življenje, manjka nič koliko. Poleg tega pa v mestu, ki stavi na turistični razvoj, vse bolj tudi smrdi.
Nastajajoče iniciative niso trn v peti samo oblastnikov, temveč tudi že nekaterim podjetjem, kjer se na zelo nenavaden način, ki vzbuja skrb (z zastraševanjem in grožnjami namreč) lotevajo
vseh, ki so v kakršnikoli (tudi družinski) povezavi s člani iniciativ. Še posebej to velja glede žabja-ške iniciative.
Opozarjanje na napake v nekem okolju, ki so povsem očitne vsakomur, ki živi v nekem okolju, in zavzemanje za kvalitetno življenje je pravica vsakega posameznika in mu v nobenem primeru ne sme biti kratena. Prav tako pa nikomur ni dana pravica, da bi z grožnjami onemogočal delo civilnih iniciativ, ki so še kako legitimne, povrhu pa še šikaniral ljudi, ki so s člani iniciativ v sorodstveni ali drugi povezavi. Ob tem nas tudi Evropa že dolgo opozarja na to,
da imamo premalo delujočo civilno sfero, čeprav v Sloveniji skorajda ni državljana, ki ne bi deloval v takšni ali drugačni interesni združbi.
Civilne iniciative imajo še kako upravičene razloge za delovanje, zagotovo pa jih ne bi bilo, če bi odgovorni - bodisi v podjetjih bodisi na oblasti - delali kakovostno, v korist ljudi, in se ne pehali za dobičkom, ki je kot kaže edina vrednota našega časa in ki jih pogosto pripelje tudi do meje dopustnega, pravzaprav že do moralno spornega ravnanja. To pa ogroža življenje in delo širšega območja.
Majda Goznik
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: SM
Majšperk • Sprejeli rebalans letošnjega proračuna
Projekt turistične infrastrukture Ptujske Gore
Svet občine Majšperk je na 16. redni seji v četrtek, 19. junija, sklepal o sedmih zadevah, med drugim o varstvu virov pitne vode, o rebalansu letošnjega proračuna, določili so plakatna mesta ter sprejeli sklep o praznovanju 12. občinskega praznika. Sicer pa potekajo v tej obmejni haloški občine še številne druge aktivnosti.
Kot je pojasnila županja dr. Darinka Fakin, so na omenjeni seji v prvi obravnavi razpravljali o vsebini odloka o varstvu virov pitne vode na območju občine Majšperk, a ga zaradi nekaterih pomanjkljivosti niso dokončno sprejeli, ampak bodo o tem odločali na naslednji seji. Precejšen del razprave so namenili vsebini odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Majšperk za leto 2008. Gre za rebalans občinskega proračuna za letošnje leto, ki so ga morali sprejeti zaradi uskladitve tekočih in planiranih investicij. Po novem tako znašajo skupni prihodki občine Majšperk za letos 4.464.000 evrov, skupni odhodki pa 4.889.000 evrov. Proračun oziroma skupni odhodki so nižji za okoli 40.000 evrov zaradi neizvedbe investicije v cestno infrastrukturo, saj na razpisu za obmejna območja niso bili uspešni.
Po krajši razpravi so sprejeli sklep o določitvi plakatnih mest v času volilne kampanje. Sprejeli so tudi sklep, da bo osrednja prireditev ob 12. prazniku občine Majšperk v soboto, 13. septembra, obravnavali pa so tudi nekaj zanimivih po-
bud in vprašanj svetnikov.
Kot je poudarila županja, pa je pomembno, da je 26. junija občina Majšperk prejela sklep službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko o sofinanciranju lokalne ceste Doklece-Marija vas ter priključne poti Sitež-Vinarje v višini 467.690 evrov. Sofinanciranje bo realizirano v letih 2009 in 2010.
Sicer pa je ena osrednjih in največjih letošnjih občinskih investicij zagotovo projekt turistične infrastrukture Ptujske Gore, ki bo veljal okoli milijon evrov, od tega naj bi občina zagotovila okoli 40 odstotkov sredstev, preostalo pa bodo pridobili iz sredstev regionalnih vzpodbud za obmejna območja. V okviru tega projekta, ki naj bi bil končan v septembru, pod romarsko cerkvijo že gradijo večje parkirišče, zgradili pa bodo tudi Pot miru, dostopno cesto do parkirišča in del pločnikov v centru Ptujske Gore. Vsa glavna in težja dela so po besedah županje že opravili, tako da so v teh dneh nekje na polovici realizacije predvidenega, saj so pločnik do vrha Ptujske Gore in škarpe že zgrajeni, utrjen je že teren za parkirišče
V občini Majšperk so v teh dneh okoli milijon evrov.
Foto: M. Ozmec
sredi največje letošnje investicije, projekta urejanja turistične infrastrukture Ptujske Gore, ki bo veljal
z dostopno cesto, položeni so robniki, pričenjajo pa že tudi gradnjo Poti miru, za kar so že pridobili soglasje Zavoda za spomeniško varstvo.
Poteka pa tudi pridobivanje potrebne dokumentacije za gradnjo novega občinskega
Ptuj • Kdo upravlja s poslovnimi lokali
Z vsakoletnimi razpisi
■	■ |Va
do najnižje cene
V letu 2006, 1. maja, je MO Ptuj upravljanje poslovnih prostorov predala v novemu upravljavcu, podjetju DTKG iz Maribora. Pred tem je dobrih deset let z njimi upravljalo Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj. Pa si je izgubljeno upravljanje kmalu povrnilo. Na javnem razpisu je bilo znova uspešno leta 2007 in tudi letos.
Leta 2006 so v MO Ptuj k sodelovanju povabili potencialne izvajalce, ker je šlo za javna naročila male vrednosti - do deset milijonov takratnih tolarjev. Prejeli so dve ponudbi, eno od novega upravljavca iz Maribora, drugo od dotedanjega ptujskega, ki je te posle za MO Ptuj opravljal že dobro desetletje. Za novega upravljavca poslovnih prostorov so se v MO Ptuj v
letu 2006 odločili izključno zaradi nižje cene. Že v letu 2007 se je upravljanje poslovnih prostorov »vrnilo« k staremu upravljavcu, ta pa je upravljavec tudi za leto 2008.
MO Ptuj za upravljanje s poslovnimi prostori vsako leto na novo išče upravljavca. Mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospo-

Foto: Črtomir Goznik
S poslovnimi lokali ponovno upravlja Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj. Upravljanje si je povrnilo že leta 2007.
darstvo MO Ptuj, je povedal, da postopek javnega razpisa za izbiro upravitelja poslovnih prostorov v MO Ptuj narekuje zakon o javnih naročilih. Skladno z omenjenim zakonom je merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika najnižja cena. Na vprašanje, ali gre za prakso, ki jo poznajo oziroma se je lotevajo tudi v drugih občinah, pa je mag. Janko Širec povedal, da poznajo prakso MO Ptuj, ki s poslovnimi prostori upravlja sama. V poslovno-stanovanj-skih zgradbah, kjer gre za solastnike, pa na skupnih delih in napravah sodelujejo z upravitelji takšne stavbe.
V MO Ptuj se oddaja poslovnih prostorov izvaja na podlagi uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ter odloka o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem. Skladno s 15. členom odloka o oddaji poslovnih prostorov in garaž v najem odloča župan, je še povedal Janko Širec.
MG
poslopja s kulturno dvorano na območju, kjer je bila nekdaj stara osnovna šola. Po porušitvi šole so uredili parcelo, na njej pa naj bi v prihodnjem letu pričeli gradnjo novega občinskega poslopja s pošto, dvema lokaloma, izobraževalni center ter društvene prostore, ob tem pa predvsem novo kulturno dvorano z okoli 300 sedeži, ki bo primerna za izvedbo gledaliških predstav. Celotna investicija naj bi veljala od 4 do 5 milijonov evrov, sicer pa bodo s tem projektom kandidirali za pridobitev evropskih sredstev regionalnih vzpodbud za obmejna območja.
Prejeli smo
»Odlični študentki našli službo za 350 evrov«
Odziv na članek, objavljen v Štajerskem tedniku dne 8. 7. 2008.
V Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, kot tudi v Območni službi Ptuj, je naša osnovna naloga in poslanstvo ponuditi vsakemu aktivnemu iskalcu zaposlitve vse informacije in pomoč v zvezi z iskanjem zaposlitve. Posebej še prejemnikom denarne socialne pomoči, za katere nas Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti obvezuje, da smo jim dolžni ponuditi, hkrati pa takšni iskalci zaposlitve sprejeti, vsakršno delo. Šesti člen navedenega zakona v drugem odstavku navaja: »Zavod brezposelnim osebam, ki so upravičene do denarne pomoči po predpisih o socialnem varstvu, posreduje vsako zaposlitev, primerno delo po podjemni pogodbi oziroma pogodbi o naročilu avtorskega dela in primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno
Potekajo tudi aktivnosti za nadaljevanje druge faze projekta oskrbe Haloz z vodo. Gre za obsežen in zahteven projekt, ki naj bi veljal blizu 2 milijona evrov, kar je za občino Majšperk velik zalogaj, sicer pa so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Poleg vsega tega naj bi v letošnjem letu namenili okoli 800.000 evrov za ureditev in modernizacijo cestne infrastrukture, v okviru katerega želijo modernizirati kar 16 odsekov lokalnih cest.
V pripravi je že tudi pridobivanje gradbene dokumentacije za gradnjo kanalizacije v naselju Lešje, na celotnem območju
občine intenzivno poteka zamenjava 14 avtobusnih postajališč, ob katerih nameščajo nove panoje za oglaševanje društev in organizacij v občini, celoten projekt pa naj bi veljal okoli 40.000 evrov. V pripravi je že tudi projekt za izgradnjo krož-išča na Ptujski Gori, saj je sedanje križišče glede na prometno obremenitev preveč nevarno. V Lešju pri Majšperku naj bi v kratkem razširili industrijsko cono, saj je občina v ta namen že kupila dva kompleksa zemljišč, ki ju bodo v kratkem komunalno opremili ter ponudili podjetnikom in obrtnikom v odkup.
M. Ozmec
delo...«
Navedeni pogoj je velikokrat pri vpisu v evidenco brezposelnih oseb preslišan ali premalo zaznan. Status brezposelne osebe ni le pogoj za pridobitev denarnih prejemkov, temveč tudi obveza iskalca zaposlitve k njegovi lastni aktivnosti in pripravljenostjo sprejeti vsa dela. Oseba, ki prejema denarno socialno pomoč, nima dohodkov, ki bi ji omogočali preživetje, zato bi se morala boriti za vsako priložnost za delo, ki bi ji te dohodke omogočila.
Na območju Ptuja in Ormoža je bilo v prvi polovici tega leta prijavljenih 2,5 več potreb po delavcih, kot je trenutno brezposelnih oseb v evidenci Zavoda za zaposlovanje. Podjetje Carrera Optyl iz Ormoža zaradi povečanega obsega del potrebuje nove delavce in v dveh mesecih angažiranosti treh Uradov za delo (Ptuj, Ormož in Ljutomer) smo uspeli pokriti šele polovico napovedanih potreb.
Tudi v Zavodu za zaposlovanje smo velikokrat začudeni, kaj se dogaja v času izobraževanja z našimi študenti, ki tako uspešni in nagrajeni ne vstopajo v zapo-
slitev, temveč prehajajo v evidenco brezposelnih oseb. Že v času študija se je potrebno angažirati tudi v aktivnosti, ki bodo omogočile hitrejšo zaposlitev po študiju. Prijava v evidenco brezposelnih oseb je prostovoljna in zavedati se moramo, da ne omogoča le pridobitve pravic, temveč je potrebno prevzeti tudi določene obveznosti. Zagotovo se v Zavodu za zaposlovanje potrudimo ponuditi zaposlitev v okviru strokovne usposobljenosti posameznika, kar se z vsako osebo dogovorimo z oblikovanjem zaposlitvenega načrta, vendar je zakonodajalec tudi predvidel, da je potrebno prejemnikom denarnih pomoči ponuditi več in jim omogočiti prvo možno zaposlitev za preživetje.
Ob odločitvi vpisa v evidenco brezposelnih oseb je torej potrebno pomisliti tudi na obveznosti, ki jih prinese takšen status, ne glede na vse dosedanje dosežke. Zadevo je torej potrebno pogledati z obeh plati.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - Območna služba Ptuj:
direktorica Območne službe
mag. Vlasta Stojak
Ptuj • Sojenje 15 tihotapcem čez državno mejo
Pricetek glavne obravnave ze dvakrat preložen
Na okrožnem sodišču v Ptuju je bil že dvakrat prestavljen pricetek glavne obravnave zoper skupino 15 obdolžencev, ki jih obtožnica bremeni (po 311. členu kazenskega zakonika) kaznivega dejanja prepovedanega prehoda meje ali ozemlja države Slovenije.
Po nam dosegljivih podatkih gre za skupino mlajših oseb iz okolice Murske Sobote, Maribora, Celja in Velenja, ki jih obtožnica bremeni, da so od 27. julija 2007 do januarja 2008 prek hrvaško-slovenske, slo-vensko-avstrijske in italijansko-slovenske meje na različne načine spravili oziroma pretihotapili čez državno mejo večje število oseb, v glavnem tujih državljanov, in si s tem pridobili premoženjsko korist v višini najmanj 57.000 evrov.
Po besedah predsednika senata, okrožnega sodnika Marjana Strelca z Okrožnega sodišča na Ptuju, so štirje od petnajstih obtoženih, ki naj bi zagrešili največ kaznivih dejanj, v priporu v mariborskih zaporih, vsi drugi obdolženci pa se bodo lahko branili s prostosti. Okrožni državni tožilec Boris Ostruh iz Celja, ki je bil za zadevo dodeljen iz skupine tožilcev za posebne namene, naj bi za očitano jim kaznivo dejanje po določilih kazenskega zakonika zahteval od enega do osmih let zaporne kazni.
Ker se na prvi poziv v četrtek, 26. junija, pozivu na glavno obravnavo niso odzvali trije od petnajstih obtoženih, prisotnih je bilo le 12 obdolžencev in 11
Foto. M.Ozmec
Obsežno obtožnico zoper 15 osumljencev je sestavil okrožni državni tožilec Boris Ostruh iz Celja.
njihovih zagovornikov, tako da je bilo v razpravni dvorani komaj dovolj prostora za vse, je predsednik senata, okrožni sodnik Marjan Strelec, priče-tek glavne obravnave preložil na četrtek, 3. julija, ob istem času. Ni pa ugodil zahtevam zagovornikov vseh štirih priprtih obtožencev, med njimi je tudi eno dekle, da bi glede na nove in spremenjene okoliščine ter na dejstvo, da so vsi razmeroma mladi ter priporu že več kot 5 mesecev, za vse štiri pripor odpravil ali odredbo o priporu spremenil vsaj v hišni pripor, da bi v tem času lahko zaživeli normalno. Eden od zagovorni-
kov obtoženih, odvetnik Vladimir Toplak, je celo menil, da „ se pripor v nekaterih primerih zlorablja sto na uro". Po njegovem je nerazumno, da držijo mlade ljudi, ki niso zagrešili nobenega krvnega delikta, v priporu že dobrih 5 mesecev, pa se še sodna obravnava niti pričela ni.
Predsednik senata, okrožni sodnik Marjan Strelec, se je s pripombami zagovornikov obtoženih delno sicer strinjal, vendar je ob tem pojasnil, da žal pripora ne more odpraviti, ker se glavna obravnava sploh še ni pričela. Po izpraznitvi sodne dvorane zaradi krajšega
Foto: M. Ozmec
V četrtek, 26. junija, je bilo v razpravni dvorani št. 24 poleg članov senata in državnega tožilstva komaj dovolj sedežev za vse obtožence, njihove zagovornike, policiste, varnostnike in nekatere sorodnike obtoženih. Desno je predsednik senata Marjan Strelec.
posveta sodnega senata, v katerem so tudi sodniki porotniki Stanka Peršuh, Franc Hajduk in Oto Mesarič, pa je razglasil svojo odločitev, da je pričetek glavne obravnave prestavljen na četrtek, 3. julija, ob isti uri, in je za obtožence, ki se ta dan niso udeležili obravnave, odredil prisilno privedbo s pomo-
čjo policistov.
Žal pa sta tudi na drugem sklicu sodne obravnave kljub sodni odredbi o policijski privedbi treh neudeleženih obtožencev spet manjkala dva, očitno precej pomembna obtoženca, zato je predsednik senata pri-četek glavne obravnave kljub nezadovoljstvu zagovornikov
in obtoženih ponovno prestavil, tokrat na sredo, 16. julija. Se bo tokrat glavna obravnava zoper 15 obtožencev tihotapstva tujcev čez državno mejo vendarle pričela? Omenjeno sodno obravnavo bomo seveda spremljali in o njej sproti poročali v Štajerskem tedniku.
M. Ozmec
Ptuj • Kdaj bo vrata odprla nova bivalna enota
Ministrstvo zavlačuje, uporabniki cakajo nov dom
Natanko pred letom dni je bil na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zaključen postopek izbrancev za odprtje novih bivalnih enot. Med prijavljenimi sta bila tudi društvo Sožitje Ptuj in Zavod dr. Marijana Borštnerja Dornava, ki sta združila moči in nastopila skupaj. Uspelo jima je dobiti dovoljenje za skupno bivalno enoto, v kateri bo bivalo 12 uporabnikov.
Čeprav so načrtovali, da se bodo stanovalci v nov dom nad VDC Sožitje v Rajšpovi ulici 20 vselili aprila letos, se je ponovno zapletlo. Ministrstvo še do danes ni potrdilo najemne cene, brez tega pa se dela ne morejo začeti. Zaradi večmesečne birokracije bo zamuda precejšnja, odprtje lahko v najboljšem primeru pričakujemo šele konec leta.
Komisiji na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sta direktor Zavoda dr. Marijana Borštnerja Dornava mag. Milenko Rosic in predsednik društva Sožitje Ptuj Janko Šu-man predstavila več možnih lokacij za bivalno enoto. Kot najustreznejšo so 23. julija lani potrdili tisto v Rajšpovi ulici 20, nad VDC Sožitje Ptuj, katere lastniki so Branko Joha, Janez Koderman in Marjan Rola. Gre za mansardo, ki meri 341 kvadratnih metrov notranjih površin in približno tisoč kvadratnih metrov zunanjih površin in jo bodo lastniki stavbe preuredili natanko tako, da bo ustrezala standardom in predpisom. Kljub pripravljenosti Sožitja Ptuj, Zavoda Dornava in lastnikov, da se dela pričnejo čimprej, pa se je vse ustavilo in
Mag. Milenko Rosic, direktor Zavoda dr. Marijana Borštnerja Dornava
na mrtvi točki stoji že natanko leto dni. Brez soglasja Ministrstva o najemni ceni, ki bo plačana lastnikom in za katero sta se z njima dogovorila Rosič in Šuman, se dela ne morejo pričeti. Rosič zatrjuje, da je brez omenjenega soglasja nesmiselno z lastniki sploh podpisati pogodbo, zato na njej še ni njegovega podpisa. O tem, zakaj ministrstvo cene še po letu dni ni potrdilo ali zavrnilo, saj kot pravi Rosič, niso dobili še nobenega odgovora, Aleksandra Klinar Blaznik, predstavnica za službe za odnose z javnostjo
Foto:DB
Janko Šuman, predsednik društva Sožitje Ptuj: »Marsikomu se s selitvijo v bivalno enoto začne novo življenje «.
Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, odgovarja:
»Kar zadeva bivalno enoto Zavoda dr. Marijana Borštner-ja na Ptuju, vam sporočam, da intenzivno usklajujemo dogovor med ministrstvom in Skupnostjo organizacij za usposabljanje o elementih cene. Ta dogovor bo služil kot pravna podlaga za določitev cene in bo sklenjen predvidoma do konca julija. Takrat bodo lahko stekli tudi vsi nadaljnji postopki v zvezi z novo bivalno enoto na Ptuju.«
Ali je za ministrstvo mesečna cena najemnine 5 evrov za kvadratni meter notranjih in 1,25 evra za kvadratni meter zunanjih površin sprejemljiva ali ne, nam niso odgovorili. Štirje uporabniki društva Sožitje Ptuj in osem uporabnikov Zavoda dr. Marijana Borštnerja Dornava bodo tako na nov dom očitno čakali še nekaj mesecev.
»Bivalne enote so vsekakor dobra oblika bivanja za naše uporabnike, ker je to edina možnost za aktivno vključitev
teh oseb v okolje, ki jim ponuja samostojnost in možnosti za normalno življenje. Marsikateremu uporabniku se s selitvijo v bivalno enoto začne novo življenje. Tisti, ki vedo, da bodo živeli tam, me iz dneva v dan sprašujejo, kdaj bodo dobili sobo,« je dejal Šuman.
S pozitivno vrednostjo, ki jo imajo bivalne enote, se strinja tudi Rosič, ki pravi, da je to za uporabnike eden pomembnejših korakov v življenju. »Izkušnje, ki jih imamo z našimi
stanovanji, potrjujejo, da so se s selitvijo spremenile življenjske razmere in razpoloženje naših uporabnikov. Mislim, da je dobro nastopati skupaj s Sožitjem, ker tudi delamo na podobnih področjih dela, zato z njimi in Sončkom nameravamo še naprej sodelovati v posameznih projektih,« je pojasnil Rosič, ki je obenem izrazil nezadovoljstvo nad počasnostjo birokratskega aparata.
Dženana Bečirovič
Nova bivalna enota bo nad VDC Sožitje Ptuj, kdaj bo odprla svoja vrata, pa ostaja uganka.
ČS Spuhlja • Kako dolgo še problem CERO Gajke
Grožnja z zaporo je stara ze nekaj let
Spuhljani so tudi v samostojni četrtni skupnosti Spuhlja, prinesla jim jo je pogodba za CERO Gajke , v zadnjih mesecih že večkrat zagrozili s protestno zaporo odlagališča, prav tako z nekaterimi tožbami. Pogodba o deponiji se ne izvaja v obsegu in vsebini, kot je bila dogovorjena in podpisana 23. oktobra 2002.
Do dogovorjenega roka, oktobra 2007, pogodba ni bila v celoti realizirana, na realizacijo čaka še nekaj vitalnih objektov, pa tudi center za odlaganje odpadkov se ne izgrajuje po projektih. Sporna je višina deponije: bale še niso v zemlji, prav tako še ni zasajen 30-metrski zeleni pas in vse prepogosto smrdi, čeprav so jim na delavnicah, še preden se je začela gradnja deponije in ko so mestni oblastniki iskali podporo za umestitev centra v njihovo okolje, na veliko obljubljali, da nova deponija, zgrajena po najnovejši tehnologiji, sploh več ne bo smrdela. V Gajkah naj bi se odlagale tudi velike količine nevarnih odpadkov.
Da je šlo za prazne obljube in zavajajoče napovedi, so Spuhljani in bližnji okoličani, še posebej negodujejo Pod-vinčani, kmalu spoznali, iz nove deponije smrdi še bolj, kot je iz prejšnje. Pravega odgovora na to, zakaj so bale še vedno na prostem, nimajo, neuradno pa je slišati, da odgovorni v MO Ptuj iščejo
nekatere druge strokovne rešitve, a jih javnosti še niso predstavili.
Letos so imeli Spuhljani že kar nekaj vročih sej na temo Gajk, med drugim so imeli marca na seji ČS na dnevnem redu izpolnjevanje pogodbe za Gajke oziroma letno poročilo odbora za nadzor nad gradnjo in delovanjem CERO Gajke, ki ga vodi Friderik Majcen. Takrat so oblikovali nekatera vprašanja v zvezi z odlagališčem, zahtevali pa so tudi poročilo o izvajanju dela pogodbe o zaposlovanju novih delavcev; po pogodbi naj bi pod primerljivimi pogoji imeli prednost pri zaposlovanju v Gajkah prebivalci iz ČS Spuhlja in ČS Jezero.
Odbor za nadzor nad gradnjo in delovanjem CERO Gajke se je ponovno sestal 1. julija letos, ko so lahko le nemočno ugotavljali, da se v tem času glede njihovih zahtev po izpolnjevanju pogodbe ni nič ukrepalo oziroma nič na kaže, da se bo kmalu izpolnila. Podatki pa kažejo, da so v podjetju Čisto mesto
Foto: Črtomir Goznik
Edvard Strelec, predsednik CS Spuhlja
Ptuj po aprilskih podatkih zaposleni štirje krajani ČS Spu-hlja in trije iz ČS Jezero.
Intenzivna gradnja CERO Gajke je po podatkih Skupne občinske uprave potekala v letih 2003 do 2006. Zgrajeni so bili vsi objekti s pripadajočo infrastrukturo in 4 ha odlagalnih polj. V lanskem letu je prišlo do upočasnitve izgradnje CERO Gajke v korist pospešitve odškodninske pogodbe med občino in takratno ČS Jezero, zato se tudi terminski plan izved-
be sistema odplinjevanja in prekrivnih rekultivatorskih plasti zamika v leti 2008 in 2009, s tem pa tudi obvladovanje smrdljivih emisij v bližnjo okolico. Letos naj bi odkupili zemljišča za zasaditev 30-metrskega zelenega pasu. Če bodo dogovori uspešni, bodo k zasaditvi pristopili še letos oziroma spomladi 2009. Debelina tesnilnega sloja pre-krivne plasti znaša od 30 do 50 cm, glede na velike potrebe in možnosti proizvodnje ga je potrebno sproti doba-
vljati na zalogo.
Ne zahtevajo nemogočega
V prihodnjih dneh se bo na temo uresničevanja pogodbe za Gajke sestal tudi svet ČS Spuhlja in se podrobno seznanil z zahtevami julijske seje odbora za nadzor nad gradnjo in delovanjem CERO Gajke, jih potrdil, in kot vse kaže, tudi zaostril ter jih naslovil na MO Ptuj in upravljavca deponije. Zahtevali bodo natančne podatke o tem, kdaj bodo posamezne še nerealizirane obveznosti iz pogodbe realizirali. Čas pa je že tudi, da se o Gajkah izvede temeljita razprava tudi na mestnem svetu, ki bi moral prisluhniti krajanom Spuhlje in okoličanom, saj se zadeve vse predolgo vlečejo. Ne zahtevajo nič nemogočega, samo tisto, ker je bilo s pogodbo dogovorjeno, poudarjajo.
Gradnja večnamenske dvorane v Spuhlji, katere investitor je na podlagi podeljene stavbne pravice GP Project
ing, d. o. o., poteka po načrtih, čeprav se je športni del večnamenske dvorane med gradnjo podaljšal za 4,5 metra. Predsednik ČS Edvard Strelec je povedal, da v projektu ni bil zajet popis opreme, po soglasju ČS se je s projektantom dogovoril za popis opreme in pridobitev ponudb. O izbiri opremljevalca se bodo odločali v prihodnjem tednu. Za nakup opreme bodo porabili denar, ki ga dobi četrtna skupnost iz rente za CERO Gajke. Do odprtja dvorane v septembru, ki ga bodo povezali s krajevnim praznovanjem in 80-letnico GD Spuhlja, bodo poskušali tudi poiskati ustrezno rešitev za upravljanje nove večnamenske dvorane, v katero se bodo preselili gasilci, Društvo gospodinj Marjetica, šahovska sekcija, društvo upokojencev, Etnografsko društvo Koranti in ČS Spuhlja. V ponedeljek, 14. julija, se bo pričelo rušenje dosedanjega gasilskega doma, njegovi uporabniki so ga v sobotni prostovoljni akciji že v celoti izpraznili.
MG
Borl • Šesti ovčje-kozji bal
Slastni golazi so hitro zmanjkali
Na borlskem dvorišču je Društvo rejcev drobnice (DRD) Haloze, ki ga vodi Janko Lorbek, v soboto organiziralo že šesti tradicionalni Ovčje-kozji bal, ki je tokrat privabil veliko obiskovalcev. In imeli so kaj videti!
Poleg razstave ovc in koz, kjer je sodelovalo kar nekaj članov DRD Haloze, se je namreč skozi vse popoldne odvijalo veliko dogajanj. Tako se je že ob enajstih dopoldne oblikovalo šest ekip, ki so se
pomerile v kuhanju najboljšega golaža iz mesa drobnice. Vmes je Kinološko društvo Ptuj predstavilo pastirske pse in njihove sposobnosti, potem je sledil kratek kulturni program in seveda obvezno
striženje ovac ter obrezovanje parkljev, kar je vzbudilo ogromno zanimanja obiskovalcev, ki so se kar nagnetli okrog mojstra striženja Rona Metza. Pisano popoldansko dogajanje se je nadaljevalo s
Seveda tudi letos praznik ni minil brez prikaza striženja ovčjega kožuha ...
šaljivimi pastirskimi igrami, zaključilo pa z veselim rajanjem.
Med novosti (in presenečenje) letošnjega bala je gotovo spadal prihod številnih motoristov iz policijskega združenja motoristov IPA, ki povezuje avstrijske in slovenske motoriste, sicer pa je bila ob vsem tem na voljo še vrsta bogato založenih stojnic, kjer so ponujali vse vrste izdelkov (in spominkov) s področja reje drobnice. Največ zanimanja (in tudi kupcev) je požela prodaja ovčjega in kozjega sira, sicer pa je treba priznati, da je bila kulinarična ponudba zares prava. Ob 100-litrskem kotlu golaža iz mesa drobnice, ki je kaj hitro pokazal svoje dno, so namreč spekli tudi jagenjčka na žaru, za posladek pa je bilo možno pokusiti pravo haloški gibanico.
Popoldne so razglasili tudi zmagovalce letošnjega tekmovanja v pripravi najboljšega golaža. Po oceni tričlanske komisije, ki so jo sestavljali Ivan Matjašič, Jakob Jurij in Boris Gavez, ocenjevala pa je okus, izgled in vonj, si je
Ob tekočih dobrotah (mišljena ni le haloška kapljica, ampak tudi golaž) je veliko zanimanja požela tudi stojnica z dobrotami iz kozjega in ovčjega mleka.
najvišje priznanje za najboljši golaž prikuhala ekipa Viničar-jev iz Vidma, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Gruntov-čanov iz Zavrča, tretji najbolj-
ši golaž pa so skuhali člani ekipe kmetije Korošec, prav tako iz Vidma.
SM
Med presenečenji letošnjega srečanja je bil prihod motoristov policijskega združenja IPA, ki so popolnoma zapolnili zunanje grajsko dvorišče.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Slovenija, Ptuj • Nacionalna anketa o izkušnjah odraslih pacientov v bolnišnici
Iz ptujske bolnišnice odhajajo v glavnem zadovoljni bolniki
V okviru izboljševanja kakovosti v bolnišnicah, s katero se ukvarja Oddelek za kakovost v zdravstvu pri ministrstvu za zdravje, je bila jeseni 2006 izvedena prva nacionalna anketa o izkušnjah pacientov v bolnišnici. Po prvi anketi je bila ptujske bolnišnica uvrščena na 14. mesto med 27 bolnišnicami, po drugi iz leta 2007 pa med 23 bolnišnicami na šesto mesto. To so rezultati, ki so zelo razveseljivi, poudarja direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, a obenem ne dovolijo spanja na doseženem, saj je potrebno nad kakovostjo nenehno bdeti, ker ni nič optimalnega.
V ptujski bolnišnici je bilo v anketo 2006 skupaj vključenih 250 odraslih bolnikov na treh oddelkih: kirurškem, internem in ginekološkem. V anketo je bilo takrat vključenih 27 slovenskih bolnišnic, po rezultatih pa je ptujski pripadlo 14. mesto, torej zlata sredina. Že pri prvi anketi je bilo rečeno, da bi njene podatke morali poznati vsi zaposleni, morala bi biti neke vrste biblija zdravstvenih delavcev. Njen namen ni iskati »gnila jabolka«, predvsem naj bi bolnišnice spodbujala k izboljšavam, da bi se zgledovale po najboljših, ne po povprečnih. Po prvi anketi je bilo za ptujsko bolnišnico povedano, da ne zaostaja veliko za ostalimi regionalnimi bolnišnicami. Ministrstvo za zdravje je področje kakovosti v bolnišnicah postavilo ob bok ostalim programom zdravljenja.
Maja letos pa so bili predstavljeni rezultati nacionalne ankete o izkušnjah odraslih pacientov v akutnih bolnišnicah in psihiatričnih bolnišnicah v Sloveniji za leto 2007. Anketa je bila izvedena v 23 bolnišnicah. Iz bolnišnice je v njej sodelovalo 250 bolnikov, po 50 žensk in moških s kirurškega in internega oddelka ter 50 žensk z ginekološkega oddelka. Odgovarjali so na pet sklopov vprašanj: sprejem v bolnišnico, obravnava zdravnika in medicinske sestre, o samem zdravljenju, bolnišničnem okolju in odpustu iz bolnišnice. Po nacionalni anketi za leto 2007 se je ptujska bolnišnica uvrstila na šesto mesto, pred njo je od splošnih bolnišnic le jeseniška, ostalo so zasebni centri in bolnišnica Golnik. »Povprečna ocena je v primerjavi s prvo oceno iz leta 2006 bistveno boljša, praktično v vseh zadevah odstopamo v plus,« pravi direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Robert Čeh.
Ankete niso delali sami, temveč zunanji izvajalci, tako da je po statističnih parametrih do neke mere objektivna. V bolnišnici so se pacienti boljše počutili, kljub temu da imajo še vedno kadrovske probleme zlasti na internem oddelku, ki so ga dokaj prenovili. Nekaj kopalnic, ki so bile v katastrofalnem stanju, jim je že uspelo prenoviti, nekatere oddelke so prepleska-li. Trudijo tudi pri urejanju okolja, njihov park je vedno lepo urejen. Veliko se dela na sestrskem kadru, sestre
delajo maksimalno, tudi pri zdravnikih ni večjih odstopanj. Sreča je morda tudi, da v anketo ni bil zajet tudi kdo, ki je imel težave, saj ni nikjer mogoče zagotoviti optimalnega stanja. Povprečje pa pove, da se stvari izboljšujejo, pravi direktor ptujske bolnišnice.
Anketa za leto 2007 je tudi pokazala, da na ginekologiji, ki je občutljivo področje, ženske pričakujejo malo več zasebnosti. To bodo morali urediti, kot tudi vse drugo, kjer so še manjša odstopanja. Še vedno pa se bodo našli ljudje, ki ne bodo zadovoljni, ker so morali (pre)dolgo čakati na sprejem v bolnišnico, ker so se dogajale nepravilnosti v odnosu zdravnika in medicinskega osebja do njih, ker niso imeli zasebnosti, ker je bila hrana mrzla in podobno.
V področnem dogovoru ortopedija in negovalni oddelek
Tudi poslovanje v prvih mesecih letos kaže na bistveno izboljšanje: lani so imeli v prvih štirih mesecih 350 tisoč evrov izgube, letos 114 tisoč evrov. Dejstvo pa je, da na nekatere postavke nimajo vpliva. Medtem ko so lani za ogrevanje plačali v prvih štirih mesecih 112 tisoč evrov, je letos ta strošek v enakem obdobju dosegel več kot 147 tisoč evrov, znatno so se povečali tudi stroški električne
Foto: Črtomir Goznik
Robert Čeh, direktor Splošne bolnišnice Ptuj: »Rezultati nacionalne ankete o izkušnjah odraslih pacientov v bolnišnicah za leto 2007 so za ptujsko bolnišnico izredno spodbudni, rezultati so se v primerjavi s prvo anketo bistveno izboljšali.«
energije, komunalnih storitev, prehrane med delom in prevoza na delo. Če teh dvigov ne bi bilo, bi bila izguba minimalna, le okrog 20 tisoč evrov; na medicinskem delu, pri porabi zdravil, so stroške obvladovali v mejah načrtovanega. Za investicijsko vzdrževanje so v obdobju januar-april porabilo blizu 50 tisoč evrov, namenili so jih za obnovo sanitarij na kirurškem oddelku in za polaganje podov v operacijskem bloku.
Sicer pa s finančnim načrtom za letos predvidevajo, da bodo za investicijsko vzdrževanje porabili 500 tisoč evrov. Nadaljevali bodo obnovo sa-
nitarij, pleskanje hodnikov in čakalnic, 300 tisoč evrov pa bodo porabili za predvideno adaptacijo nekdanjih prostorov otroškega oddelka bolnišnice, kjer se predvideva ureditev negovalne bolnišnice s 30 posteljami. Na koncu leta 2008, če se bo poslovanje nadaljevalo s takim trendom, bi se lahko zgodilo, da izgube več ne bo.
Do konca leta želijo v ptujski bolnišnici izplačati zdravnikom in medicinskim sestram, vseh upravičencev naj bi bilo med 70 in 80, tudi vso ugotovljeno razliko za premalo plačana dežurstva v prejšnjih letih. Dolg je nastal
Foto: Črtomir Goznik
V ptujski bolnišnici je bilo v anketo 2006 vključenih 250 odraslih bolnikov, enako pa leta 2007.
zaradi tega, ker je prišlo do besednih napak pri zapisu kolektivne pogodbe. Izplačilo naj bi doseglo po ocenah med 100 in 150 tisoč evrov. Zdaj tega izplačila še ne morejo izvesti, ker je potrebno pripraviti vse osnove za izplačilo plač na podlagi zakona o javnih uslužbencih. Zaposleni v bolnišnici to razumejo.
Načrtovana gradnja kroži-šča oziroma dveh krožišč na Potrčevi dela v Splošni bolnišnici Ptuj naj ne bi ovirala. Modernizacijo Potrčeve v predvidenem obsegu v bolnišnici podpirajo v upanju, da se bo promet na tem območju končno uredil. Potekajo pa pogovori, da bi se na parkirišču za bolnišnico in zdravstvenim domom uredila parkirna hiša; del zemljišča je tako in tako v lasti bolnišnice oziroma države. V primeru te gradnje bi se odprla tudi cesta med bolnišnico in zdravstvenim domom, kjer je sedaj zapornica.
V področnem dogovoru za leto 2008 naj bi bila zapisana tudi ptujska ortopedija in negovalni oddelek; dokumenta v hiši še nimajo, imajo pa ustna zagotovila o tem. Brž ko bodo dokumenti v hiši, pravi direktor, bodo začeli aktivnosti. Prve operacije naj bi izvedli že avgusta oziroma najpozneje septembra. Operacije naj bi izvajali ob sobotah in nedeljah, ko so operacijske dvorane prazne. Operirali bodo gostujoči ortopedi, ker svojih še nimajo, sodeloval pa bo lahko tudi domač medicinski kader. V nekaj letih načrtujejo tudi zaposlitev domačega ortopeda, saj interes
obstaja. Na Ptuju naj bi nastal center za endoprotetiko kolkov in kolen. Na operacijo kolkov se v naši državi čaka od pol leta do dveh let, trenutno je na čakalnih listah med osem in deset tisoč pacientov. Ker se prebivalstvo stara, se bo število operacij z leti le še povečalo.
Iz bolnišnice Ptuj pa se bo letos dokončno izločil trans-fuziološki oddelek, ki bo poslej delal pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Zaradi tega se jim bo na letni ravni povečal letni strošek za kri, ocenjujejo, da za okrog 200 oziroma 300 tisoč evrov, ker poslej ne bodo več ničesar prodajali.
V ptujski bolnišnici doslej do pojava legionele še ni prišlo, tudi to namreč ljudi zanima; toplotne šoke in hiper-kloniranje redno izvajajo. So pa pri bolnikih, ki so prišli k njim na zdravljenje, že odkrili legionelo.
Priprave na odprtje negovalnega oddelka z okrog 30 posteljami že potekajo. Otroške ambulante so iz nekdanjega otroškega oddelka že pričeli seliti, prostore zanje so našli v porodnišnici. V negovalnem oddelku bodo lahko bolniki na stroške zavarovalnice bivali še do 30 dni v tako imenovani neaku-tni obravnavi po končanem zdravljenju. Oddelek bo vodila medicinska sestra, prinaša pa tudi do deset novih zaposlitev, v glavnem negovalnega kadra in srednjih medicinskih sester. Svečano naj bi ga odprli v začetku oktobra letos, ko bo na Ptuju veliko srečanje pediatrov. Oktobra pa bo na Ptuju tudi slovenski radiološki kongres.
Direktor ptujske bolnišnice se še naprej trudi, da bi pridobil čim več donatorjev, ki bi s svojimi prispevki pomagali bolnišnici pri nakupu nujno potrebnih medicinskih aparatur in pri urejanju prostorov v splošno zadovoljstvom pacientov in zaposlenih. Cilj je, da bi skupne interese našel z najmanj sto podjetniki, obrtniki in poslovneži, ki imajo posluh za potrebe ljudi. To bi za bodočnost ptujske bolnišnice bilo izjemnega pomena, ker bi na ta način lahko realizirala nekaj svojih ambicioznih načrtov. Podjetniki s Ptujskega so se v zadnjem času izkazali tudi pri urejanju bolnišničnih sanitarij. Zdaj je ena od prioritetnih nalog obnova fasade bolnišnice.
Ptuj • Pogovor z Liljano Klemenčič
Najbolj brane knjige to poletje
Poletje, počitnice, dopusti - pravi čas za preživljanje prostega časa in sprostitev ob dobrih knjigah. Ponujamo nekaj naslovov knjig, s katerimi si lahko krajšate čas to poletje.
Liljana Klemenčič iz
Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pravi, da obisk knjižnice med poletjem zmerja naraste. Še posebej v začetku julija, saj takrat šolarji, dijaki in študentje odvržejo šolske misli in se posvetijo poletnemu branju zanimivih knjig.
Obiskovalci knjižnice med poletjem največkrat zahtevajo »lahkotno« branje, kar pomeni, da želijo brati ljubezenske romane, leposlovje, detektiv-ke in fantazijske zgodbe, ki ni-
majo večje literarne vrednosti. Med priljubljenimi romani se največkrat znajdejo avtobiografske in dramske zgodbe. Dodaja, da mlajša dekleta najraje prebirajo knjižne zbirke o dobrih vilah, medtem ko fantje raje posežejo po knjigah o Harryju Potterju in Čudovita igra nogomet pisatelja Gorana Gluvica. Poudari, da so v prostorih knjižnice na policah posebej izpostavljene knjige, primerne za poletno branje. Kot priljubljeni slo-
venski avtorici Klemenčičeva izpostavlja Janjo Vidmar in Deso Muck, omenja pa tudi otroško in tudi pri odraslih priljubljeno Knjigo vseh stvari avtorja Guusa Kuierja.
V mladinskem oddelku otroci v poletnem času lahko zanimivo izkoristijo svoj prosti čas, saj imajo na voljo družabne igre, kot so Zofijin svet, literarne igre, igre spomina, domino in človek ne jezi se. Ker potujoča knjižnica oziroma bibliobus med pole-
tjem že nekaj let ne obratuje, si večina uporabnikov knjige izposoja za dlje časa.
Klemenčičeva pravi, da se branje knjige in brskanje po spletu nedvomno dopolnjujeta. Dober bralec veliko lažje in bolje uporablja splet, lažje izlušči bistvo in se znajde med nepreglednimi informacijami na internetu. Predlaga pa ustanovitev odprte knjižnice na prostem in nov način izposoje knjig na Ptuju, ki ga že uporablja nekaj slovenskih
V neposredni bližini osnovne šole so teniška igrišča, s katerimi upravlja Športno društvo Ivanjkovci, vendar večinoma časa samevajo. Kot kaže, v Ivanjkovcih ni veliko zainteresiranih igralcev tenisa. Zato se je učiteljicam, ki so se odločile sodelovati v tem projektu, zdelo potrebno obuditi željo po igranju tenisa pri učencih in tako pomagati ŠD Ivanjkovci, da teniška igrišča znova zaživijo. Vodja projekta Mojca Grula je povedala, da je glavni cilj njihove »teniške šole« zraven želje, da skozi igro približajo in naučijo tenisa kar največ otrok, tudi prepričanje, da je sestavni del dobre vzgoje slehernega otroka tudi v zdravju
Foto: OŠ Ivanjkovci
Učenci so se seznanili z osnovami tenisa.
koristnem športu, kar tenis	prijavnice za začetni tečaj te-
zagotovo je.	nisa, ki ga je ob pomoči treh
Tako so v zadnjem tednu	učiteljic Marjetke Pfajfar,
pouka učencem razdelili	Saše Veler in Mojce Grula vo-
Liljana Klemenčič: »Poletni čas je idealen za obisk čitalnic!«
mest. Pri tem omenja prestolnico, v kateri ob reki Ljubljanici že nekaj časa množično izposojajo različne knjige.
In še nekaj naslovov najbolj branih knjig v juniju:
1.	J. K. Rowling: Harry Potter - Svetinje smrti
2.	Philippa Gregory: Druga sestra Boleyn
3.	Dan Brown: Angeli in demoni
4.	Andreja Pšeničny: Na visokih petah
5.	Corinne Hoffman: Bela masajka
6.	Corinne Hoffman: Zbogom, Afrika
7.	J. K. Rowling: Harry Potter - Polkrvni princ
8.	Corinne Hoffman: Vrnitev v Barsaloi
9.	Sally Morgan: V objem korenin
10.	Danielle Steel: Hiša
Ines Selic
Ivanjkovci • Počitniške delavnice Hura, prosti čas
Letošnje leto posvečeno tenisu
Projekt Hura, prosti čas poteka na OŠ Ivanjkovci šoli že tretje šolsko leto. Prvo leto projekta so učencem ponudili odprto telovadnico in s tem izbiro dvoranskih športov, drugo leto so se osredotočili na badminton, letošnje leto pa so se odločili za tenis.
dil trener tenisa Matjaž Han-želič. Prijavilo se je 20 otrok; število udeležencev je sicer padlo na 15, saj je nekaj otrok že odšlo na zaslužene počitnice s starši. Učenje tenisa je potekalo od 30. junija do 4. julija. Udeleženci so se dobivali vsak dan po pet šolskih ur, vključno z malico, odmori, ogrevanjem in utrjevanjem.
Udeleženci so se na začetku šele spoznavali z osnovami igre in udarcev. Naslednji cilj je seveda pravilno usmerjanje žoge in servis. Vse udarce so povezali v igri med seboj in tako spoznali pravila igranja in štetja točk. Zadnji dan je sledil mini turnir. Zmagovalci so prejeli diplome, ostali zahvale. V tek-
Foto: OS Ivanjkovci
Zmagovalci turnirja, ki so ga priredili ob koncu delavnic
movalnem delu je bil njihov cilj pripraviti mlade teniške igralce na obremenitve, ki jih zahteva tekmovalni tenis v vseh fazah tekmovalčevega razvoja, pri tem pa so velik poudarek namenili tudi razvoju športnikove osebnosti, športnega načina življenja in sprejemanja zmag in porazov, ki jih šport prinaša.
Otroci so bili nad učenjem in igranjem tenisa navdušeni, saj so vsak dan skrbno spremljali dogajanje na grand slam turnirju v Wimbledonu. Porodila pa se je tudi ideja o
teniškem krožku. Pozitivni odmevi na projekt Hura, prosti čas so bili tudi pri starših, ki so bili veseli ideje tenisa, saj je igrišče v šolski okolici in ga otroci lahko prosto uporabljajo. Predvsem pa je bilo veselo vodstvo ŠD Ivanjkovci, saj so učencem ponudili brezplačno članstvo v Tenis klubu Ivanjkovci.
Združiti naravo in šport je najboljše, kar lahko naučimo otroke, zato so za naslednje šolsko leto izbrali golf, v upanju, da jim znova uspe.
Patricija Babosek
Foto: IS
Ormož • Okrogla miza »Položaj starejših v mestih«
Raznolikost je bogastvo družbe
V četrtek, 3. julija, je v Ormožu potekala okrogla miza, katere pogovor je tekel o izzivih, s katerimi se v vsakodnevnem življenju soočajo starejši v mestnih naseljih in v naši pokrajini.
Okrogla miza je del aktivnosti projekta »Raznolikost je bogastvo družbe«, katerega cilj je osveščanje javnosti o razlogih, oblikah in posledicah diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, rasne oziroma etnične pripadnosti, spola, starosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti ali invalidnosti. Podobna okrogla miza se je pred časom zgodila tudi v Majšperku, kjer so ugotavljali položaj starejših na podeželju.
Aktivnosti v okviru tega projekta potekajo že od začetka leta v obliki okroglih miz in se bodo zaključile jeseni z dogodki v sklopu projekta »Teden enakih možnosti«. V okviru projektnega partnerstva sodeluje šest slovenskih nevladnih organizacij: Zveza
društev upokojencev Slovenije, Ženska svetovalnica, Radio Social, Slovenska filantropija, Inštitut za afriške študije in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Pridruženi strokovni partner za področje spolne usmerjenosti je Društvo informacijski center Legebitra.
Navzoče je pozdravila Silva Gorjup, glavna koordinator-ka za Spodnje Podravje, ki je izrazila razočaranje, da med prisotnimi ni predstavnikov občine; ti so namreč ključni za uspešno sodelovanje. Povedala je, da so v sklopu projekta po vsej Sloveniji potekale ankete, s katerimi so ugotavljali položaj starejših v družbi. Gre tako za materialni kot tudi socialni položaj starejših. Kdo pravzaprav so starejši?
Po najnovejših podatkih so, glede na to, da se življenjska doba daljša, od 65 do 74 let mlajši stari ljudje, od 75 do 84
srednje stari ljudje in šele od 85 dalje govorimo o starosti. Z daljšanjem življenjske dobe se daljša tudi obdobje, do kdaj
Foto: Patricija Babosek
Upokojenci si želijo boljšo kakovost bivanja v današnji družbi.
so lahko upokojenci še aktivni. Dejstvo je, da je upokojencev vedno več, v ta leta sedaj prihaja »baby boom« generacija, to je generacija rojenih takoj po 2. svetovni vojni.
Z okroglo mizo so predvsem želeli opozoriti na problematiko, ki se tiče prav upokojencev. Gre za probleme v zdravstvu, predolge čakalne vrste, prezasedenost v domovih upokojencev, na drugi strani pa kot alternativna rešitev negovanje na domu, ki je absolutno predrago. Poudarjajo tudi pomembnost psihične priprave na upokojitev, saj so to še relativno mladi ljudje, ki si želijo ostati aktivni še naprej. Tu si želijo uspešen dialog s predstavniki politike tako na občinski kot tudi na državni ravni. Bližajo se namreč volitve in želja upokojencev je, da bodo predstavniki političnih strank v svoje programe vključili skrb za starejše in za njihovo kakovostno bivanje v naši družbi.
Na področju zdravstvenega varstva so sami pripravili program, ki ga bodo posredovali bodoči vladi in poslancem. Zavedajo se, da je to problem,
s katerim se je treba čim prej soočiti in začeti iskati rešitve, sicer bodo posledice čutile še prihajajoče generacije. Vendar po podatkih ankete stanje le ni tako slabo. Pomembno je poudariti, da imamo v Sloveniji približno 200 društev s skrbjo za starejše. Z udeležbo v društvih si starejši zagotavljajo socialno varnost, čutijo pripadnost in sprejetost. Tako se zmanjšujeta osamljenost in zapuščenost, ki se pojavljata predvsem v mestnih središčih. Želijo si le, da bi k prostovoljnemu delu na tem področju privabili več mladih. Sicer pa naše območje ne odstopa od povprečnih rezultatov v Sloveniji.
Želje so, da se s tovrstnimi aktivnostmi spreminja miselnost družbe v zvezi s starejšimi ljudmi, obenem pa si želijo, da bi se zmanjšale čakalne dobe v zdravstvu, da bi se pokojnine uskladile z evropskimi. To lahko dosežejo z več enotnosti in več medijskimi nastopi, obenem pa s podporo in naklonjenostjo politike in družbe.
Patricija Babosek
Ptuj • Študentsko počitniško delo
Za fante računalniki, za dekleta promocije
Šolarji so končno dočakali zaslužene počitnice. Medtem ko jih bodo nekateri preživeli ob poležavanju in lenarjenju, bo velika večina dijakov in študentov poletne mesece preživela na počitniškem delu. To postaja z leti vse bolj priljubljeno, saj ob zaslužku prinaša tudi prepo-trebne delovne izkušnje. Preverili smo, kako pestra je na Ptuju ponudba študentskih del.
Čeprav večini počitniško delo predstavlja le dodatno žepnino, je nemalo takih -predvsem študentov - ki jim takšen način zaslužka predstavlja edini vir dohodka. Zraven dejstva, da si z delom preko študentskega servisa lahko dijaki in študentje prislužijo lastna sredstva, ni zanemarljivo tudi pridobivanje izkušenj. V primeru, ko je zadovoljstvo delodajalca in študenta obojestransko, je lahko takšna vrsta dela dobra iztočnica tudi za kasnejšo redno zaposlitev.
Ponudba v gostinstvu presega povpraševanje
V primerjavi s prejšnjimi leti opažajo na študentskih servisih porast ponudbe del za približno 15 odstotkov. Še vedno izstopa ponudba raznih del v gostinstvu, ki že nekaj let večkratno presega povpraševanje. Med drugo ponudbo se največkrat pojavljajo delo v proizvodnji, pomoč v trgovini ter sezonska dela, kot je urejanje okolice, montaža klima naprav, reševanje iz vode in vaditelji plavanja. Medtem ko študentje največ krat iščejo delo za dalj časa, z možnostjo zaslužka skozi celo šolsko leto, so dijaki bolj zainteresirani za kratkotrajna dela, večinoma v času počitnic ali ob vikendih.
Med najbolj iskanimi deli se pojavljajo razna strokovna dela, pri katerih bi lahko študentje obnovili in nadgradili znanje, ki ga pridobivajo med študijem. Najbolj atraktivna in tudi precej dobro plačana dela so promocije, delo hostes in pisarniška pomoč. Zadovoljiv zaslužek ponavadi zagotavljajo tudi računalniško programiranje, prevajanje in inštrukcije, med najnižje plačanimi pa so še vedno strežba in dela v proizvodnji.
Tisti pogumnejši, ki združijo željo po zaslužku in potovanju, se velikokrat odpravijo
Ponudba v gostinstvu presega povpraševanje
delat v tujino, kjer je prav tako na voljo vedno pestrejša ponudba del.
Slab glas seže v deveto vas
Študentom in dijakom, ki se odločijo za delo preko študentskih servisov, lahko predstavlja zaslužek bodisi vir preživetja bodisi dodatno žepnino, v obeh primerih pa prepotreben lastni dohodek. Nekateri delodajalci nemalokrat pripravljenost mladih za delo izkoriščajo na način, da jim za njihovo delo plačujejo premalo, v nekaterih primerih svojih obveznosti sploh ne poravnajo. »Delodajalci se zavedajo, da se med študenti hitro razve, kdo ni dober plačnik oziroma ne vrača napotnic, s tem pa izgubijo možnost za pridobitev dobre delovne sile. Če pri katerem delodajalcu vseeno opazimo težave pri plačevanju študentskih honorarjev, o tem obvestimo študenta ob dvigu napotnice, torej pred napotitvijo na delo. V primeru, da smo v preteklosti opazili probleme pri delodajalcu v zvezi z vrnitvijo napotnice
Šolarji so končno dočakali počitnice, nekateri jih bodo preživeli delavno.
oziroma plačilom, takšnemu komitentu prijazno obrazložimo situacijo in mu tudi povemo, da ne moremo oglaševati njegovega dela. V primeru neplačila s strani podjetja sprva delodajalcu pošljemo opomine, po treh mesecih od zapadlosti fakture pa vložimo predlog. Stroške tega krije študentski servis. V primeru, da se izkaže, da je terjatev neizterljiva, dobi študent izplačan honorar iz rizičnega sklada, ki ga imamo oblikovanega prav za te namene,« pojasnjujejo na Študentskem servisu Maribor.
Študentsko delo le do 26. leta
Preko študentske napotnice lahko delajo člani kateregakoli študentskega servisa. Osebe, ki so zaključile osnovno šolo v tekočem šolskem letu, lahko že v času počitnic opravljajo delo na podlagi napotnice, vendar samo v primeru, če so dopolnile 15 let in če bodo pridobile status dijaka ob začetku novega šolskega leta, kar dokažejo s potrdilom o vpisu v srednjo šolo. Preko napotnice študentskega servisa smejo delati tudi udeleženci izobraževanja odraslih, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Za vpis v študentski servis potrebuje posameznik potrdilo o statusu dijaka, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, osebno izkaznico ali potni list, davčno številko, številko osebnega bančnega računa, fotografijo, udeleženci izobraževanja odraslih (izredni dijaki) pa morajo imeti še potrdilo Zavoda rS za zaposlovanje, da niso
vpisani v evidenco iskalcev zaposlitve.
Naročanje napotnic je večina študentskih servisov precej poenostavila. Medtem ko je bilo pred nekaj leti to možno dvignili zgolj osebno, na sedežu servisa, je načinov danes precej več, v vsakem primeru pa si jo je, da se izognete morebitnim težavam, treba zagotoviti najkasneje na dan pričetka dela.
Visoka akontacija dohodnine
Različni zakoni so v zadnjih letih na področju študentskega dela prinesli precej restriktivnih sprememb.
V primerih, ko vsota izplačila na eni napotnici presega vrednost 400 evrov, se od zaslužka preko študentskega servisa odtegne 22,5-odsto-tna akontacija dohodnine. Če torej posameznik zasluži 400 evrov, jih natanko toliko dobi tudi nakazanih. Če pa je vrednost zaslužka na eni napotnici 401 evro, se na osebni račun nakaže zgolj 310,77 evra. Ker je, kot ponavadi, v zakonu lukenj dovolj, poznajo delodajalci in študentski servisi več načinov, kako se temu plačilu akontacije izogniti. Če namreč dobi študent, katerega plačilo presega 400 evrov, izplačilo nakazano na dve napotnici, na primer na eni 200 in drugi 201, se 22,5-odstotna akontacija dohodnine ne odtegne. Iz tega razloga delajo nekatera podjetja obračune tudi večkrat mesečno in tako poskrbijo, da posamezni obračun za določeno obdobje ne presega 400 evrov.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Knjiga vseh stvari
Spominjam se, da sem pred časom nekje opazila naslov knjige, novosti, pa sem pomislila: Ah, že zopet avtor, ki obljublja vso modrost v eni sami knjigi. Knjiga vseh stvari se je glasil naslov. Predstavljala sem si zbirko modrosti o sreči, o pomenu prijateljstva in ustvarjalnega hotenja. Pomislila sem, še eno branje iz množice »nju-ejdževskih knjižnih uspešnic«.
Verjetno sem bila tečnobnega razpoloženja, saj takšno razmišljanje le ob naslovu knjige, ne da bi jo sploh videla, pogledala založnika, prevajalca itd., ali preverila, če je knjiga za mlade bralce, takšno razmišljanje je lahkomiselno, da ne rečem - povsem neprofesionalno (je pa človeško). No, potem sem si Knjigo vseh stvari izposodila, tik pred počitnicami. In jo odložila na kup neprebranih, na pol prebranih in skoraj prebranih knjig, ki čakajo na mirne dopustniške dni. Vrstni red knjižnega kupa je bil spreminjan, nekajkrat se je desetina knjig nevarno zazibala in dvakrat se je skladovnica knjig podrla, medtem se je vrh naloženih knjig še zvišal. A Knjiga vseh stvari je nekako štrlela iz kupa, kjerkoli se je znašla med ostalimi: bila je najtanjša in nekako skromna, z blago rumenkastimi listi in temno opečnimi platnicami. Hm, njen knjižni blok je deloval staro, za razliko od drugih knjig, ki so se bleščale z belino listov.
In nekega dopustnega večera, ko sem si poželela prebrati le kratko zgodbo, tako, čisto brez veze, za lažji dremež, sem začela Knjigo vseh stvari. Pha, začenja z: Preden se zgodba začne.
Vam lahko mirne duše povem: Tista zadeva s Thomasom je presenetila tudi mene. V resnici sem hotel napisati popolnoma drugačno knjigo. Ganljivo knjigo, ob kateri bi se lahko nasmejali. Pripovedovala bi o moji srečni mladosti. (Oj, kako so mi zoprni takšni avtorski nagovori.)
O mojem očetu, ki mi je pred spanjem igral violino. Tako lepo! O moji mami, ki je ob tem milo pela. Tako ganljivo! O mojih bratcih in sestricah, ki so me občudovali. O prijateljih, ki so na mojih rojstnodnevnih zabavah s prevezo prek oči poskušali z usti zgrabiti piškote. Imenovala bi se Dogodivščine srečnega otroka ...
Ko sem prebrala uvodno poglavje, sem bila skoraj gotova, da bom od dolgočasja hitro zaspala. Toda ne! Nasprotno: z vsakim novim stavkom, z vsako novo besedo sem vedno bolj uživala v branju. Kajti mali Thomas, ki je videl stvari, ki jih ni videl nihče drug, je pisal knjigo. In veliko je razmišljal. A tega ni zmogel, če ni gledal skozi okno. Če se je znašel pred oknom, je takoj začel razmišljati. Thomas je imel starejšo sestro, Margot, ki je bila že gimnazijka in se je sprva zdela navadna gos. Thomas pa je nenavadno bister in odkritosrčen fant.
Ob nedeljah so šli v cerkev. A ne v bližnjo običajno cerkev, temveč v posebno cerkev daleč stran, ki se je nahajala v običajni hiši, brez zvonikov. Med mašo si lahko slišal, kako sosedje v zgornjem nadstropju sesajo. V tisto cerkev ni hodil skoraj nihče, oni pa: oče, mama, Margot in Thomas. Mama je imela na glavi klobuk in Margot ruto, ker je bilo v cerkvi tako predpisano. Ženskih pričesk se ni smelo videti. Moški niso potrebovali pokrival, saj ti niso imeli pričesk.
Tja so šli peš, kajti Bog ni želel, da ob nedeljah vozijo tramvaji. A vozili so vseeno, kar do Boga ni bilo preveč prijazno.
Najhujši sramoti sta bili dve. Prva: v vojni se boriti na napačni strani. Druga: ob nedeljah se voziti s tramvajem.
Thomas je tramvaje preprosto odmislil. Pravzaprav je odmislil vse, kar je bilo prepovedanega: tramvaje, avtomobile, kolesa in dečke, ki so na ulici igrali nogomet. Ptiči niso bili prepovedani, saj niso vedeli, daje nedelja. Ker nimajo duše.
V cerkev je prihajalo približno dvajset kot zemlja starih ljudi, ki so bili slepi ali gluhi ali kruljavi. In če jim sicer ni bilo nič, sta jim vsaj na bradi rasli najmanj dve bradavici...
Čudovita knjiga! Za mlade bralce. In odrasle.
Avtor Knjige vseh stvari Guus Kuijer je prejel pomembno nizozemsko nagrado, za slovenske bralce jo je izdala založba Miš, prevedla pa Mateja Seliškar Kenda.
Liljana Klemenčič
Foto: MZ
Ormož • Predstavitev vloge za razmestitev novih programov na gimnaziji
Vsaka pot se začne s prvim korakom
V ponedeljek, 7. julija, je v prostorih Gimnazije Ormož potekala predstavitev vloge za razmestitev programov farmacevtski tehnik in zdravstvena nega v šolskem letu 2009/10, s katero se na Ministrstvu za šolstvo in šport potegujejo za umestitev novih programov v Gimnazijo Ormož.
Rezultate raziskave, s pomočjo katere so ugotavljali potrebe in želje za tovrstne programe v tem okolju, je predstavila ravnateljica Gimnazije Ormož Sonja Posavec. Pri pripravi so izhajali iz robnih pogojev, to so bližina šol s podobnimi programi, iskali so tudi program, ki bo dovolj zanimiv za njihovo okolje. Že ko se je pripravljal elaborat, so predvidevali upad števila vpisanih, zato so že v preteklosti iskali alternativne rešitve in razmišljali o dodatnih programih v ormoški gimnaziji.
Pri raziskavi so gledali na število vpisanih v osnovne šole na lokalnem območju. V Gimnazijo Ormož se vpiše od 16,9 do 28,7 odstotka generacij. Bistveni vpliv na vpis v gimnazijo ima generacija v osnovni šoli v Ormožu, glede na to, da gre za eno največjih osnovnih šol na tem območju, poleg Velike Nedelje. Na podlagi razprav v kolektivu so v prvi fazi raziskovali pet programov, to so farmacevt-
Rezultate raziskave je predstavila ravnateljica Gimnazije Ormož Sonja Posavec.
Foto: Patricija Babosek
ski tehnik, tehnik zdravstvene nege, kozmetični tehnik, zobotehnik ter tehnik laboratorijske biomedicine. V 21 osnovnih šolah v širšem okolju - od Hajdine pa vse do Kri-ževcev, so opravljali anketo, ki
Foto: Patricija Babosek
Predstavitve se je udeležil tudi ormoški župan Alojz Sok
je prinesla cel kup podatkov, ki so jih razdelili na dva dela, in sicer na širše gravitacijsko območje, ki zajema vseh 21 šol, in ožje gravitacijsko območje, kamor spadajo osnovne šole, za katere se predvideva možnost za nadaljnji vpis v Ormož. Tako so preučili tudi oddaljenost šol s podobnimi programi, zato so ostali pri treh programih: farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik in zdravstvena nega, ostale so opustili.
Raziskava je zajela tudi prostorske pogoje, kajti prostorska zasedenost prostorov gimnazije je 4,8 ure na dan, kar je za te prostore, ki jih Gimnazija Ormož premore, absolutno premalo. V primeru pridobitve katerega od programov bi bila zasedenost 9 ur na dan. Preučili so tudi kadrovske pogoje in prišli do sklepa, da pri splošnih pred-
metih ne bi potrebovali dodatnih zaposlitev, nekaj bi jih potrebovali pri strokovnih.
Ravnateljica je izrazila zadovoljstvo glede vključevanja lokalnega in javnega okolja v projekt, podporo so namreč zagotovili posamezniki in podjetja, ki bi lahko dijakom teh programov nudili prakso, po končanem šolanju pa zaposlitev. Zamisel so podprle tudi občine Središče ob Dravi, Sv. Tomaž, Gorišnica, Ptuj in Ormož. Župan slednje, Alojz Sok, se je tudi osebno udeležil predstavitve in povedal, da podpira idejo in da bo pomagal po svojih močeh, da čim prej pride do potrditve in kasneje do izvedbe teh programov. Čaka jih pridobitev mnenja Ministrstva za zdravje, mnenje Obrtne zbornice in trda pot pogajanj z Ministrstvom za šolstvo in šport.
Patricija Babosek
Ptuj • Komorni zbor Música organizira poletne pevske delavnice
Zapojmo skupaj
Konec junija je KUD Musica začel izvajati poletne pevske delavnice, katerih namen je približati vokalno petje ljudem vseh starosti.
Na delavnicah, ki jih izvajajo brezplačno, imajo udeleženci izjemno priložnost individualnega izobraževanja vokalne tehnike pod vodstvom dirigen-
ta KUD Musica Roberta Feguša. Predstavljene jim bodo osnove pravilnega dihanja, oblikovanja vokalov, pevskega nastavka in fraziranja. Feguš je izrazil željo,
Robert Feguš, zborovodja KUD Musica
da bi se delavnic udeležilo čim več ljudi. Kot je pojasnil, se marsikateri interesent ne odloči za udeležbo, čeprav bi si morda želel. Dodaja, da pri večini ljudi velja zmotno prepričanje, da sprejmejo le vokalno odlične pevce, prisotna pa je tudi bojazen pred novostjo v življenju posameznika, nezadostna seznanjenost ljudi ob brezplačni izredni priložnosti nadgradnje pevskega znanja. Poudaril pa je tudi razočarano upadajoč pomen kulturnega razvoja in kreativnosti na Ptuju.
Pevske delavnice, ki bodo potekale vse do konca avgusta, izvajajo po dogovoru z zborovodjem, in sicer v prostorih Narodnega doma Ptuj. Dodatne informacije so dostopne na spletni strani zbora Musica. Po osvojenem vokalnem znanju
na delavnicah pa imajo vsi posamezniki možnost včlanitve v komorni zbor Musica.
Komorni zbor Musica uspešno deluje že dve sezoni in velja za slovensko pomembno zborovsko pridobitev. Zbor pevcev je predstavil že preko trideset uspešnih koncertov po celotni Sloveniji, nastopili pa so tudi v Franciji in Angliji. Repertoar sledi viziji zbora, ki omogoča razvoj pevskih sposobnosti. Izvajajo predvsem ljudsko ter umetno glasbo slovenskih in tujih avtorjev. Zbor si prizadeva za postopno doseganje kvalitetnega pevskega poustvarjanja, ki omogoča udeleževanje državnih in mednarodnih zborovskih festivalov ter koncertiranje v Sloveniji in drugod po svetu.
Zborovodja Robert Feguš prihaja iz generacije mlajših slovenskih zborovodij, izvedel pa je številne odmevne nastope z vokalnimi skupinami. Aprila letos je sodeloval na otvoritvenem seminarju Mednarodnega zborovskega tekmovanja Maribor z odličnim ameriškim dirigentom Bradyjem Allredom.
Ines Selič
Svet je majhen
Evropske težave
Zadnje tedne, od razvpitega irskega referenduma dalje, so vse misli evropskih velikanov in vse naslovnice tako lokalnih kot državnih časopisov posvečene težavam Evropske unije.
Lizbonska pogodba, podpisana med portugalskim predsedovanjem, je kompromisna rešitev, s katero smo se v Uniji skušali prebiti iz institucionalne in politične zagate, izvirajoče iz zavrnjene ustavne pogodbe, za katero so predstavniki držav in EU nekaj let čepeli na medvladni konferenci v Bruslju pod vodstvom bivšega francoskega predsednika DEstaigna.
Irci spadajo med narode, ki so največ pridobili s pridružitvijo takratni Evropski skupnosti. Žal imajo tudi oni tako kot vsi narodi včasih kratek spomin in v trenutku, ko njihova ekonomija začne po petindvajsetih letih kazati prve krizne znake utrujenosti, so usmerili nezadovoljstvo prav na bruseljske ustanove.
Z zelo pametno piarovsko potezo so politiki skušali minimalizirati negativni izid referenduma, nadaljevati vse druge ratifikacije ter pripraviti teren za ponovno glasovanje. Takšne procedure znotraj Unije, ki se je od svoje ustanovitve soočala že s številnimi institucionalnimi krizami - lahko bi skoraj trdili, da je to za EU normalno stanje - ne predstavljajo nič novega in so se ponavadi izkazale za uspešne.
Vendar je prišlo je do nepredvidenih zapletov. Irska je sprožila val, ki so ga nekateri nizko kvalitetni politiki, kot je na primer poljski predsednik, pripravljeni izkoristiti za svoje notranjepolitične namene, čeprav je varšavska vlada, ki jo je vodil prav predsednikov brat, podpisala pogodbo tako kot vse druge države decembra 2007.
EU nujno potrebuje eno samo mednarodno pogodbo, ki bo nadomestila tisoče členov, danes izvirajočih iz številnih pogodb in aneksov, katerih skrivnosti mogoče poznajo samo nekateri bruseljski birokrati; še bolj nujno potrebuje nov zgodovinski zagon, ki ji bo zagotovil cilje, torej preživetje, na mednarodnem prizorišču.
Referendume zagovarjam le v primerih, ko so nujno potrebni za zagotovitev demokratičnega ravnovesja znotraj države, za vse druge primere imajo politiki pooblastila in odgovornost, da neposredno odločajo sami. Evropska unija je elitni projekt, s katerim so nam razsvetljeni politiki po drugi svetovni vojni želeli zagotoviti čim daljšo dobo miru in blaginje. Projekt je že desetletja uspešen in je naredil za širitev demokracije in globalizacije po svetu veliko več kot katerakoli druga mednarodna politika, vendar se mora za nadaljevanje izogniti populizmu.
Ni res, da potrebujemo glas ljudstva za vsako odločitev, ker v EU ni demokracije. V Bruslju odločajo države, katerih popolnoma legitimno in demokratično izvoljeni predstavniki imajo enako moč in težo. Neposredna demokracija, vendar še vedno demokracija.
Unija ni federacija različnih prestolnic, še manj pa država. Evropa nikoli ne bo država. Unija je nekaj popolnoma posebnega, nima primerjave v zgodovini in predstavlja nekakšen unikum v mednarodnih odnosih. Države so se dogovorile, da bodo predale določen delež svoje suverenosti na »višji nivo«, vendar le na podlagi recipročnosti in le dokler bodo smatrale, da je to potrebno. Kadarkoli se lahko izstopi iz kluba, katerega člani smo. Člani pa smo za to, ker se tako bolje razumemo z vsemi drugimi in rešujemo svoje spore ob dobrem kozarčku vina, namesto da bi se spopadli na »igrišču«.
Ne sodim Ircev. Tudi mi bi v enakih okoliščinah naredili enako napako. Sodim politike, ki ne znajo sprejemati odgovornosti in se ne obnašajo kot državniki. Sodim predsednike vlad in držav, zaradi katerih bo francosko predsedovanje imelo veliko dela pri reševanju krize, namesto da bi se posvetilo čemu pombnejše-mu prav v trenutku, ko mednarodnemu gospodarstvu ne kaže najbolje.
Evropska unija mogoče ni sanjska organizacija, znotraj katere moramo živeti, ampak trenutno je najboljša, ki smo si jo kadarkoli izmislili.
Dr. Laris Gaiser
Foto: IS
Podlehnik • Kulturno društvo z novim predsednikom
Majhne in velike zmage ljubiteljskih kulturnikov
Podlehniško kulturno društvo je dolga leta uspešno vodil Janez Trafela; pod njegovo taktirko je društvo obeležilo tako 25- kot tudi 30-letnico obstoja. Letos je vajeti v roke vzel Peter Feguš, sicer tudi dolgoletni in še vedno aktivni član društva in skorajda vseh njegovih sekcij, in še pred koncem njegovega prvega mandata ga bo čakala častna naloga: praznovanje okrogle 40-letnice delovanja KD Podlehnik.
Peter Feguš pravi, da bi podlehniška občina brez zagnanosti domačih kulturnikov ostala vsaj brez krepke polovice prireditev in temu je težko oporekati, saj pravzaprav res ni srečanja, kjer se ne bi pojavljali kot soorgani-zatorji, soustvarjalci ali pa kot organizatorji dogodkov.
KD sestavljajo štiri sekcije: dramska, pihalni orkester, moški pevski sekstet ter novost - mlada vokalna dekliška skupina Cantilena, ki je gotovo obet, da kultura v tej občini še dolgo ne bo zamrla.
Neutrudni
ljubiteljski
gledališčniki
Tik pred letošnjimi zasluženimi počitnicami, ki sicer ne bodo prav dolge, saj bodo člani KD z novimi prireditvami startali že hitro v septembru, so vodje posameznih sekcij naredili kratko „bilanco" preteklega leta.
Danica Kurež, ki skupaj z Milico Jeza neformalno vodi podlehniško gledališko ekipo - sama sebe namreč imenuje le kot sorežiserko predstav -lahko zametke dramske sekcije postavi daleč nazaj, v 70 leta prejšnjega stoletja: „Takrat sem še sama nastopala kot igralka, potem je gledališko ustvarjanje za nekaj časa zamrlo in se ponovno obudilo pred petimi leta. Tako smo v sezoni 2003/2004 s takratno ekipo postavili na oder Linhartovo Županovo Micko, ki je požela lep uspeh. Od takrat dalje prav vsako leto naštudiramo eno predstavo, tako da smo se doslej predstavili z Moderndorferjevo Na kmetih, pa s komedijo Kam iz zadreg in letos prav tako s komedijo Klopčič Moram reči, da se skupaj z igralsko ekipo nekako vedno odločamo za komedije, saj so te najbolje sprejete pri ljudeh, ki so težav že tako siti v vsakdanjem
življenju," najprej povzema preteklo delo Kureževa, ob tem pa poudarja:
„V naši dramski sekciji delamo prav vse ljubiteljsko, tudi kostumi, glasbena in odrska scena je delo naših ljubiteljskih igralcev. Seveda je potrebno imeti veliko volje in elana, prave zagnanosti za to delo, ampak tega imamo res vsi veliko, zato ni težav. Ni nam do zaslužkarstva, pač pa imamo veselje do ustvarjanja, uživamo v skupnem druženju, največja pohvala za naše delo je polna dvorana zadovoljne publike."
Kot pravi Kureževa, z „na-borom" ljubiteljskih igralcev niti nimajo posebnih težav, v stalni ekipi, ki se redno pojavlja v vlogah na odru, pa so: Bernarda Trafela, Peter Feguš, Stanko Sakelšek, Alojz Grabrovec, Janez Trafela, Barbara Gajšek, Marko Žerak, Silvo Mo-horko, Bojan Jelen, Janez Arnuš, Robi Cafuta, Jožica Svenšek in Matjaž Feguš, v zadnji igri pa so se jim pridružili še Jana Žerak, Darja Trafela in David Topolo-vec.
Ob igranju komedij so člani dramske sekcije izjemno aktivni tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo sami; v preteklem letu jih je bilo kar nekaj, med odmev-nejše pa gotovo sodita dva kulturna večera; eden posvečen vinu, drugi Prešernovemu prazniku, prav tako so odlično pripravili kulturni večer ob letošnjem praznovanju Trubarjeve 500. obletnice rojstva. Še pred zasluženimi letnimi počitnicami pa so si že zadali nove naloge:
„Najprej imamo v načrtu organizirati septembrski kulturni večer na tematiko kruha, ki ga bomo najverjetneje poimenovali Kruh naš vsakdanji in na katerem bodo sodelovale tudi članice našega društva podeželskih žena z izborom svojega domačega
kruha in drugih dobrot. Seveda pa je jesen tudi čas izbire in začetka študija nove igre, ki jo bomo premierno predstavili spomladi naslednje leto. Katera bo, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost," je še povedala Danica Kurež.
Obet za prihodnost: Cantilena
Najmlajša sekcija podlehni-škega KD je dekliška vokalna skupina Cantilena, ki se je začela oblikovati pred dobrim letom, danes pa ima za seboj kar nekaj javnih nastopov in že samostojen koncert. Vodi jo profesor Jakob Feguš, ki je o dekletih povedal:
„Pred časom se je zbralo šest mladih deklet, danes jih je v skupini devet. Gre za dijakinje in študentke, ki so že prepevale v OŠ, zdaj so pa želele to nadaljevati. Začele so brez imena in takoj požele veliko odobravanja. Prvih šest zagnank je bilo: Sandra Vidovič in Sabina Turk (obe prvi sopran), Katja Drevenšek in Nuša Jeza Milošič (drugi sopran), Urška Trafela in Doroteja Feguš (prvi alt), nato pa so prišle še Špela Trafela, Sara Korošec in Jana Žerak (drugi alt). Moram jih pohvaliti - dekleta so res odlična, dosegla so izjemen napredek v tako kratkem času, sploh, če jih primerjam z ostalimi skupinami oz. zbori, ki jih vodim. Njihov vokalni potencial in zagnanost lahko ocenim z odlično. Prav tako moram povedati, da so zelo resne in imajo odlično perspektivo, če bodo tako nadaljevale. Začele so sicer bolj z zabavnimi skladbami, a smo hitro prišli do skupne ugotovitve, da je takšna glasba hitro izpeta in ne zahteva posebne kvalitete, zato danes delamo na veliko zahtevnejšem repertoarju, ki zajema predvsem umetne, ljudske pesmi in priredbe, tudi iz tuje literature."
Med najaktivnejšimi sekcijami podlehniškega KD je gotovo dramska sekcija; na fotografiji so ljubiteljski gledališčniki, ki so in še bodo občinstvo zabavali s svojo zadnjo komedijo Klopčič.
Tako svojstvena, kot so pojoča dekleta, pa je tudi njihovo ime: Cantilena. Po prvem javnem nastopu, ko so bile še brez imena, jih je tamkajšnji župan proglasil kar za Zlate ribice, češ da so tako lepo zapele, da bi jim to ime povsem pristajalo. Punce pa so se odločile drugače in si nadele omenjeno ime, ki v latinskem izvirniku pomeni: pesmica, lažja umetna pesem ali manjša kantata.
Pihalna godba v finančnih škripcih
Eden najprepoznavnejših znakov občine Podlehnik pa je gotovo njihov pihalni orkester. Že veliko let mu dirigira umetniški vodja Milan Feguš, funkcijo predsednice pa zadnje leto dni opravlja Andreja Turk.
„Uradni datum ustanovitve naše godbe na pihala sega v leto 1981, začeli pa smo s komaj devetimi člani. V naslednjih letih je članstvo strmo raslo, danes pa je v godbi 26 rednih članov. Večinoma gre za nove člane, mlade ljudi; od ustanoviteljev nas je ostalo le še pet ali šest. To je sicer zelo razveseljujoče dejstvo, ampak srečujemo se tudi z veliko težavami: čeprav se veliko naših otrok izobražu-
je v glasbeni šoli, je le malo takšnih, ki se učijo igranja inštrumentov, ki se uporabljajo v pihalni godbi," sta povedala Turkova in Feguš.
Pihalni orkester se domačemu občinstvu redno predstavlja na že tradicionalnem Božično-novoletnem koncertu, sicer pa brez njega nikakor ne mine niti eno prvomajsko jutro, ko jih je slišati ne samo po naseljih domače, ampak tudi sosednjih občin, kjer lastne godbe na pihala nimajo. Prav tako se z veseljem odzovejo povabilu na različne prireditve doma in naokoli. Sodelovali so tudi na dveh državnih tekmovanjih, kjer so najprej dosegli zlato priznanje v četrti težavnostni stopnji, naslednje leto pa v tretji težavnostni stopnji prejeli srebrno priznanje.
„Mladi so motivirani za sodelovanje v pihalnem orkestru, trenutno imamo celo tri osnovnošolce, ki igrajo z nami, vendar pa smo letos v dokaj nezavidljivem položaju glede sofinanciranja naše dejavnosti s strani občine, saj nismo bili upoštevani na posebni postavki, kot je bilo to vsa leta doslej. Posledično to pomeni manj sredstev za naše delovanje, kar zna biti težavno, saj so instrumenti zelo dragi, najcenejši stane 1000 evrov, zelo draga so tudi
Svež veter v podlehniškem KD predstavlja skupina mladih, zagnanih deklet, ki so javnosti pod imenom vokalna skupina Cantilena že predstavljajo z odlično odpetim repertoarjem umetnih, ljudskih in drugih skladb.
Predsednik in vodje posameznih sekcij v KD Podlehnik(z desne proti levi): Peter Feguš, Jakob Feguš, Milan Feguš, Danica Kurež in Andreja Turk
popravila, ob morebitnem zmanjšanju sofinanciranja pa se bo to poznalo tudi pri vajah, zlasti intenzivnih, ki pa so za godbo nujne," je opozorila Andreja Turk.
Peter Feguš je njeno mnenje potrdil: „Osebno menim, da so kulturni programi sekcij kar zadovoljivo sofinancirani. Čeprav je seveda vedno tako, da so želje in potrebe večje od dobljenega. Je pa na srečo dovolj veliko volje med našimi ljubiteljskimi kulturniki in tako gre. Težava pa res zna nastati pri pihalni godbi, ki letos lahko črpa sredstva izključno iz sredstev za celotno KD. Menim, da nikakor ne moremo na enaki ravni vrednotiti koncerta pihalne godbe in, recimo, ljudskih pevcev oziroma kakšne no-vonastale skupine. Orkester je razočaran, jasno. To pomeni namreč krepko manj denarja za godbo - računamo, da 25 odstotkov ali celo več. In tu zna nastati velika težava, ki lahko pod vprašaj postavi preživetje orkestra. Itak člani veliko financirajo sami, ampak več kot toliko pa vseeno ne bo šlo. Z županom smo o tem že govorili in upamo, da nam bo za delo orkestra uspelo pridobiti še nekaj denarja."
Sicer pa novi predsednik KD Peter Feguš zaključuje, da se za kulturno dogajanje v občini nikakor ni bati: „Po-znam vse člane vseh sekcij in ni dvoma, da bomo še veliko ustvarjali, ker nas v prvi vrsti vodi želja po druženju in delu. Veliko je lepih trenutkov, nekaj tudi slabih, ampak ti so vedno pozabljeni. Društvo bo ohranilo sedanjo sestavo, saj menim, da potrebe po več sekcijah ni. Vsekakor pa smo lahko ponosni na vse doseženo!"
Dejstva, da so podlehniški kulturniki res uspešni, pa ne dokazuje ne samo veliko prireditev, ampak tudi velik obisk le-teh.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Rokomet
Ptujčanke v prvem srečanju doma
Stran 16
Rokomet
Ormožani drugi in tretji na EUROFEST-u
Stran 16
Atletika
Kar štirje naslovi Miru Prstcu
Stran 17
Rokomet
13. rokometni tabor RK Ormož
Stran 17
Atletika
Kolaričeva najboljša še v Mariboru
Strani 18
Kikboks
Gospič državni prvak, Erlačeva viceprvakinja
Strani 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Nogomet
tednik
<¡J->oílulajt¿ ñaí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tedmk.si
Novosti na Ptuju
DRAVA - SAK 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Kelenc (32)
DRAVA: Germič, Grižonič, Jankovič, Halilovič, Erbida, Emeršič, Ogu, Kelenc, Rade-tič, Zilič. Igrali so še: Filipovič, Andjelkovič, Sulas, Gavez, Gr-bec, Joldič. Trener: Ljubinko Drulovič.
Nogometaši ptujske Drave so v nedeljo premagali Vojvodino, v sredo popoldne pa še avstrijskega tretjeligaša SAK (Slovenski atletski klub). Ptujski strateg Ljubinko Drulovič je doma pustil kar nekaj nogometašev (Drevenšek, Gri-žonič, Horvat, Murko ...) in dal priložnost mlajšim in tistim, ki so na preizkušnji. Kljub vsemu pa so Ptujčani igrali dobro
in slavili z zadetkom Dorisa Kelenca v 32. minuti.
Halilovič novi član Drave, trije na preizkušnji
Pri Dravi so po Sinišu And-jelkoviču dobili novega igralca. To je postal 22-letni Denis Halilovič, ki je minulo sezono nastopal za celjski prvoligaš MIK CM Celje. Pogodbo je podpisal za dve leti, zapolnil pa naj bi vrzel v obrambnih vrstah, ki je nastala ob odhodu Šterbala, Emeršiča in Cala-manteja.
Na preizkušnji v Ptuju pa so trije nogometaši: Predrag Jan-kovič, ki je prišel iz Pirota, ter Dragan Erbida iz Ljubljane in Francesco Sulas iz Italije. Kako
Foto: Črtomir Goznik
Novi kapetan Drave bo Sead Zilič (levo).
se bodo v klubu odločili, bo kmalu jasno, odvisno pa je od tega, kar bodo igralci prikazali in ali izpolnjujejo kriterije Dra-vinega strokovnega vodstva.
Sead Zilič novi kapetan
Novo sezono bodo ptujski nogometaši pričeli z novim ka-petanom. To je po Emilu Šter-balu in Mitju Emeršiču postal napadalec Sead Zilič. "Seveda je biti kapetan Drave velika čast in obveza. Upam, da bom uspešen kot moji predhodniki," je dejal Sead Zilič.
Igralska zasedba Drave se na videz ni veliko spremenila, vendar pa je le nekaj novih imen. Fantje pod vodstvom trenerja Ljubinka Druloviča marljivo vadijo in že nestrpno čakajo začetek novega prvenstva. Uvodno tekmo bodo imeli v Lendavi pri močno okrepljeni Nafti. "Moram reči, da dobro delamo, saj se vsi zavedamo, kaj nam to vse prinaša v prvenstvu. Vzdušje v ekipi je dobro, tako da z optimizmom pričakujem novo prvenstvo, ko bomo pokazali, kaj zmoremo. Vsekakor pa ne želimo več priti v takšno situacijo, kot smo bili v minulem prvenstvu, ko smo si obstanek izborili skozi dodatne kvalifikacije," je dejal ptujski napadalec Sead Zilič.
Danilo Klajnšek
Ptuj ima olimpijko
Ve se, tako kot povsod drugod, lokalno in globalno, je tudi na Ptuju šport številka 1 nogomet. Spomin z Evra 2008 na fenomen igre vseh iger je še kako živ, zato naj na tem mestu le dodam: nogomet potrebujejo politiki, nogomet potrebujejo podjetniki in potrebujejo ga množice. Skratka, nogomet je nujen za reprodukcijo sveta, v katerem živimo, ali če hočete, smo prisiljeni živeti. Po organizacijsko-tekmovalni plati se nogomet deli na reprezentančnega (svetovna in celinska prvenstva s kvalifikacijami) in klubskega (državna prvenstva in mednarodna ligaška tekmovanja). Pri prvem gre za nacionalni prestiž in čast, identifikacija državljanov/navijačev/potrošnikov z izbrano vrsto pa je najmočnejša družbena vez v postindustrijskih državnih skupnostih. Klubski nogomet pa se odvija po povsem drugih načelih. V prvi vrsti je ogromen posel, katerega temeljna značilnost je, da obseg vlaganja v klub določa njegovo uspešnost. Seveda prihaja do rahlih odstopanj od tega pravila, ki dajejo igri poseben čar (in veter v konjunkturni stavniški posel). Vsako leto se vesoljna nogometna javnost sprašuje, ali bo letos končno uspelo najbogatejšemu klubu na svetu, Abramovičevemu Chelseju, zmagati v Ligi prvakov. Doslej so bili uspešnejši njegovi nasprotniki, ki pa vseeno bistveno ne zaostajajo z vlaganji v svoj klub. To so največji klubi iz najmočnejših nacionalnih lig.
Po isti logiki potekajo državna in regionalna prvenstva. S tem smo prišli do ptujskega prvoliga-ša, po večini kriterjev največje športne organizacije na Ptuju, ki je svojo tržno nišo v lokalno-glo-balni nogometni ekonomiki našla v takšni organizaciji kluba, ki v glavnem skrbi za preprodajo cenejših igralcev z zahodnega Balkana, s postankom na Ptuju, v Zahodno Evropo. S tem seveda ni nič narobe in to ni od časov Poetovione nič novega - naši kraji so že dolga stoletja stičišče trgovskih poti. Problem je drugje, zaobjamemo pa ga lahko v vprašanje, kaj je ptujska identiteta ter kako se kaže v športu in skozi šport.
Pred nami je priložnost in izziv. Najboljša ptujska športnica Nina Kolarič, ki od začetka trenira v ptujskem klubu, s ptujskim trenerjem in na ptujski infrastrukturi, bo Ptuj zastopala v Pekingu. Ptuj bo tako po dolgih šestnajstih letih imel predstavnika na najprestižnejšem zboru športnikov, ki bo potekal v glavnem mestu čez nekaj let najpomembnejše države na svetu. Bo znal Ptuj ta uspešni primer izkoristiti za obnovo ptujske identitete in samozavesti, ki ju bomo potrebovali za nove razvojne izzive?
Uroš Esih
Foto: Črtomir Goznik
Novi igralec Drave, 22-letni Denis Halilovič.
Nogomet • Prijateljska tekma
Dobra nogometna predstava
Aluminij - Koper 1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Vračko (37), 1:1 Amusan (47), 1:2 Ibeji (75)
ALUMINIJ: Lipovac, Gašpa-rič, Topolovec, Bingo, Kraj-cer, Dugolin, Pavlin, Letinja, Djokič, Vračko, Veselič. Igrali so še: Sagadin, Rotman, Osaj, Dončec, Marinič, Murat, Mag-dič, Morsi, Šimeno, Milec, Vajs. Trener: Bojan Špehonja.
KOPER: Hasič, Handana-gič, Sečič, Rajčevič, Rastovac, Kwankwo, Božičič, Mertelj,
Viler, Djukič, Amusan. Igrali so še: Suhonjič, Pavlovič, Pahor, Galun, Ipavec, Kreft, Božič, Šmon, Radujko, Karamatič, Ibeji Trener: Vlado Badžim.
Nogometaši Aluminija so odigrali še drugo pripravljalno srečanje. Tokrat so gostili ekipo Kopra, ki so jo pričakali nekoliko oslabljeni, saj sta klub nepričakovano zapustila Ivan Purišič in Branimir Vodo-pivec. Sicer pa so maloštevilni gledalci lahko videli dobro nogometno predstavo.
Začetek srečanja je pripadel
gostom, vendar so se Kidri-čani hitro otresli pritiska in vzpostavili ravnotežje v igri. V 37. minuti so domačini izvedli lepo akcijo, zaključil pa jo je Matej Vračko in dosegel zadetek za svoje moštvo. Koprčani so na začetku drugega polčasa izenačili preko zelo agilnega temnopoltega Amusana. Tudi v drugem polčasu je bila igra enakovredna. Svojo priložnost so gostje izkoristili v 75. minuti ter dosegli še drugi, zmagoviti zadetek.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Spremembe v RK Drava
Dolgoročno napredovanje
V RK Drava Ptuj so se v vročih julijskih dneh zgodile precejšnje spremembe, s katerimi želijo v višji rang tekmovanja. Sedaj so Ptujčani namreč igrali in životarili v 2. slovenski moški rokometni ligi - vzhod, kjer so v minuli sezoni igrali ligo za prvaka, pred letom pa bi sicer morali igrati, vendar so bili nepazljivi pri prebiranju pogojev in pošte RZ Slovenije.
A sedaj se v bistvu nihče več ne ozira nazaj, čeprav je to bilo zelo pomembno obdobje, ko so na Ptuju ohranili moški rokomet z velikimi prizadevanji za nadaljnji razvoj in prodor naprej. Združitev Rokometne šole in Drave je prinesla precej sprememb. Novi predsednik RK Drava Ptuj je Zdravko Peklar.
Minuli petek ste imeli skupščino kluba. Nam lahko poveste najpomembnejše načrte,
o katerih ste se dogovorili?
Z. Peklar: "Moški rokometni klub Drava Ptuj je v soboto izvedel svojo redno letno skupščino, na kateri so se potrdili lanski rezultati, ob tem pa je bila tudi volilna skupščina, kar je bila posledica zadnjega dogovarjanja med MRK Drava Ptuj in RŠ Ptuj s potencialnimi vlagatelji oziroma ljudmi, ki bi bili pripravljeni vlagati v moški rokomet na Ptuju. Največji pobudnik za to je Boštjan Napast, sicer član uprave Pet-rola ter hkrati član predsedstva RZ Slovenije, ki je ocenil, da je pravi čas, da se podprejo trud in uspehi ptujskega moškega rokometa. Tako sestavljamo UO kluba ljudje, ki smo delali v klubu, in novi sponzorji. Prišlo je do združitve Rokometne šole in Drave. Že v pretekli sezoni se je videlo dobro sodelovanje. Sedaj smo vsem našim otrokom dali izpis-nice in vsi so šli v RK Drava Ptuj, ki se je preimenoval v RK Drava. Prej nikakor nismo našli načina sodelovanja, vendar je Andrej
Rutar bil zraven vseh drugih povezovalni člen kluba, , da smo se dogovorili o vsem."
Imate novo vodstvo, ob tem pa se verjetno dela tudi nova članska ekipa, ki bi v najkrajšem možnem času napredovala v višji rang tekmovanja?
"Res je, saj so ambicije povezane z našimi pogodbami. Delamo na tem, da bi se nekdanji odlični igralci, vzgojeni na Ptuju, vrnili domov. Radi bi naredili ekipo, ki bi igrala kvaliteten rokomet in se preko tega uvrstila v višji rang tekmovanja. Naše igralce bo treniral priznan rokometni trener Ivan Hrupič, o sestavi ekipe pa bomo lahko rekli kaj več v naslednjem tednu. Zavedamo se, da pot ne bo lahka, vendar želimo igrati dober in prepoznaven rokomet, ki bo polnil športno dvorano Center. Veliko več bo znanega v kratkem, predvsem kar se tiče igralcev."
Danilo Klajnšek
Rokomet • 16. mednarodni EUROFEST
Ormožani drugi in tretji
V Izoli in Kopru je od 1. do 6. julija potekal 16. mednarodni rokometni festival Eurofest 2008, kjer je v sedmih starostnih kategorijah sodelovalo 163 ekip iz 17 držav. Zbralo se je več kot 3000 mladih ljubiteljev rokometa, od tega tudi 24-članska ekspedicija iz Ormoža.
Mladi rokometaši Jeruzalema so na turnirju nastopali v dveh kategorijah - letniki 1997 in mlajši v velikem rokometu in letniki 1998 in mlajši v mini rokometu. V kategoriji letnikov 1997, kjer je nastopalo 12 ekip, so Ormožani nanizali pet zmag in en poraz, kar je zadostovalo za končno tretje mesto. V pred tekmovanju so po vrsti premagali avstrijski WAT Funfhaus z Dunaja (15:12), madžarski Dunaujvaros (17:7), Izolo (19:7), Krško (17:9) in se uvrstili v polfinale, kjer so klonili proti predstavniku Tajvana s 13:8. Ekipa Tung Hsinga je na-
stopila z dve leti starejšimi roko-metaši in je bila prevelik zalogaj za Ormožane. V tekmi za tretje mesto so Ormožani še drugič na turnirju premagali ekipo WAT Funfhaus z Dunaja (15:11) in se veselili končnega tretjega mesta. Uspeh je toliko večji, ker so glavno breme na turnirju nosili igralci letnika 1998. Lep pokal in medalje za tretje mesto so v kategoriji 1997 in mlajši osvojili: Jur-ček Korpič Lesjak, Rene Plavec, Miha Kolmančič, Matic Štum-berger, Dejan Kociper, Vid Luk-man, Tilen Kosi, Gašper Horvat, Dominik Ozmec, David Lukner, Nino Ulaga in Pavel Jovanov.
Še bolje so se z drugim mestom odrezali letniki 1998 in mlajši v mini rokometu, saj so v konkurenci devetih ekip zabeležili sedem zmag in en poraz. Zmag so se veselili proti belgijskemu Zandvlietu (21:7), češkemu Le-deczu (16:6), Žurdu iz Kopra
(25:4), Preventu (19:10), madžarskemu Obudaiu (13:7), češki Ostravi (17:14) in Izoli (21:12). Za prvo mesto je bil usoden poraz proti Cimosu (9:14). Lep pokal in medalje za drugo mesto na turnirju so prejeli: Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman, Rene Pla-vec, Tilen Kosi, Gašper Horvat, Dominik Ozmec, David Lukner, Nino Ulaga, Pavel Jovanov, Martin Hebar, Gašper Hebar, Luka Voljč, Nejc Zidarič, Matej Niedor-fer, Lan Voršič in Anže Horvat.
Lep uspeh je zagotovo rezultat dobrega dela skozi celotno leto in petdnevnega 13. poletnega tabor pri Miklavžu pri Ormožu tik pred odhodom na Eurofest 2008. Zelo uspešna sezona za mlade Ormožane je tako zaključena. Pričetek priprav na novo sezono bo v drugi polovici avgusta, ko se bodo pričeli prvi treningi za sezono 2008/09.
UK
Mlajši dečki B Jeruzalema so zasedli 3. mesto
Minirokometaši Jeruzalema so osvojili 2. mesto na Eurofestu
Rokomet • Ženska rokometna liga
Ptujčanke v prvem srečanju doma
Pri ženskem rokometnem klubu Ptuj so z Anjo Frešer dobili veliko okrepitev, zraven nje pa so na Ptuj prišle še vratarki Tjaša Pikl iz Žalca in Simona Grego-
rec iz Milleniuma, Ptujčanke pa je okrepila tudi mlada leva zunanja igralka Špela Mateša iz Koke Varaždin. Zelo pomembno je, da je v klubu ostala reprezentantka Kristina Mihič.
Kljub odhodu reprezentančne vratarke Miše Marinček, izkušene Vesne Puš v ljubljansko
Foto: Črtomir Goznik
V klubu ostaja reprezentantka Kristina Mihič.
Olimpijo in desne zunanje igralke Martine Strmšek v Žalec bodo na Ptuju imeli zelo močno igralsko zasedbo, ki se bo lahko vmešala v borbo za vrh prvenstvene razpredelnice, seveda ob odsotnosti Krima, ki se bo slovenskemu prvenstvu priključil v končnici.
Nikakor ne smemo pozabiti še igralk, ki so ostale v klubu, saj vse skupaj ustvarjajo zelo močno ekipo, ki bo na vsakem igralnem mestu imela kvalitetno igralko. S prihodom mlade reprezentantke Piklove (kadetska in mladinska) in izkušene Gregorečeve so v ekipi pokrili tudi vratarska mesta. Ni pa izključeno, da bodo posegli še po kakšni okrepitvi.
Nedavno je bil izveden žreb tekmovalnih parov; ptujske ro-kometašice bodo v prvem krogu gostile podprvakinje iz Celja Celjske mesnine. Na tej tekmi se bo marsikaj videlo, saj bomo lahko ocenili vrednost ptujske ekipe. Da bi se kar najbolje odrezale, se bodo rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj intenzivno pripravljale.
Pari 1. kroga 1. slovenske ženske rokometne lige (13. 9.): Mer-cator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine, Zagorje Istrabenz Gorenje - RŠ Piran, Sava Kranj - Krka, Celeia Žalec - Škofja Loka KSI, Velenje - Evrocasino Kočevje.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Pripravljalne tekme za EP
Slovenija-Madžarska dvakrat v Veliki Nedelji
Mladinska reprezentanca Slovenije, letnik 1988, se v Ormožu in Veliki Nedelji pripravlja na EP v Romuniji, ki bo konec julija.
"Smo v drugem delu priprav za EP in v petek ter soboto nas v Veliki Nedelji čakata močni pripravljalni tekmi proti sovrstnikom Madžarske. V tretjem delu priprav bomo odigrali še dve pripravljalni tekmi proti Češki. Zaradi poškodb imamo kar precejšnje težave s sestavo moštva. Od nosilcev igre manjkata Miha Svetelšek in Dean Bombač, zato nas čaka težko delo, da izpolnimo naš osnovni cilj - uvrstitev v drugi krog EP. Smo v težki skupini skupaj s Francozi, Poljaki in gostitelji Romuni. V drugi del tekmovanja vodita le prvi dve mesti in potrebno bo pošteno zavihati rokave. Ta reprezentanca je na veliki sceni pokazala dva različna obraza. Na EP kadetov v Estoniji so zasedli trinajsto mesto, na odprtem EP na Švedskem
pa osvojili celo srebrno medaljo. Naša realnost je nekje na polovici, torej bi bili zadovoljni z uvrstitvijo med petim in osmim mestom," nam je po četrtkovem kar dve uri in pol dolgem treningu dejal selektor Slavko Ivezič.
Med izbranci je tudi Tadej Sok, ki v 1. A ligi brani barve ormoškega Jeruzalema. "S potekom in delom na pripravah sem zadovoljen. Tudi forma je zadovoljiva in upam, da bom izkoristil ponujeno priložnost ter se uvrstil med potnike za Romuni-
jo. Na EP bi bil zadovoljen s petim mestom, vendar vemo, da se hitro lahko zgodi, da si pri vrhu ali pri dnu. Uvrstitev v sredino bi nas zadovoljila," je povedal Čuba, ki je med Ivezičevimi izbranci zbral največjo minutažo v minulem prvenstvu v elitnem razredu.
V petek bodo mladi Slovenci ob 18.30 uri v Veliki Nedelji gostili Madžarsko. Drugo tekmo z njo bodo odigrali v soboto ob 10.30, prav tako v Veliki Nedelji.
UK
Športni napovednik
TURNIR V STOJNCIH
Nogometni klub Stojnci bo v soboto in nedeljo organizator nogometnega turnirja. PROGRAM - SOBOTA ob 17.00 Labod Drava - Bukovci; ob 19.00: Stojnci - Aluminij: NEDELJA: ob 15.00: veteranska tekma Stojnci - Gorišnica; ob 17.00 tekma za 3. mesto; ob 19.00 tekma za 1. mesto.
Danilo Klajnšek
Tenis
Uspešen zaključek tečaja
V ■
Teniški klub Skorba je pod pokroviteljstvom Športne zveze Hajdina izvedel začetni in nadaljevalni tečaj tenisa. Udeležilo se ga je petnajst fantov in deklet, ki so spoznavali veščine te vedno popularnejše igre. Ob zaključku tečaja so odigrali še turnir. Pri starejših dečkih je Abraham Tilen s 6:3 premagal Blaža Bezjaka, pri mlajših deklicah pa je Taja Glažar s 7:5 bila uspešnejša od Timoteje Cebek.
Danilo Klajnšek
Atletika • Veteransko državno prvenstvo
Štirje naslovi Prstcu
Odprto državno prvenstvo veteranov v Ljubljani je letos potekalo zadnji junijski konec tedna. V skupno sedemnajstih disciplinah je oba dneva tekmovanja nastopilo prek 200 veteranov in veterank iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije. Vidno vlogo med njimi so igrali tudi štirje veterani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuju.
Trenutni prvo ime ptujske veteranske atletike je Miki Pr-stec (kategorija M50 - od 50 do 55 let), ki je nanizal štiri naslove državnega prvaka - zmagal je v vsaki disciplini, v kateri je nastopil. Posebej dobro mu gre letos suvanje krogle, ki jo je v Ljubljani sunil 11,96 metra. V višino je tokrat skočil 157 centimetrov, uspešno pa se je poskusil tudi v trokoku (10,04
metra) in na 100 metrov z ovirami. Prstec goji in razvija širok spekter atletskih disciplin z namenom, da bo v prihodnosti nastopal v atletskih mnogobojih v mednarodni konkurenci.
V isti starostni kategoriji se je z dvema naslovoma in drugim mestom izkazal tudi Dušan Koren. Najdaljši je bil v skoku v daljavo in v metu kopja (37,98 metra), ki je njegova paradna disciplina, v višino pa je bil drugi, za Prstcem.
Tudi Dejan Dokl (M35), najmlajši med ptujskimi veterani, je zabeležil dvojno zmago. Kroglo je sunil 14,25 metra, disk pa je vrgel 37,82 metra. Boljše rezultate, kot pravi, mu je onemogočil razvlečen urnik tekmovanja, saj je od začetka suvanja krogle do konca meta
diska minilo več kot pet ur.
Zadnji iz ptujske četverice je vsestranski športnik Branimir Komel, ki je bil drugi na 1500 metrov (4 minute in 32,50 sekunde).
Sicer pa je bilo državno prvenstvo zadnja resna preizkušnja pred največjim veteranskim tekmovanjem v Sloveniji do sedaj. Za evropsko veteransko prvenstvo (EVACS) v Ljubljani je organizator prejel 3616 prijav iz 41 držav, Slovenijo pa bo zastopalo 207 veteranov, od tega 41 veterank. V Ljubljani se bodo z evropsko konkurenco kosali vsi štirje prej omenjeni Ptujčani, ki bodo tako dobili odgovor na vprašanje, kaj pomenijo njihovi rezultati v mednarodnem merilu.
Uroš Esih
Kolesarstvo
S kolesi po vaseh občine
Občinski odbor SDS Hajdina je tudi letos ob dnevu državnosti 25. junija organiziral tradicionalno srečanje občank in občanov, v okviru katerega so se s kolesi podali na pot po vseh sedmih vaseh občine.
Kolesarjenje številnih udeležencev je potekalo v sproščenem duhu. Najstarejši, ki je štel že 72 let, je po prevoženih 16 km povedal, da se bo kolesarjenja naslednje leto spet udeležil, saj ni niti malo naporno. Organizatorji so odlično poskrbeli za odmore ter osvežilne napitke med potjo,
posebej pa sta za varnost poskrbela policista Policijske postaje Ptuj, ki sta kolesarjem zagotovila predvsem varno prečkanje zelo prometne ceste.
Daljši postanek na občinskem trgu pred poslovno-stanovanjsko zgradbo je bil namenjen preverjanju stanja koles ter premagovanju morebitne utrujenosti, vendar so bili vsi kolesarji čili, pa tudi nobeno kolo ni bilo poškodovano.
Po slabih dveh urah vožnje so kolesarjenje zaključili z druženjem v prijetni senci lovskega doma Hajdina, kjer pa so se po okusni malici, ki jo je pripravil mojster Edi, zavrteli ob glasbi štajerskega Brendija. Razen dveh članov svetniške skupine SDS se srečanja ni udeležil nihče iz občinskega sveta ali občinske upra-
ve - pač dogodka ne uvrščajo med dovolj pomembne.
Ob zaključku je bila podana ugotovitev, da so v prijetnem »sprehodu« s kolesi zmagali vsi sodelujoči ter se bodo na prireditvi ponovno srečali naslednje leto. Organizatorji se ob tej priliki zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi prireditve, predvsem pa Lovski družini Hajdina za zagotovitev prijetnega prostora. Na ta način so udeleženci dostojno proslavili dan osamosvojitve republike Slovenije, dogodek, ki je v občini predvsem namenjen druženju, ne glede na starost in strankarsko pripadnost, ter seveda v veliki meri prispeva k izboljšanju družbene klime in kvalitete življenja v občini.
Ur
Karting
Ptujski veterani: (od leve) Dejan Dokl, Miki Prstec in Dušan Koren
Rokomet • Počitniški poletni tabor
13. rokometni tabor RK Ormož
Četrta dirka za DP
V organizaciji AMD Mostje je bila na avtodromu v Krškem 4. mednarodna dirka za državno prvenstvo in za pokal Sportstila.
Nastopilo je 80 voznikov iz Italije, Hrvaške in Slovenije med njimi tudi šest voznikov AMD Ptuj, ki jim tokrat vožnje niso najbolje uspele, saj sta vročina in neposlušnost motorjev nekaterim prekrižala načrte za boljše
uvrstitve. Zmagovalci so: K. Pivk
-	Idrija, M. Mulej - Primus, E. Sa-jovič - Moste, K. Prešeren - Lam-ko, M. Kovač - Sportstil, J. Perša
-	AKNSR, A. Gril - Šlander, V. Smrdelj - Šlander. Tako je AMD Šlander iz Celja prvič premagal AMD Moste, ki sta sicer oba zbrala po 71 točk, toda vozniki iz Celja so osvojili več boljših mest, AMD Ptuj je bil tretji z 61 točkami, sledijo Racing Idrija 47, AMKK Aleš 43, AMD Tazkart 41, AMK Primus 35 ...
Po štirih dirkah so v skupini
uvrstitvi vodilni: R-1 Filip Grego-rič, R-2 Miha Mulej Primus, R-3 Erik Sajovič Moste, R-4 Klemen Prešeren - Lamko, R-6 Urban Stare - Moste, R-7 J. Preša - AKNSR, R-8 Darjan Klobasa - Ptuj, R-9 Gregor Tomazin - Moste. V ekipni uvrstitvi vodijo AMD Moste, 291 točk, pred AMD Ptuj, 256, AMD Šlander - Celje, 252 točk ...
Ljubiteljem motorističnih dirk sporočamo, da bo na kartodro-mu v Hajdošah 3. avgusta dirka v počastitev praznika MO Ptuj.
anc
VorganizacijiRokometne-ga kluba Jeruzalem Ormož je pri Miklavžu pri Ormožu potekal že 13. poletni tabor,
ki se ga je udeležilo 40 otrok od 6. do 14. leta starosti. Potekal je pet dni, otroci pa so bivali v šotoru pri OŠ Miklavž.
Za udeležence so organizatorji poleg rokometa pripravili različne animacije. Najbolj jih je veselil obisk ormoškega kopa-
lišča, jahanje konjev na Košče-vi kmetiji in tradicionalni kviz, kjer so mladi rokometaši pokazali obilo znanja.
Tri starostne kategorije (starejši in mlajši dečki ter mini rokomet) so opravile po sedem treningov, svoje znanje pa so preverili na zaključku, kjer so se najstarejši pomerili s svojimi starši in jih premagali po izvajanju sedemmetrovk. Na taboru so kot mentorji sodelovali: Mla-den Grabovac, Silvo Kirič, Ne-
nad Potočnjak, Alan Potočnjak, Sanja Potočnjak, Aleš Mesarec, Samo Korez, Simona Gregorec, Tjaša Brumen, Nataša Grabo-vac, Mojca Bratuša, Luka Lah in Uroš Krstič. Tabor je služil tudi za pripravo dveh ekip, ki sta sodelovali na 16. rokometnem festivalu Eurofest v Izoli.
UK
Udeleženci tabora
Foto: UE
Nogomet • Evropskemu nogometnemu prvenstvu ob rob
Finale Lige prvakov ostaja nočna mora
Na pravkar končanem evropskem prvenstvu smo srečali tudi nekdanjega trenerja Chelseja in izraelske izbrane vrste. 53-letni Avram Grant je svojo trenersko kariero začel v domačem klubu Hapoel Petah Tikva, za katerega je v sezoni 20001/02 igral tudi nekdanji slovenski reprezentant Ermin Rakovič. Na EURO 2008 je pokazal, kako dobro zna oceniti nasprotnike. Neznank zanj ni bilo. Ujeli smo ga pred polfinal-no tekmo med Rusijo in Španijo. Njegova napoved je bila povsem pravilna, ob tem pa je napovedal tudi točen izid tega srečanja.
Za daljši razgovor se je omehčal po naši čestitki za veliki finale v Ligi prvakov. Kot iz topa je izstrelil: »Spomin na ta šokantni finale nikoli ne bo zbledel. Bili smo tako blizu vrha. Včasih je lahko usodna čisto majhna de-koncentracija in vse splava po vodi. Fantom nimam kaj očitati.
Bili so izredno borbeni in vem, da so dali vse od sebe. Lahko kar rečem, da so bili fantastični. Tista kapljica športne sreče nam v tistem trenutku žal ni bila naklonjena. Prav ta kapljica pa lahko postane nočna mora. Življenje gre dalje, to je res, toda takšnega finala enostavno nikoli ne moreš pozabiti,« nam je zaupal izraelski strokovnjak, ki se je v pretekli sezoni na klopi Chelseja aboniral za druga mesta, saj je na žalost izgubil tako v angleškem prvenstvu kot v ligaškem finalu in na koncu koncev tudi v sanjskem finalu Lige prvakov. Športna sreča mu je res obrnila hrbet.
Toda Grant je v svoji karieri, začel je zelo zgodaj, že leta 1986, osvojil nekaj lovorik. Vse z Maccabijem iz Tel Aviva, saj je dvakrat osvojil prvenstvo, enkrat pa pokalno lovoriko Izraela. Izraelsko reprezentanco je vodil kar štiri leta (2002-2006), nato
pa ga je pot zanesla v zibelko nogometa.
Prvi izraelski trener v Premiershipu
V Angliji je začel kot tehnični direktor Portsmoutha vse do trenutka, ko ga je zloglasni ruski milijonar in lastnik slovitega Chelseja Roman Abramovič povabil za krmilo kluba, ki je prekinil pogodbo s karizmatičnim portugalskim trenerjem Mou-rinhom. Natanko pred letom dni je Avram Grant dobil trenersko mesto, o katerem sanjajo tako rekoč vsi trenerji. Znano je, da Abramovič ne skopari, toda temu primerni morajo biti tudi rezultati. Navijači Chelseja na začetku niso bili navdušeni nad Grantovim prihodom, zahtevali so večji kaliber. Toda trmasti Avram se ni zmenil za njihove pripombe. Prvi Izraelec na klo-
Atletika • Velika nagrada AZS
Nina najboljša še v Mariboru
Svojo odlično pripravljenost je Nina Kolarič pokazala tudi v četrtek na atletski veliki nagradi Vzajemne v Mariboru. S skokom 675 centimetrov, ki je bil najboljši rezultat mednarodnega mitinga, je znova potrdila A-normo za nastop v Pekingu, hkrati pa je dokazala, da ptujski državni rekord prejšnjo nedeljo ni bil naključje.
Nina in njen trener Gorazd Rajher sta za nastop v Mariboru odločila, ker sta ga obljubila organizatorjem, napovedan pa je bil zanimiv dvoboj z Marijo Šestak, a ga je slednja na koncu odpovedala. To pa ni bilo prvo presenečenje, ki ga je Nina doživela v Mariboru. Organizatorji so skok v daljavo prestavili na zgodnejši termin, ne da bi skakalke o tem obvestili. Rajher pravi:
»Po pravici povedano, bilo me je strah zaradi možnosti poškodbe, ki bi jo lahko staknila zaradi tega. Sledilo je umerjanje zaleta, Nina je opravila le en poskus skoka in zato ni bila prava«.
A kot se je izkazalo v nadaljevanju, moteči dejavniki Kolari-čevi niso prišli do živega. Glede na nezadostno pripravo na tekmovanje je bil prvi skok soliden, meril je 641 centimetrov. Zaradi nestabilnih vetrovnih razmer,
ki onemogočajo natančno pripravo zaleta, je v drugi seriji prestopila, v tretji pa je skok meril »le« 628 centimetrov. Po nasvetu trenerja je skok v četrti seriji izpustila ter se v miru skoncen-trirala. V petem skoku, ki ga je naredila sproščeno in agresivno, se je vse ujelo, na semaforju pa se je izpisal nov vrhunski rezultat - 675 centimetrov. S tem je članica AK Cestno podjetje Ptuj pokazala, da je mojstrica zadnjih poskusov in da se zna zbrati, ko je to najbolj potrebno. Nemara je k temu pripomoglo letošnje sodelovanje z Markom Tuškom, priznanim slovenskim športnim psihologom.
O načrtih pred odhodom v Peking, kjer se atletska tekmovanja začenjajo 15. avgusta, je Raj-her za Štajerski tednik povedal: »Včeraj sva začela štiritedenski ciklus pripravljalnega obdobja pred odhodom na OI, kjer bova samo obrnila list dosedanjega dela in se vrnila na čas v obdobju predtekmovalnega dela. Vsebin in sredstev dela ne bova spreminjala, kajti vsaka nova in še tako mala sprememba lahko privede do podaljšane adaptacije telesa na nekaj novega, kar bi lahko pomenilo zaviranje in ne napredka. Dva tedna bo Nina
doma, nato bova odšla na vsaj 7-do 10-dnevne priprave na Bjelo-lasico na Hrvaškem ali na Bled«.
Zaenkrat še ni jasno, ali se bo Rajher udeležil iger kot trener. Kot zaenkrat kaže, bo verjetno ostal doma: »Moja udeležba na OI je vprašljiva. AZS mi ponuja sofinanciranje v višini 1500 evrov, če se odločim, da grem na Kitajsko. Glede na trenutne cene v Pekingu pa bi za 10-dnevno bivanje potreboval vsaj še dodatnih 2000 evrov lastnih sredstev. Ker sam tega denarja nimam, je moja trenutna odločitev, da žal ne grem. Poskrbel bom za vse, kar je v moji moči in znanju, da bi Nina na OI naredila vse, kar zna. Meni pa bo v uteho, da jo bom videl na tem največjem tekmovanju«.
Glede na to, da udeležba Ko-laričeve na OI pomeni izjemen uspeh ptujskega športa, in glede na to, da ima Kolaričeva, sodeč po rezultatih, lepe možnosti za uvrstitev v finale tako prestižne in konkurenčne discipline, kot je skok v daljavo, upamo, da bodo občina, klub in sponzorji nabrali potrebna manjkajoča sredstva, ki bi Rajherju, ki je zelo zaslužen za Ninin uspeh, omogočila, da spremlja svojo varovanko.
Uroš Esih
Foto: Črtomir Goznik
Kolaričeva je v Mariboru še enkrat potrdila udeležbo na olimpijskih igrah.
pi kakega angleškega kluba je zavihal rokave in kaj hitro vzpostavil red. Kmalu so prišli tudi rezultati.
»V Portsmouthu sem veliko izvedel in se še dodatno naučil o angleškem nogometu, zato nisem okleval, ko sem dobil ponudbo Chelseja. Ekipa je bila res dobra in realno je bilo pričakovati vsaj eno lovoriko, čeprav so bili, iskreno rečeno, apetiti in želje mnogo večje. Res pa je, da sem imel zelo malo časa za adaptacijo, saj sem v klubu zamenjal trenerja, ki je bil pogodu tako igralcem kot navijačem. Prinesel sem nekatere spremembe, ki so se proti koncu pokazale kot dobre in prave, toda kot sem že dejal, nas je v tistem trenutno športna sreča pustila na cedilu,« je dokaj umirjeno razložil izraelski strokovnjak, ki je že mnogokrat pokazal, kako zna brzdati čustva, čeprav vsega enostavno ne more skriti.
Nato smo ga spomnili na liga-ški pokal, ki ga je od Tottenhama izgubil prav tako po podaljških, to pa je bila prva lovorika, ki se mu je izmuznila v pretekli sezo-
ni. »Zdi se mi, kot da je ta tekma narekovala ritem v nadaljevanju sezone. Le kdo bi si mislil, da bomo vse odločilne tekme izgubili na podoben način. Ne, ničesar ne bi spremenil, dobro smo delali in bili smo odlično pripravljeni, to smo tudi dokazali v finalu Lige prvakov. Seveda pa bi zmaga oziroma osvojena lovorika preobrnila tok zgodovine, zagotovo. Toda to je življenje, to je šport. S tem enostavno moraš živeti,« pravi Grant.
Španci so zasluženo prvaki
Polfinalno tekmo evropskega prvenstva med Rusijo in Španijo si je ogledal skupaj s svojo hčerko, finale pa je spremljal v družbi izraelskih kolegov. Za hip smo ga zmotili tudi ob koncu evropskega prvenstva na Dunaju.
»Izredno zanimivo, dinamično in napeto prvenstvo. Brez tistih pravih favoritov, saj sta se veliki Italija in Francija hitro poslovili. Lahko bi kar rekli, da sta prinašala rezultate dnevna forma in trenutno razpoloženje. Prav zato je bila ena sama dobra igra premalo. Španija je v skupnem merilu pokazala največ, čeprav so me v nekaterih trenutkih navdušili tako Rusi kot tudi Turki in Hrvati. Nemci pa zaenkrat ostajajo zvesti svojim turnirskim
Foto: FNM
Redko nasmejani izraelski strokovnjak
nastopom. Španci so zasluženo pristali na vrhu,« je dejal na trenutke zadržani Izraelec.
In kje bomo sedaj spremljali Granta, ko je zapustil Stamford Bride in odbil ponudbo gruzij-ske reprezentance? »Sedaj je čas za to, da bo nekaj časa na prvem mestu moja družina,« je zaključil Avram Grant, nekdanji selektor Izraela in trener nogometnega giganta Chelseja, ki ga je v pretekli sezoni doletela dokaj podobna usoda kot angleško izbrano vrsto, ki je letos nismo videli med najboljšimi reprezentancami stare celine.
Franc Nani Matjašič
Kikboks • Državno prvenstvo
Danijel Gospic državni prvak, Mateja Erlač viceprvakinja
V športni dvorani Gimnazije Ormož je v soboto, 28. junija, potekal finale državnega prvenstva v light kontaktu in v »trših stilih« kikboksa: full kontakt in low kick. Na letošnjih turnirjih državnega prvenstva v teh disciplinah je sodelovalo 170 tekmovalcev iz 20 slovenskih klubov.
Klub borilnih veščin Ptuj je v letošnjem letu zastopalo pet tekmovalcev: Denis Jug, Nino
Gospič, Danijel Gospič, Primož Tertinek in Mateja Erlač.
V light kontaktu je povratnica med aktivne tekmovalke Mateja Erlač dosegla 2. mesto v kategoriji do 55 kg. V disciplini full kontakt je velik uspeh dosegel Danijel Gospič, ki je postal letošnji državni prvak v kategoriji do 75 kg. Denis Jug je osvojil 3. mesto v kategoriji do 81 kg, Primož Tertinek pa v isti kategori-
ji 4. mesto.
Glavni trener v klubu na Ptuju Vladimir Sitar in trener disciplin light in full kontakt Branko Fidler sta bila po tekmovanju zelo zadovoljna, saj upata, da bo ta uspeh še vzpodbudil razvoj in napredek disciplin light in full kontakt v Klubu borilnih veščin Ptuj.
Franc Slodnjak
Trener Branko Fidler, Mateja Erlač, Danijel Gospič in Nino Gospič.
Mali nogomet m ONL Majšperk
Naslov v Medvedce
Foto: Franc Slodnjak
Ekipa ŠD Medvedce - prvak ONL Majšperk
Minuli konec tedna je na igrišču na Ptujski Gori potekal finalni turnir lige malega nogometa občine Majšperk.
Končne zmage se je zasluženo veselila ekipa ŠD Medvedce, saj je v finalu pokazala premoč nad oslabljeno ekipo Ptujske Gore I. Nekoliko razočarana je bila ekipa Ptujska Gore II, saj je po prvem delu vodila, na koncu pa zasedla tretje mesto. Lanski zmagovalci, ŠKD Sestrže, so pristali na nehvaležnem četrtem mestu.
Rezultati - polfinale: Ptujska Gora I. - Ptujska Gora II. 1:0, ŠD Medvedce - ŠKD Sestrže 4:2; za 3. mesto: Ptujska Gora II. - Sestr-že 6:3; za 1. mesto: Ptujska Gora I. - ŠD Medvedce 2:6.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Sodinci • Pomembna pridobitev za razvoj turizma
A	II v V	V V| A
Gostisce s prenočišči Ozon
V soboto, 5. julija, so v Sodincih pri Veliki Nedelji ob prisotnosti številnih domačinov in gostov odprli nov, sodobno urejen objekt z gostinskimi prostori in prenočišči.
Mlada podjetnica, nekdaj znana športnica Maja Ozmec, ponuja na obrobju Slovenskih goric poleg kvalitetnih gostinskih storitev tudi možnosti prenočevanja domačim in tujim gostom.
Da gre za dogodek, pomemben za širše okolje, so poleg velikega števila domačinov iz Sodincev in okolice pričali številni gostje iz drugih krajev Slovenije; med njimi so se odprtja udeležili sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Zvone Zinrajh, predsednik ormoške
obrtne zbornice Ivan Babič, predsednik aktiva kmečkih žena Franček Gašparič ter velikonedeljski župnik Anton Košar.
V imenu družine Ozmec je zbrane nagovorila mlada podjetnica Maja Ozmec, ki je povedala, da je nov objekt plod družinskega dela in je sestavljen iz dveh delov. V pritličju so gostinski prostori z mizami in okoli 100 sedeži. Gostom ponujajo poleg osvežilnih brezalkoholnih in alkoholnih pijač tudi prigrizke domače sloven-
skogoriške kuhinje. V zgornji etaži pa so uredili prenočišča s tremi dvoposteljnimi sobami s sanitarijami in kopalnicami ter apartma s kuhinjo, skupni prostor za skupine do 60 oseb ter skupna ležišča za okoli 15 oseb. Gostišče ponuja lepo urejeno in ograjeno zunanjo teraso z okoli 60 sedeži ter veliko asfaltirano parkirišče, na katerem je dovolj prostora za osebna vozila in avtobuse gostov od blizu in daleč.
Ob pomembni pridobitvi, ki pomeni napredek za širše okolje, se je zahvalila staršema,
Ptuj • Priljubljene turistične destinacije to poletje
Na vrhu je Tunizija
Top destinacije letošnjega poletja so Tunizija, Turčija in Egipt, kjer bo, sodeč po podatkih nekaterih turističnih agencij, dopuste preživelo tudi največ Ptujčanov.
Najbolj priljubljena destinaci-ja letošnje poletje je nedvomno Tunizija. Ivan Vidovič s turistične agencije Sonček pravi, da je vzrok temu predvsem cenovna ugodnost. Poudaril je upadlo zanimanje za potovanja na hrvaško obalo, kar je najverjetneje posledica nenehnih drobnih mejnih in drugih sporov med državama. Kot je pojasnil, se vedno več posameznikov zaveda majhnih cenovnih razlik med potovanjem na Jadransko morje ali v Sredozemlje. Večina ljudi se raje odloči potovati v eksotične kraje z obsežnejšo ponudbo in ugodnejšimi klimatskimi pogoji.
Najpogostejša napaka ljudi pri izbiri cilja dopustovanja je, da se preveč osredotočijo na ceno, zanemarijo pa druge podrobnosti ponudbe, kar nemalokrat privede do vsestranskega razočaranja. Kot razloge nezadovoljstva s ponudbo ljudje največkrat omenijo neprijaznost osebja v hotelu, slabo vreme in hrano.
Glede razlikovanja med ponudbama last minute (zadnja minuta) in first minute (prva minuta) je Vidovič povedal, da
Mamljiv pogled na Jadransko morje
ponudba first minute ponazarja posameznikovo izbiro kraja dopustovanja s pridobljenim določenim popustom agencije, last minute ponudba pa zahteva prost posameznikov termin in cilj, ki je takrat na voljo. Za skoraj vse destinacije v ponudbi lahko dobimo last minute aranžma. Za takšno izbiro ponudbe se največkrat odloči predvsem mladina.
Preden se odpravite v eksotične kraje, se je dobro pozanimati, ali se je zaradi izpostavljenosti bolezni, kot sta rumena
fantu ter vsem sodelavcem, ki so pomagali pri urejanju novih prostorov. Ob tem je poudarila, da so izbrali ime Ozon zaradi kratice, ki pomeni začetek priimka, obenem pa je ozon sinonim bodočnosti, čistega in mirnega okolja, ki je značilno tudi za Sodince.
V imenu Obrtne zbornice Ormož je družini Ozmec ob pomembni pridobitvi čestital predsednik zbornice Ivan Ba-bič in pri tem poudaril, da so z novim objektom ponudili domačinom tudi nova delovna mesta, hkrati pa razširili ponudbo, kar
Foto: M. Ozmec
Vrvico pred vhodom v novo gostišče s prenočišči Ozon sta svečano prerezala mlada podjetnica Maja Ozmec in njen oče Franc.
pomeni nove možnosti razvoju turizma v občini Ormož. Maji Ozmec, ki je bila dolga leta ena najuspešnejših športnic v občini Ormož, dvakratna športnica leta občine Ptuj ter dobitnica številnih medalj na evropskih in mednarodnih prvenstvih, pa je obljubil vso pomoč in sodelovanje obrtne zbornice.
Novo gostišče s prenočišči je
blagoslovil velikonedeljski župnik Anton Košar. Slovesnost so z ubranim petjem popestrili pevci moškega pevskega zbora Dobrava pod vodstvom Jožeta Barina Turice. Po končani slovesnosti so nekaj sto gostov velikodušno pogostili, za njihovo prijetno počutje pa je skrbel ansambel Mozaik.
-OM
Foto: M. Ozmec
Gostišče Ozon ponuja poleg gostinskih storitev tudi prenočišča.
mrzlica in malarija, potrebno cepiti. Vidovič dodaja, da je strah pred letenjem odveč, vendar je letovanje le stvar posameznika. Pove, da sta s potrdilom veterinarja (in s kletko) prijeten polet in dopustovanje zagotovljena tudi lastnikovim hišnim ljubljenčkom. Agencije priporočajo tudi zdravstveno zavarovanje in zavarovanje rizika odpovedi potovanja ob morebitnih nepredvidljivih okoliščinah, kot so nesreča, smrt ali bolezen.
Ines Sefič
Prlekija • Turizem na podeželju pri Tompovih
Sredi neokrnjene narave
Družinski trio Tompa iz Ljutomera - oče Branko, mama Nada in sin Aleš - se ob koncu vsakega tedna preseli na Staro Cesto in se v celoti posveti lastnemu vinskemu hramu, obdanem z vinogradom, kjer razvajajo domače in tuje turiste. Z uživanjem ob domači hrani in pristni kapljici.
Svetovanje strankam pri izbiri turistične destinacije
Vinski hram sredi njihovih goric je bil zgrajen in slovesno odprt novembra lansko leto. Tudi in predvsem s pomočjo evropskih sredstev iz strukturnih skladov. Projekti so bili dovolj dobro pripravljeni, da so uspeli na razpisu. Brankova ljubezen do vinograda in kletar-jenja ter številne zamisli Nade in Aleša, ki že vrsto let deluje v gostinski dejavnosti, so obrodili sadove, ki jih je potrebno negovati, zlasti pa nenehno nadgrajevati. Pravijo, da brez uresničitve zastavljenih nalog in ciljev projekt nikoli ne bo zaživel v celoti. Zato vsi po vrsti v družinsko delo vlagajo ogromno energije, ki se bo zagotovo obrestovala. Zavedajo pa se, da vsak proces zahteva svoj čas.
Tompovi prisegajo na gosta posameznika, njihova vizija ni masovni turizem. Vsakemu posamezniku prisluhnejo in mu poskušajo izpolniti najzahtevnejše želje. V objektu, zgrajenem v podeželskem stilu, imajo izvrstne pogoje. Jedilnica in terasa sprejmeta do 60 gostov, v mogočno klet, namenjeno vodenim degustacijam, je mogoče spraviti tudi do 50 ljudi. Posebnost Tompovega turizma na podeželju je integrirana pridelava grozdja, lastna biološka čistilna naprava ter ogrevanje in hlaje-
nje na črpalke zrak-zrak, kar zagotavlja neoporečnost okolja.
Povsem na dlani je, da ga-stronomska ponudba temelji na domačnosti in dobrotah, ki prihajajo iz njihove kuhinje. Posebnost vinskega hrama je ročno pripravljen kruh, pečen v krušni peči, seveda pa ne gre brez tipičnih kvasenic, krapcev in sploh jedi, ki so jih pripravljali že nekoč (žganci, štruklji, enolončnice). Pristne so tudi solate iz ajdove, ješprenjeve in drugih kaš.
Vino lastne proizvodnje z značilnimi sortami za prleški
okoliš je izvrstne kakovosti, kar vedno znova privablja številne goste. Med zvestejše, ki se radi vračajo, sodijo Hrvatje, Avstrijci in celo Angleži.
Ob hrani in pijači se jim ponuja še nekaj več - neokrnjena narava, kjer je zaznati nekatere bioenergetske točke, ki jih bo potrebno v prihodnosti podrobneje raziskati. Tompovi upajo, da bodo tudi najbolj pe-tičnim gostom znali prisluhniti in jih ob izvrstni kulinariki razvajali še z duševno »hrano«.
Niko Šoštarič
Družina Tompa - Branko, Nada in Aleš
Foto: IS
Foto: NS
Foto: IS
Hardek • Gasilska vaja za operativce
V požarnem rajonu manj požarov - več ujm
Pred kratkim so operativni člani PGD Hardek izvedli gasilsko vajo za potrebe operativnih gasilcev. Bila je nekoliko drugačna od tistih doslej, poimenovali sojo Ujma, v njej pa so se operativci v naravi srečali s simulacijo nesreče, ki je lani doletela Železnike.
Gasilci so namreč vedno redkeje poklicani na požare, saj sta se zavest ljudi in tehnični standard tako dvignila, da je požarov vedno manj. Vse več pa je neurij in tudi za pomoč v taki situaciji bodo morali biti gasilci v današnjem času pripravljeni.
Akcijo so izvedli z namenom, da obdržijo kondicijo operativcev in se ti navadijo na izredne situacije, če bi nas doletelo neurje, ko je potrebno odstranjevati porušeno drevje in ostale materiale, ki jih poruši in nanese na ceste, je povedal poveljnik
PGD Hardek Mirko Kosi. V
akciji je sodelovalo 25 operativnih gasilcev s traktorji in drugi tehnično opremo, kot so motorne žage in sekire. V akciji so odstranili vejevje in grmovje na poti od gasilskega doma proti Ormožu. Z desne strani so temeljito očistili vozišče, potrebno bi bilo le še nasuti bankino z gramozom in ga povaljati, da bi bila tudi bankina bolj vozna, saj je cesta tukaj zelo ozka in v primeru izvoza so drugačni pogoji kot takrat, ko ni poziva, razmišljajo gasilci.
Drugi, bolj praktični ra-
zlog za akcijo, je bil ta, da ta del vozišča že najmanj 15 let ni bil očiščen in je naravnost klical po tem, da se mu nekdo posveti z žago in sekiro. Narava ne miruje, nenehno se širi in drevesa so se tako obesila nad vozišče, da je bila vožnja ovirana. Zlasti po lanski nabavi vozila GV 16/25 s cisterno, ki je malo širših dimenzij, so gasilci dobili namig, da naj za potrebe Litmerka in Dobrave izvažajo okrog Ormoža. To pa po mnenju poveljnik Mirka Kosija ni dopustno, prav zato so iskali način, kako to urediti. „To ne pomeni, da so gasil-
Cirkulane • Gasilci obnavljajo
„Veseli smo svoje občine!"
PGD Cirkulane, ki je do osamosvojitve nove občine delovalo v okviru gori-šniške gasilske zveze, potem pa se je vključilo v ptujsko GZ, je nad novimi razmerami, v katerih gasilci delujejo, veliko bolj zadovoljno.
Kot je povedal predsednik PGD Cirkulane Anton Ko-kot, se ustanovitev lastne občine v prvi vrsti pozna pri finančnih sredstvih, saj je gasilsko društvo sedaj bistveno bolje sofinancirano s strani občine, kot je bilo prej: „Višje sofinanciranje nam je seveda omogočilo, da smo dobro opremili svoje člane s sodobno opremo, tudi na področju izobraževanja imamo višjo udeležbo, uspeli smo tudi zamenjati vsa vrata na gasilskem domu, še letos pa se bomo lotili celovite obnove ostrešja na našem domu ter hkrati s tem preuredili tudi električno napeljavo."
Letošnji strokovni izlet so cirkulanski gasilci namenili ogledu opreme in delovanja poklicne specialne gasilske enote na letališču Jožeta Pučnika: „Ogledali smo si tehniko in opremo, s katero upravlja
ta gasilska enota, in tudi sam način dela, ki je povsem drugačen od našega. Tamkajšnji gasilci morajo biti na voljo 24 ur na dan, redno zaposlenih je 56, njihovo delo pa se začenja že pri spremljanju letala, k ima kakršnekoli težave pri pristajanju, zato so v bistvu razdeljeni v dve ekipi; na t.i. logistične delavce in operativce."
Poleg tega, da je delovanje cirkulanskih gasilcev dobro „podprto" s strani občine, so gasilci aktivni tudi na vseh občinskih prireditvah, še bolj kot to pa je pomembno, da priskočijo na pomoč, kadarkoli je to potrebno. „Letos smo tako po zadnjem neurju pred dnevi počistili podrta drevesa, pomagali pa smo tudi pri reševanju dveh hiš, ki jima je neurje odkrilo strehe. Za to je bilo porabljenih 65 prostovoljnih delovnih
Foto: arhiv društva
Gasilci so se spoprijeli z vejevjem in drevjem.
ur, sicer pa smo pomagali že prej ob podobnih ujmah, ko je bilo treba poskrbeti za prevoznost cest, za zamaše-no odvodnjavanje ipd., kar je v bistvu naš prispevek k proračunu, saj bi sicer za ista dela bilo potrebno plačati drugemu izvajalcu," je še pojasnjeval Kokot ter ob tem napovedal, da bodo cirkulanski gasilci tudi letos 18. oktobra izvedli veliko mednarodno taktično vajo, v kateri bodo sodelovala gasilska društva iz sosednje Hrvaške ter vojaški helikopter.
Sicer pa so v PGD Cirku-lane ponosni na zavidljive rezultate s tekmovanj, ki so se jih udeležili, še zlasti pa na številen podmladek kot jamstvo, da ima gasilska tradicija v tej haloški občini še lepo prihodnost.
SM
ci postali komunalci, ampak v svojem požarnem rajonu si moramo zagotoviti varnost vožnje. Upam, da bo primerno reagirala tudi okolica, saj načrtujemo še nekaj takih akcij na kritičnih odsekih, ki so nevarni za dostop z vozilom. Za intervencije je potrebno zagotoviti varnost!"
PGD Hardek ima 160 članov, od tega okrog 40 operativnih članov, ki se redno udeležujejo vaj in izobraževanj. Še zlasti pa jih veseli, da so uspešni pri delu z mladino: „Zadovoljstvo je videti mladino, ki se dobro odziva in jim gasilstvo počasi leze pod kožo."
Da so se odločili pravilno ter da je bila njihova vaja še kako uspešna, pa je dokazalo nedavno neurje, ki je prav na tem mestu oklestilo nekaj dreves in brez predhodne gasilske akcije in vaje bi bilo še veliko huje.
vki
Zagojiči • Praznik gasilcev
Dobili novo vozilo
Za prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Zagojiči je bila minula nedelja še posebej vesela in slovesna. Uradno so namreč prevzeli novo vozilo za svoje potrebe.
Gre za kombinirano vozilo GVM-1 znamke Fiat ducato, ki bo služilo za prevoz moštva, zraven pa je tudi prikolica za prevoz opreme. Kot je povedal predsednik PGD Za-gojiči Bojan Vojsk, je vozilo stalo 38.000 evrov. Približno polovico sredstev je zagotovila občina Gorišnica iz svojega proračuna, razliko pa je zbralo društvo z akcijami, krajani,
donatorji, sponzorji in botri. Z novim fiatom bodo v PGD nadomestili že dotrajan kombi TAM 130.
Ob slovesnosti predaje novega vozila s prikolico so tako v nedeljo popoldne po paradi zbrane gasilce iz ostalih PGD v Gasilski zvezi Gorišni-ca pozdravili in nagovorili župan Jože Kokot, predsednik PGD Zagojiči Bojan Vojsk, po-
veljnik PGD Zagojiči Janez Prelog in predstavnik GZ Slovenije Štefan Vidovič, po
koncu uradne slovesnosti pa je sledila še obvezna gasilska veselica.
PGD Zagojiči sicer danes šteje 96 članov, preko polovica je aktivnih, lani pa je društvo praznovalo 70-letnico delovanja.
SM
Cirkulanski gasilci so si v okviru letošnje strokovne ekskurzije ogledali opremo in delovanje profesionalne gasilske ekipe na letališču Jožeta Pučnika.
Foto: SM
Nagradno turistično vprašanje .
Največ dopustnikov še vedno na Hrvaškem
Trendi turističnega obiska in nočitev v letošnjih prvih mesecih za slovenski turizem dobro kažejo. Samo maja je bilo za 20 odstotkov več prihodov turistov, nočitev pa je bilo za 14 odstotkov več kot maja leta 2007. Slovenci pa bodo v najbolj počitniških mesecih, juliju in avgustu, še vedno najpogosteje letovali v sosednji Hrvaški.
To je pokazala tudi najnovejša raziskava o potovalnih namerah Slovencev v poletni sezoni. Za Slovence so najbolj počitniški meseci junij, julij in avgust. V tem času jih odhaja na počitnice, potovanja in izlete okrog 56
odstotkov, kar 78 odstotkov pa jih odhaja pa počitnice brez posredovanja agencije. Doma bo počitnikovalo 29 odstotkov tistih Slovencev, ki so sodelovali v raziskavi, sedem odstotkov pa se jih bo odpravilo v Grčijo.
S projektom vitalizacije Ptujskega jezera je v prvi fazi bilo urejeno tudi vstopno-izstopno mesto Toplice (plovno območje - cona B). Na informativni tabli je vrsta podatkov, ki jih morajo upoštevati vsi tisti, ki plujejo po reki Dravi in Ptujskem jezeru. Na plovnem območju morajo upoštevati določila uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na delu Drave in Ptujskega jezera ter odlok o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. V coni B je dovoljena plovba motornih čolnov in drugih plovil, ki v višino ne merijo več kot 2,5 metra in katerih ugrez ni večji od 1,5 metra. Največja dovoljena hitrost do železniškega mostu je 6 km na uro, v coni B je tudi prepovedano približevanje k bregu na razdaljo, manjšo od 50 metrov, razen pri vstopno-izstopnem mestu. Plovba je dovoljena med 7. in 19. uro v času od 1. maja do 1. oktobra. Plovba pa je prepovedana v coni C pri vodostaju, nižjem od nadmorske višine 219,5 m, pri pretoku nad 600 m3/sekundo,ob slabem vremenu in močnem vetru. Informativna tabla prinaša veliko podatkov za plovbo, ima pa tudi telefonsko številko, na kateri lahko zainteresirani
preverijo razmere za plovbo.
MO Ptuj tudi letos omogoča osnovnošolcem in srednješolcem iz Ptuja brezskrbno počitnikovanje ob morju v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor, ki ima počitniške zmogljivosti v Materadi v Poreču. Tam bo letos v koordinaciji CID-a Ptuj in MO Ptuj v šestih izmenah letovalo skupaj 55 otrok, od tega 20 samoplačnikov, 35 otrokom, ki so socialno in materialno najbolj ogroženi, pa bo stroške enajst. oziroma dvanajstdnevnega letovanja delno ali v celoti sofinanciral
proračun MO Ptuj. Kot je sporočila Lidija Radek z MO Ptuj, bo prispevek staršev v povprečju 27,2-odstoten, razliko, ki znaša 7650 evrov, pa bo plačal proračun MO Ptuj. V letošnjem letu beležijo večji interes za počitniško letovanje kot v prejšnjih letih, lani je letovalo 44 otrok, leta 2006 37. V MO Ptuj niso odklonili nobene prijave, čeprav so bila finančna sredstva, načrtovana za subvencionirano letovanje, že presežena. Na pobudo strokovne službe Centra za socialno delo Ptuj bodo omogočilo letovanje tudi štirim otrokom iz rejniških družin in sedmim iz socialno ogroženih družin.
Pravilen odgovor na prejšnje nagradno turistično vprašanje se glasi, da osamosvojitvena lipa raste pri cerkvi sv. Ožbolta na Ptuju. Nagrado bo prejela Ančka Horvat, Veliki Vrh 79/c, 2282 Cirkulane. Danes sprašujemo, kako se imenuje koledar poletnih prireditev na Ptuju. Nagrada sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 18. julija.
Foto: Črtomir Goznik
Vstopno-izstopno mesto Toplice ima ob vseh podatkih za plovbo od nedavnega objavljeno telefonsko številko, na kateri je mogoče pred plovbo poveriti plovne razmere, pa tudi podatke o vožnji Čigre.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kako se imenuje koledar poletnih prireditev na Ptuju?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Ga na, Togo in Burkina Faso (6.).
Na kpalimeških slapovih
Vendar pa smo kmalu morali nadaljevati pot, saj smo bili še daleč od točke srečanja z voznikom. Ponovno nas je sicer precej nepregledna in strah vzbujajoča pot vodila mimo številnih bananovcev, ananasov, mangov, kokosov ipd., družbo pa so nam delali raznobarvni metuljčki, ki jih je v tem delu Toga izredno veliko. Osebno sem bil seveda najbolj navdušen nad prečudovito pokrajino ter številnimi majhnimi vasicami, kjer smo med drugim odkrili lokalno produkcijo kave, izdelovanje žganih pijač iz medu ipd. Čeprav ti ljudje živijo dobre tri ure hoje od civilizacije, do njih pa ne pelje prav nobena cesta, so s svojim preprostim življenjem srečni. Imajo nekaj koz ali ovac, ki praviloma živijo v posebnem hlevu in ne z ljudmi, kot je to navada v drugih predelih zahodne Afrike, prav tako pa jim tropski gozd zagotavlja različne vitamine in minerale v obliki sadja. Posledično lokalno prebivalstvo živali in naravo izredno spoštuje, prav tako pa v okviru svoje tradicionalne animistične religije nekatere živali celo častijo. Po dobrih štirih urah hoje smo prispeli do kpalimeških slapov, kjer sva za trenutek obstala ob pogledu na
ta naravni čudež. Slap namreč priteče neposredno iz tropskega pragozda ter ob pomoči bujne vegetacije, metuljev in čudovitih cvetlic ustvari pravljično podobo. Seveda smo brez obotavljanja poskakali v skoraj ledeno mrzlo vodo in si nekoliko ohladili glave. Sledil je
Foto: Uroš Zajdela
Pot, ki vodi do prečudovitega slapa Kpalime, kjer je domovanje številnih živalskih vrst.
Foto: Uroš Zajdela
Slap Kpalime, kjer smo se po nekajurnem pohodu pošteno osvežili.
vračava v Togo v zadnjem delu poti, sva se odločila zapustiti državo in se odpraviti v sosednjo državo Gano, kjer se je pripravljal nogometni spektakel.
Na ganski ambasadi se je zapletlo pri mojem potnem listu, in sicer zaradi kolumbijskega vizuma. Sledil je osebni pogovor z veleposlanikom in njegovimi pajdaši, ki je spominjal na kakšno FBI zasliševanje. Domnevali so namreč, da se ukvarjam s preprodajami drog in da je to tudi namen mojega obiska v Gani. Šele po dokazovanju svoje identitete s pomočjo študentske izkaznice, ki sem jo k sreči vzel s seboj, in po nekajurnem čakanju v zatohli, a s klimo opremljeni čakalnici, smo v prijateljskem duhu zaplet uredili. Nemudoma sva po prejemu vize odhitela do taksija in se popeljala do nekaj kilometrov oddaljenega mejnega prehoda. Moram priznati, da sem pričakoval mnogo bolj strogo in naporno prečkanje mednarodne meje, vendar je bil celoten postopek izpeljan v presenetljivo prijetnem duhu. Nekoliko so me le presenetili ganski obmejni policisti, ki so se namesto uradnih oblačil bohotili z dresi svojih nogometnih bogov.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Vasica, odmaknjena tri ure hoje od civilizacije, pa vendarle imajo po zaslugi Jugoslavije pitno vodo čez vse leto.
sprehod do taksija in nadaljevanje odkrivanja naravnih znamenitosti v smeri slapa Gouda.
Slap Gouda smo si ogledali ob izdatni pomoči taksija, saj nas je že malo preganjal čas, tako da ni bilo več časa za dolg pohod. Vendar pa smo se v ta namen morali odpeljati v sosednjo državo Gano, saj je le tako možen dostop. Seveda smo imeli majhne težavice na mejnem prehodu, vendar smo z usklajenim delovanjem voznika in vodiča uspeli prečkati mejo brez dodatnih izdatkov. Sam slap je sicer nekoliko višji od kpalimeškega in je dobro skrit v kotlini, vendarle pa ni tako fascinan-ten kot predhodni. Na tem pohodu se nam je pridružil še voznik in tako smo si priredili s sadjem zelo bogat piknik. Že ob skorajšnjem zatonu sonca smo se podali nazaj v taksi in se počasi odpeljali v Kpalime, pri čemer smo seveda ponovno izigrali obmejno policijo z nerazumevanjem jezika. Naslednji dan sva se morala vrniti v prestolnico Lome, saj sva želela urediti vstopno vizo za Gano. Ob vstopu v Togu dobiš le tedensko vizo, razen če si jo urediš v Evropi in potem zaprosiš za novo trimesečno vizo ali po preteku vize zapustiš državo. Ker sva vedela, da se
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Termalni Park Terme Ptuj 12.7.2008 ob 20.30 FEEL THE PHIL COUIHS-IRIBUTE SHOW
Prodaja vstopnic: TIC Ptuj in recepcija Grand Hotela Primus
NOVO NOVO NOVO
Vstopnica za kopanje in PIZZA ali ŽAR KROŽNIK
Odrasli 16,00 EUR, otroci 12,00 EUR
Termalni Park Terme Ptuj Odpiralni čas:
Zunanje kopališče - vsak dan od 9.00 do 20.00
Notranje kopališče - vsak dan od 7.00 do 22.00, petek in sobota do 23.00
jKó'r
't v.
Termalni Park
'i v
Termalni Park
lhrmRui
/! V
Termalni Park
TknrwPtuj
Turistični vlak« PRIMUS EXPRESS
P0NEDEUEK-S0B0TA:
9.00 GH Primus - 9.30 M0 Ptuj	15.00 GH Primus -15.30 M0 Ptuj
10.00 GH Primus -10.30 M0 Ptuj	16.00 GH Primus -16.30 M0 Ptuj
Odrasli 2EUR, otroci (5-15 let) 1 EUR
Kuharski nasveti
Sadno-zelenjavna strjenka
Sestavine (za 4 osebe): 15 dag rdečih jabolk, 15 dag zelenih jabolk, 15 dag hrušk, 10 dag jedilnih bučk, 10 dag korenja, 5 dag sliv, sol, poper, 5 dag žela-tine, 8 dl vode, 2 dl navadnega jogurta.
Sadje operemo, narežemo na tanke rezance in damo v vodo. Na tanke rezance narežemo še bučke in korenje. Korenje skuhamo v manjši količini slane vode. Pripravimo aspik, tako da vodo solimo in rahlo popra-mo ter jo zavremo. Posebej namočimo želatino in jo damo v vročo vodo ter mešamo, da se stopi. Manjši pravokotni model obložimo s tanko folijo, vanj naložimo narezano sadje in zelenjavo in zalijemo z aspikom. Damo v hladilnik za 3 do 4 ure, da se strdi. Strjenko narežemo in ponudimo z navadnim jogurtom.
Bučkin narastek
Sestavine (za 6 oseb): 80 dag bučk, 30 dag poljubnega poltr-dega sira, 2 žlici olja, 1 čebula, sol. Bešamel: 4 žlice moke, 3 žlice margarine, 2 dl mleka, 2 jajci, sol, poper, peteršilj.
Na žalost je splošno onesnaženje narave prisotno tudi v naših gozdovih, rekah in potokih. V gozdovih lahko najdemo od starega železa do razbitih steklenic, prav tako v rekah, skratka dosti je nevarnosti, ki prežijo na naše kužke. Najpogostejše poškodbe na takih sprehodih so prav vreznine. Kužek veselo zabrede v vodo potoka in naleti na črepinje
Na olju prepražimo sesekljano čebulo. Ko rahlo porumeni, dodamo na večje kocke ali kolobarje narezane bučke, jih rahlo solimo in do polovice dušimo. Bučke odstavimo in še toplim dodamo nariban sir ter dobro premešamo. Posebej pripravimo bešamelno omako, tako da margarino stalimo, ji dodamo moko, pražimo toliko časa, da še ne spremni barve, in zalije-mo z mlekom. Začinimo in kuhamo toliko časa, da se omaka zgosti. Dodamo rumenjaka. Iz beljakov stepemo sneg in ga primešamo bešamelni omaki, ko se rahlo ohladi. Pekač velikosti 30 x 35 cm namažemo z margarino in potresemo z ostro moko. Tri četrtine beša-melne omake dodamo k bučkam, rahlo premešamo in stre-semo v pekač. Z ostalo omako prelijemo narastek in damo v pečico. Pečemo pri 230 stopinjah celzija 30 do 40 minut. Narastek lahko izboljšamo tudi z
razbite steklenice, na katerih si lahko globoko poreže blazinice na nogi. Enako se mu lahko zgodi v gozdu med tekanjem po grmovju, po visoki travi in še marsikje.
Lastnik nenadoma opazi, da kužek kar močno krvavi iz noge. Vreznina, ki jo najdemo na blazinici, je na široko odprta in krvavi. Če si kužek poškoduje nogo višje, nad za-
rezinami prekajene postrvi ali s slanino. Ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed.
Pretaknjena govedina po divjačinsko
Sestavine (za 5 oseb): 1 kg govedine (stegna), 10 dag slanine, 1 dl olja, 1 čebula, 20 dag južne zelenjave (korenje, por, peteršiljev koren, zelena), 2 stroka česna, sol, brinove jagode, rožmarin, voda, 2-3 dl kisle smetane, 3 žlice moke, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 žlica gorčice, 2 dl rdečega vina, 1 žlica ribezove marmelade ali džema.
Slanino narežemo na dolge ozke trakove. V govedino naredimo s pomočjo koničastega noža luknje, v katere zataknemo narezano slanino. Meso solimo, natremo s česnom, potresemo s strtimi brinovimi jagodami in rožmarinom ter z vseh strani na hitro opečemo v vroči maščobi. Na preostali maščobi spražimo narezano čebulo in ostalo jušno zelenjavo. Zalijemo z malo vode in v omako damo opečeno mesto ter po potrebi začinimo. Ko je meso tričetrt mehko, naredimo pod-met iz moke, smetane, paradižnikove mezge, vina, gorčice in marmelade ali džema. Dušimo do mehkega. Preden postreže-
pestjem ali gležnjem, si lahko prereže večje žile in krvavitev je močnejša. Lastnika ponavadi prime panika, pograbi kužka in se napoti do avtomobila in k veterinarju. Avto je seveda ves krvav, kar še povečuje dramatičnost situacije. V takih in podobnih primerih je zelo važno, da imamo s sabo navaden ali še bolje elastičen povoj, s katerim kužku nogo tesno povijemo. Najbolje je, da si preskrbimo veterinarski povoj, ki sam sebe lepi in ga je zelo enostavno namestiti. Tačko, kjer kužek krvavi, prevežemo s povojem kar na tesno, tako da zaustavimo krvavitev. Tačka je do 2 uri lahko močno povezana, kasneje
mo, meso narežemo na rezine, omako po želji pretlačimo in prelijemo čez meso. Zraven ponudimo krompirjeve svaljke.
Sesekljana pečenka v listnatem testu
Sestavine (za 5 oseb): 30 dag listnatega testa, 1 en dan stara žemlja, malo mleka, 20 dag sveže rdeče paprike, 1 čebula, 60 dag mešanega mletega mesa, 15 dag gob, 2 jajci, 2 žlici timi-jana, 2 žlici gorčice, sol, poper, 2 korenčka, 1 žlica margarine.
Žemljo navlažimo z mlekom in pustimo, da se zmehča. Papriko in čebulo narežemo na majhne kocke. Žemljo stisnemo, dodamo k mesu, dodamo še vse začimbe, jajce in gorčico ter maso dobro premešamo. Na koncu k mesu vsipamo papriko, čebulo in na rahlo pre-pražene gobe ter premešamo. Iz mesa oblikujemo podolgovato štruco. Na pomokani delovni površini razvaljamo listnato testo na dvakratno velikost mesne štruce. Štruco zavijemo v testo, robove dobro stisnemo. Po vrhu lahko okrasimo z okraski iz listnatega testa. Vse skupaj položimo v pomaščen pekač in pečemo pri temperaturi 200 stopinj celzija 50 do 60 minut. Pečenko ponudimo toplo ali hladno.
Nada in Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
pa je treba povoj razrahljati, da ponovno vzpostavimo prekr-vavitev. V tem času pa mirno in brez panike poiščemo pomoč pri veterinarju, ki bo rano oskrbel, po potrebi zašil in postoril vse potrebno.
V tolažbo je treba povedati, da pes sicer skozi vreznino na blazinici ne bi izkrvavel, pa tudi pri poškodbi višje na tački bi rana morala biti res globoka, da bi se to zgodilo. V vsakem primeru pa so takšne poškodbe zelo neprijetne in zelo dramatično delujejo, saj je prisotne precej krvi.
Če imamo smolo in se nam zgodi, da se naš kužek poškoduje, kot je opisano, mu lahko enostavno in učinkovito pomagamo, če imamo pri roki povoj, s katerim poškodbo zavijemo, in se v miru napotimo do veterinarja. Svetujem, da si lastniki kužkov povoj uvrstijo med stvari, ki jih vzamejo zraven na pot, in obrestovalo se jim bo v primeru poškodb, ki močno krvavijo.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Pretaknjega govedina po divjačinsko
Tačke in repki
Prva pomoč pri vrezninah
Poletje in dopustniški čas nas pogosto motivirata k raziskovalnim sprehodom in krajšim ali daljšim pohodom v naravi, na katere vzamemo tudi svoje štirinožne prijatelje. To so sprehodi po neznanem terenu, po gozdovih, ob rekah, potokih in podobno. To je krasna izkušnja za lastnika in kužka, vendar je dobro vedeti, da predvsem pri kužku lahko pride do poškodb, na katere moramo biti pripravljeni.
Foto: SM
V vrtu
Poletni utrip v vrtu
Poletni čas je na višku. Dnevi se krčijo še nezaznavno, sonce pa z vso močjo obseva ter ogreva zeleno naravo. Vrtno rastje po svoji bujni rasti in razvoju nudi vse več slastnih sadežev ter sočne zelenjave. V vrt pa ne zahajamo tako pogosto le zaradi vrtnih opravil ter nabiranja pridelkov, marveč si v njem od zore do mraka nabiramo potreben počitek ter doživljamo poletni utrip narave.
V	SADNEM VRTU obiramo še pozne sorte višenj, ki v času dozorevanja v letošnjem slabem vremenu niso dosegle pričakovane kakovosti, pa tudi bolezni jim niso prizanesle. Po obiranju poznih češenj in višenj poškodovane in nagnite plodove, ki jih že v nekaj dneh veter otrese, s tal zberemo in odstranimo, da bo čimmanj škodljive glive gnilobe prezimilo. Z obranih dreves porežemo in odstranimo tudi poškodovane, polomljene in bolne veje ter opravimo poletno rez v smislu krajšanja rodnih vej in obnavljanja z mladim rodnim lesom.
V	juliju že zorijo zgodnje sorte breskev, marelic pa tudi slive, od jagodičevja pa ribez in kosmulja. Pri ribezu in ko-smulji že med obiranjem ali takoj po tem izrežemo štiri in več let stare rodne veje, polomljene ter poškodovane veje, da bo do jeseni med več mladimi poganjki mogoče odbrati najbolje raščene ter z rodnimi brsti obraščene veje za obnovo grma.
V	sadovnjaku nadaljujemo škropljenje pred okužbami s sadnim škrlupom in drugimi sadnimi boleznimi. Poletna škropljenja pred to nevarno boleznijo opravljamo v nekoliko večjih časovnih presledkih, ker sta vegetacija in s tem novi prirastek pričela pojemati. V tem času smo izredno pozorni na pojav jabolčnega zavijača, ki z odlaganjem jajčec v mlade plodiče povzroča črvivost sadja. Za varstvo pred jabolčnim zavijačem se poslužujemo ustreznih insek-ticidov s čim krajšo karenco.
V	OKRASNEM VRTU zaključujemo striženje ter oblikovanje živih mej s kaline, gabra ter drugih listavcev, preden prično mladike, zrasle po prejšnji rezi, leseneti. Do jeseni se bo takšna živa meja, ki jo med letom pogosteje strižemo, še dovolj obrasla ter dalje gostila. Odkos vrtne trate v teh vročih poletnih dneh nekoliko zvišamo, da travna stebelca nekoliko zasenčijo travno rušo pred sončno pripeko. V sušnih dneh trato zalijemo, da se travna ruša ne izsuši, ker so na krajih z odmrlimi travnimi koreninami naglo razrastejo širokolistni pleveli, ki razvijejo globlje korenine, od koder črpajo talno vlago, zato ne trpe suše tako hitro kot trave.
Sredi julija je najprimernejši čas za setev cvetlic dvoletnic: mačeh, marjetic, spominčic ter drugih, ki se bodo do oktobra razvile v sadike, primerne za presajanje na stalno mesto.
Nadaljujemo rezanje zelenih potaknjencev pri lesnatih rastlinah in potikamo dozorele stranske vršičke zelnatih trajnic, ki jih želimo razmnožiti.
V	ZELENJAVNEM VRTU v poletnih vročih dneh skrbimo za vse vrste vrtnin, tiste, ki doraščajo in z njih že pobiramo plodove, kakor tudi za nove posevke, da bodo imeli kar se da najugodnejše razmere za rast. Poleg tega, da jih zavarujemo pred boleznimi in škodljivci, jim moramo zagotoviti dovolj življenjskega prostora, vode, hrane in zraka. Vrtninam, ki jih gojimo iz sadik, že ob saditvi zagotovimo potrebno razdaljo, neposredno sejane vrtnine pa redčimo. Posevke pričnemo redčiti ter pleti, dokler so rastline še majhne, vendar le toliko, da je vsaka rastlina sama, šele pozneje, ko so rastline večje in ni bojazni, da bodo propadle, jih redčimo na dokončno gostoto. S pravilno gostoto rastlin ne uravnavamo le rasti, ampak tudi količino in kakovost pridelka. Pregosta solata prične hitreje uhajati v cvet, prered-ka rdeča pesa pa bo razvila predebele in lesnate korene.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokoledar: 1L julija -17, julija
11-petek	12-sobota	13-nedelja	14-ponedeljek
15-torek	16-sreda è	17-četrtek *	
Kdaj je pravi trenutek
V vsakdanjem življenju je pravočasnost pomembna. Tako tudi na borznih trgih. Upravitelji investicijskih skladov so opozarjali na nafto pred enim letom. Lahko takšna naftna evforija traja poljubno dolgo? Dejstvo je, da hitreje ko raste cena energije, toliko hitreje se višajo vložki v naftne investicije. Sedaj se med investitorji na globalnih trgih le malo razmišlja o drugih delnicah. Veliki in mali vlagatelji in vsi, ki so na borzah, skušajo kupovati, ko je še poceni, in prodajati, ko so papirji že predragi. Vendar je dejansko ravnanje investitorjev na borzah še vedno enako: kupuje se tisto, kar raste, in prodaja tisto, kar pada. Podražitve se v zadnjem času dogajajo na naftnem trgu. Cena surove nafte se je v letu dni podvojila. Pojavljajo se napovedi o ceni sodčka nafte pri 200 ali celo 500 dolarjih in roke si manejo tisti, ki so na borzi stavili na to. V mnogih multinacionalkah, ki gradijo svoje blagovne znamke in pripravljajo nove izdelke, pa cene njihovih delnic tega ne odražajo.
Brez dvoma bo prišel tudi njihov čas, toda kdaj jih kupiti? Zdaj ali takrat, ko bodo nanje postali pozorni veliki kupci na borzah?
Primer, kaj se zgodi takrat, ko borza pozabi na nekatere delnice, je nemški Ersol Solar Energy, producent kristala-stih solarnih celic. Gre za eno mnogih solarnih podjetij v Nemčiji, za katera je na borzi v zadnjih mesecih nekoliko upadlo zanimanje. Ni pa upadlo zanimanje industrije in podjetij, ki gledajo dolgoročneje kot borza. Kot je denimo podjetje Bosch AG, ki je kupilo 50 odstotkov Ersola od Ventizz Capital. Kupčija je bila sklenjena po ceni dobrih 100 evrov na delnico, le dan prej pa je bila borzna cena delnice okoli 60 evrov. Takoj po objavi novice se je tudi borzna cena prilagodila pogodbeni ceni in zdaj znaša 100 evrov. Očitno se, v takem primeru, strategija čakanja na večje kupce ni obnesla. Stvari so se zgodile čez noč, nepričakovano.
Nekaj podobnega, a malo drugače, se je lani dogajalo z delnicami podjetja Repower Systems, proizvajalcem vetrnih elektrarn. V tem primeru je cena zlagoma, a vztrajno rasla, potem ko se je zvedelo, da delnice kupuje indijski kupec.
Podobne stvari se na svetovnih borzah dogajajo tudi z drugimi proizvajalci iz panoge novih energij. Kaj ti primeri nakazujejo? To, da borza včasih razmišlja kratkoročno in stvari spregleda, ko se ne ozira na namere gospodarstva. Ko se je, denimo, ugotovilo, da se izkoriščanje solarne energije, pri tako dragi nafti vse bolj splača.
Namesto tega se na borzi v tem trenutku v glavnem špekulira o ceni nafte. Za skoraj 10 odstotkov je zrasla v državah, kot sta Kitajska in Indija. Svetovna proizvodnja te surovine pa se je medtem povečala komaj za kakšen odstotek. Povpraševanje in ponudba se na tem trgu, kot kaže, ne izravnavata istočasno.
Gary Becker, ekonomist z Univerze v Chicagu, je naredil študijo na področju zgodovine naftnega trga. Ugotovil je, da gledano z vidika obdobij, daljših od 5 let, se je poraba v času galopirajoče inflacije zmanjšala za 60%, ponudba pa je zrasla za 35%.
Čeprav danes mnogi investitorji mislijo, da je draga nafta večna stvar, pozabljajo na pravočasnost. Presenečenje bo potem podobno kot pri novozaposle-nemu mladeniču, ki zamudi v službo. Šef ga nadere: »Tukaj bi morali biti že ob pol devetih!« Fant odgovori: »Zakaj? Se je mar ob pol devetih kaj zgodilo?«
Tudi na borzi ne zamujajte z odločitvami, kljub temu da se naslednji dan, mesec ali leto še nič ne bo zgodilo.
Mitja Petrič
Simboli • Reka o nezavednem
SIMBOLI - odprta Pandorina skrinjica
Bili so časi, ko so bili simboli preganjani in so veljali za grešno dejanje. Mnogi se bodo pri tej tezi samo prijetno nasmehnili in zamahnili z roko. Veljajo pa bi se zamisliti in stvari globlje raziskovati. Modri ljudje so prepričani, da je domišljija sestra razuma in zaradi tega zelo pomembna. Tudi znanost po tihem potrjuje razvoju in raziskuje skrita znanja nevidnega in nezavednega sveta.
RADIOPTUJ
89,8° 98.2° 104,3
www.radio-tednik.si
Zanimivo je, da nam je igra simbolike položena v zibelko in jo doživljamo zavedno ali nezavedno - razberemo jo skozi govorico, kretnje ali sanje. Ravno simboli so tisti, ki lahko skritim željam dajo obraz in so posledični krivi za poraz ali uspeh. Višja zavest zavedanja bo tista, ki nam bo v pomoč in oporo. Vse naše življenje skozi ozaveščanje dobi nek višji smisel.
Od Mitre do Junga
Beseda simbol je kot znamenje, ki nam pokaže neko pot in točko, na katero se lahko opremo. Močan pečat pri vsem tem je imela skozi celo zgodovino ravno vera, tako religija kot kultne zaznave, po katerih se prepoznajo razni obredi. Iz antike so znani častilci Kibele in Mitre, potem so znani še drugi primeri, ki so tako številčni, da jih ne gre naštevati. Mnogi od teh so tudi povod nam znane krščanske vere.
Simbol je več kot preprosto
znamenje, kajti v sebi je nabit z neko posebno močjo in je zelo odvisno, kako ga človek zna interpretirati in kaj se iz njega nauči. Zanimivo je, da je tudi astrologija igra usode in s tem simbolično povezana z življenjem na Zemlji. Stari ljudje so bili v stiku z naravo in so jo že v osnovi spoštovali in se ravnali po napovedi iz planetov.
Ljudje, ki so se v zgodovini poglabljali v simbole, so bili nedvomno zelo izobraženi in nakazano je, da gre pri vsem tem za mnogo neke mistike in skrivnosti. Ravno pečat ezoterike je tisti skrivni del nas. Carl Gustav Jung, švicarski psiholog, ki je se rodil leta 1875, je bil zelo zanimiva oseba. Razvil je svoje arheo-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
tipe, ki so bili zanj nekakšni prototipi simboličnih celot, tako da tudi v duši vlada nek red in zapis. Ravno iz teh znanj in dognanj se je razvila jungovska psihologija, ki se ukvarja z nezavednimi vzorci v vsakem posamezniku in tako pomaga razbrati bistvo človeka.
Zgodovina simbolov
Poučno je brati zgodovino človeštva in pri tem se porajajo številčna vprašanja. Nekatera so bolj zanimiva in
na druge ne bomo nikoli našli pravih odgovorov. Ravno simboli so bili sprva lahko čisto navadni predmeti, košček lesa, lončena črepinja, morda delček kovine... Človek je sčasoma uvidel, da ni vse v materialnem svetu in tako sta se združil z duhovnostjo. Kako je to storil je v pestri zgodovini veliko primerov in zavedanje, da je nekaj več mu je bilo v pomoč.
In kako si lahko pomaga danes? Pravzaprav so simboli povsod okoli nas. Najprej se moramo naučiti raziskovati, tako sebe, kot svojo okolico. Poglobiti v skrita znanja in ne vedno delati samo z razumom, ampak tudi s srcem. Kajti ravno intuicija je tista, katera nam je največkrat v pomoč in oporo. Če dodobra razumemo moč simbolov si lahko na svoj način pomagamo tudi v terapevtskem smislu. Seveda je resnica ta, da se nam zelo mudi in da moramo narediti veliko in da smo tudi v stiski s časom. Toda naše življenje je prekratko, da bi se tako bremenili in ravno zgodovina nas veliko uči. Mnogo ljudi na tem svetu je ujeto v svoje spomine in strahovi so kot nevidna nit omejitve. Verjemite pa nekaj, da neka višja sila v vesolju točno ve, kaj je za vas dobro in skozi razna znanja vam daje moč, da lah-
ko na svoj način napredujete. Čeprav po majhnih korakih se tudi vztrajno pride do cilja.
Zapisi naših prednikov
Skozi nadaljnja pisanja se bomo sprehodili po raznih simbolih in skupaj odkrivali skrita znanja o vsem tem, kar so verjeli naši predniki. To so bogate izkušnje, njihova znanja lahko s pridom uporabimo. Brezpogojno verjamem v igro simbolov in priznavam, da je že naše življenje neka igra; kako jo igramo in zakaj tako, pa je odvisno od nas. Usoda piše svojo pot, na nas pa je, da jo poskušamo razumeti.
Prav gotovo se nekaterim stvarem ne da izognit, mnogo bolj kvalitetno pa lahko živimo, če stvari sprejmemo, če se potrudimo in smo zaradi tega boljši. In še nekaj je pomembno: da se iz dneva v dan potrdimo. Upam, da vas bodo moji prispevki o simbolih premaknili iz ene točke na drugo. Kajti če pogledate na življenje iz druge perspektive, lahko najdete v sebi potrebno moč in oporo po napredku. Srečno!
Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vas, za vse nas...
Dobro počutje v skladu z naravo
Rodili smo se zdravi, želja naših staršev je bila, da smo zdravi in čili. Namen našega bivanja na Zemlji je, da delamo in uživamo v zdravju in radosti, da se dobro počutimo v vsem, kar počnemo. Vse, kar je bilo ustvarjeno v naravi, je bilo prvotnega namena, da se plemeniti in raste skupaj s človekom
Živali, ki so v naravi, na prostem, so zdrave in prav gotovo se tako dobro počutijo. Tiste živali, ki smo jih udomačili in jih imamo pri sebi, pa nenehno potrebujejo dodatno nego in zdravljenje. Vprašajmo se, zakaj si je človek udomačil živali. Mar zato, da jih bo učil, kako naj se obnašajo, da bodo njemu všeč? Ali zato, da bodo njihovi najboljši prijatelji, ker z ljudmi ne najde pravega stika? Z živalmi smo lahko prijazni, dobrosrčni in one nam našo skrb in ljubezen vračajo - kaj pa z ljudmi, svojimi prijatelji, smo tudi tako potrpežljivi in dobrosrčni? Ali jih sprejemamo enako, ali imamo do njih predsodke? Ko se z nekom pogovarjamo, razmišljamo, kako bi se on moral obnašati, česa ni pravilno povedal ...
Zakaj naše domače živali zbolevajo? Prav gotovo so se marsičesa naučile od nas in tako tudi imajo bolezni podobne nam. Z našim načinom življenja smo si podredili naravo, živalski svet do te mere, kot nam je bilo všeč. Ko pa se zgodi kaj takšnega, kar nam ni všeč, se sprašujemo, kako je mogoče, da se je narava spremenila in da
nam dela takšno škodo. Kdo je prvi posegel in si želel vse podrediti? Svoj tehnološki napredek vsak dan plačujemo z davkom do narave - z onesnaženostjo, boleznimi .
Kako bomo danes poskrbeli, da se bomo dobro počutili? Kako bomo poskrbeli za svoje domače prijatelje, da se bodo tudi oni dobro počutili? Kakor skrbimo zase, za svoje dobro počutje, tako ravnamo tudi do svojih najbližjih. Svoje navade prenašamo na ljudi okrog sebe in tudi na živali. Če bomo znali poskrbeti zase, bodo tudi ljudje v naši okolici imeli mnogo od tega. Ko bomo mi dobre volje, se bomo imeli radi, se spoštovali in cenili, potem bomo lahko to prenašali na svoje bližnje - tako na ljudi kot tudi na živali.
Vse stvari, ki jih v »civiliziranem svetu« potrebujemo, so nam v dneh, ki jih preživljamo v naravi, pogosto odveč. Več dni preživimo stran od »ponorelega sveta«, vse bolj se nam zdi naše življenje, naš vsakodnevni boj za preživetje brezsmiseln. Spoznamo, da naše hitenje in naše želje po večjem, močnejšem nimajo več takšne moči nad nami. Lahko bi živeli tudi v naravi, v miru in v sožitju z vsem, kar je tam . Tedaj nam ne bi bilo
potrebno skrbeti, kako bomo plačali položnice, kaj si bomo jutri oblekli, ali bomo ugajali šefu.
Življenje si moramo poenostaviti in problemi, ki jih imamo v vsakdanjem življenju, se bodo poenostavili. Ko se sprehajamo v naravi, se dobro počutimo, ko živimo skladno z naravo, nam je življenje naklonjeno, počasi spoznamo, da je vse v skladu z naravnimi zakoni.
Načela naravnih zakonov so nepisana pravila, ki nam pomagajo, da smo bolj uravnovešeni in da spoznavamo, da smo tudi mi del te narave in da smo za to v tem življenju to, kar smo, da opravimo svojo nalogo. Kako bomo opravili nalogo, za katero smo tukaj, v tem prostoru, je odvisno od nas in naše stopnje zavedanja. Bolj se zavedamo posledic, ki jih ustvarjamo vsakodnevno s svojim mišljenjem, življenjem in dejanji, bolj skladno živimo. Kar seješ, to žanješ! je eden od temeljnih zakonov življenja. Če to prenesemo v življenje - če posejemo žito, ne moremo pričakovati, da bo zrasla koruza. To je prav tako, kot če kujemo sovraštvo do ljudi, ne moremo pričakovati, da bi nas razumeli in sprejemali. Vse tisto, kar želimo, da se z nami dogaja, kar
želimo zase, dajmo drugim ljudem in v skladu z naravnimi zakoni nam bo povrnjeno. Če smo do vseh razumevajoči in ljubeči, nam bo to bogato povrnjeno. Ne čakajmo, da bomo dobili darilo - raje ga dajmo tistemu, ki to zasluži. Ne čakajmo, da bomo dobili ljubezen, raje nesebično
pomagajmo tistim, ki jih v svojem življenju srečujemo, in s tem jim bomo dali košček ljubezni, spoštovanja do njih. Marsikdo v svojem življenju ni dobil v otroštvu dovolj ljubezni, zato je ne zna dajati . Ljudje smo razumna in čustvena bitja, ravno tako moramo imeti razumevanje in čustva za sočloveka, za naravo in vse, kar je živega.
Doživimo vsak dan mir v sebi, vzemimo si vsak dan nekaj minutk zase in za naravo, povrnjeno nam bo z bogatimi obrestmi!
Milena De Viktory, Društvo Feniks - kvaliteta življenja
Duševno zdravje
Duševno zdravje
S poroko naj bi žena prevzela možev priimek, so pa tudi primeri, ko mož prevzame ženin priimek. Je v tem primeru izgubil kaj možatosti, če se je odločil za to, zanima Ivana iz Kicarja.
Dejstvo je, da prevzem priimka po možu ženi prisodi položaj odvisnosti, to pa izhaja iz tradicionalnih časov, ko je žena s poroko postala last svojega moža, brez posebnih pravic in s samimi dolžnostmi. Včasih je res mož edini zagotavljal ekonomsko možnost za preživetje svoji družini, jo edini zastopal pred javnostjo in imel kup privilegijev. Toda danes, če verjamete ali ne, imajo ženske enake pravice kot moški, mnoge zagotavljajo ekonomsko preživetje svoji družin ob nezaposlenih možeh mnoge gradijo svojo kariero in so uspešnejše od svojih mož. Glede Ivanovega vprašanja sem mnenja, da moški ne izgubi nobene možatosti, če prevzame ženin priimek, prej, če se temu upira in s tem dokazuje, da ne prenaša sprememb. Ob jasni pravici enakopravnosti obeh spolov se mi zdi, da v tem našem sodobnem svetu takšne dileme ne sme biti.
mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Anika Horvat je svojo novo skladbo posnela z mladim reper-skimproducentom in napoveduje nov album. Na radijske postaje je poslala singel z naslovom Danes, jutri, včeraj. Posnela ga je s popolnoma svežo ekipo, ki se je zbrala okoli neodvisne mlade ljubljanske reperske založbe Dravle records. V njej deluje tudi obetaven producent Damjan Jovič.
;k-k-k
Skupina Čuki poletje preživlja na odrih, na kolesu in na roler-jih. V ansamblu Čuki je, odkar so zamenjali pevca, zavel čisto nov veter. Jernej Tozon je prinesel svežo energijo, poleg novega vokala pa je skupina pridobila tudi množico novih oboževalk. Pred skupino je delovno poletje, saj nastopajo skoraj vsak vikend, med tednom pa čas preživljajo pretežno vsak na svojem koncu.
■k-k-k
Pod budnim očesom režiserja Marka Ružiča je nastal nov videospot reperja Zlatka za pesem In pol se peljem. Kot veleva že naslov skladbe, je pevec večino snemanja videospota preživel v avtomobilu. Kar niti ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi šlo za zelo star avtomobil. "Avto je bil tako star, da nam je 'metalo' varovalke ven in so nam na pomoč priskočili električarji," je povedal režiser videospota Marko Ružič. Slednji je ob pomoči treh fantov, Črta, Anžeta in Mitje, posnel spot, ki bo pospremil izid Zlatkove plošče.
-k-k-k
Slovenska zvezdnica Saša Lendero v najnovejši skladbi Nedosegljiva govori o ženski, ki se za noben denar ne bi prodala. "Moja cena je nedosegljiva. Nisem naprodaj, dokler bom živa...,"prepe-va Saška. Zdaj si jo lahko ogledate tudi v videospotu.
-k-k-k
To poletje nas bo temperamentna Brigita Šuler grela s skladbico Zaznamovana. Pesem predstavlja uvod v novo ploščo, ki bo predvidoma izšla jeseni, na njej pa bodo zbrane Brigitine dosedanje uspešnice.
-k-k-k
Pred dnevi seje zaključil Rock Otočec in tudi zadnji dan festivala je minil mirno in v prijateljskem vzdušju. Za sklepno dejanje je poskrbela skupina Siddharta. Pod odrom so se zbrali vsi, ki so na festivalu ostali tudi v nedeljo. Pelo je občinstvo in pel je Tomi. Zdi se neverjetno, a med Siddharto in publiko obstaja neka nevidna povezava. Čutiti je bilo, kako zelo imajo ljudje radi Siddharto in kako zelo ima bend rad svojo publiko.
-k-k-k
Skupina Orlek je po Kitajski osvojila tudi Poljsko, kjer so nastopili na Festivalu v parku Zamkowy. Pred njimi pa je delovno koncertno poletje. Orleke boste lahko po Sloveniji poleti ujeli na kar nekaj koncertih, predvsem v juliju in avgustu, za natančnejše datume njihovih nastopov pa preverite koncertni napovednik.
-k-k-k
Člani skupine Stereotipi so posneli nov videospot za pesem Pokaži mi jo mal. Prizorišče snemanje je bil zapor, v katerega so povabili tudi brhko lepotico.
_Pripravila: MZ
Glasbeni kotiček
& E T; r DJ" 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MANCA ŠPIK: QUE SERA, SERA 9. NEISHA: CVETNI PRAH LJUBEZNI 8. SANJA GROHAR: ' GREH V PESKU 7. KINGSTON: TROPIKANA KLUB 6. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN 5. REBEKA DREMELJ: TAKIH VEČ NI 4. STEREOTIPI: NARAVNOST V SRCE 3. KRISTINA: NISEM TVOJA LUTKA 2. TABU: PESEK IN DOTIK 1. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Kingston - le kdo ne pozna njihovih refrenov?
Skupina Kingston iz Idrije je ena najbolj priljubljenih slovenskih glasbenih skupin, vsekakor pa tista, ki da poseben pečat vsaki pravi zabavi. Pozitivna energija, izjemna karizma na odru, kakovost izvedbe glasbe in uspešnica za uspešnico so glavne karakteristike, ki Kingstone v samem vrhu držijo že polnih 14 let delovanja. Tako so pravzaprav posebnost slovenske glasbene scene.
Od leta 1994 do danes so izdali osem plošč, nekatere med njimi so dosegle zlato in platinasto naklado. Za sabo imajo lepo število hitov, ki jih niti ne štejejo več, vemo pa, da brez pretiravanja vse, kar pride izpod njihovega glasbenega peresa, postane uspešnica. Na njihovih koncertih in zabavah po vsej Sloveniji tako prepeva z njimi staro in mlado.
Kar 18 skladb v prepoznavnem 'Kingston stilu' je postalo 'Popevka tedna' po izbiri poslušalcev na nacionalnem radiu Val 202, njihove skladbe pa redno zasedajo tudi najvišja mesta številnih drugih lestvic in so med najbolj predvajanimi slovenskimi skladbami nasploh. Ena njihovih največjih uspešnic je prav gotovo tudi skladba 'Cela ulica nori', s katero so zmagali na festivalu MMS leta 1998.
Kingston so dobitniki treh 'zlatih petelinov', glasbenih nagrad za najboljšo skupino, album in pesem leta 1999. Na festivalu 'Melodije morja in sonca' so leta 2002 že tretjič stopili na zmagovalni oder, in sicer s skladbo 'Hotel Modro nebo'.
Foto: internet
Skupina Kingston je izdala osmi studijski album z naslovom Tropikana klub.
So nepogrešljivi zabavljači na izletih slovenskih absolventov na Kreto, kjer na tradicionalnih beach partyjih pripravijo do no-renja vse prisotne, ne glede na to, katero zvrst glasbe kdo posluša. Skladbe pa po nepisanem pravilu postajajo himne izletov.
Kingstoni še vedno veljajo tudi za enega najbolj koncertno aktivnih glasbenih kolektivov in letno nanizajo več kot 100 koncertov, kar ob dejstvu, da jih odlikuje kombinacija kakovosti in niza uspešnic, niti ni presenetljivo.
Filmski kotiček
Hancock
Vsebina: Hancock je zapit klošar s super močmi. Ker je edini svoje vrste in trpi za amnezijo, ne ve, kaj bi sam s sabo, zato se redno zapija. Kadar se le požene za kriminalci, jih sicer uže-ne v kozji rog, a kaj ko za sabo pusti takšno razdejanje, da bi bilo bolje, če sveta ne bi reševal pred zločinom. Tako nekoč reši dobrosrčnega agenta za odnose z javnostjo, ki se v zahvalo odloči, da bo Hancocku pomagal do boljše javne podobe - ljudje ga namreč ne marajo. Četudi je Hancock zelo trd oreh, pa se tudi agent ne da kar tako. Za začetek ga uspe prepričati, naj gre v zapor odslužit 600 kazni za povzročitev materialne škode ...
Ob poplavi filmov o ameriških super junakih (ponavadi stripovskih) je Hancock prava osvežitev, saj gre za film, ki končno odstopa od pravil žanra. Nič več zgodbe o tem, kako se niče zaradi krivic spremeni v etičnega in fizičnega super junaka, in nič več zgodbe o tem, kako mutira njegov super sovražnik. Takšen vsebinski copy-paste, ki smo mu priča vse tam od Super-mana dalje, film Hancock elegantno preskoči in se mu odloči pokazati ogledalo. Film je - če sploh lahko uporabimo takšno oznako - sodobna realistična fantazija. Ko Hancock razbije
Hancock
Igrajo: Will Smith, Charlize Theron, Jason Bateman Režija: Peter Berg Scenarij: Vincent Ngo & Vince Gilligan Žanr: akcijski film Dolžina: 92 minut Leto: 2008 Država: ZDA
Po letu 2003 in albumu 'Republika banana' predstavljajo nov studijski izdelek 'Tropikana klub', s katerim vas bodo prepričali, da se pravo poletno vzdušje lahko takoj prične. Ob izidu novega albuma je skupina pripravila promocijo za povabljene goste v ljubljanski Playi. Številni prisotni (novinarji, fotografi, glasbeniki in ostali povabljenci) so se lahko ponovno prepričali, da 'Idrčani' znajo pripraviti pravi žur. Za prijetne poletne ritme je najprej poskrbel DJ Lovro, medtem ko so Kingstoni pridno mešali koktajle in jih delili med žejne obiskovalce.
Na odru so nato predstavili nekaj svojih največjih uspešnic in nekatere nove s pravkar izdanega albuma. Prijetno druženje se je zavleklo v pozne ure, Kingstoni pa so poskrbeli za skomine po čim prejšnjem dopustu, tropskih krajih in neskončnih zabavah.
Sicer pa se zasedba lahko ponese še z enim uspehom. Pred dnevi so na redni skupščini Saza-sa, ob 15-letnici le-tega, objavili, katere skladbe so bile v preteklih letih na komercialnih radijskih
postajah največkrat predvajane. Največkrat predvajana skladba na slovenskih radijskih postajah je tako skladba 'Luna nad obalo', ena redkih balad vedno žurer-skih Kingstonov. Nagrado (spominsko plaketo in kipec Swaro-vski) je tako prejel avtor glasbe in teksta Dare Kaurič. Za drugo največkrat predvajano skladbo v istem obdobju je nagrado prejel Zvone Tomac (član skupine Kingston), in sicer za skladbo 'Ti si moje sonce', ki jo je napisal za skupino Bepop. Obe zmagovalni skladbi pa sta izšli pri Menart Records. Na lestvici največkrat predvajanih skladb so se znašle še nekatere skladbe tega uspešnega avtorskega tandema.
Poleg tega, da tako Dare kot Zvone avtorsko sodelujeta s še nekaterimi znanimi izvajalci (Kaurič med drugim stoji za uspešnicami skupine StereoTi-pi, Atomik Harmonik, 'zlatim' albumom Zablujene generacije ter tudi glasbenim razvojem pevke Kristine), pa so Kingstoni trenutno polno zasedeni s promocijo ravnokar izdane studijske plošče 'Tropikana Klub'.
MZ
stavke, ceste, avtomobile in kar je še tega, za njim ostanejo posledice. V drugih filmih gre za nepomembno obrobno škodo, v Hancocku pa ljudje takšnega razbijača ne marajo, saj s samo enim »reševanjem« povzroči za devet milijonov dolarjev škode. Kdo bo plačal vse tiste 50.000 evrov vredne avtomobile, ki jih razbije? Pa ceste? Mostove? Cela nadstropja zgradb? Takšne vrste »realizma« v tovrstnih filmih nismo vajeni, zato je prav užitek videti film, ki se spomni na čisto vsakdanje probleme, ki bi jih super junak spuščal na davkoplačevalce. Tudi geneza super junaka, s katero si tovrstni filmi dajejo opravka vsaj dve tretjini filma, je tukaj opravljena tako rekoč z levo roko: z nekaj stavki o amneziji. Filma in gledalcev to pač ne zanima.
Žal ta ideja drži film nad vodo le v prvi polovici, potem pa nekako izzveni. Zato nekje na polovici kot strela iz jasnega neba nastopi popolnoma drugačna zgodba, ki s prvim delom filma nima nekakšne vsebinske povezave - in osrednji del filma je videti kot nekakšna zmešnjava, za katero se ne ve, kam vodi, če sploh kam. K temu pripomore zopet uporabljena tehnika snemanja z ročno kamero, kjer se slika venomer trese sem in tja, da jo je mestoma zelo težko gledati. Če fina ideja anti-super-herojskega filma na začetku za-blesti, pa v drugi polovici film postane ravno žrtev lastne parodije, saj se spremeni v objekt posmehovanja (kar se s parodijami sicer zelo rado dogaja oz. se zdi kar neizbežno). To pomeni epske bitke z drugim mutiranim junakom, ki ne vodijo nikamor, le v neskončno razbijanje in eksplozije in totalni razčefuk, ki je sam sebi namen. Vse to zato, da bi na koncu težave in konflikte razrešili s pomočjo ... pogovora in kompromisov.
val z Willom Smithom in zato mora gledalcem (ter predvsem sebi) ponuditi vsakič večji bum. S filmom Hancock se zdi, da je to bolestno tekmovanje s samim seboj prignal v slepo ulico, zato bo prav zanimivo videti, kakšen bo njegov naslednji film.
Matej Frece
Film je tako tipičen Will Smith, kateremu se morajo klanjati ne samo liki v filmu, temveč verjetno tudi vsa snemalna in producentska ekipa. Z vsakim filmom daje vedeti, da je faca, ki raztura, zato tokrat pravzaprav igra kar samega sebe. Kot bi Will Smith z vsakim filmom tekmo-
CID vabi!
Za vse programe, razen za ulične delavnice, se je treba predhodno prijaviti.
POLETNA POTEPANJA; 17. julija: na Panoramo s Potrčevimi zgodbami. dopoldanski izleti osnovnošolcev z Viktorijo Dabič. Skupina se vedno zbere v CID ob 9. uri. Udeleženci potrebujejo udobno obutev, zaščito pred soncem in vodo. Vabljeni so tudi starši! ULIČNE DELAVNICE; 7. - 11. in 14. - 18. julija med 10. in 12. uro: ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom mladih prostovoljcev. Arbajterjeva in Ljudski vrt. ELEKTRO DELAVNICA; Vsako sredo ob 10. uri CID Ptuj. Izdelovanje električnih vezij za zabavno elektroniko. Mentor je Danijel Krapša. TISKAMO Z ENOSTAVNIMI GRAFIČNIMI TEHNIKAMI 14. - 18. julij med 10. in 12. uro. Grafična delavnica pod mentorstvom profesorice likovne umetnosti Aleksandre Vidovič. GLINARJENJE; 14. - 18. julij med 10. in 12. uro. Osnove oblikovanja gline, izdelava posodic, hranilnikov in okrasnih predmetov. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Ugankarski slovačrek: ENESIDEM = grški filozof, predstavnik skepticizma; GJURANEC = hrvaška operna sopranistka (Gita, 1902-); LUA = italska boginja plena, žena boga Saturna; MANATI = južnoameriška morska krava, tudi lamantin; NETESOVA = ruska telovadka (Marija, 1983-); ROCKSON = angleška znamka motociklov; SADO = reka na jugu Portugalske; TANSMAN = francoski skladatelj (Alexandre, 1897 - 1986); TROL = slovenski pevec (Milan, Kaj čuti srce).
■ueujsuei 'ss 'oaueiïje 'eA9|ows 'ssAssy 'nues>|
'opes '!|o>pq '|9j}s 'es| 'yj_ 'ue|n 'pesv 'usssosuj 'ssei 'eg|o 'IH 'ei9|ods 'e|s 'joAogo 'osuejnio 'dn 'eijoisj 'ouss 'ssu| 'SAeisud 'shuasu 'isjse 'eue|y '>jeAjd 'sweis :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3u
Zanimivosti
Najlepši Hrvat je bil zaradi preprodaje mamil v zaporu
Zagreb, 8. julija (STA) - Mister Hrvaške 2008, 26-letni Dino Bubičic, ki je bil v nedeljo izbran za najlepšega Hrvata, je zaradi preprodaje prepovedanih drog več kot leto dni prestal v zaporu, je na naslovnici objavil današnji Jutarnji list. Zagrebški časnik navaja, da so Bubičica aretirali leta 2002 v središču Reke, potem pa je bil obsojen na 19 mesecev zapora.
Policija je tudi v stanovanju njegovih staršev našla tabletke ekstazija, odmerke amfetaminov, ki so bili pripravljeni za prodajo, ter manjši odmerek heroina, navaja Jutarnji list.
Dodaja, da je sodišče med drugim ocenilo, da je Bubičic kot mlajši pol-
noletnik, s preprodajo ilegalnih mamil zaslužil približno 15.000 evrov. Jutarnji list še piše, da se je Bubičic na sodišču pokesal in priznal svojo napako ter da so ga iz zapora predčasno izpustili zaradi vzornega vedenja. Kot navaja zagrebški časnik, Bubičic ni želel potrditi podrobnosti iz svoje zaporniške preteklosti, njegov oče pa je dejal, da je bil Dino "depresiven zaradi smrti svoje sestre in je padel v slabo družbo ". Dodal je, da se je njegov sin kasneje "vrnil na pravo pot" in ima danes uradne prihodke kot komercialist. Sicer pa se je Bubi-čic leta 2006 že okitil s titulo "mistra hrvaškega turizma".
Bolivijski predsednik v primeru poraza nazaj na farmo koke
La Paz, 8. julija (STA) - Bolivijski
predsednik Evo Morales je sporočil, da se je v primeru volilnega poraza - o njegovi usodi bodo volivci v Boliviji odločali na referendumu 10. avgusta - pripravljen vrniti na svojo farmo koke, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Morales je pred prevzemom predsedniškega položaja delal na farmi koke, bil pa je tudi na čelu pridelovalcev koke, ki so se borili proti prizadevanjem ZDA za zajezitev gojenja te rastline, iz katere pridelujejo kokain. Morales, ki ima do izteka mandata sicer še dve leti in pol, upa, da bo z referendumom okrepil oblast nasproti konservativnimguvernerjemzveznih držav. Bolivijci bodo na referendumu odgovorili, ali si želijo, da predsednik države in guverner njihove zvezne države še naprej ostaneta na oblasti. Od Moralesa in guvernerjev sepriča-kuje, da bodo v primeru negativnega izida glasovanja odstopili.
Kidmanova rodila hčerko Sunday Rose
Nashville, 7. julija (STA) - Avstralska filmska igralka Nicole Kidman je v ameriškem Nashvilleu danes rodila hčerko Sunday Rose, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je povedal zastopnik Kidmanove Allen Eichhorn, je deklica ob rojstvu tehtala 2,9 kilograma, Kidmanovi pa naj bi ob rojstvu hčerke ob strani stal tudi mož Keith Urban (40), popularen pevec country glasbe. Gre za prvega biološkega otroka 41-letne Kidmanove, kije sicer pred leti, ko je bila v zakonu z igralcem Tomom Cruiseom (46), posvojila dečka in deklico. AFP ob tem šeporoča, da sta starša male Sunday Rose Kidman Urban presrečna in da se tako mama kot tudi hčerka odlično počutita.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 12. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). NEDELJA, 13. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OB-
VESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci In pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 14. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SRE-
DI DNEVA. 13.10 Sport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). TOREK, 15. julij:
5.00 štajerska budilka, do 9.00. 5.30
NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Robin). SREDA, 16. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 17. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan
Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). PETEK, 18. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Veliko bo dogajanja glede kreativnosti in umetnosti, stvari se bodo odvijale korak za korakom. Največ se boste naučili od svojih otrok in ne pozabite negovati otroka v sebi. Blesteli boste tisti ovni, ko greste na počitnice.
iN BIK
Dom bo oaza, kjer uživate In se hladite v zavetju varne sence. Sončenje je koristno, ko je zdravo. Zazdelo se bo, da vas bo obiskala sreča, od vas je odvisno, kaj boste iz tega potegnili. Ob vas je nekdo, ki vas srčno ljubi. Na delovnem mestu vas čaka neka nova ideja ali zamisel.
DVOJČKA
Še vedno boste zelo motivirani in boste sledili svojim sanjam. Napredujete tako na osebni kot duhovni ravni. Močan pečat vam bo dajala intuicija in pravilno bo, da se pri vsem vestno poslušate. Nekaterih stvari pač ne boste mogli prehiteti, vendar se tudi počasi daleč pride.
RAK
Blesteli boste v igri besed. Ugodnosti vas čakajo tudi v prilaganju in ozavestite si, da boste uspeli, če se pogumno odpravite naprej. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava in lahko se odpravite nekoliko raziskovat. Barčica v ljubezni bo mirno plula.
LEV
■Tj Razigranost bo vodilo, ki vam bo vlivalo moč in pogum. Končno bo prišel za vas čas, ko boste z nekim posebnim zaupanjem dajali in sprejemali ljubezen. Iz vas bo sijala energija in zaradi tega vas imajo ljudje radi. Na splošno vas bodo privlačile skrivnosti in mistika.
DEVICA
Igra življenja bo šla po svoji poti in počasi bo čas, da se odločite in naredite selekcijo. Seveda je jasno razbrati, da vas čaka kar nekaj novosti in sprememb. Spodbudno je, da jih sprejmete z odprtimi rokami. V ljubezni bo daleč v ospredju mir. Svoje občutke si velja zapisovati.
TEHTNICA
V vašo bližino prihaja zanimiv in poučen teden. Gradili boste na majhnih korakih in uspelivveliko dejavnostih. Sreča je na strani pogumnih ljudi. Na delovnem mestu bo pravzaprav tako, da skozi sintezo uspete naredi vse naloge. Ne pozabite nase in na stvari, ki vas veselijo.
ŠKORPIJON
Zadeve boste sprejeli še nekoliko drugače in pri tem spoznali filozofska znanja in načela. Strmite po tem, da ste lahko drugačni in da tako še lažje pomagate ljudem. Vsekakor se vam v tem tednu obeta neka pot v tujino in stvari boste postopoma nadgradili. Počasi se daleč pride.
STRELEC
Vaše srce bo polno modrosti in zaupanja. Počasi bo čas, da naredite spremembe v razmišljanju In stopite po poti z ljubljeno osebo. V ljubezni se bodo kmalu vse zvezde spustile z neba in vas objele v pentljo nevidne harmonije. Dopust bo čas radosti.
KOZOROG
Kocke usode se bodo obrnile tako, da boste iz tega imeli samo korist. Odločitev o pomembnosti poslovnih projektov bo zaupana vam in tako iz omenjenega izvlečete korist. V ljubezni vas bo spremljala neka posebna sreča in ugodne iztočnice za napredovanje.
VODNAR
Tok življenja boste uporabili sebi v prid. Napredujete tako na materialni kot duhovni ravni. Soočite se s tistim, kar vam je dano, in ozavestite dejstvo o lastni sreči. Partnerjeva podpora bo dobrodošla. Na splošno bo več dinamike in zaznamovala vas bo ostrina besed.
RIBI
Obeta se zelo delaven teden in stvari se bodo postopoma odvijale v vašo korist. Odvisno je od vas in razbrati je ugodne povezave na zasebni in poslovni ravni. Stvari se bodo odvijale tako, da pri vsem uživate. Ob vas je nekdo, ki vas potrebuje, in ne pozabite vzeti časa zase.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Cirkulane • 40 let Radiokluba Cirkulane S59DDR
Ob jubileju na novi lokaciji JN76XH
Današnji Radioklub Cirkulane S59DDR je začel delovati kot samostojna sprejemno-oddajna sekcija Radiokluba Ptuj S59DJK leta 1968, in sicer kot druga sekcija izven Ptuja.
V tistem času so namreč med člani ptujskega radi-okluba delovali trije radioamaterji operaterji iz Cirkulan, tako da so bili dani pogoji za ustanovitev sekcije. Ustanovni člani so bili Ivan Švajgl, Stane Golc, Jože Rakuša in Jože Vaupotič. Dva od njih sta danes častna člana novoustanovljenega radiokluba v Cirkulanah.
Kmalu po ustanovitvi je imela sekcija kakih 30 članov, ki so osvojili več diplom na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Izreden uspeh je bila osvojitev prvega mesta na tekmovanju Titov pokal SFRJ leta 1980. Največ članov je sekcija štela med letoma 1972 in 1981, v naslednjih letih pa je njena aktivnost počasi upadla. Po osamosvojitveni vojni, v katero so se radioamaterji aktivno vključili, je sekcija ponovno zaživela, v vmesnem času pa so za obstoječo opremo skrbeli člani Alojz in Franc Kolednik ter Zvonko Bratušek, ki so zaslužni, da se je sekcija sploh ohranila.
Številne aktivnosti in ude-
ležba članov na vseh večjih svetovnih tekmovanjih so pripomogli, da je postala sekcija znana v Sloveniji, haloški radioamaterji pa cenjeni kot domiselni organizatorji številnih prireditev. Pohvalimo se lahko tudi, da smo vzpostavili zveze z radioamaterji iz več kot 250 držav, sveta ter bili med prvimi, ki so v sodelovanju z Balonarskim klubom Ptuj vzpostavili zveze iz balona. Leta 1992 smo opremili klubske prostore v kulturnem domu v Cirkulanah, kjer smo delovali do ustanovitve nove občine Cirkulane.
Zaradi lažjega delovanja smo se radioamaterji, ki gravitiramo na območje Haloz, odločili, da ustanovimo svoj klub. 16. junija 2007 smo imeli ustanovni zbor in sklepčno ustanovili Radioklub Cirkulane S59DDR. Ustanovni člani smo: Jernej Golc, Boštjan Polajžer, Franc Kole-dnik, Denis Jurgec, Marjan Emeršič in Miran Kolednik. V začetku leta 2008 nam je uspelo izvesti nakup objekta za našo dejavnost v Pohorju 25a pri Cirkulanah. Lokacija
Foto: arhiv kluba
Člane Radiokluba Cirkulane najdete poslej na novi lokaciji JN76XH Pohorje pri Cirkulnah
leži na nadmorski višini cca 340 m (merjeno z GPS-om) in je direktno odprta čez 300 stopinj, delno je zaprta samo proti jugu. Kmalu smo pričeli obnovitvena dela na
Kidričevo • Invalidi na športnih igrah
Bili so najštevilčnejši in uspešni
Sredi junija so se člani in članice Društva invalidov Kidričevo udeležili tekmovanja v športnih igrah, ki so potekale v Konovem pri Velenju. Hkrati je to bilo srečanje vseh društev, ki so združeni v Zvezo društev invalidov.
samem objektu, ki so sedaj že uspešno končana. Seveda vsega tega ne bi mogli izvesti, če nam ne bi v pomoč pristopili vsi donatorji in sponzorji, zato se jim tudi na tem mestu zahvaljujemo. Veseli smo, da nam je po štiridesetih letih delovanja končno uspelo zagotoviti lastne prostore za delovanje, z razvojem tehnologije in elektronskih na-
prav pa bomo lahko ustvarili odlične pogoje za aktivnosti, predvsem za mlade, ki se želijo v prihodnosti ukvarjati z elektrotehniko, radiotehniko in sorodnimi dejavnostmi. Tako smo v letošnjem letu že izvedli predstavitev sončnih dnevov, na katerih je bila predstavljena uporaba sončnih celic za proizvodnjo električne energije. Naši čla-
ni so predavali na osnovni šoli Cirkulane-Zavrč na temo energija sonca, izvedli pa so tudi predstavitev sončnih celic in njihove uporabe na gradu Borl.
Novoustanovljeni Radioklub Cirkulane trenutno šteje 15 članov, sicer pa letos ponosno praznujemo 40-le-tnico delovanja na območju Cirkulan. Imamo tudi dva častna člana, radioamaterja veterana Ivana Švajgla - S51KV in mag. Stanislava Golca - S52GD . Med člani imamo tudi doktorja znanosti s področja elektrotehnike Boštjana Polajžerja - S57MTM, Bruno Lubec - S51M pa je eden izmed redkih radioamaterjev na svetu, ki je član EHSC kluba za zveze v radiotelegrafiji s hitrostmi nad 300 znakov v minuti.
Obiščite nas na lokaciji JN76XH v Pohorju 2 5 a, po domače Rakišovo, kjer smo vsako nedeljo dopoldan. Najbolj pa vas bomo veseli, če se nam boste pridružili na veselem praznovanju našega jubileja, ki bo v nedeljo, 24. avgusta 2008. Že sedaj vljudno vabljeni.
Tajnik Radiokluba Cirkulane: Jernej Golc - S59KM Predsednik Radiokluba Cirkulane: Denis Jurgec - S56KDJ
Ekipa DI Kidričevo je bila najštevilčnejša, štela je kar 31 tekmovalk in tekmovalcev ter je tekmovala v vseh športnih panogah: v streljanju z zračno puško, kegljanju, pikadu in ribolovu. Športno tekmovanje je potekalo pod strokovnim vodstvom prof. telesne vzgoje Jožeta Kavtičnika. Člani DI Kidričevo so bili zelo uspe-
šni, saj so ženske osvojile 1. mesto v streljanju z zračno puško, moški so bili četrti. Moška ekipa v kegljanju je osvojila 2. mesto in v ribolovu 3. mesto. V pikadu pa sta ženska in moška ekipa posamezno osvojili 3. mesto.
Po tekmovanju je vsem udeležencem čestital predsednik Zveze društev invali-
dov Karol Strašek, nato pa je sledil kulturni in zabavni del tega srečanja.
»Zelo lepo smo se imeli na tem srečanju oz . tekmovanju. Hvala vsem članicam in članom DI Kidričevo, da so se udeležili v takšnem številu,« je dejala predsednica DI Kidričevo Marta Pinterič.
Jani Jančec
Zetale • Sprejem devetošolcev pri županu
Čestitke, nagrade ter lepe želje
Žetalska osnovna šola se lahko v šolskem letu 2007/2008 pohvali s štirimi odličnjaki, to so: Monika Bu-tolen Ovčar, Špela Jus, Andrej Kos in Timotej Skledar, ki so odlični uspeh dosegali prav vsa leta osnovnošolskega izobraževanja in se lahko pohvalijo tudi s priznanji z različnih
tekmovanj.
Ob njih je na fotografiji še ostalih 12 devetošolcev OŠ Žetale, v. d. ravnateljice Saša Peršoh, župan Anton Buto-len in razredničarka Lidija Šešerko. Ob koncu pouka je devetošolcem čestital tudi župan Anton Butolen, ki je izrazil željo, da bi učenci svoja
osnovnošolska leta ohranili v lepem spominu ter da bi se po srednji šoli in fakulteti vrnili v žetalsko občino. Vse učence je nagradil z majicami in prigrizkom, odličnjaki so prejeli še knjižno nagrado. Zahvalil pa se je tudi staršem in učiteljem za njihov trud.
Saša Peršoh
Kidričani so bili najštevilčnejša ekipa na tekmovanju
petek • 11. julija 2008
Bralci pišejo, poslovna sporočila
Štajerski	, 27
Ptuj • Štiri leta Ptujskega literarnega kluba
Stari so že 722 let
Ptujski literarni klub se v prostorih Narodnega doma Ptuj pod strokovnim vodstvom Davida Bedrača srečuje že štiri leta. V tem času se je število članov povečalo, izdali so izbor poezije pod naslovom Zlivanka in priredili dva odmevna literarna večera.
kot tisti, ki so že pošteno v zrelih letih, prav tako ni omejitev glede literarnih zvrsti, ki jo nekdo piše. Tako so preteklo leto namenili več predavanj in delavnic na temo poezije, njene zgradbe, zgodovine in razvoja, letošnje delavnice pa so bile v znaku proze, zlasti krajših pro-
znih zvrsti. Kot pretekla leta so se tudi letos srečanja pričela z osvetlitvijo kakega od literarnih problemov, nato je sledil pogovor o tem, koliko ustvarjalci o dani tematiki razmišljajo in le-to vključujejo pri svojem pisanju, temu delu pa je sledilo kreativno pisanje.
Sezono so ptujski literati zaključili z besedami, da se delo v klubu nadaljuje tudi v prihodnji sezoni, prvo srečanje bo tako že v zgodnji jeseni, obljubili pa so še, da bodo tudi v poletnih mesecih pridno poprijeli za pisalo in kaj novega ustvarili.
David Bedrač
Literarni klub, ki je nastal na pobudo Nataše Petrovič, ki organizacijsko zanj skrbi od vsega začetka, je zaključil letošnjo literarno sezono z literarnim večerom 722, na katerem so se zvrstile po štiri izbrane pesmi in odlomek proze, ki so jih brali nastopajoči člani:
Mirko Kotnik, Jasna Toplak, Nives Sitar, Erika Kotnik, Terezija Filipaja, Jožica Štumberger, Patricija Vilčnik, Zvezdana Tomšič in Matilda Simonič. Ob nastopajočih članih v klubu sodelujejo še Viktorija Dabič, Maša Vodušek, Matija Puž in Niko Šimenc.
Tudi v lanskem letu je
klub priredil literarni večer Besede po oglasih, posebej svečano pa je bilo v Narodnem domu, ko je potekal literarni večer ob izidu Zlivanke, zbornika poezije in proze ptujskih literarnih ustvarjalcev.
Druženje v klubu ni starostno omejeno, saj so v njem tako srednješolci
Vspomin Bojanu Orovicu
(1952-2952)
Prijateljstvo je cvet trenutka in sadež časa
Člani Ptujskega literarnega kluba na enem od srečanj
Foto: Matija Puž
Bojan Orovič, aranžer, kolega, Bojč, Oro, ne vem, kako še vse smo ga imeli navado klicati. In klicali smo in so ga pogosto. Mnogi. Mnogi sodelavci, Ptujčani, naročniki in ostali.
Zmeraj je znal odgovoriti, pomisliti, vplivati in prepričevati. Bil je impulzi-ven na njemu tako lasten način. Glasno, izrazito, v smehu, privlačno, ostro, a zmeraj človeško. Takšen je bil. Človek - lahko je biti rojen, pravijo, težko je postati človek. Postati človek pa je umetnost. In takšno je bilo njegovo življenje, njegovo ustvarjanje.
Težko ga je opisati kot človeka, saj je bil nedvomno večplastna osebnost. Vsak od prijateljev, ki smo se z njim pogosteje srečevali, bi
lahko povedal svojo zgodbo. Vse pa imajo isti imenovalec, to je pozitivna energija, radost in spontanost, ki jo je razdajal.
Bojan je ogromno delal. Nikoli ni odgovoril, zakaj je bilo temu tako. Tudi njegovi Sonji, Dejanu in Vanji ne. In mnogo dela in mnogo življenja je nanj še čakalo. Nedokončane naloge bodo takšne ostale.
S svojo pojavo in neposrednostjo, tako v odnosu do strokovnih problemov kot tudi v odnosu do kolegov, je postal svojevrstna ikona ptujske aranžerske srenje. Manjkal bo stroki, manjkal prijateljem, vsem, ki so ga poznali, in predvsem družini. Vem, da beseda ostaja beseda in skozi nobeno uho se ne da pomagati bolnemu
srcu. A čas hiti, deli in celi.
Druga njegova strast je bil nogomet. Na športnem področju smo ga poznali kot izjemno delovnega, preudarnega in iskrenega človeka, polnega naprednih idej. Znal je ceniti dosežke in potolažiti vsakogar, ki ga okroglo usnje ni ubogalo tako, kot sije želel. Spoštovali smo ga kot poštenega človeka, kot vzornika v najžlahtnej-šem pomenu besede.
V življenju ni razdalje in ne ločitve, ki jih ne bi zmogla premagati prijazna misel. In ko brskamo po svojih spominih, tam, kjer domu-jejo tri najlepše besede: ljubezen, dobrota, poštenje, TE zmeraj uzremo.
POGREŠAMO TE!
Ivo Kornik Robert Muhič
Poletni kovček
S FOTOGRAFIJO SVOJEGA STAREGA KOVČKA DO NOVEGA!
1. Fotografirajte svoj star poletni kovček.
2.	Fotografijo skupaj s svojimi osebnimi podatki pošljite na kovcek@qlandia.si
in pripišete "Poletni kovček v Qlandii Ptuj" ali "Poletni kovček v Qlandii Maribor".
3.	Žrebanje bo 5. 8. 2008.
Pravila nagradne igre so objavljena na www.qlandia.si/kovcek.
Nagradna igra traja do BI. 7. 2008
I
O
• QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Ptuj • Srečanje sošolcev nižje gimnazije
Ptuj • Spet pogin rib v potoku Grajena
Bisernih 60 let
Vsakoletna srečanja so postala tradicija generacije sošolcev 4. a in b razreda, ki so leta 1948 končali nižjo gimnazijo na Ptuju, kjer so zaznali prve korake učenosti.
Radostni in polni pričakovanj smo zapuščali šolske klopi v prvih povojnih letih, kjer so se šolske razmere pričele normalizirati, saj smo bili generacija, ki nam je II. svetovna vojna vzela del otroštva. 84 mladih se je razkropilo po vsej Sloveniji, nadaljevali smo izobraževanje in prispevali svoj delež pri obnovi domovine. Eni so nadaljevali šolanje v višji gimnaziji, drugi so se izšolali v poklicnih - obrtnih šolah. Pot in doživetja so se prepletala in danes nas je 55 živečih. Na jubilejnem srečanju v hotelu Primus pri ptujskih termah se nas je zbralo 34. Ogledali smo si moderen hotelski objekt, apartmaje, bazene, savne, fitnes ... - vse,
kar te zvabi v objem sprostitve in osvežitve. Ob vsem nas je predstavnik uprave Term seznanil o pridobitvah, prizadevanjih in načrtih, da starosta slovenskih mest pristavi svoje kamenčke v mozaik slovenske turistične ponudbe. Ogledali smo si tudi zunanje objekte, bazene, tobogane in amfiteater ter se nato prevzeti in nekoliko utrujeni namestili v prostore restavracije Zila, kjer smo se ob odlični gostinski ponudbi okrepčali in ob prijetnem kramljanju obujali spomine iz svoje mladosti, ki ne bodo nikoli pozabljeni.
Vse prehitro je pričelo zmanjkovati časa, izrečenih je bilo veliko besed o vsej v
Podlehnik • Sprejem odličnjakov pri županu
Letos se je med najboljše učenke uvrstilo pet deklet, in sicer so bile prave zlate odlič-njakinje vsa osnovnošolska leta Tina Rihtar, Anja Tra-fela in Barbara Zakelšek, na sprejemu pri županu pa sta se jim pridružili še odlič-
njakinji v zadnjem letu Jasna Bele in Petra Grabrovec.
Učenke sta spremljala tudi ravnatelj domače OŠ Dejan Kopold in razredničarka Dragica Šegula. Maučič je najboljšim učenkam čestital ter jim zaželel veliko uspeha
Je šlo res samo za pomanjkanje kisika?
V torek, 8. julija, okoli 7. ure zjutraj so gasilsko enoto Ptuj obvestili o pomoru rib v potoku Grajena. Iz njega so gasilci nato pobrali okoli 1500 mrtvih rib.
Foto: zasebni arhiv
življenju prehojeni poti ob ustvarjanju eksistence in družin, o potomstvu, ko nam jesen življenja pestrijo vnuki in pravnuki. Žal med nami ni niti enega preživelega učitelja ali profesorja, saj ima že vsak od nas tričetrt stoletja.
Stiski rok in objemi ob slovesu povedo vse, obžalovali smo, da niso prišli preostali, nekateri so opravičili izostanek (obveze - bolezni). In ker so srečanja postala stalnica vsako leto v prvi polovici maja, smo bi ob slovesu zaželeli, da se čez leto pridružijo vsi, ki jih tokrat ni bilo, da bomo skupno zapeli znani melodiji: »Kolkor kaplji, tolko let ...« in »Oj, zdaj gremo, nazaj še pridemo ...«
anc
Krajani se zaskrbljeno sprašujejo, kje je vzrok za tretji tovrstni pogin rib v zadnjih dveh letih in ali bodo tokrat vendarle lahko komu „stopili na prste".
Kot je povedal predsednik prostovoljnega gasilskega društva Ptuj Martin Vrban-čič, so takoj po pozivu zaradi utemeljenega suma, da je šlo za razlitje nevarne snovi, aktivirali šest članov gasilske enote Ptuj, ki so se podali za potok Grajena v centru mesta. Na območju od cestnega mostu na začetku Potrčevo do trgovskega centra na Ormoški cesti so v dobri uri in pol iz Grajene pobrali okoli 1500 mrtvih rib - skupaj okoli 100 kg. V glavnem je šlo za drobiž, nekatere ribe pa so bile velike tudi do 30 cm.
Izvedeli smo, da si je teren na omenjenem odseku in poginule ribe ogledala tudi inšpektorica za okolje s ptujske enote Republiškega inšpektorata za okolje in prostor, ki naj bi po pričevanju gasilcev odvzela tudi vzorce vode in poginulih rib. Vendar ta o
Foto: M. Ozmec
Ptujski gasilci so iz potoka Grajena pobrali okoli 1.500 poginulih rib.
pomoru rib ni želela dajati nobenih izjav. Ogled in odvzem vzorcev naj bi opravila tudi strokovna sodelavka Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj, kjer o vzrokih pogina prav tako še niso prejeli nobenih rezultatov.
Kot so nam okoli 9. ure vedeli povedati nekateri očividci oziroma občani, ki živijo v neposredni bližini potoka Grajena, naj bi se tisto jutro pred poginom rib v okolici tega dela struge razširjal oster
Pet zlatih odličnjakinj
Tudi podlehniški župan Marko Maučič je v drugi polovici junija, tako kot njegovi številni županski kolegi po ostalih občinah, posebej pozdravil in nagradil letošnje odličnjake, ki končujejo osnovnošolsko izobraževanje.
Foto: M. Ozmec
Le slabi dve uri za tem so na istem odseku spet plavale ribe in ribice -fotografija smo opravili okoli 9. ure z mostička na začetku Potrčeve.
vonj, ki naj bi spominjal na razredčilo ali kemično čistilo. Žal uradnih rezultatov o vzrokih pogina še vedno nismo uspeli dobiti, neuradno pa smo iz poročila regijskega centra za obveščanje zasledili, da naj bi bilo vzrok tudi pomanjkanje kisika.
Vendar pa je vprašanje, ali je šlo le za pomanjkanje kisika oziroma ali je to res bil edini vzrok pogina, saj so po pričevanju gasilcev in domačinov okoli 9. ure v potoku od mostu na začetku Potrčeve navzdol, torej na istem odseku potoka, kjer je šlo za množičen pogin, ribe in ribice spet normalno plavale. Zaradi verodostojnosti podatka smo se nekaj po 9. uri o tem prepričali tudi sami, zato bo prav zanimivo slišati, kakšne bodo uradne ugotovitve zdravstvenega zavoda oziroma inšpekcijskih služb; ali bodo analize lahko pokazale na krivca ali pa bomo tako kot v podobnih primerih do sedaj le tipali v temi in o tem, kdo bi lahko pogin povzročil, še naprej le ugibali. Do naslednjega pomora oziroma pogina.
M. Ozmec
tudi pri nadaljnjem izobraževanju; njegovim željam se je pridružil tudi podžupan Ivo Ban. Kot spomin in nagrado za odličen uspeh pa so dekleta dobila knjige ter spominsko plaketo občine.
SM
Ptuj • Nova trgovina otroških oblačil
Wenice Kids vabi
Na Ptuju so odprli novo otroško trgovino uveljavljene blagovne znamke Wenice Kids, ki ponuja otroka oblačila od rojstva do petnajstega leta starosti.
Oblačila Wenice Kids s svojim oblikovanjem sledijo modnim smernicam, upoštevajo pa potrebe otrok po udobnih oblačilih živih barv, ki omogočajo nemoteno gibanje in brezskrbno doživljanje sveta. Oblačila so narejena iz visoko kakovostnih naravnih materialov, z uporabo naravnih barvil, ki zagotavljajo trajnost in ohranjajo barvno svežino ter prvotno obliko tudi ob pogostem pranju. Oblačila Wenice Kids so narejena s posluhom za potrebe otrok. Wenice Kids je postavil na vrh svojih nalog upoštevati, spoštovati in varovati fizično in psihično zdravje otrok v sleherni dobi odraščanja ter
za njih izdelovati ustvarjalna, Mercator, domišljije polna oblačila. Tr- 3, Ptuj. govino lahko obiščete v PC
Špindlerjeva ulica
UR
KIDS FASHION
meniro
fashion
Krvodajalci
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
ZAPOSLIM voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu. Avto-prevozništvo Branko Strelec, s. p., Spuhlja 12/b, Ptuj, telefon 041 688 262.
PRODAM telico simentalko, v osmem mesecu brejosti. Telefon 031 597 919.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
^LASTh
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
PRODAM dobro haloško vino po 1 evro. Telefon 041 936 471, vsak dan.
PRODAMO kokoši nesnice, stare 1 leto. Informacije na telefon 031 740 644 ali 790 03 51.
PRODAM belo vino (mešano - mu-škatni silvanec, laški rizling, šipon) po 1,1 € za količine nad 20l. Telefon 031 733 157 (popoldan).
UGODNO PRODAM nakladalko SIP 19, puhalnik ter vino, v količinah nad 20l. Kličite po 15. uri. Telefon 041 853 236.
DOM IN STANOVANJE
SODOBNI apartmaji v najem, Vir pri Zadru, 20 m do obale, plaža peščena in kamnita, terasa, parkirišče, TV, žar. Informacije in rezervacije na tel. 00 385 99 215 60 72, 00 385 33 56 30 91.
KUPIM bivalni vikend v občini Juršin-ci. Telefon 041 267 530 od 19. do 20. ure.
MENJAM trisobno nelastniško stanovanje v Kidričevem za manjše kjerkoli. Telefon 041 915 368.
PRODAM trisobno stanovanje v Ptuju, cena po dogovoru. Telefon 777 12 21, po 18. uri, 041 512 178.
V	NAJEM VZAMEM opremljeno stanovanje, lahko tudi hišo v okolici Ptuja. Telefon 041 501 502.
V	BREZPLAČNI NAJEM oddam paru ali delavcem polovico hiše v Trdo-bojcih pri Zgornjem Leskovcu, pro-tiusluga je samo redno vzdrževanje vinograda s 500 trsi. Telefon 040 513 048.
MENJAM trisobno družbeno stanovanje v starem delu Ptuja za eno-sobno v bloku ali starem delu Ptuja. Informacije na telefon 776 12 11.
V ZALEDJU KOPRA oddamo turistične sobe in apartma. Informacije: 041-248-964, www. rooms-kozlovic.si, email: info@ rooms-kozlovic.si.
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo z zemljo v Vintarovcih - Destrnik. Telefon 041 711 020, 031 641 923.
PRODAM dvosobno stanovanje v novem delu Ptuja. Telefon 041 328 945, pokličite po 16. uri.
MOTORNA VOZILA
KUPIM škodo favorit, felicia v voznem stanju. Telefon 041 837 077.
PRODAM renault clio III, 1,2, 16 V, december 2006, 5 vrat, zlata meta-lik, avtomatska klima, 26.000 km. Cena 9.100 evrov. Telefon 031 686 448.
KMETIJSTVO
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 041 312 621.
KUPIM TRAKTOR IN KIPER prikolico za manjšo kmetijo. Tel. 041 358 960.
PRODAM slamo v balah. Telefon 751 19 61, 041 577 008.
PRODAM seme mnogocvetne ljulke in krmno ogrščico za ozelenitev, cena ugodna. Telefon 02 790 72 21.
PRODAM več bikcev pasme charolais, silos kombajn, enoredni, tračni obračalnik Sip 2,20 m in več jahalnih konj. Telefon 719 75 93.
PRODAM telico, brejo, v devetem mesecu. Telefon 040 987 768.
PRODAM tri odojke, težke okrog 35 kg. Telefon 031 420 891.
BELO VINO menjamo za koruzo, pšenico ali ječmen. Informacije na telefon 041 378 309.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM VRTNO GARNITURO, unikat, masivna, les, ter dva rabljena pralna stroja. Telefon 041 419 433.
MENJAJO belo vino za slamo v balah. Ponudbe na telefon 051 259 604.
UGODNO prodam dve delovni mizi, železni, s primežem, cevi za ograjo 0 54 mm, reporeznico, stojalo z mrežami za sušenje bučnic - železno, plastične cevi za namakanje 0 16 mm ter U-profil 65 x 44 mm. Informacije na telefon 782 39 61 ali 031 493 836.
ÍJ^oilulajts na± na i-usiounzm i^tztu!
RADIOPTUJ
na- ¿felettc
www. ra d io-ptu
flIMililiriUiHiWIIFiP
C 02/2280110
SoliS d.o.o.
Razlagova 24, Maribor
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
- tudi za dohodi» nl^e od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na I 051 804 324
INOVATTVA, Milena Prapotnlk s.p. Ptvkova ulica 10/a, 2250 PTU)
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Antar, d. o. o., s Ptuja išče
več deklet
za delo v salonu za oblikovanje telesa.
Od vas pričakujemo: komunikativnost, veselje do dela z ljudmi in urejenost. Nudimo stimulativno plačilo, delo v urejenem delovnem okolju, izobraževanje, možnost napredovanja. Če vas mika, da bi se nam pridružili, prosim, pošljite svoj življenjepis na elektronski naslov: andrejrutar@siol.net ali telefon 041 948 906.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
ČRNA
KOV. T. SIVA KOV. S. MODRA TEMNO ZELENA^.
2005
22.990
2004|W8
2007
2006 2003 2005 2002
15.9!
11.5!
TEMNO SIVA SRERRNA SVETLO MODRA
7.590
2004	7.990 1996 599
2005	5.900
GUME KUMHO -35%
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
				
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA».	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471.9JTDM	2006	14.990	KUMA	RDEČA
BMW SERUA 3:318D	2003	12.490	AVT.KUMA	METAUK ČRNA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2005	23.900	AVT.KLIMA	METAUK SIVA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001	12.490	DVOJNA KUMA	METAUK MODRA
CHEYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	10.990	KUMA	SIVA
MENU 1,4 ¡	2004	7.090	AVT.KUMA	METAUKB. RDEČA
CITROEN M 1,6 HDI	2006	3.000	KUMA	METAUK ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2004	9.490	AVT.KUMA	SIVA
VW PASSAT um	2006	18.990	AVT.KUMA	MEIAUKT. MODRA
TOYOTA YARIS 1,3 WTi	2002	6.890	KUMA	METAUK SREBRNA
SPRINT EXSACTLY 50 CMM	2008	1.099	NOVO	MDDRA
SPRINT CHOPER RAPTOR	2008	1.999	NOVO	ČRNA
AUDI A-fi 1.8 T	1998	5.900	AVT.KUMA	SVETLO SIVA
CITROEN MIA 2,016VISX	1998	2.490	KUMA	METAUKT. ZELENA
MERCEDES ROADSTER SIX 200	2006	30.990	DVOJNA KUMA	SIVA
26. junij - Ivan Petek, Spodnji Ključarovci 1; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Sandi Kralj, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Borut Megla, Osluševci 51; Zdenka Munda, Vičanci 71; Marta Munda, Sodinci 9; Kristina Kumer, Cerovec 22, Ivanjkovci; Igor Podpla-tnik, Obrež 1; Katarina Drevenšek, Zakl 38/c; Janez Maroh, Sela 24; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Janez Kokot, Korenjak 16; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Bogdan Kores, Medved-ce 2/a; Ivanka Muraj, Levanjci 2; Zdravko Sok, Formin 1/a; Marko Verdenik, Cesta v Njiverce 19; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Stanko Draškovič, Mestni Vrh 60/a; Miran Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 6; Robert Ciglar, Podvinci 113; Franc Drevenšek, Slatina 13; Milan Prapotnik, Mali okič 43; Jure Koren, Nova ulica 13, Orehova vas; Vesna Hajdinjak, Brstje 5/d; Sonja Vidovič, Velika Varnica 67; Robert Merlak, Čučkova ul. 9, Kidričevo; Velimir Sa-vic, Raičeva 10, Maribor; Rajko Kola-rič, Podvinci 109/a; Terezija Krajnc, Sp. Velovlak 26; Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj; Branko Blazina, Nad izviri 87, Miklavž na Dravskem polju; Franc Turnšek, Apače 164; Milena Čuš, Dornava 91/b; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Daniel Vrtačnik, Zabovci 29; Ivan Furman, Grlinci 40; Ivica Kosi, Desnjak 5/a; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18.
30. junij - Gregor Bezjak, Gorišnica 20; Miroslav Špindler, Bratonečice 15/a; Petra Plemenič, Kolodvorska
c. 2, Ormož; Franc Murko, Pobrež-je 113; Janez Kokol, Suha veja 8; Bojan Zemljarič, Volkmerjeva c. 30, Ptuj; Dejan Kavkler, Mostečno 19, Makole; Aleš Vindiš, Dragonja vas 8/a; Elvis Marinič, Kicar 111/a; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Matej Vidovič, Dornava 12; Dejan Peršuh, Pleterje 47; Daniel Rep, Mezgovci 15/a; Domen Majcen, Brunšvik 37/ a; Zvonko Auer, Mihovce 12; Denis Brumen, Sakušak 26; Leon Kauče-vič, Apače 177/a.
3. julij - Tatjana Petek, Rucmanci 39; Boris Lebar, Praprotnikova 5, Ptuj; Nenad Krstič, Dolga lesa 3, Ormož; Samo Lešnik, Majšperk 64; Andreja Graifoner, Rimska pl. 3, Ptuj; Frančišek Pernat, Draženci 34/c; Sergej Zorko, Moškanjci 2/d; Franc Trafela, Tržec 45; Valerija Kovačec, Dolič 31; Andreja Gajšek, Žetale 99; Simon Laura, Gorišnica 139/c; Marjan Peteršič, Dornava 85/b; Andrej Vrabl, Placar 57; Drago Galinec, Strmec 51/a; Dragan Radolič, Soviče 7/a; Andreja Glažar, Podlehnik 22/ a; Zdenka Šijanec, Skorba 38; Janez Zavec, Zg. Leskovec 9/b; Stanko Gorjup, Bresnica 67; Slavko Arklinič, Markovci 67/f; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Peter Cigula, Ločki Vrh 4; Ivan Mile-šič, Zlogonje 51, Sovodenj; Igor An-žel, Vintarovci 21/b; Danijel Sužnik, Jiršovci 15; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Branko Rajh, Savci 23; Anton Peklar, Borovci 32/a; Dušan Antala-šič, Cesta ob gramoznici 1, Miklavž na Dravskem polju.
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASK0 ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASK0 IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka	Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4	2003	6.750	AVT.KLIMA5VRAT	KOV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1.6	2001	6950	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW P0L01.2	2002	6.400	KLIMA	KOV. SREBRNA
TWING0 1.2	2000	2990	-	KOV. RUMENA
AUDI A3	2000	7850	KLIMA 5 VRAT	KOV. MODRA
VW P0L01.2	2002	6.890	KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.6 1	2001	6890	KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2004	13.990	KLIMA	KOV. SREBRNA
VWSHARAN1.9TDI	2003	12.290	AVT.KLIMA5VRAT	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.6 1	2002	7.250	AVT.KLIMA	KOV. ZELENA
VW GOLF 1.9 TDI	2002	7.990	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.7 D	2002	5.890	KLIMA	ČRNA
AUDI A4 KARAVAN	2004	16500	KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 3071.61 LASTNIK	2001	6.990	AVT.KLIMA5VRAT	K0V.S REBRNA
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005	9.750	KLIMA	BELA
RENAULT TRAHC 1.9 DCI	2006	16.900	KUMA,9 SEDEŽEV	BELA
E0RDC-MAX	2004	9800	KLIMA,	KOV. SREBRNA
VW TRANSPORTER 1.9 TDI 9 SEDEŽ. 2004	15.900	KLIMA 1 LASTNIK	BELA
CITROEN XSARA PICASO 2.0 HDI 2000	6890	KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN O	2003	5.990	KLIMA	KOV .RDEČA
OPELMERIVA 1.61 LASTNIK	2004	7.890	KLIMA	KOV.MODRA
AUDI A3 2.0 TDI	2003	13.490	AVT.KLIMA	KOV. RUMENA
CITROEN C31.4	2003	6.590	KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 3071.6	2001	6.900	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2005	16.990	KLIMA 5 VRAT	KOV. SIVA
VWT0URAN1.9TDI	2004	13.900	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A3 2.0. TDI S-LINE	2004	14.900	KLIMA ALU PLATIŠČA	KOV. ČRNA
OPEL ZAPIRA 1.9 TDQ	2006	16.500	AVT.KLIMA	KOV. SREBRNA
VWTOUREG2.5TDI	2008	41.900	KLIMA	KOV. SIVA
VW POLO 1.2	2002	6.800	KLIMA 5 VRAT	RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cen%	Oprema	Barva
CITROEN XSARA BREAK 1,6i	1999	3.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT GRANDTOUR SCENIC 1,9 DCI	2004	9.400,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31,4iSX	2003	6.390,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
ŠKODA OCTAVIA 1,8 20V UM.	1999	4.390,00	KLIMA	KOV. T. SIVA
HYUNDAI ACCENT 1,5 CRDi	2002	4.920,00	KLIMA	KOV. ZLATA
CITROEN SAX01,1	1999	1.990,00	SERV0 VOLAN	BELA
HYUNDAI GEIZ 1,1	2006	6.270,00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT AUTH. MEGANE 1,5 DCI GRAND. 2004		8.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C5 BREAK 2,2 HDI EXKLUS.	2002	7.990,00	AVT. DELJ. KLIMA	KOV. SIVA
FIATPUNT055S	1995	1.630,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
RENAULT THALIA 1,4 RT	2001	3.760,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD ESCORT 1,616V	1998	2.490,00	KLIMA	BELA
VW COMFORT. PASSAT 1,8 T LIMUZ.	1998	4.390,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI DYN. LUX	2004	9.450,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,4i QUIKSILVER	2003	6.580,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD MONDE01,8 LIMUZINA	1999	2.920,00	KLIMA	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN GOLF III 1,8 CL	1996	2.800,00	KLIMA	RDEČA
RENAULT TWING01,2	2004	5.270,00	KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,4 HDI	2004	6.560,00	KLIMA	BELA
VOLKSWAGEN POL01,212V	2002	6.150,00	KLIMA	RDEČA
VOLKSWAGEN POL01,0 COMFORTLINE	2001	4.360,00	PRVI LAST.	BELA
RENAULT LAGUNA 1,8 RT LIMUZ.	1995	2.250,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT P 2061,4 HDI	2003	6.160,00	KLIMA	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN LUP01,4 MPI	2000	3.990,00	PRVA REG. 2001	ZELENA
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.i
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2006	19.200,00	AVT. DV0J.KL.	SREBRNA
FIAT PUNT01.2	2003	4.480,00	KUMA	RDEČA
MINI ONE 1.6	2003	9.750,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDT1	2005	10.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
OPEL VECTOA KARAVAN 1.9 CDT1	2005	12.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
OPEL ZAFIRA 1.9 CDTI	2006	15.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 4061.81	1999	3.680,00	KUMA	KOV. RDEČA
RENAULT CU01.5 DCI 5 VRAT	2004	6.390,00	KUMA	KOV. SRE. MODRA
RENAULT ESPACE 2.2. DCI	2005	13.800,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2005	8.990,00	AVT. KLIMA	MODRA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2004	10.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VOLVO S-80 2.5 D	2000	8.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF IV 1.4	1998	3.850,00	2XAIRBAG	KOV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI	2005	12.880,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VWT0URAN1.9TDI	2004	12.980J0	KUMA	KOV. ČRNA
petovia^vto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
ponudba rabljenih vozil
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
FIAT PANDA YOUNG (40 Kw)	2003	3.400	61.922	BELA
FORD FOCUS 1.6 TOČI STYLE KARAVAN	2006	9.900	88.282	ČRNA
BMW 320 D FUTURA KARAVAN	2004	12.900	37.342	ČRNA
PEUGEOT 407 SW2.0/1EV HDI SPORT	2006	14.500	123.260	ČRNA
PEUGEOT 407 SW2.0/16V HDI SPORT	2005	12.900	127.955	SREBRNA
FIAT STIL01.9 JTD ACTUAL KARAVAN	2005	6.400	127.847	SIVA
RE SCENIC 1.5DCI/80KM EXPRESSION	2004	7.500	137.720	SV. SIVA
RE CLIO 1.2/12BVDYNA. (VEČ VOZIL)	2007	007.500	0-15.000	VEČ VOZIL
RE LAGUNA 1.9DCI/130KM KARAVAN	2006	13.400	47.268	SREBRNA
RE CLIO 1.2/1BV EXTREME	2005	6.150	66.000	ČRNA
RE SCENIC 1.5DCI/100KM EXPRESSION	2005	8.200	196.645	SIVA
BMW 530 D LIMUZINA	2004	22.000	117.000	SV. SIVA
RE SCENIC 1.9DCI PRIVILEGE LUX	2005	11.700	62.578	GRAFIT
0PELASTRA 1.7TDCI KARAVAN	2006	10.900	156.800	SREBRNA
Velika izbira motorjev in skuterjev!
Na zalogi preko 40 vozil.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com

n i/j]
j
Jj U U J _I_IJ U^JJ NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
petek, 11. julij ob 21.00		GRAJSKO DVORIŠČE
nedelja, 13. julij ob 21.00		GRAJSKO DVORIŠČE
		
torek, 15. julij ob 21.00 DV^lfčE		
		
petek, 22. avgust ob 20.00		CERKEV SV. JAKOBA ORMOŽ
HELENA BLAGNE ZAMAN
vstopnina 10€
BENEŠKI FANTJE
vstopnina S€
ZIJAH A. SOKOLOVIČ: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC
vstopnina 5 €
MEDNARODNI FESTIVAL ZBOROVSKE GLASBE ORFEST: ZBOR CORAL CARMINA, NOVA MALAGA -ŠPANIJA
vstopnina 7€
Prodaja vstopnic: TIC v gradu Ormož, vsak dan od 11.00-16.00, v nedeljo od 10.00-14.00 ter uro pred začetkom predstave. INFO: 02 741 53 56. Prizorišče: grajsko dvorišče Ormož, v primeru slabega vremena Dom kulture Ormož.
O
•M
O
s
o
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Prireditvenik
Petek, 11. julij
17.00 Zgornja Polskava, gasilsko-zabavna prireditev
20.00 Benedikt, prireditveni šotor ob športni dvorani, osrednja prireditev ob 9. prazniku občine Benedikt »Županov večer«
21.00 Ptuj, Krempljeva ulica 1 (dvorišče stare policijske postaje), Ovinek 2, za izven
21.00 Ormož, grajsko dvorišče, koncert Helene Blagne
-	Ormož in Velika Nedelja, na gradu, ogled etnoloških zbirk in
razstav Muzeja Ormož, razstave si lahko ogledate cel julij
Sobota, 12. julij
16.00 Zgornja Polskava, gasilsko-zabavna prireditev, prihod konjenice...
16.00 Selci, »Blatoborba«
21.00 Ptuj, Krempljeva ulica 1 (dvorišče stare policijske postaje), Ovinek 2, za izven
Nedelja, 13. julij
15.00 Gorišnica, pred občinsko zgradbo, prireditev ob 13. občinskem prazniku Občine Gorišnica ter 12. dnevu gasilcev GZ Gorišnica in 80 let PGD Gorišnica
21.00 Ormož, grajsko dvorišče, koncert Beneških fantov
21.00 Ptuj, Krempljeva ulica 1 (dvorišče stare policijske postaje), Ovinek 2, za izven
Ponedeljek, 14. julij
10.00 do 12.00 Ptuj, CID z okolico, grafična delavnica pod mentorstvom profesorice likovne umetnosti Aleksandre Vidovič, potrebne so prijave, cena delavnice 15 EUR, traja vse do 18. julija
10.00 do 12.00 Ptuj, CID in na prostem, glinarjenje, osnove oblikovanja gline, izdelava posodic, hranilnikov in okrasnih predmetov, cena delavnice 15 EUR, traja do 18. julija
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Mestna občina Ptuj sodeluje s Slovenskim raziskovalnim združenjem Bruselj. Sprejem in zahvala sodelujočim pri izvedbi letošnjega kurentovanja. Javna tribuna - Kaj lahko Ptujčani sami naredimo za staro mestno jedro. Skrb za varovanje otrok na poti v šolo. Na evropskem tekmovanju ekip prve pomoči sodelovala tudi ekipa civilne zaščite Mestne občine Ptuj. Ustanovljen Zavod za razvoj Haloz. Dokumentarni film Ko ramena zaječijo. Perutnina Ptuj sprejela maratonskega kolesarja. Predstavljena monografija »Ptuj starodavno mesto ob Dravi.« Razstava slik slikarke Rozine Šebetič. Prangerijada na Ptuju doživela svoj krst. Društvo gospodinj Jezero pripravilo zanimivo razstavo z ljudsko glasbo v sobotni večer.
Kino Ptuj
11., 12. in 13. julij, ob 19.00 Indiana Jones in kraljestvo kristalne
lobanje - akcijska pustolovščina. Ob 21.10 Art program: L kot ljubezen - kriminalna drama.
Kino Ptuj je od 14. do 31. julija zaprt zaradi dopusta.
www.radio-tednik.si
Spoštovani kupci novih Fordovih vozil!
Obveščamo vas, da AC Hvalec, trgovina servis, Franc Hva-lec s.p., Mariborska c. 68, Ptuj, ni več pooblaščeni prodajalec vozil znamke Ford.
Summit motors Ljubljana, d.o.o. Pooblaščeni uvoznik vozil, nadomestnih delov in dodatne opreme Ford
Volitve 2008
Skladno s 5. členom zakona o volilni kampanji Štajerski tednik objavlja obseg, pogoje in način predstavitve kandidatov, strank in list za parlamentarne volitve 2008.
Uredništvo si bo v skladu z zakonodajo in s svojo uredniško politiko prizadevalo za enakopravno in uravnoteženo predstavitev kandidatov, strank oziroma list. O obsegu in vsebini prispevkov odloča uredništvo samostojno, v skladu z uredniško politiko.
Volilni oglasi
Štajerski tednik vabi vse kandidate, politične stranke, liste, volilne štabe in organizatorje kampanje, da svoja sporočila za javnost objavijo kot oglas v časopisu. Pri oglasih ne postavljamo posebnih vsebinskih omejitev, razen v primerih, ko bi z vsebino kršili zakon oziroma neutemeljeno diskreditirali posamezne kandidate, liste ali stranke. Ob tem poudarjamo, da je skladno s 6. členom zakona o volilni kampanji v objavljenem oglasu obvezna navedba naročnika ter da je skladno s 50. členom zakona o medijih za resničnost in točnost navedb v oglasu odgovoren njegov naročnik, izdajatelj, ki je odgovoren za skladnost oglasa z zakonom in s programsko zasnovo, pa ima pravico objavo oglasa zavrniti, o čemer obvesti naročnika.
Pritožbe
Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati, njihovi zakoniti predstavniki ali predstavniki strank in list, novinarji in bralci. Pritožba se naslovi v pisni obliki na odgovornega urednika. Kandidatom, strankam in listam, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je v skladu z zakonom zagotovljeno tudi sodno varstvo.
Ptuj, 11. julija 2008
Jože Šmigoc, odgovorni urednik Štajerskega tednika
TV
fsiiiisMpj SlsapsiSč llitiišs f jiffilfl PJg^3i.fiEffiŠK/
SPORED ODDAJ
PETEK 11.7.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 12.7.
8.00 PGD Nova vas - nova pridobitev 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
11.00 Imamo se fqjn - otroška oddaja
12.00 VIDE0 TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica -odd.
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Košnja v Šturmovcih kot nekoč
NEDELJA 13.7.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kronika Občine Hajdlna 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Lancova vas 3. del 13.00 Zaključna prireditev OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk
PONEDELJEK 14.7.
8.00 Lancova vas 2. del 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Lancova vas 3. del 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 Košnja v Šturmovcih kot nekoč
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage tete
Elizabete Brodnjak
IZ DOLAN 23
Iskrena hvala vsem, ki so jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji poklonili cvetje in sveče ter darovali za svete maše, nam pa ustno izrekli sožalje.
Posebej hvala pogrebnemu podjetju Mir, gospodu dekanu za opravljen obred, pevcem, govorniku ter godbeniku za odigrano Tišino.
Vsi njeni
Kako je prazen dom, dvorišče naše, oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata
Ivana Majcna
IZ VIDMA PRI PTUJU 3/C
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedu g. Marjanu Vinku za nesebično pomoč, govorniku g. Kozelu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir za opravljene storitve.
Vsem še enkrat iskrena HVALA!
Žalujoči sinovi Aleksander, Danilo in Egon z družinami
Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep poletni dan, nihče še takrat slutil ni, da to bo dan, ko zamrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. Zdaj prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 49. letu starosti zapustil dragi mož, oče, sin, brat, svak, zet in stric
Jožef Pukšič
Z DRSTELJE 23, DESTRNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem, znancem ter vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Zahvala tudi patru Milanu Kosu, provincialu slovenskih mino-ritov, za opravljen obred in sveto mašo, pevcem, g. Zvonku za molitve in besede slovesa, g. Kiseljaku za poslovilni govor ter pogrebnemu podjetju Almaja, d. o. o., iz Lenarta.
Žalujoči: njegovi najdražji

Nisem umrl, da bi nehal živeti, umrl sem, da bi nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Savca
IZ NJIVERC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili spomin nanj in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Hvala pevcem DU Staneta Petroviča s Hajdine, pevkam cerkvenega pevskega zbora Župnije Svete družine Kidričevo in godbeniku za odpete in odigrane pesmi slovesa.
Hvala govornicama ge. Hedviki Pulko in ge. Cilki Palčar za ganljive besede slovesa, govorniku Kluba brigadirjev Ptuj g. Stanku Lepeju in članom kluba za častno stražo in spremstvo. Posebej hvala predsedniku in članom DU Lovrenc na Dr. polju, sodelavkam in sodelavcem trgovine Jager Kidričevo in osebju internega oddelka in oddelka intenzivne nege SB Ptuj. Hvala g. župniku Župnije Svete družine Kidričevo za opravljen obred in sv. mašo, pogrebnemu podjetju MIR in vsem, ki ste ga spoštovali in nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: hči Danica z možem Silvom, vnuk Aleš z Moniko in pravnukinjo Laro ter sin Milan z družino
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Matilde Matjašič
S SELSKE CESTE 6, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo UKC Maribor, Zavodu dr. Marijana Borštnarja, Hansa - Fleks, d. o. o., govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo, naddekanu g. Marijanu Feslu in dekanu g. Jožetu Kovačcu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči vsi njeni
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin nate.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dobrega moža, očeta in dedka
Matija Ljubca
IZ BOROVCEV 56/a
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebno hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, govorniku Martinu Zamudi, PGD Borovci, DU Markovci ter podjetju Mir.
Žalujoči njegovi najdražji
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zaspal, a spomin nate za vedno je ostal.
SPOMIN
12. julija mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi
Dominik Krulc
IZ SKORBE 27 C
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov dom zdaj rože krasijo in svečke mu v spomin gorijo.
Vsi njegovi
Hajdina • Radovan Korošec ima dvanajst zahtev
V znak protesta se je zazidal
v hišo in gladovno stavka
Hajdinčan Radovan Korošec se je po 15 letih spora s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije odločil za nevsakdanji protest. Zraven tega, da od 1. julija gladovno stavka, se je zazidal v zgornje nadstropje svoje hiše na naslovu Zgornja Hajdina 2. V telefonskem pogovoru nam je predstavil razloge, zakaj se je odločil za tako skrajni ukrep, in obenem pojasnil, za katere izmed 12 zahtev, ki jih je postavil, zahteva takojšnjo rešitev.
Kot je dejal Korošec, se je za takšno obliko izražanja nezadovoljstva odločil iz več razlogov. Na seznamu zahtev, za katere želi čim prejšnjo rešitev, je 12 različnih stvari.
Prva, ki je tudi poglaviten razlog, da je stavko sploh začel, je 15-letni spor, ki ga ima s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. V zameno za zemljišča, ki jih je podedoval od staršev in jih ni mogoče vrniti v naravi, je namreč zahteval zemljišče parcelne številke 849/9, k. o. Ptuj, ki leži v neposredni bližini Term Ptuj. Korošec je prepričan, da zakonskih ovir za dodelitev omenjene parcele, ležeče v neposredni bližini Term Ptuj, kot nadomestnega zemljišča v postopku denacionalizacije ni. Na Skladu pa zatrjujejo drugače.
»V postopkih denacionalizacije se podržavljena kmetijska zemljišča in gozdovi večinoma vračajo v naravi. Če obstajajo ovire, da podržavljenega premoženja ni mogoče vrniti v naravi, je dena-cionalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine. Ta se določi bodisi v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe, bodisi v obliki nadomestnih zemljišč, kar je omogočila sprememba zakona o denacionalizaciji iz leta 1998. Nadomestna zemljišča kot ena izmed oblik odškodnine, kadar podržavljenega premoženja ni možno vrniti v naravi, torej ni obvezna oblika denacionalizacije. V primerih, ko se Sklad in denacionaliza-cijski upravičenec ne uspeta sporazumeti za nadomestno kmetijsko zemljišče oz. gozd, ima upravičenec še vedno možnost, da svoj zahtevek preoblikuje v obveznice Slovenske odškodninske druž-
Foto: zasebni arhiv
Radovan Korošec, preden je pričel gladovno stavkati
be za vrednost, ki jo določi upravni organ.
G. Korošec je kot upravičenec v postopku denacionalizacije na Sklad podal vlogo, v kateri je želel kot nadomestno zemljišče pridobiti parcelo št. 849/9, k. o. Ptuj. V postopku denacionalizacije upravičenec namreč lahko predlaga nadomestna zemljišča tudi sam. V primerih, ko se upravičenec v postopku denacionalizacije odloči za nadomestna zemljišča, kar se je v opisanem primeru tudi zgodilo, vlogo obravnava komisija v skladu z internimi navodili, ki jih je sprejel Svet Sklada. Stranka je torej v tem primeru k svoji vlogi podala tudi svoj predlog nadomestnega zemljišča, vendar ta za Sklad ni bil sprejemljiv, zato mu je ta ponudil dva svoja predloga. Ker se stranka z nobenim od podanih predlogov ni strinjala, ima še vedno možnost do odškodnine v obliki obveznic SOD-a,« je pojasnil Alojz Miklavčič, namestnik direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
A Korošec zatrjuje drugače. Kot je dejal, so mu ponudili le eno nadomestno zemljišče,
Napoved vremena za Slovenijo
ki pa je od Ptuja oddaljeno 25 kilometrov, kar zanj ni bilo sprejemljivo.
Pri postopkih dodeljevanja nadomestnih zemljišč težavo pri odločanju o posameznem nadomestnem zemljišču predstavlja metodologija vrednotenja nadomestnih kmetijskih zemljišč in gozdov. »Vrednosti nadomestnih kmetijskih zemljišč in gozdov se namreč ne določajo tržno -pomeni, da so cene primerljive z doseženimi prodajnimi cenami s posameznega območja in posamezne mikrolo-kacije - ampak se te določajo administrativno, na podlagi v letu 1992 sprejetega Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92). Sklad se mora v svojih postopkih obnašati gospodarno, zato sledi cilju, da sedanja tržna vrednost dodeljenih nadomestnih zemljišč bistveno ne odstopa od vrednosti, ki jo sicer administrativno določa omenjeni odlok iz leta 1992. Imamo primere, da so tržne vrednosti želenih nadomestnih zemljišč lahko tudi nekaj 10 krat višje od administrativno določene cene po omenjenem odloku. Predvsem so tu problematična s strani denacionalizacijskih upravičencev predlagana nadomestna zemljišča, ki mejijo oz. ležijo v neposredni bližini stavbnih zemljišč in se za njih v prihodnosti predvideva sprememba namembnosti iz kmetijskega zemljišča oz. gozda v stavbno zemljišče. V konkretnem primeru iz prostorskega plana Mestne občine Ptuj izhaja, da zemljišče s parc. št. 849/9, k. o. Ptuj, z
Na naslovu Zgornja Hajdina 2 se je Radovan Korošec zazidal v zgornje nadstropje hiše. Hrano mu bodo poslej dostavljali skozi okno.
dveh strani meji na stavbno zemljišče - turistično območje z nastanitvijo (Terme Ptuj, d. o. o.). Po sicer neuradnih informacijah je del parc. št. 849/9, k. o. Ptuj, tudi že opredeljen kot stavbno zemljišče. Prav tako je bil na Sklad že podan interes za odkup s strani podjetja Terme Ptuj, d. o. o., zaradi smiselne zaokrožitve njihovega kompleksa,« je še dodal Miklavčič.
Korošec pa s pojasnili Sklada ni zadovoljen in dodaja, da izplačila ne želi, temveč zahteva omenjeno nadomestno zemljišče, saj je prepričan, da ima kot solastnik sosednje parcele tudi zakonsko podlago za pridobitev parcele 849/9, k. o. Ptuj.
Na prvem mestu zahteva za referendum
Spor, ki ga ima Korošec s Skladom, pa ni edini razlog za stavko. Med 12 zahtevami, ki jih je postavil, je tudi odstop štirih državnih uslužbencev, o katerih imenih sicer ni želel govoriti, je pa pojasnil, da je eden izmed teh zaposlen na Upravni enoti na Ptuju, na oddelku za okolje in prostor.
Nekaj zahtev je Korošec naslovil na župana Radoslava Simoniča in ostalo vodstvo občine Hajdina. Med drugim zahteva popravek zapisnika nadzornega odbora občine Hajdina, prepoved tovornega
prometa od gasilskega doma Hajdina proti Kidričevemu, razpis referenduma o izgradnji zabaviščnega parka Me-galaxia in objavo revizijskega poročila o notranji reviziji zaključnega računa proračuna občine Hajdina za leto 2005.
»Odkar stavkam, preživljam veliko časa v svoji hiši, ob hajdinski vodi, ki je nabita s pozitivno energijo in jo moramo zavarovati. Zato je moja osnovna zahteva, da se razpiše referendum o izgradnji Megalaxie, in zahtevam, da se o tem odločijo občani,« je pojasnil Korošec, ki stavko nadaljuje, le da bo poslej dnevno pojedel juho, ki mu jo dostavljajo v vrečki skozi okno.
Župan občine Hajdina Ra-doslav Simonič je prepričan, da zadeve, ki so naslovljene nanj, niso razlog, da bi kdorkoli stavkal, še najmanj pa, da bi se zazidal v hišo. Prepričan je, da občina Hajdina dela vse, kar je v njeni moči, da zadeve sproti ureja, Korošcu pa, kot pravi, na njegove pobude redno odgovarjajo. »Kar pa se tiče prometa do Kidričevega, mi ga ne moremo kar prepovedati,« je še pojasnil Simonič.
O tem, ali mu zdi realno pričakovati realizacijo vseh 12 zahtev, Korošec pravi, da ne razmišlja. Prekinitev stavke pa zaenkrat ne pride v po-štev.
Dženana Bečirovič
Danes bo bo sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 16, najvišje dnevne od 27 do 31 stopinj C. Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi v višinah k nam priteka suh in topel zrak. V soboto bo sončno in vroče, popoldne lahko predvsem v gorah nastane kakšna nevihta, pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo dopoldne bo še deloma sončno, po-poldnepa spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 lnfb@tehcenter.si www.tehcenter.si
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Črna kronika
S skuterjem pred avto
Na Zagrebški cesti na Ptuju se je 3. julija ob 9. uri zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodovana. 16-le-tna voznica kolesa z motorjem Pi-aggio je vozila po ulici Ob železnici iz smeri ulice Na postajo proti Zagrebški cesti. V križišču je zapeljala na levo na prednostno cesto, tedaj pa je po prednostni Zagrebški cesti pripeljala 44-letna voznica osebnega avtomobila Citroen. Ta je kljub umikanju s sprednjim delom vozila trčila v kolo z motorjem, zaradi česar sta voznica in njena 13-letna sopotnica padli po vozišču. Zaradi poškodb sta bili odpeljani v Ptujsko bolnišnico, sopotnica je bila huje poškodovana.
Umrl pod traktorjem
V	Kovači vasi pri Slovenski Bistrici se je 7. julija okoli 15. ure zgodila nesreča pri delu s traktorjem, v kateri je umrl 55 letni domačin. Ta je s traktorjem, na katerega je imel pri-klopljeno prikolico, razlival gnojnico po travniku na strmem pobočju. Po mokri travi je traktor začel drseti po pobočju navzdol, na prelomu zemljišča pa ga je obrnilo na streho tako da je pokopal traktorista pod njim. Ta je zaradi hudih poškodb umrl na kraju.
V čelnem trčenju avtomobilist umrl
Na regionalni cesti Slovenska Bistrica-Slovenske Konjice se je 3. julija ob 16. uri zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 55-letni voznik osebnega avta Hyundai. Ta je med vožnjo proti Slovenski Bistrici zapeljal levo, na nasprotno smerno vozišče, kjer je čelno trčil v osebni avto VW golf, ki ga je tedaj nasproti pripeljal 29-letni voznik. Zaradi posledic je voznik hyundaia umrl na kraju nesreče, v golfu pa sta bili zraven voznika poškodovana še 26-letna sopotnica in 6-letni otrok.
Vlomi, tatvine
Neznanec je 7. julija v Drvanji pri Lenartu vlomil skozi kuhinjsko okno v hišo in odnesel več kot 35.000 evrov denarja.
Neznani storilec je 7. julija malo pred 18. uro vstopil v lepotilni salon na Ljubljanski cesti v Slovenski Bistrici. Zaradi odsotnosti zaposlene je iz predala pod pultom vzel več kot 400 evrov denarja. Policisti poizvedujejo za moškim srednje postave, visokim od 170 do 175 cm, temnejše polti, črnih las, neurejenega videza, oblečenim v svetlo majico kratkih rokavov in črne hlače, ki slabo govori slovenski jezik, lahko bi šlo za tujca.
Zaseženi avtomobili
Policisti na mejnem prehodu Gruškovje so 7. julija okoli 20. ure na izstopu iz Slovenije kontrolirali 34-letnega voznika osebnega avta Golf iz Nizozemske. Ker so pri postopku ugotovili, da je bilo vozilo letos ukradeno na Nizozemskem, so ga zasegli.
Policisti PP Podlehnik so 4. julija ustavili 32-letnega domačina, voznika osebnega avtomobila znamke Opel corsa. Zaradi večkratnih hujših kršitev cestnoprometnih predpisov so mu zasegli vozilo.
Ptujski policisti so 3. julija 38 letnemu Ptujčanu zasegli osebni avto Renault espace, saj so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2006 ukradeno v Italiji.
Popravek
V	poročilu s torkove nesreče v Tržcu, kjer sta trčili vozili Renault clio in Renault twingo smo pomotoma zamenjali lastnike vozil. Clia je vozil 33-letni voznik, medtem ko sta bili 35-letna voznica in njena sopotnica v twingu. Za napako se opravičujemo.
Foto: DB