SI. 10.
V Trstu, v sredo 4. februvarja 1885.
TtSaj
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
• EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in aibot« o poludne. Cena za vse leto je O gtd., za polu leta 3 gld., za četrt leta ± gld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Tr«t« po S kr., v Gorloi in v Ajdovščini po « kr. - Aaročnim, reklamacije in inserate prejema Opravnlitvt, vi« Torrente, »Nova tiskarna*.
•T »dioMU It mofl.c
. . d°vt" . "0 pošiljajo Uredništvu .vi« Tarrente« »Nuova Tipografia;« vsak mora biti irankiran. Rokopisi o'ez posebne vrodnosti se ne vračajo. - Interah (razne vrste naznanila in poslanice) se zarafiunijo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkutni »e plačuje za vsako besedo 2 kr
Froti socijalizmu.
('Konec}
Glede na državam sploh preteče zlo je tudi naga vlada predložila državnem zboru dve postavi, kateri obe imati namen, da omojeti kolikor mogoče socijalistično in anarhično rovanje. Prva prepoveduje društva, v katerih dobiva zavetje socijalistično rovanje, društva, katera hočejo podkopati red v državi, v družbi; prepovedujejo se »hodi, pri katerih bi se gojilo socijalistično rovanje; taki shodi naj se prepovedo ali razpustijo. Obstoječa društva, katera gojijo socijalistično tendence, naj se razpustijo. DruStva za medsebojno podporo, katera pa vender negujejo razen tega Se socijalistično namere, naj se denejo pod državno nadzorstvo in njih upraviteljstvo naj se izroči vladnim organom. Udeleževanje pri takih društvih se ostro kaznjuje, istotako nabiranje članov za talca društva. Perijodične tiskovino, katere delujejo na prevrat obstoječega državnega in društvenega reda, se Bmejo zatreti. Vsi tisti, kateri sa udeležujejo takih socijalistiČnih agitacij, na-kopljejo si veliko odgovornost. Druga postava pa obče prepoveduje razstrelila pripravljati, jih v trgovini razširjati in dopušča jih sploh imeti le z dovoljeni kompetentnih oblasti.
To je na kratio zadržaj važnih zakonov, katera sta pač v nasprotju se svoboščino, ali obrnena nista proti poštenim državljanom in posebno tistim ne, kateri socijalizem in anarhizem, kakor ga pridigajo nekateri apostoli a la Most, Marx itd. obsojajo, kakor ga sploh obsojuje vse naše slovensko ljudstvo, katero so najrajši drži običajev svojih pradedov in je verno onim človeškim napravam, katero je podedovalo od svojih dedov in pradedov.
PODLISTEK.
Viktorica.
(Odlomek iz «Babice*,*) Lovec pripoveduje: Viktorica je kmettška bči iz Žernova. Njena roditelja sta vže davno pokopana, ali brat in sestra jej živita Se danes. Pred petnajstimi leti je bila Viktorica še kakor roža; blizu in daleč jej ni bilo jednake. Urna kakor srna, marljiva kakor bučela, nlhfie si ne bi mogel bil želeti lepše nr-veste. Taka deklica, in če ima še doto, ne ostane pod polovnikom, to se samo ob sebi ve. Tudi o Viktorici se je govorilo po vsej okolici in rnubači so si podajali duri. Očetu in materi bi mnogokateri bil po volji, ta in oni je bil premožen gospodar, in hči bi si biia dobro postljala, kakor pra yij<\ ali ona tega ni hotel i urneti; le temu je bil i prijazna, kdor je najbolje plesal, in se to le pri muziki.
V časih je očeta nevolja prijela, da hči snubce tako lehkomiselno oabija, za
vr	f^68* smo ponatlsnoli iz Krajčeve
•Narodne blbloteke.. da na to podpora vredno podjetje obrnemo /udi oči naših naročnikov, pa tudi .za vzgled mladim našim pisateljem Sd P'H®. povesti, da se narodu pri-Uubijo In ga blažijo. Spisala je „Babico" če-
• b? r »	Nemcova in poslovenil
j0 Fr- Cegiiar To deo je eilo izmej najlepSih 5omanov, kar jih imajo Slovani. Uredu
— Vlada sama pa je v svojem obe postavi zadevajoČim sporočilu na državni zbor povdarjala, da nikakor ne namerava s temi zakoni nasprotovati v postavnih mejah izraženim željam 30 reformah, katere se tičejo delalskih srogov, in da vse namere zadevajo e občenevarne nagibe socijalistov. — Tudi ne bode vlada zdaj nehala z delovanjem glede zboljšanja stanja de-lalcem sploh.
To vse nas pomiruje glede vladinih namer, kajti prvi vtis omenjenih predlogov je bil na vsak način nekoliko vznemirljiv na vsacega svobodo-ljuba. Ali, kakor smo uže rekli, včasih mora tudi svoboda trpeti zarad bolezni, katero so pokažejo na človeškem društvu, in tako bolezen je gotovo socijalizem s terorističnim nagibom.
Skrb državnaga zbora bode zdaj, da Se nekatere ostrosti obeh postav odstrani in je tako sprejme, da ne bodo mogli vladni organi preveč motiti krogov sicer svobodnjaških društev in listov, kateri pa se sploh aktivno ne pečajo se socialističnimi tendencami in nameni.
Kakor naša država, pa namerajo vpeljati enake protisocijalistične naredbe tudi druge države, in doživeli bomo v kratkem uprav križarsko vojno proti socijalistom in komunistom. Da ti zadnji ne bodo tako hitro mirovali; tudi tega smemo biti gotovi. Slišali bomo morda Se o velikih zločinih, ali uprav ti bodo svet še bolj pretresli, in konečno mora priti do tacega studa pred takim bojem, da se bodo tudi republikanske države pridružile boju proti socijalizmu.
Pri vsem tem pa bi se vlade silno motile, ako no bi ob enem socijalizma tudi s tem pobijale, da preiskujejo opravičene težnje nezadovoljnih delalcev. Silno bi naraščala nevarnost socijalističue propagande, ako bi vlade
ne ozirale se na opravičene težnje de-lalskega stanu in ne skrbele, da se stanje delalcev zboljša.
Vidi se sicer, da si nekatere vlade, moj njimi tudi avstrijska, na vso moč prizadevajo, da v tem obziru stoi'6, kar je mogoče; toda težave so velike, in največe težave dela baš pretirani materijalizem našega veka. Prašanje je -torej, ako bodo vlade mogle tudi proti tej bolezni, namreč proti vsaki dau rastočemu surovemu materijalizmu najti potrebnih zdravil. To bo uže nekoliko težavnejše, in bati se je baš zarad tega nevarno krize po vsej Evropi.
Pametna vlada, ako tudi ne more popolnoma zabraniti take krize, pa more vsaj pametno pripravljati se na tako ozbiljne čase, ona more učinke in nasledke take nevarne krize kolikor toliko paralizirati, to je ustavljati, da ne postanejo osodepolni, in baš zato imajo zdaj evropski državniki jako težko nalogo, nalogo, katera terja značajnih, modrih, energičnih in delalnih mož.
Situvacija je jako resna ; žalostno bi bilo za svet, ako bi jo državniki ne spoznali in prav no ocenili. Treba, je, da se začne z vso ozbiljnostjo delati posebno na polju narodnega gospodarstva in duševnega napredka; pred vsem je treba več paziti na od-gojo mladine in ne pripuščati mladine nevestnim odgojiteljem; ob enem pa je troba tudi delati na to, da se posebno v našej državi povzdigne kmetijstvo, ter da s® odpre obširno polje domači obrtniji, da se to obrtnijo oplodi po posrednjej državnej pomoči, to je s kapitali po nizkih obresti, da so niže stanove reši oderuštva onih stanov, ki so se vrgli v naročje naj-surovejšemu materijalizmu.
V tem obziru smo mi uže objavili prav dosti člankov, v katerih smo
režal je na njo, naj si jednega izbere, sicer jej sam poišče ženina, katerega bo morala vzeti. Deklica pa se je spustila v jok, prosila, naj je od doma ne poženejo, da ni še nič zamujeno, da je stoprav v dvajsetem letu, da se ni Se namladovaia, Bog v že vč, kdo jo dobi in kako pa se jej bo go iilo. Oče je imel deklico zelo rad, in l;o je on slišal take »ožbe, storilo mu se je milo, in gledajoč v krasno njeno lice, mislil si je: ■ Ti imaš Še do^ti časa, ti najdeš Se dostt snubcev.« Ljudje p t so vse drugače mislili; govorili so, da je Viktorica ošabna, rta čaka, da pridejo s kočijo po njo; prorokovali so, da nizko sede, kdor visoko leta, kdor preveč izbira, izbirek dobi, in take
i o jednake reči.
V tem Času so stali v vasi vojaki love'; jeden izmej njih je začel ho;1iti za Vikio-rico. Ako je Šla v cerkev, Sel je za njo. v cerkvi je stal gotovo blizu nje, in ne da bi v oltar bil obroen, oziral se j« le ya-njo; sploh, kamorkoli je šla, povsod! jo je spremljal kakor senra. Ljuoje so go vorili o njem, da ni prav pri pameti, in Viktorica je rekla, kadar je Sla mej varšlce In je bila govorici o njem: »Kaj neki ta vojak za menoj postopa? Še go vori ne, kakor mora. Bojim se ga. Mravljinca me, kadar mi je blizu, in zvrti se mi v glavi, kadar me pogleda«.
»Te oči«, rekel je vsak »o, »ne obefiajo nič dobrega; po noči se mu nekictdosv -tijo, in te č»ne obrvi, katere so nad juni kakor krokarje ve peruti raztegnene in pre-rastene, to je očitno znamenje, da ima
hude oči«. Nekateri so ga milovali, rekoč: »Moj Bog, kdo pa je kriv, da mu je mati narava pri rojstvu to podelila. In take oči imajo moč le do nekaterih ljudi, vsacemu se jih ni bati.» Pri vsem tem so ae prestrašile sosede, kadarkoli je kako dete po-yl-'dal in naglo so pritekle drgnot ga z belo ruto, in kadarkoli je kako dete v vasi zbolelo, vselej so govorili: »Uroke ima, črni lovec ga je pogledal.« Poslednjič so se ljudje privadili tega temnega obraza, i mej deklicami se je celo čulo, da ne bi tako grd bil, da je bil prijazniši. Sploh pa je bila njih misel: «Kaj s tako čulnim človekom 1 Bog ve, kdo in o i kodi je; morebiti še človek ni; skoraj bi se človek pred njim prekrižal in rekel: Gospod Bog z menoj in hudoba od menel Saj ne pleše, ne govori, ne poje; pustimo ga I» In pustili bo ga. Ali čemu je bilo vse to! Lahko so govorile: pustimo ga, ker za njimi ni hodil; ali Viktorica je imela pekel i njim.
Uže je nerada hodila, kamor jej ni neobhodno trebalo, da bi se le ognola očem, ki so jo vedno vspremljale. Vže se ni več veselila muzike, ker se je vselej iz kacega kota v krčmi na njo obračalo temno obličje; uže ni več hodila tako rada na piejo, ker je gotovo vedela, ako ne sedi v izbi, pa stoji zunaj pod oknom črni lovec, in deklici je mrla beseda na jeziku i nit se jej trgala. To jej je bilo britko Vsakdo je opazoval na njej neko promem-bo, nihče pa ni mislil, da bi bil lovec temu xriv; imeli so ga za bebca in mislilo se je, da ga pušča Viktorica za seboj poBto-
natanjčno nasvetovali obliko in mpjo državne pomoči. — Ni torej treba, da bi denes v tej stvari še enkrat obširno pisali. — Mi sklenemo sč željo, da bi pred vsem naši avstrijski državniki bili kos ne le izvršbi postav proti socijalizmu, ampak tudi zboljšanju socijalnih razmer v obče, ker le v zadnjem je prava zmaga.
Občni zbor polit, društva Edinost
dne 1. februvarja 1885.
Predseduje g. Ivau Nabergoj, zapisuj® g. V. Dolenc, vlado zastopa gosp. vitez Vidic, čas. k. policijski višji komisar. Na-zočih je bilo 210 udov.
Predsednik odpre sejo točno ob II. uri predpoludne.
Pred vsem pozdravlja g. Nabergoj v mnogem številu došle ude, kar kaže, da so razumeli važnost današnjega zbora. Potem predstavi vladinega komisarja. — Nadaljevaje konBtatuje pred vsem, da je društvo stopilo z letošnjim letom v 11. leto svojega delovanja, delalo je vedno častno in slovenski narod budilo, tako sicer, da je v tem društvu zadosti polja za delovanje vsacega poštenega Slovenca in da ni treba iskati drugih druStev. V društvu •Edinosti) moremo biti vsi bratje in složni br itje; v društvih pa, katere nam Italijani, to je Italijani skrajne stranke snujejo, pa moramo biti gotovi, da se nam stavijo le pasti.— Osnovalo se je v Trstu v zadnjem času nako tako društvo pod imenom Con-cordia, katerega druitva namen pa je prav 7.a prav »diacordia«, kajti mi okoličani smo z mestom vedno v miru živeli in Še denes so nam prijatelji Tižaški Italijani pravega avstrijskega mišljenja in mi tudi njim. Tako nam ni nasprotno politično društvo zmernih Italijanov, prijatelji so nam dru-štvenlki društva Austria in še nekaterih drugih patrijotičnih društev. To je dokaz, da mi živimo v miru z onimi Italijani, kateri so dobri Avstrijci in spoštujejo načelo enakopravnosti.
Apostoli omenjenega novega društva tudi pridigajo, da je treba Izgnati vse tujce, posebno Kranjce. Gospoda 1 kaj bi bi. ?'>st, da ni v tem stol-tju zahajalo sem toliko tujcev, Trst je prav za prav mesto tujcev, skoraj vse Tržaške mestne rodbine so mlajšega pokolenja in mi okoličani smo gotovo najstarejšega tržaškega pokolenja od vsega tržaškega prebivalstva, razun
pati, ker si ne \6 pomagati. Necega dne pa je rekla Viktorica tovaršicam : «To vam pravim, deklice, ako bi precej zdaj snubec prišel, vzamen ga, naj bo ubog ali bogat, lep ali ostuden, da je le iz druge vasi.»
»Kaj ti je na misel prišlo? Ali ti do-m& ni dobro, da tako bledeš, ali se ti mej uarui toži?« odgovore dekleta.
•Tega nikar ne mislite. Ali ni mi tukaj vstrpeti, dokler ostane tukaj ta črni vojak. Ve tega še misliti ne morete, kako me ta človek muči in jezi. Uže ne morem v miru spati in moliti, povsodi me njegove oči vspremljajo,» toži plakaje Viktorica deklicam.
•Ali, čapka, zakaj pa mu ne prepoveš za seboj postopati? Zakaj mu ne rečeš, da ga ne moreš trpeti, da ti je trn v peti?* svetovale so jej deklice.
•Ali nisem tega storila? Nikdar nisem ž njiin govorila; kako bi ga nagovorila, ko me vspreinlja kakor senca ? Poročila pa sem mu po njegovih tovar&ih.*
«Mo, in ni poslušal?« vprašajo deklice.
•To se ve, da ne; odgovoril je, da mu nema nihče nič poročati, da sme hoditi kamor boče in h komur hoče. Sicer pa mi nikdar ni rekel, da me ima rad, naj mu tedaj ne poročam, da ga nečem 1»
•Lejte, zarobljen ca 1» jezć se deklice, kaj pa mhli? To hi mu imele poplačati.*
«Le s tacim nič ne začenjajte, mogel bi v:un zasoliti,« svaie previdnejše.
Čiri čari, kaj nam more storiti? Za to bi moral imeti kaj tacega, kar smo na te-
g D INO ST
nekaterih izjem, in tuli mej redkimi starimi tržaškimi lodbinami nahajamo malo takih, ki bi nam ne bili prijatelji. Največi naši neprijatelji so baš sem došli majke Slave potujčeni sinovi. Sicer pa je v Trstu vsakdo pošten Avstrijce. ko pride sem, da pošteno del i in si kruh sluzi, domačin, in ako hi hoteli tujce iz Trsta poditi, začeti bi morali pri onih 16000 Italijanih, kateri v Trstu kruh služijo, pa so italijanski podaniki.
Grdo je torej govoriti o naših bratih, da so tujci, mej tem ko se niti o italijanskih podanikih teg;i ne govori. Da se ima na okoličane premalo obzira, to ie krivda baš tistih, katero hočejo zdaj mej nas sejati prepire in neslogo.— Ali uekol ko se je i v tem obziru zboljšala stvar ; pred 20 leti niste videli nobenega okoličana v kakej boljšej javnej službi v Trstu ali drugod; hvala Bogu, denes jih je uže nekoliko, in vsak dan se množi Število takih. A kedo je največ pomagal k temu? Ali morda oni gospodje ustanovniki Kon-kordije? Ne, vaši poslanci, katerih nekateri še denes sede v mestnem zbo.-u, so poleg drugih rodoljubov največ k temu pripomogli. — Naši nasprotniki vam tudi svetujejo, da.morata v vse zastope voliti le domaču ljudi.
V tem obziru se tudi društvo Edinost njetna z našimi sovražniki; ono vam už-s 11 let priporočuje, da volite domačine, in kder je bilo to mogoče, tam se je tudi tako storilo; ali večkrat niso hoteli domačini prevzeti bremena, in zato je bilo društvo primorano kandidirati tudi nekatere druge zanesljive rodoljube, kateri ljubijo našo okolico, katera je slovenska in v katerej se tudi vsak pravi Slovenec, naj si bode od kodarkoli, domačega čuti. Nekateri sovražniki naši in po njih za5>lepeli domačini širijo tuui krivo menenje, da je le »ta slovenščina« kriva vsega prepira, da baš zarad nje nas okoličane ne more videti Tržiška gospoda. — Mene so gotovo razkričali po vsem Trstu kot najhuiSega panslavista, in vendar so meni v Trstu vrata skoraj vseh poštenih Italijanov odprta, jaz in še kak drug moj prijatelj štejemo v Trstu na stotine znancev in prijateljev tudi mej Italijani.
Poštenega in značajnega človeka povsod česte in radi imajo, naj se tudi ponaša se svojim slovenstvom ! Pač pa vsak pameten in pošten človek, in hodi si tudi še tako hud Italijan, zaničuje odpadnika, renegata, človeka, ki svoje menenje prodaja. — Verujte mi, da ako se tudi politični naši sovražniki na obraz lepi delajo takim renegatom, v srcu jih gotovo zaničujejo. — In kaj mislite, da nas ne bodo Italijani bolj spoštovali, ako bomo vedno značajno svoje terjali in trdili; nego ako jim bomo hlapčevali v dosego njih polit, nanienev?
Le značajen človek uživa spoštovanje tudi sovražnikovo, in kedor je spoštovan, tudi lože kaj doseže, nego pa kukavica, s katero ves svet navadno tako ravna, kakor z izžmeto limono, katera se vrže v smeti.
Kedo pa more sploh trditi, da mi okoličani nismo prijatelji mesta? Mi nismo mestu nikoli krivice delali, pač pa smo uže marsikatero krivico voljno prebili le zaradi ljubega miru. Ali, da se ustavljamo stranki, katera ne Čuti toliko za našo skupno domovin Avstrijo, kakor mi, to je naravno, to je naša sveta dolžnost, to je naša in staiotiiaška zgodovina, katere nismo mi okoličani nikoli zatajevali, na kar tudi s ponosom kažemo.
Tudi našo društvo je bilo od začetka sem vedno lojalno. Pravico ljubimo, kri-
lesu nosile, ah kaj tacega nobena izmej nas od sebe ne da, in od njega tudi ničesar ne vzamemo, čemu tedaj strah? — NiČ se nikar ne boj, Viktorica! me bodimo vedno s teboj hodile, jed. nkrat uže izplačamo tega vraga,« kriče pogumniše deklice.
Ali Viktorica se je boječe krog sebe ozrla in neutolažena pri teu besedah vzda-hnola: «Da bi me Bog tega križa otel !• Kar je Viktorica deklicam razodela, ni ostalo skrito, naglo se je razneslo, celo črez polje do druge vasi.
Nekoliko dni potem je prifiel nek po-strežljiv človek n sosednje vasi v hišo Vi-ktoričine^a očeta. Govorilo se je o tem in onem, sem in tja, predno je pravo sprožil, dabi ta in ta sin rad Viktorico vzel, da sog;. naprosili, naj gre vprašat, ali smejo priti snubit, ali ne?
«Potrpite malo, povprašam Viktorico; naj vam ona odgovor da. Kar se mene tiče, jaz poznam Simo in njegovega sina Antona, i ne ugovarjam; imajo dobro kmetijo,* reče stari proscu in odide v izbo klicat hčer, da se ž njo pogovori.
Ko je Viktorica to slišala, rekla je brez vsega pomiSljanja; »Naj pridejo!•
Oče se je čudil, da se je tako hitro udala, vpraš il jo je, ali po/.n& Antona, da zastonj ne pridejo; ali Viktorica je ostala pri svojoj besedi in rekla Še očetu, da do-bro.pozna Antona Simljevca, da je vil mladenič.	(Dalje prih.)
vice ne dopuščamo. — Ali kiivici bi odprli vrata, ako bi se dali cepiti po društvih, kakorŠna je »Conccrdia«.
V očigled vsega tega. posebno pa nasproti Ču Inim, nepoštenim manevrom naših nasprotnikov, moramo torej biii edini, vsi, kakor en mož, ne pustimo sovražniku, da bi napravil nered v naših vrstah, posebno zdaj, ko se bližajo nove volitve. Ostanimo zvesti po naših pradedih podedovanim lastnostim: zvesti ostanimo našej starej veri, našemu cesarju in našemu milemu narodu. Priporočam vsem nazočim, da ta zdrava načela vedno povdarjajo in širijo in svoje rojake vedno spodbujajo k slogi in delalnosti v tem zmislu. — S tem odprem denašnje zborovanje in vabim pred vsem g. podpredsednika, da nam poroči o denarnem stanju društva — G. podpredsednik Mandič na to omeni, da si šteje v posebno dolžnost, da pazdravi nekatere nove ude, ki so iz daljnega kraja, iz sredine Istre prišli k občnemu zboru, si Šteje v dolžnost, da te vrle može še posebno omenja in da, predlaga zboru, naj jim zakliče krepki »Živio«, kateremu povabilu seje zbor navdušeno odzval.
Potem prečita g. M. Mandič na drobno letni račun, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo lansko leto f. 158.41, dohodkov in f. 159.35.50, stroškov. Društveno premoženje pa iznaša še f. 21637.
Denarničar omenja na dalje, da je letos le iz Istre pristopilo 137 novih udov, kateri so vsi plačali svojo letnino in spodbuja nadalje vse poverjenike, da piidno izterjavajo letnino, ker letos bode treba posebno dosti denarja, tudi naj bi rode-ljubi posnemali Kastavce, kateri so drušvu darovali 20 gld Po končanem tem poro čilu vpraša predsednik, ali ima kedo kaj opaziti ali predlagati glede računov; ker se nobeden ne oglasi, vpraša ako zbor odobri račune, kar je zbor tudi enoglasno storil.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
K se ji poslanske \hornice državnega zbora
30.	januvarja ni bilo nobenega poročevalca v časnike, in sicer zarad tega, ker je v zadnjej seji poslanec Schonerer v svojem govoru vse čisnikarstvo razžalil. Zhorni-čin načelnik je zarad tega Schdnererja posvaril, a on je temu ugovarjal, načelnik pa svaritve ni preklical. Potem se je pričela razprava o kongrui; oglasilo se je mnogo govornikov, in so se govorniki obeh strank izrekli za predlogo, le nekoliko levičarjev je pobijalo nekatere določbe. Naučni minister je izjavil, da ga veseli, da je zbornica tako složna za predlogo; tudi Škofje se niso izrekli zoper njo in finančna uprava se je Izjavila, da je potrebna. Drživa sicer ne more prevzeti vseh bremen katere je priporočil odsek, in mora le želeti, da se polagoma vedno bolj in bolj ustreza potrebščinam tako, da se od leta do leta zvišujejo poboljški, nasvetovani od dotičnoga odseka. Glavna stvar je določitev dohodkov duhovščine, ker le tako je mogoče postaviti temelj za kongruo in tedaj za plačila, katera ima dajati državna uprava. Za resulucije se vlada ne more brigati, ker se tukaj ne more rešili pra-Šunje o verskem zalogu. Z škofi se je o tej zadevi vlada dogovarjala. Poslanec Vojno-vič je predlagal, naj se vladi naroči, naj enako predlogo poda za duhovščino grške pravoslavne cerkve v Dalmaciji. Potem se je sprejel sklep obravnave in sta se izvolila poslanca grof Clam in Kraus za glavna govornika.
V	seji proraiunskega odseka je 29, januvarja nasvetoval poslanec Heilsberg resolucijo, glede prevredbe kmetijske Šole na Dunaji. Poslanec grot Clam je temu pritrdil in opomnil, da se je štedilna komisija izrekla za to, da se ta visoka šola popolnem odpravi. Poslanec Heilsberg je vsled tega odstopil od svojega predloga.
Narodno-gospodarski odsek državnega zbora je 31, januvarja soglasno sprejel predlog poročevalca Halvicha, naj se vladi naroči, da o priliki ponovitve pogodbe z Ogeisko poda načrt »akona, po katerem se Ima pretresti red o carini in državnem samotrštu. Vladni zastopnik je temu pritrdil.
V	odsekovej seji poslanske ibornite je
31.	januvarja govoifl grof Taaffe o predlogah zoper socijaliste ter rekel, da je vlada spoznala za svojo dolžnost, podati obe predlogi, ker je treba odvrneti nevarnosti,
ki prete javnemu blagostanju iz socialističnih teženj.
V	Dunajskem Nočem mestu, temu ni še tako davno, užgali so anarhisti dinamit. Policiji je pozvedela, da se je tega hudodelstva udeležil dvajsetletni koroški kovač Ticfenltacher ter ga vsled tega zasleduje. Ali ptiček se je neki umaknol na Švicarsko s ponarejenim potnim listom.
Pri volitvah v budejevtSko trgovinsko in ebrtniSko zbornico so prvikrat in to prav sijajno zmagali Čehi, izvoljeno je bilo 22 Četiov in lo 2 Nemca.
Vnanje dežele.
NemUo pomorsko podjetje je — vsaj za nekoliko časa — v morje palo. Dotična parniška komisija je zavrgla ves predlog z 14 glasovi proti 7.
Na južnem Ruskem se je porodila posebna verska stranka mej judi; ta verska družba se imenuje »Novi Izrael«, ter se strogo opira na stari testament; zavrgla je sedanje judovske verske obrede ter 6e bolj približuje kristijanskim. Eden prvih oznanjevalcev te vere je bil dr. Ribino-vič iz KiŠeneva, ali fanatični judje so ga zavratno umorili.
V	francoskem senatu je bil 2. t. m. zopet Seroyer z 172 glasovi izmej 209 izvoljen za načelnika.
Švicarski zvezni svet je dobil iz necega švicarskega mesta pismo, v katerem se mu naznanja, da se v malo dneh švicarske zveze »narodni dom« v zrak sprši. Enako pismo je dobilo tudi vodstvo »Britiseh Museum« in poštno vodstvo v Londonu. Da se je v obeh krajih storilo vse mogoče za varstvo teh veleimenitnih poslopij, tega nam ni treba omenjati. Vidi se pa iz tega neskončna predrznost anarhistov, ki hočejo svojo vlado postaviti na razvalinah človeškega dela, človeške blagosti, to je grozno, to je peklensko!
Italijani se pripravljajo, da zasedejo Masauah, tako poročajo italijanski časniki in mi jim popolnoma verujemo ter smo prepričani, da se to zgodi v malo dneh, tudi jim tega ne bo nobeden branil, ker je očividno, da je italijanska vlada z angleško v popolnem soglasji. Angleži zdaj Italijane potrebujejo, in Italijani so uže navajeni jn razvajeni, da brez spoštovanja mejnarodnih pravic segajo po tujih deželah ; sram jih še nikoli ni bilo, česoprav po roparski in s tujo pomočjo kaj pridobili. Kako nemoško so delali z Avstrijo, to je predobro znano. I še le te dni so enako nepošteno postopali s Turčijo. Uie zadnjič smo namreč omenili, da so nana-gloma zaseli Beilul, in sicer brez vsacega vzroka, le zato, ker se po d« želali tako lačni, kakor Izstradan volk po ovcah. Beilul pa je turškega sultana vlastniua in te vlastnine se Turčija ni nikoli odpovedala. Očividno je tedaj, da se Turčija temu ropu mora upreti z vso odločnostjo in vso silo; razpor mej Italijo in Turčijo je tedaj neizogibljiv in tako se prav lahko pripeti, da zopet, pride na površje turško prašanj*, prekriža vse račune sedanje evropske politike ter krvava svjid-i strese glavo nad vso Evropo,
II Rima se 2. t. m. poroča; Italijanska ekspedicija se v dveh dneli izkrca v Masauahi in tam razvije italijanski prapor. En oddelek vojakov se potem napoti dalje v Asab. Italija posede vse obrtž e od Asaba do Sudekina, kamor se — po dogovoru z angleško vlado — pošlje druga italijanska ekspedicija, ki je za to uŽe pripravljena.
Turška vlada je uže posM* vsem velevlastim okrožnico, v katerej protestira zoper zasedenje katere koli luke na ru-dečem morji.
TurUa vlada je neki t že sklenolu poslati vojake v Sudan, poveljnik tej vojski bode znani Muktar paša. Ta vojska se utegne obrnoti proti italijanskemu seganju v dežele, ki so pod vrhovno turško oblastjo.
Iz Sudana se poroča, da je 30. januvarja angleška prednja vojska dospela sedem milj od močnih utrdb pri Birti-ju; Earle upa, da 3. t. m. sovražnika napade v njegovih utrdbah.
Alej francosko-kitajtko vojno so se pomorski roparji prav v onih ki ajdi, k ler imajo Francozi uajveč posla, to je: blizu
popolnoma uničeni, uničili pa jih niso Francozje, ampak — Kitajci! Kitajska vlada je namreč zoper nje poslala Šestnajst vojnih ladij, ki pa niso bile podobne vojnim, ampak trgovinskim ladijam; te la-dije so okoli Tonkina sem ter tja plule; morski roparji, misleč, da so trgovinske ladije, lovile so jih, te so bežale v morsko ožino, tu pa jih zajele, od vseh strani napale in skoraj vse uničile, 3000 morskih roparjev je poginolo, 30 je bilo vjetih. Morskih roparjev glavar Von-Ah-Gong. ko je videl, da je vse zgubljeno, razpršil je svojo ladijo in sebe v zrak.
DOPISI.
Iz Bazovice, 29. januvarja. — [Figova cikorja, in nje pristaš imenitni Zerjal). — Draga »Edinost« v malih dneh si uie mnogo zvedela iz naše vasi, ali o figovej cikorji ne še besedice. Marsikdo se bo čudil, ko bo čital, da tudi pri nas imamo šnopsarske cikorjaše, in ne le pri nas, temuč tudi v bližnjo Gropadi je uie pridirjal Zerjal z svojo gardo smešljive Cikorje in tudi tam podkupil nekoliko ljudi, kakor tudi pri nas, ali kakor sem slišal, ti se niso še vpisali, ampak le pri nekej večerji od Cikorje so bili povabljeni, ker so obetali vsakemu po 25 gld., ako se v Gikorjo vpišejo, in tam so jim tudi v glavo zbivali, da to društvo bo le za njih korist in da tisti Kranjci, ki njim živež jemljejo, bodo morali iz Trsta. Prašam psi jaz Cikorjaše in one Furlane, koji našim okoličanom po fabrikah kruh iz roke kradejo in koji našim okoličankam mlekarijo tarejo, ali tudi one odpravijo, ker oni gotovo več škodujejo našim okoličanom, nego pošteni Kranjci, koji so v Trstu največ fitacunarji in razni drugi trgovci, za kar se naši okoličani nikdar še brigali niso. Oiueniti moram, da prav v onej gostilni, kder so bili Bazovčani In neki Gropajci od cikorje povabljeni namreč, da se vpišejo v šuopsarsko cikorjo, bil jevmestudfc nek Bokalid, rodoma Kranjec, ki zdaj pridno dela za figovo cikorjo. Ko pa stopi v gostilno nek gospod iz Bazovice in vidi to Cikorjevo gardo pri mizi, mej kojimi so bili neki iz Bazovice in iz Gropade ter jih pozdravi: o, dober dan, kako je kaj s Cikorjo, odgovori mu gosp. Bokalid: »mi nismo od cikorja, mi smo ga od Conkor-dija, in mi ga bomo strila vse Kranjce preč s Trsta«. Tedaj boš brš moral iti ti najprvi, ker si Kranjec, odgovori mu došli. Bokalič pa ni besede več spregovoril ne o cikoriji ne o Konkordiji, povedati moram tudi, da to se je zgodilo v Trstu.
V nedeljo dne 25. t. m. če tudi je bila velika burja, vse enako je prifrčal k nam dobro poznani cikorjaš od sv. Ivana in tukaj se je ustavil v nekej gostilni, prišel je gotovo obiskat svoje prijatelje, one, kojim so v Trstu za pijačo plačevali in nagovarjali, da se v cikorijo vpišejo in da bi se še kak novi ud dobil, ki bi se gnjilej cikorji prodal. Ali tiček se je varal, vse mu je spodletelo, precej zvečer se je nabralo v to gostilno mnogo ljudstva, nekateri so prišli nalašč, ker so zvedeli, da je glasoviU Cikorja Žerjal tukaj, bili so tudi iz bližnjih Padrič in iz Gropade tukaj.
Ko pa je začel Žerjal o lažnjivej cikorji govoriti, začelo se je ljudstvo na vsa usta smijati in ga za norca imeti, nekemu kmetu je kazal tudi pravila od cikorje, ali kmet mu je odgovoril, da kar pišejo, da ni nič res, in da s tem oni ljudi love. Ker pa cikorjaš ni mo.'el ljudstvu več odgovarjati, vzel je pravila, in Šel z njimi v neko stranišče in jih še en parkrat pre-Čital, daje potem, ko se jevrnol, znal kaj več o cikoriji pridigc.vati. Ali ljudstvo se mu je zmiraj bolj smijalo in ga za norca z lažnjivo cikorijo vied imelo. Kazali so tuu nekateri celo »Edinost« in »Jurja s pušo«, na kojein je bila Verzota in s tem Še bolj ga vjezili. Ker pa je Žerjal videl, da s cikorjo tukaj nič ne opravi, in da se mu ljudstvo zmiroin bolj roga, pobasal je svoja figova pravila, in pobrisal prav dobro oštet za njega trud. In da ni tako hitro pobrisal, gotovo bi bilo kaj palo po figi.
Onim Bazovčanom in Gropajcem. koji so ovi dan v Trstu na račun lalnjive cikorje pili, z namenom, da se vpišejo v cikorjo, uže zdaj naznanjam, naj se naglo poslove od lalnjive in preliznjene cikorije, koja nenamerjava druzega, nego da bi slovenske okoličane pod svoje rene^atske peruti spravila, in narodnjake, ki se za naše pravice potezajo polirala,<n iz deželnega in mestnega zbora vrgla. Ako bodo oni, koji so na raČUu c korije uŽe pili, kaj zanjo agitirali, ali se vanje vpišejo, naznanim jih kesneje v »Eiinosti«z imeni.
Zatorej pozor okoličani! kadar se vam pr.hiiža ona deputacija gnjilih flg od Šnopsarske cikorje, pokažite jim naravnost n pošljite lili v Abruzo. ker ciko-
zobe, in pošljite pli v rija tukaj nema posla. Mi okoličani imamo Tonkin a, stiabovito pomnožili, a bili souže svoje pobt'Čno društvo »Edinost«, v
EDIN
OST
kojem so sami omikani pošteni narodnjaki, koji delujejo in se potezajo za svete naše pravice in te moramo poslušati, posebno zdaj, ko se bliža čas volitve, moramo večkrat list »Edinost« v roke vzeti in še onim, koji ga nemajo, ponuditi, ako hočemo, da konečno zmagamo. Ali slušati ne onih snopsarskih cikorjašev, ki za glažek špirita prodajo sebe in svojo domovino za-grizlim Ituljanom, potem pa nam hočejo še v glavo vcepiti, da bode fi-ova cikovja delala za naše pravice. Dragi čitatelji, kedaj ste li čitali v katerem listu, da bi se Mauroner ali glasoviti Raskovič in sploh vsi oni, ki za cikorjo agitujejo, za slovenske pravice potezali ? Ali ne bi se ti gospodje nam v obraz smijali, ako bi okoličane za par stotakov pokupili. Zatorej, okoličani! narodnjaki, vas še enkrat opominjam, vzemite list »Edinost« večkrat v roke in jo eden drugemu ponudite, in kder vidite, da s p. vam prikaže kakšna •ikorjeva fl^a ali vrzota, ki bi vas na cikorjo napeljavala, dajte mu kar mu gre.
Opazovalec.
Y Divači, 28. januvarja 1885. — Gospod dopisnik »S Krasa« je svojo pisateljsko spretnost v to porabil, da je v 7. Številki cenjene »Edinosti« nas Divačane zarad slabih poti okregal, ter nas pred svetom kot strastne kvartale označil. V pojasnenje stvari naj služi to le: Čudne — da! prečudne so poti Človeške I Kdo bi mislil, da dobi uboga človeška para na kratkem potovanji po sivem Krasu snovi za ostro časnikarsko pero.
Neverjetno, a resnično! Gospoda dopisnika je gotovo neka slutnja vodila, ko ie bredel po strmih in iiebastih poteh, ker drugače bi si bil izvestno za svoje potovanje na Škofije itd. in nazaj skla-dovno cesto izbral, ki je v boljšem stanji od občinskih poti. A pustimo njegovo potovanje! Občinske poti so v resnici slabe, a tega nismo Divačani krivi.
Gospod dopisnik naj se potrudi v slavnega županstva pisarnico v Naklo, ter si ogleda razdelitev občinskih poti. Uvidi, da je ta razdelitev napačna, povsem nepraktična, ker po tej razdelitvi ima ena katastralna občina vzdrževati in popravljati poti, ki segajo v področje druge ka-tastralne občine.
Ko bi pa raidelitev povsem prava bila, poprijeli bi se mi Divačani svojih poti takoj in jih tako vzdrževali, da bi one vsem drugim potem v vzgled služile.
A ker ni tak6, kakor želimo, zato smo primorani vse poti zanemarjati. Ko je g. dopisnik svojo »via crucis« srečno dostal, prišel je v neko Divaško gostilno, da se po prestanem naporu okrepča. A glej nezgode! Divačani sede pri mizi; nekateri kramljalo, a drugi se s kvartanjem radu-jejo. »Mesto, da tu sedite, ter se s kvartanjem bavite, popravljajte raje svoje poti. da si v prihodnje glave ne razbijem«, misli si g. dopisnik pri tem prizoru.
Čuden slučaj! G. dopisnik se prej muči po naših slabih poteh in koj na to nas zasači pri premetavanji kvart. Mo-
Eoče, da smo tisti dan nekateri Divačani vartali, a ne, da bi svet mislil, da smo Divačani hudi kvartaši — morda celo kozaki. O ne! nikakor nel
Ljndje smo — trpini — ki delamo za žive in mrtve, da se preživimo in druge vzdržujemo. Ce si pa časi kako nedolžno igro izberemo, da se pri njej razvedrimo, nam tega ni zameriti. V drugo, g. dopisnik, zatisnite pri takej priložnosti eno oko in mislite si: »To mi ni mari, naj se svet raduje, kakor hoče«.
Vsaj dobro veste, da se vse božje stvari po prestanem delu rade malo poradujemo, Priporočamo vam toraj g. dopisnik, da ne zabavljate več zoper naše poti, ker poprava naših poti je naša skrb a ne Vaša. Tudi našega dela v gostilni ni treba razglašati, ker če hočete take reči svetu praviti, bo-dete imeli dovolj opravila, gredoč od gostilne do gostilne, od vasi do vasi.
Več Divačanov.
Iz Solkana, 28. januvarja. — Kakor je bilo v št. 7. cenjene »Edinosti« javljeno, priredila je naša čitalnica 25. jan. jako lepo veselico. Besedo kakor tudi ples bila sta močno obiskana. Goriški rodoljubi so bili pn tej besedi v velikem številu zastopam, mej temi prav odlični gospodje, ludi iz drugih krajev, namreč, od elov. društev so bili zastopani. Prostor, kder je bila veselica, bil je z svojim pripravnim odrom jako lepo okrašen, in vse je bilo v najlepšem redu. Program te veselice se je vršil na občno zadovoljnost. Kaj ne bi se bil, saj so ga imele najboljše moči * rokah, ki bo žele tudi veliko pohvalo. Pesebno pa igre so napravile pri občinstvu mnogo smeha in zadovoljnosti.
Programa in izvrševateljev te besede ne morem popisati, ker bi vzelo preveč
Čril;.Le toliko morani	da Sol-
kanska čitalnice sme biti ponosna na to neseio, in »lu njene i/.vrševatelje.
i, trZ\ ie bil Jako živahen ples, ki InK iJ , o8° *JlI,ra S t0 ^edo si je pri-
cest , za kar pa naJ ne pozabi, da nam v
kratkem zopet napravi take vesti.ce, kajti le z .delovanjem je žirenje in obstanek narodnih društev.
Solkanska čitalnica, ki obstoja uže Osemnajst let, dala nam ie uže mnogo jako lepih veselic in obranila nam gotovo narodno čast. Toraj na noge Solkanci. Čez dve leti, ako nas Bog obrani, bodemo slovesno praznovali 20 letnico obstanka naše narodne čitalnice in s tem pokažemo, da smo zvesti sirovi naŠej mojki Slavi.
_ Domoljub.
Qd ftlalenctlelje spodje Stlr-
Ske, dne 28. prosinca. — Spet smo nastopili novo leto, prijatelji in znanci so si voščili: Zdravo veselo novo leto; leto katero ima morebiti v sebi še dosti skritega, marsikaterega pobere grenka smrt, sploh rečeno, veliko se mej letom izpremeni. — Nas Slovence čaka huda volitvena borba ob času volitev državnih poslaucev, katere se bodo kmalu vršile; zato pa se imamo uže sedaj dobro pripravljati, da ne propademo, ker ako bi naša sedanja veČina t. j. konservativna stranka, ostala v manjšini ter zopet splezali do krmila liberalci, potem bi nasprotniki vse Žile napenjali, da nas zatro — Možje, ne dajte se zapeljati — za nobeden, bodisi kakoršen koli dar, kateri bi se Vam utegnol ponujati; spomnite se, da ste sinovi »Slave«, pokažite svetu, da Še biva pri Vas narodna zavest, ob času volitve — Svoji k svojiro!
—	Dal Bog, da bi bilo to leto za nas srečno, narodu koristno in kmetijskemu stanu vsaj nekaj pomagano. Imamo prežalostnih izgledov, kako žalibog propada kmetijski stan dandenašnji, lepe, nekdaj bogate kmetije, propadajo leto za letom, na mesto njih se množe kočarji, (bajtarji) kateri si pokupijo kose raztrgane kmetije, da si na njih koče gradijo. Ce pojde to tako zmi-rom dalje, v kratkih letih bodo le redke kmetije na trdnih tleh, a drugi pa večjidelj sami bajtarji, in siromaki. —- iNekaj so krive slabe letine, nizka cena zrnju, in druge elamenarne nesreče.
Sedanje dedno pravo naj bi se pre-drugačilo, previsoka vcenitev gruntov (zemljišč) bi se imela znižati, zabraniti ženitovanje nemaničdv, ker taki prej ali slej pridejo na rame občinam, da jih rede, ostrejše kazni za zločine, in drugega več.
—	Imamo pa nado, da se poslanci prepričajo, kde in kaj je treba prenaredit1, ter se vsaj nekaj iz lastnih izkušenj uvetijo, da se reši kmetijski stan, in sklenejo koristnih postav.
Proti koncu starega leta, na Štefanovo, so v VuČjej vasi na murskem polije ubili Kovačevega sina pobaliui, nekaj pa njih ranili.
V Slavatincih, fari sv. Jurija na Ščav-niči, pa so neko jutro tudi še starega leta našli mrtvega mlinarja ne daleč na travniku g. Košarjevega mlina, kder je uže več let mlinarsko službo opravljal, tudi uie več let izdelaval nek mlatilni stroj, a žalibog da je hil poklican iz tega sveta, predno je bila za rabo mlatilnica — brsčas je bil od zime in mrtvouda zadet.
Vreme se je bilo proti koncu min. meseca zelo izprevrglo, bilo je gosto sneženje, z dežjem vted, večidel oblačno in mokro. Z nastopom novega leta se je začela suha zima, dne 11. t. in, pa prišel po noči južni veter prav mrzel, dopoldne se je toliko ogrelo, da se je jelo topiti, zvečer pa je bil uže dež, tako tudi naslednji dan, in pozneje dni tudi dež in sneženje, sploh oblačno; 24. po noči spet sneg, jasno in suha zima. K. B. . .
Domače in razne vesti.
Odlikovanje. Cesar je policijskemu svetniku v Trstu, Filipu Rosiju v pripo-znanje njegovega mnogoletnega, zvestega in izvrstnega službovanja podelil naslov in značaj vladnega svetovalca.
Zora puca, bil će dana! Na ta lep rek smo mislili, ko smo prisustvali v soboto prekrasnemu koncertu društva • Zora« Iz Sv. Ivana. Od kar sta rajnki Piano, in kesneje velik naš skladatelj Hajdrib, delovala v okolici Tržaškej, posebno pa pri Sv. Ivanu, kdtr je padla prva iskra narodnega probujanja v okolici Tržaškej, od tistih časov so naši'vrli Svelo-ivanci nekako omolknolj, več let se je prav malo slišalo o Svetoivancib. — Še le lansko leto so nekateri vrli možje Sveto-ivanski osnovali obrtnijsko društvo in iz tega se je kmalo tudi tzcinnlo pevskn društvo »Zora«. 01 & društva sta u Je več časa tiho in dobro delovala . — Njihov„ korist pa se je še le pokazala, ko je vrag v podobi neke cikorije začel sejati luliko po okolici. — Ta napad na čast in po-šlenje naših okoličanov je obe imenovani društvi, posebno pa »Zoro« spodbudil k uprav navdušenemu delovanji, in v primerno kratkem Času so nam Svetoivančani pokazali, kaj vse morejo naši okolič ni, ako hočejo in se potrudijo. V soboto je torej imela »Zora« koncert v dvorani Ros set ti; vreme |e bilo slabo, dež je lil, kakor iz škafu, ali pri vsem tem so se bili na-
polnili prostori uie pred začetkom vesr-lice; bilo je okolo 600 ljudi, večinoma Sveto-ivancev in drugih okoličanov. Predsednik Zore, gosp. Udovič je v kratkem govoru pozdravil nazoče goste, precej z» njim pa js nastopil 50 mož štejoČi zbor »Zore», (pevci so bili večinoma v narodnej prekrasni obleki). Peli so pod vodstvom g. Štele ta precizno in uglajeno, da se je vse ludilo. — Naatopil je potem podpredsednik društva, gosp. Negode, prosti okoli-čanski posestnik in govoril je talro lepo, navdušeno, da je svca vsih omehčal in Via smo se morali iz srca veseliti nad takim govorniškim talentom. (Govor prinesemo prihodnjič). Navdušenje govornika je rodilo navdušenje v srcih poslušalcev in Uo j-j končal govor, je občinstvo frenetično govornika klicalo dvakrat na oder. Največi entuzijazem mej občinstvom pa je zbudil mešan zbor; 30 dičnih okoličank v pito-resknej narodnej opravi v prvej vrsti, za njimi pa 50 pevcev — uŽe sam nastop je občinstvo kar očaral, kaj pa še petje »Slo-vanke«, katero je zbor tako dobro pel, da jo je moral dvakrat ponavljati. — Slišali smo tudi izvrstno deklamacijo »V pe-peličriej noči« Gregorčičevo, katero je oko-ličanka gospicaG. kaj krasno deklamovala. S kratka: petje, goveri, deklamacija, vse to se je vršilo tako lepo, da smo dvorano zapustili do kraja zadovoljni in da smemo trditi, da je bila ta morda najlepša in naj-pomenljivejša letošnja slovanska veselica v Trstu. — Ta veseiica, pa je tudi najlepši odgovor na rogoviljenje plačanih ci-korijevcev. ki so se s posebno slastjo vrgli na Sveti Ivan. — Sobotna veselica naj jim bode dokaz, da so Svetolvanci ponosni na svoj rod, in da ne bodo tudi v bodoče pustili do sebe kupljenim slepotom. Materijalni uspeh veselice je bil tako dober, da si more »Zora« zdaj precej naroČiti krasno svilnato zastavo. — Moralen uspeh pa je bil ta, da se je »L' Indipendente« kar zvijal od jeze, in celo po policiji kričal, češ, zakaj da je pustila, vihrati slovensko zastavo v vrtu Rossetti, in da se je pri Sv. Ivanu narodna stvar tako unela, da se zdaj vse, kar je poštenega in vrednega zbira okolo obeh narodnih društev Svetoivanskih. — Živila torej »Zora« živili svetoivanci. v prvej vrsti pa svetoivanska narodna dekleta I
Tržaške novosti:
Slovanska Čitalnica v Trstu bode imela v soboto dne 7. tebruvarija t. 1. veliki ples in se vrše v ta namen lepe priprave po katerih soditi bode ta zabava izmed najkrasnejših v Trstu. Pričakuje se za tega delj mnogo odličnega pozvanega občin-siva in nadejati se je, da se bode vsak društvenIk podvizal po svojih silah pomoči, da bode ta ples za uzor vsem dru-
Vtli ki ples delalskega podpornega društva dne 7. t. m. v giedišču Fenice oheča biti velikansk; skoro vsa osobno vabljena visoka gospoda je obljubila, da obifče ples, povabiio se je potem s posebnimi vabili še kakih 800 bolj odličnih Tržačanov in navadnih vabil se jerazdalo okolo 2000. Gledišče bode krasno dekorirano, v ta namen sta se nalašč na Dunaj i naročila velika kipa cesarjeviča in cešarjevne. Sodelovala bodo pri veselici ta le društva: Društvo »Tržaški Sokol«, z damami v raznih narodnih opravah, »Slovanska Vila« iz Skednja, »Zora« iz sv. Ivana se ženskim zborom {v»i v narodnih oblekah), potem pevski zbor ro-janeki in pevsko društvo tržaško »Preši -ren«, skupaj do 140 pevcev in pevkinj. Kolo se bode plesalo nekoliko pred polu« nočjo. Po vsem soditi, bode ta ples velikansk in prekosi vse druge letošnje enake veselice v Trstu. Vredno je torej, da si pridejo ta ples pogledati tudi rodoljubi iz dežele. Ustopni listki s* dobivajo v društvenem uradu, pri g. F. Žitku, Corsia Stadion Št. 1, in zadnji dan pri denarnici gledišča Fenice.
»L'Indipendente« v podobi vabljive sirene spravil se je tudi na trgovske pomočnike, kateri so večinoma Slovenci. Ti namreč nameravajo ustanoviti posebno podporno društvo mej seboj; ali »LTndi-pefidente« to odsvetuje ter jih vabi, najrajše vstopijo v »Societa Operaja Trie-stina«. To bi bilo maslo za Iredentarje ! Toda naši trgovski pomočniki se gotovo ne bodo zmenili za iredentarsko sireno in boljše je, da si osnujejo svoje lastno društvo, nego pa da se vpišejo v »Ope-rajo« ki je zavod za širjenje lahonstva, in kder ni obstanka nobenemu zvestemu Slovencn iti Avstrijcu. Mi torej opominjamo trgovska pomočnike, da ne poslušajo glasa lredentarske sirene. Kai v društvo boio stopili, katero prepoveduje celo avstrijsko uniformo na svojih plesih!
Na cesti zbolel je 201etni fAin Otilij P. iz Trsta. Našli so ga na zid naslonjenega pri leka'ni »Rondolini« v st»-rem mestu.
Kaplja zadela je 21letnega mornarja Dom. S. iz Lloy'ov^ga paznika »Milano«. Nesrečnika so »^rIi v bolnico.
Nesreče. 60!etni Krištof A. iz Furla-nije, je prej včlanjeni poooludne pidel z voza ter si desno nogo zlomil. — Na
tukajšnjem kolodvoru pripetila se je v nedeljo večer nesreča, koje poslelki bi bili lahko strašni. Ko je nek vlakovodja. premikal tvorni vlak, je prekasno zavrl kola tako, da je vlak l i pol metra daleč čez ozidje zdrdral. Malo je manjkalo, da nij šel cel vlak na cesto, ki pelja v Barkovljo. Vlakovodja je še o pravem Času iz stroja poskočil, ter se s tem obvaroval večje nesreče.
V pijanosti. 501etni Peter L. fakiu iz Trsta, se je v nedeljo večer tako nasrkal božje kapljice, da nij mogel več naprej. Našli so ga ležati na tleh. Imel je rano nad levim očesom, gotovo je tako nesrečno padel. Morali so ga nesti v mestno bolnico.
Sflašen konj, V soboto popolu Ine se je spUšil v težak voz vprežen konj v ulici Corsa Giulia. Nesreča nij se pripetila, ker so konja prijeli v ulici Rapicio.
Prebi*rh**o v Trstu. V Trstu se je v letu 1884. rouuo 5085 otrok, v letu 188:1. rodilo se jih je 5107, dakle v letu 1883. 78 porodov več. Dvojčkov se je rodilo G*, in 1 porod trojčkov. Mrtvih porodov je bilo 303. napram v pretečenem letu 344. Toliko porodov pride na 148.245 prebibalcev. (Izvzemši vojake).
Policijsko. Tatvino so v Trstu na dnevnem redu, G. Francu Ž. našemu prijatelju je bila vkradena zimska suknja v vrednosti '55 for. iz njegove prodajalnice. Tatov še niso prijeli. — Pijanci Lorenc D. 391etni fakin iz Trata je bil radi nespodobnega obnašanja proti javnim stražam prijet, tako tudi Ferdinand C. 31 let star iz Trsta, ker je v kavani »AH'Aurora« na starej mttniai razbil neko mramorjevo miso. — iOletni mornar Matevž C. iz Bakra je bil prijet od javne straže v ulici Kro-sada, ker je ene hlače vkral. 231etni potepuh Jože B. iz Kamnika in nek trgovski pomočnik Jurij S. iz Trsta sta bila včeraj zvečer prijeta na kotzu, ker sta mimo-gredočim preveč globoko v žepi posegla.
Statistično iz rokvc na Uraftll. V duhovniji Lokva se je naro-dilo v minolem letu 18 otrok moškega in 30 ženskega spola, skupaj 48; zamrlo je 20 moških in 30 ženskih, skupaj 50, tedaj sta 2 večumerla nego se jih je rodilo.— Poročenih je bilo 10 parov.
Kojščanftkl rodoljubi prirede v soboto 7. februvarja velik ples v krasno okraŠenej dvorani g. Fr. Mariniča. Začetek ob 7 uri zvečer, vstopnina 1 gld. — K obilnej udeležitvi vabi veselični odsek.
Vabilo k venčku, kateri napravi Čitalnica Postojnska v zgornjih prostorih Doxatove gostilne v nedeljo 1. februvarja 1885. Začetek ob 8. uri zvečer. K plesu svira odelek gledaliŠčnega orchestra iz Ljubljana Vstopnina za ude 50 kr., z rodbino 70 kr.; za neude 80 kr., z rodbino 1 gl. K temu venčku najvljudneje vabi: Odbor.
Vabilo k veselici, katero priredi seno-Žeška čitalnica dne 8. svečana 1885. ▼ prostorih gosp. MuSiča. Spored/ 1. Tombola. 2. Petje 3. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za ude : oseba 20 kr.; za neude: oseba 30 kr. K tej veselici vabi vljudno	Odbor.
Puljaka čitalnica priredi 7, t. m. svečano veselico — besedo s plesom — v spomin Valentinu Vodniku, v dvorani restavracije Apollo. Spored: 1. Naprej, godba. 2. Slovan, možki zbor. 3. Slavnostni govor. 4. U boj, možki zbor. 5. Domovina, deklamacija. 6. Kje dom je moj, svira godba. 7. Jadransko morje, možki zbor. 8. Oj Banovci, godba. 9. Gluh mora biti, burka v jed nem dejanji. 10. Ples. Odbor.
Hrvatska čitaonica u Kastvu pozivlje na družtvenu zabavu, koja če se obdržavati dne ll.Velj. o. g. sa sledečim programom: 1. Predstava. 2, Deklamacija. 3. Pjevanje. 4. Tombola. 5. Ples. — Ulaz-nina za osobu 1 f. za obitelj 1 f. 50 novč. — Darovi primaju se sa zahvalnošču: Čisti prihod namienjen je dobrotvornim svrbam. — Kastav dne 2. Velj. 1885. —
O i bor.
Ljubljanski anarhisti. Poročali smo ob svojem času ljubljanskih anarhistov obsodbo, katero je izreklo deželno sodišče v Celovcu, in pristavili tudi, da se je deželni pravdnik zoper to raz?odbo pritožil. Vsled te pritožbe je višje deželno sodišče v Gradcu podaljšalo kazen obsojencu Železnikarju od osem na deset let teške ieče, poostrene s postom.
u$krat», zabavnozbadljiv in šaljiv list bode pričel s 7 februvarjem svoj tretji tečaj. Uredoval in izdajal ga hode gosp. Srečko Magolič, kateremu >ra je dozdanji ure mik preobložen s preobilim poslom prepustil. — Oblika mu bode nekoliko iz-premenjena in olepšana ter stisneno tiskana. Izhajal bode vsako prvo in tretjo soboto v meseci ter prinašal na Štirih straneh Izvorne humoreske in druge daljše zanavne opise v verzih in prozi; dalje: komične prizore, s katerimi bode gotovo slavnim čitalnicam in drugim narodnim društvom ustrezal o snovanji zabavnih programov. Prinašal bode tudi lepe hu-morističnozbadljive podcbs ter izvorne pesmi, dovtipe in drugo zabavno drobujavo. Za mesec januvar bode odškodoval Častite naročnike s Štirimi prilogami. Izhajal bode
E Dl N O 8 T
redno, in ako hi b I ck ika Številka kon-flskovana, izšli bode prihodnja celo polo obsežna, torej bodo naročniki brez izgube. Cena mu je za vse leto 3 gld., za polu leta 1 gld. 30 kr. in za č^trt lela 8) kr., katera naj se pošilja upravniStvu v o Narodno Tiskarno« v Ljubljani. — Ker je uSkraU najlepši, najcenejši in najboljši slovenski humoristični list, priporočamo ga najtoplejše vsem rodoljubom in čitalnicam, da ga najizdatnejŠe podpiraj
Cesarica Sarlota Vest katero so do-
nesli časniki, da se cesarici Sirloti povraća spomin, preklicuje se iz zanesljivih virov. Cesarica je telesno popolnoma zdravo, a žal, nobenega upanja ni, da se jej povrne dušno zdravje. Prebiva zdaj v nekem gradu blizu Bruslja.
Ribarsko društvo namerjavajo ustanoviti na Dunaji na delnice. To društvo bi imelo ualogo, dovažati na Dunaj veliko innožino morskih rib; pečalo bi se tudi s pripravljanjem konserv. Podružnico misli ustanoviti v Pulji.
Žrebanje dobitkov za Narodni dom v Ljubljani. Zadele so nadalje dobitke naslednje številke: 39334, 43268, 8768 71943 70881, 33912. 71781, 68360, 62240, 36018, 93078, 19506. 57744. 28647. 58122, 24609, 43786, 75811, 90934, 1418, 84614. 39607, 88037. 86483, 99410, 85128, 1918, 42705, 77457, 2665, 68903, 83299, 16617. 42958, 14415, 62564, 48843. 10149, 77166, 58924, 38092, 63071, 91466, 18083, 77166, 58924, 38092, 63071, 9146«, 18083, 77759, 129, 52718, 40882, 12562 77795, 73019, 10475, 67553, 4853, 22324, 68781. 81987, 96.251, 89180, 84149. 40986. 49295. 7156-5, 60734, 42756. 25516. 690;}, 1255,66806, 30057,26537, 73778, 21389, 66411. 56188. 75524. 87817, 90989, 67566, 31496, 77829, 3608, 61290, 97511, 85881. 92855. 39141, 80557, 41024, 99720. 33768, 54897, 81309, 5510, 51014, 59041, 65972. 42111, 31518, 54451, 30530, 63944, 65516, 14629. 79711, 23520, 46485, 9999. 87705, 61459, 56316, 8326), 79759, •16992, 00618, 54318, 25009, 29300, 87590, 29451, 19169, 48712, 95701, 6288J, 33985. 12543.
Tržno poročilo.
Kava — malo kupčije, pri vsem tem pa so cene trdne in tendenca je jako dobra. — Sladkor — v dobrem obrajtu, cene gredo više.
Sadje — po nespremenjenih cenah.
Olje — gre od rok po trdnih, vedno viših cenah.
Petrolje — po nespremenjeni ceni f. 9.75, tendenca za še nižo ceno.
DomaČi pridelki in žito — mlahova kupčija.
Seno — dobro konjsko f. 1.50 do f.
1.80.
Borano poročilo.
Poročila o mnogih falimentih v notranjih deželah so tudi našo borso nekoliko pretresli in so vsled tega kurzi skoro V8ih papirjev nekoliko padli. Vendar pa se ni bati še daljnjega padanja kurzov.
Dunajska Borna
dne 3. j a* * i ar j a
Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 45		kr.
Enotni drž. dolg v srebru	84 . —	»
Zlata renta......	106 » 40	•
5°/tt avst. renta ....	93 . 65	■
Delnice narodne banke . .	864 . —	n
Kreditne deinice ....	303 . —	■
JLondon 10 lir sterlin . .	123 . 70	•
Napoleon.......	9 » 77	»
O. kr. cekini......	5 » 80	B
100 državnih mark . . .	€0 > 35	
Javna zahvala.
Podpisani odbor se najsrčneje zahvaljuje vsem onim, Itoji so pri slavnostnem koncertu v 31. dan februarja t. 1. sodelovati blagovolili. Posebno se pa zahvaljuje vsem dekletam, ki so pri mešanem zboru v narodnej obleki nastopile, ter stem pokazale, da so zveste in zavedne hčerke matere Sla^e in ker so bili tolikanj požrtvovalne, da «e niso bale truda In tako redno dohajale k skušnjam, akoravno so nekatere nad pol ure oddaljene od pevske šole. Bog živi takovzgledne in rodoljubne okoličanske dekieta ! Slava jim 1 Najsrčneje se pa zahvaljuje odbor gospici DragoiliG., ki je se svojo deklamacijo pokazala, da razume našega velikega pesnika S. Gte-gorčič-a, ter občinstvo se svojim občutljivim prednašanjem ganila do solz. Naposled izreka odbor zahvalo vsem pevcem, ki so pri tej priliki pokazali, da se z marljivostjo tudi v kratkem času mnogo do seže, ter jim zakliČe: Naprej sinovi majke Slave. H koncu se izreče vsem deputaci-jam slovanskih društev, kakor tudi slav nemu občiriutvu iz okolice tim potem naj-skreneja zahval t, ker ono je toliko gmotno
pripomoglo, da bode n iše društvo, k malo korakalo pod svoje zastavo. Naprej zastava Slave!
Na Vrdell v 1. dan februarja 1883. OJbar pevskega druStva »Zora« na Vrdel*.
Št. 536.
Razglas.
Podpisano županstvo naznanja s tem, da jo vsled odloka vis, c. k. nainestništva v Trstu od dne 5. ja-nuvarja f. 1. št. 18055/1884. <!OVO-ljeno imeti kanalskemu trgu en nov letni somcnj z blagom in živino. So-menj bode vsako leto v 28. dan februvarja, ako pa isti dan pride nedelja bode pa v pondeljek.
Županstvo:
V Kanali, 1. februvarja 1885.
F. Makuc, župan.
Poslano.*)
Ker Poslano iz Bazovice 18 januarja i885. v št. 7. Edinosti dne 24 januarja t. Luzbuja vsestranski sum, kakor da bi bil jaz stvaritelj in pisatelj članka Edinosti 10 januvarja t. I , ki govori o dvoboju bivših organistov Ražma in Čoku, prosim in uljudno zahtevam, da alavno uredništvo Edinosti očitno izjavi in potrdi, je H sem bil jaz kedij, kar Edinost izhaja, njeni ali akrivni al očitni dopisnik.**
Bazovica, 23. januarja 1885.
Ivan Voii, Župnik.
Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
** Čest. gosp. župnik v Bazovici nam doslej še nikoli za Edinost nobenega dopisa ni poslal_LJredn.
Išče se
mladenič 17 do 18 let, kateri zn » hrvatski, niše tudi ciril co in razumi vsaj tudi nemški, ako ne, tudi nekoliko Italijanski. Več se izve pri na^em uredništvu.
*	Piazža detla Stazione	«
PiazZa della Stazione
V TRST XJ.
Priporoča le le posebnosti s
Katramova voda r^rk^tapij^Ie". Hlebčki lt a vasi ni JV&jSSTiaSS C-
U u in bolesni ▼ grlu.
Rihin nlio naravno limonove Imrvo, ki vonja Illlljt "1J*' prav malo po ribi, pristno, brez vaa-kega slabemu okusa. Najbolj Si lak proti Jetd, trganju, izpohum, nlabo.> ti itd.
ftiltip ftlif* MSiano 7. jodom in teleznino, lak po "lu.lc "M*-' coni in gotov, priporoSljiv družinam, katere imajo otroke z dvojnimi udi iu uo morejo shoditi.
Adontina Itavasini
t ri proecj ostavi boleiino gnjilih zob.
Eliksir in zobočistni prah Y„8iHo
vidrJavanje zobovja in dobre vonjave v istih.
Dišeča glicerina KeijMVr^ ,,ri"
PraSati vedno po teli posebnosti na ime MARKA RAVASINI, lekarna „Altu Oiutlitja", Piiuta della Stazione. Zaloga mineralnih vol, posebnosti domače iu inodtranakc, kemični i,-.(laiki in m roilije. mleUi iz ola-sliftne guma, ranoi;elni9ko orodje, diflare milo in drugi jzdalki lekarno itd.
Vsaka naročba se precej izvrši.
Najboljši
papir za cigaretke
28—36	je pristni
LE HOUBLON
frinc. ftbrikilCiwlej6T in Heorjef t Pirim
Stari se pred ponarejanjem.
Pristen ja ta papir za cigaretke le, ako nosi viaki listek znamko ; „LE HOUBLO\" iu dolnjo zavarovalno marko ter signaturo.
/t/CANTt.
Fac-Similfi dp l'Etigufttte 17 Ito« Btraigtr i PARIŠ
OTZS1S1SH5ZS2 JE51SZ S?K?SZx2S25ZSES2S2«
Agencija za po sr e detinje §
u službah i kod stanovanja
E. GEROMIINUA
priskrbuje službe pvakp vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuč-», po najuifodn jiini pogodbami. Piazza Pontcrosso br. 2. I. kat. •Z525252525Z525 asasEseszszsaszsasasasiii
J E. De! Sflonte v Trstu \
^	„ ulica Torrente	fc
g poštna pošiljate v * J 1 košarica oranž 30 kom. h koš. f. 110 w 11 » « 40 «... 100 | I 1 • » 44 « » « « 1-1.0 ^ j .Porto za pošto prosto in zadacano. P 1 /eleznična po šil j a te v : h g 1 zaboj oranž ?00 kom. & zaboj f 4 25
1 i ' « 240 « « « nao
11« • 350 « « ■ ■ 3 25
J Samo zaboj prost. Oddano nakolo-^ dvoru v Trstu.
B Del Monte Trst.
\
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reaerva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvn	gld. 3,300.000--
Reservni fond o<J dobičkov > 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na Življenje » 150.000'— Reserveni fond za pokritje
premikanja vrednostih efektov 161.500'— Prcmijna reserva vseh oddelkov • 7,342.780*36 Reserva za škode	• 267 601 —
V portfelja: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih . ... • 16,954.118-57 Skupni znesek v: h škod plačanih odi'.' lb38 do 1383 gld. 114,949.847 01
Urad ravnateljstva 15—24 Via Valdirivo, St. 2 (v lastnej hiši)
Zdravilni plašter
(cerot).
Ozdravi temeljito vs.ko rano, bodisi šo tako zastarana in kronična in tudi tak«, ki so »M uže spremenile v rakn, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revma-tizna v zglobah, čudelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. l>0 letna skušnja z izvrst-nim uspehom, kakor razvidno po ncStevilnih spričalib, katere se morajo pokazati vsakemu — dobita se lt v lekarni
10—9	Rovis, Corso St. 47.
Dr. EMIL FABIANI
zdravnik-ranocelnik-porodoslovec
sprejemljo In ordinuje vsaki dan nd 2 do pol 4. ure popoludnć Nahaja se tudi
v lekarni ROVIS Corso 47. Via degli artisti Mro 8 II. nadstropja
ITeđjunarodna linij:
Iz Trsla v Navi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novl-Jork in vspremajo blago In popotnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.	18—13
V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA.
• *Anglia»,	v 3. dan februvarja.
Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasaŽnega agenta.
Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 pld Vmesni krov 60 gld.
Zaradi vožnje blaga obrne nnj se na Emiltano «1» Ant. Pofflayen,
generalnega agentu.
Tehtnice
Vsled naznanila magislratovega zade-vajočega pregledovanje in potrjenje tehtnic in utežev vsake baŽe se podpisani
PETER TOMADESSO
tehtnlčar
priporoča p n. gospodi imenovanih tehtnic in utežev po najnižih cenah in jo pripravljen do poprave posoditi eno ali več drugih tehtnic v delalnlct	•
P*. Tomadesso. Via delle Beccherie nasproti staiej proda-jalnici v Trstu.	10—5
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
VELIK »4? TI J A
ostankov sukna
(3—4 inetie), v vseh barvah za cele inožke ol>lekf>, pošilja proti povzetju po 5 gld, ostanek.
L. STORCH v Brnu
tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se znmfnjati.
(10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 3 80.
L. STORCH v Rrnu
tvarina koja se ne bi dopadala, more 12—4 se saroenltt.
NOVOST!!!
Pečat „TM-filTr** najprikladnejŠe darilo, jako koristen, zadržujoč vse, kar je potrebne v pisarni, kakor : pečat iz kavčuka, 2 avtomatičnim barvilom, pero in Mvinjtnlk, vse v najelcgiintnejšej obliki iz nikla in preglbljlvo, da se more hraniti v žepu. Nadalje okusno izdelani pečati v obliki medaljonov.ur, škatlj ce za žvepljenke in razni druginežnlpečati.
Pri odlikovanem grafičnem zavodu
HEN. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecch'o" št. 4
V TRSTU.
LantnHc, ^rufttvo .RDINOSP«. — i*dat«|j in odgovoroiureunik VIKTOK OOLKNC
Nova tiKkarna V. DOLENC v Trnu