KRALJEVINA JUGOSLAVIJA

UPRAVA ZA ZAŠTITU

INDUSTRIJSKE SVOJINE

IZDAN 1 OKTOBRA 1937.

RAZRED 85 (3)

PATENTNI SPIS ST. 13540

Billiter Jean Guilhem, Pariš, Francija.

Postopek in razporedba za čiščenje tekočin potom elektrodialize.

Prijava z dne 4. aprila 1936. Velja od 1. marca 1937.

Predmetni izum se nanaša na izbolj¬
šanja postopkov in razporedb za čiščenje
tekočin potom elektrodialize in ima zlasti
namen doseči enostavnejšo konstrukcijo,
celic, ki se v to svrho uporabljajo; ta
poenostavitev je ne samo posledica zmanj¬
šanja produkcijskih stroškov instalacije,
temveč je tudi posledica olajšanega funk¬
cioniranja v primeri z dosedaj znanimi
aparati.

Ta metoda se prednostno uporablja za
čiščenje vodenih solnih raztopin, naravnih
voda itd., v svrho da se izdela produkt,
ki vsebuje manj soli, oz. da se izdela voda
brez soli, katere lastnosti so enake onim
dobro destilirane vode. Postopek glasom
izuma se more uporabljati tudi za čiščenje
solnih raztopin v drugih slabo pro-
vodnih topilnih sredstvih, n.pr. alkohol¬
nih raztopinah, v katerih so raztopljene
soli deloma elektrolitično dissociirane, v
svrho da se dotično topilno sredstvo po¬
polnoma ali deloma osvobodi soli. Pred¬
metna metoda se more uporabljati tudi
za razsolitev raztopin, ki so zelo bogate
na soli, n.pr. za razsolitev morske vode.

Izum se v bistvu nanaša na naslednje
točke:

1. ) Dve ali tri komore vsake celice
imajo različno velikost in — v izvestnih
slučajih različno obliko.

2. ) Komore so tvorjene od cilin¬
dričnih, paralelepipedičnih ali drugačnih
shranil ali posod, katere prednostno tvori¬
jo neodvisne osnovne elemente.

Osnovni elementi vsake celice so raz¬
porejeni in dimenzijonirani tako, da se
morejo namestiti drug v drugem. Dva
najmanjša elementa vsake skupine treh

elementov sama tvorita porozne diafrag¬
me, dočim tvori največji izmed teh treh
elementov zunanjo zbiralno posodo in mo¬
re, ako je iz kovine, tvoriti katodo ali po¬
možno katodo. Priporočljivo je, predvide¬
ti med katodo in katodno diafragmo maj¬
hno razdaljo, n.pr. 5 do 20 mm, pri čemer
pa je seveda treba povsem preprečiti mož¬
nost dotika med tema dvema organoma.

4.) Med tekočino, ki se nahaja v sre¬
dini celice na dve ali tri komore (to je, z
drugimi besedami, tekočina, ki je vsebo¬
vana v najmanjši posodi), in komoro, ka¬
tera ji neposredno sledi, je izvedena zveza,
ki gre skozi steno najmanjše posode. Ta
zveza mora obstojati iz provoda z zadosti
majhnim presekom in/ali zadosti veliko
dolžino da v njem vsebovana tekočina da¬
je velik notarnji odpor vsled trenja in vi¬
sok električni upor, pri čemer pa je zveza
med tekočimi masami, vsebovanimi v na¬
vedenih dveh komorah, zasigurana, ne da
bi bilo omogočeno mešanje ali močne di¬
fuzije. Ta zveza mora biti v ostalem ure¬
jena tako, da se skozi njo ne morejo,
vsled elektroozmotičnega učinkovanja, iz¬
podrivati znatne množine tekočine, kar
bi napravilo zvezo iluzorno ali neučinko L
vito. V to svrho mora biti' ta zveza bodisi
izdelana iz materijalov, ki imajo le šibke
električne naboje, in/ali mora biti usmer¬
jena tako (na primer navpično na smer
toka ali vsaj močno nagjnena k njej), ali
pa obvarovana (na primer s pomočjo za¬
slonov.) pred prehodom električnega to¬
ka, da ostane elektroozmotični učinek ši¬
bek. Ti novi ukrepi so praktično zelo važ¬
ni, in to dejstvo dosedaj sploh ni bilo spo¬
znano.

Din.25. —

Ako predstavlja tekočina, ki naj se
čisti, neko slanico, katera presega v na¬
prej določeni odstotek, na primer 100 mg
soli na liter, se more, v smislu ene va-
rijante, tudi še doseči delna razsolitev te¬
kočin, ki naj se obdelujejo, s tem da se
pustijo te tekočine učinkovati na kemič¬
ne spojine razven na zeolite. Ta varijanta
more na primer obstojati v tem, da se
taloži en del v tekočini vsebovanih soli in
se nato dela s kovinskimi spojinami, ki so
v stanu tvoriti s celoto ali z enim delom
anionov in kationov, vsebovanih v teko¬
čini, slabo topljive kombinacije. Tekočine,
ki ne vsebujejo drugega kot karbonate,
zemno-alkalne kovine, se morejo v smislu
te varijante obdelovati z bakrovim hidro¬
ksidom ali barijevim hidroksidom; teko¬
čine, katere vsebujejo ogljike in sulfate,
se morejo podvreči obdelavi z barijevim
hidroksidom, pri čemer se te obdelave
izvršijo pred dovajanjem tekočin v celice
za elektrodializo. Kakor rečeno, se s to
predhodno obdelavo, katere primeri so
bili v ostalem podani samo v informacijo
in se morejo raztegniti na številne druge
raztopine, dosežejo znatni prihranki na
toku.

Kar tiče štirih poglavitnih karakte¬
rističnih znakov, ki so bili zgorai nave¬
deni, jet treba pripomniti, da se vrši mon¬
taža celic za elekrodializo v smislu tega
izuma z enostavnim vstavljanjem dveh ali
treh posod druga v drugo, pri čemer je
ena elektroda, prednostno anoda, s svoje
strani razporejena v najmanjši izmed upo¬
rabljanih dveh ali treh posod. Čim je vse
skupaj napolnjeno s tekočino, se more
priprava staviti v delovanje s tem, da se
stavi pod tok. Najmanjša posoda tvori
torej prednostno anodno komoro, med¬
tem ko vmesni prostor, ki je puščen med
to posodo in posodo, ki ima neposredno
večje dimenzije, tvori srednjo komoro,
skozi katero gre tekočina, ki naj se čisti;
slednjič tvori vmesni prostor, ki je puščen
med srednjo posodo in največjo posodo,
katodno komoro.

V slučaju, kjer celice (ali en del celic)
ne posedujejo več kakor dve komori, tvo¬
ri najmanjša posoda anodno komoro, zu¬
nanja posoda pa služi kot katodna komora,
skozi katero se vodi tekočina, ki naj se
obdeluje. V tem posebnem slučaju torej
tekočina, ki naj se obdeluje ni ločena od
katode potom diafragme.

Priključeni načrti kažejo kot primer,
ki nikakor ni limitativen, različne načine
za izvedbo celic, ki so razporejene v smi¬
slu zgoraj naštetih karakteristik. V vseh
slikah imajo enaki elementi enake oznake.

Celica v sl. 1 je sestavljena iz anodne

posode 1 paralelepipedične ali cilindrične
oblike, katera je izdelana iz tvarine, ki je
odporna napram učinkovanju kislin, klora
itd., n.pr. iz modrega kanskega azbesta,
diatomita, poroznega keramičnega mate-
rijala ali podobnega. Ta posoda vzprejme
anode 2, na primer iz platinske žice, in
anodno tekočino 3. V spodnjem delu
je_posoda zaprta s cementom ali pod., ka¬
kor je pokazano pri 10, in je držana v
željenem položaju s pomočjo stojala 13,
ki izkazuje, prednostno ob svojih stran¬
skih ploskvah, odprtine, katere dopuščajo
prestop tekočine. Anodna posoda 1 je v
majhni razdalji obdana od druge diafrag¬
me 4, katera je v spodnjem delu zaprta
pri 14. Stene 4 in 14 tvorijo torej drugo
posodo celice (srednjo posodo), katera
loči katodno tekočino 6 od tekočine, ki
naj se čisti in ki je označen s 5. Tretja po¬
soda 7, ki tvori zunanji omot, more biti
iz kovine in more istočasno služiti kod
pomožna katoda 7 poleg katode 7a.
Označba 8 kaže odtočno cev, katera je
razporejena nekoliko pod gladino 9 te¬
kočin 3 in 5, ter služi za izpraznitev ka¬
todne tekočine. Cev 11, ki more iti skozi
zaporo 10 na dnu centralne posode 1, služi
deloma za dovajanje tekočine, ki naj se
čisti, deloma pa v svrho, da zasigura zve¬
zo med tekočino 5, vsebovano v imeno¬
vani centralni komori, in anodno tekoči¬
no 3. Ta slednja funkcija pripada odcepu
12, ki je prednostno tvorjen po kapilarni
cevki in je tako razporejen — na primer
navpično na smer toka — da se skozi
njega, vsled elektroozmotičnega učinka,
ne bi mogle izpodrivati znatne množine
tekočine.

Tekočina ki naj se čisti, se dovaja
pri 11 in se dviga v prostoru med stena¬
ma 1 in 4 ter se razliva čez zgornji rob
diafragme 4 v zbiralnik 15, ki obdaja dia¬
fragmo 4 v njenem zgornjem delu, in
slednjič zapušča zbiralnik skozi provod
16. Ako je diafragma 4 iz kakšne tkanine,
tedaj zadošča, da se njen zgornji rob za¬
viha čez rob zbiralnika 15, da se tekočina,
ki naj se čisti, prisili k izvajanju navede¬
nega izpodrivanja, ne da bi mogle nastati
kakšne izgube na tekočini.

Sl. 2 kaže analogno konstrukcijo ce¬
lice, katera se razlikuje od zgoraj opi¬
sane v tem, da je anoda 2 iz magnetita
in da je razporejena v najmanjši izmed
treh posod, pri čemer more biti ta posoda
popolnoma iz keramičnega materijala. —•
Zveza med obema tekočinama 3 in 5 se
more v predmetnem slučaju izvesti potom
kanalov ali odprtin 12 zelo majhnega pre¬
seka (premer 0,5 do 1 mm), ki gredo sko¬
zi steno 1 in so tako razporejeni, da so

navpični na smer toka, ali vsaj močno
nagnjeni k tej smeri. Zunanja posoda je
dvodelna. Zgornji del 7b je cilindričen in
služi kot katoda, dočim ima spodnji del
7c obliko plošče, skozi katero gre cev 11,
ki služi za dovajanje tekočine, ki naj se
obdeluje. Da se doseže dobra nepropust-
nost, je plošča 7c pokrita s plastjo 17 iz
azbesta, gume ali pod., ki tvori tesnilo.
Katoda 7b ima v svojem spodnjem delu
rob 18—19, ki tvori na ven segajočo pri-
robnico. Spodnji rob diafragme 4, izde¬
lane na primer iz kakšne tkanine, je zavi¬
han pod ta zunanji rob 18—19, plošča
7c pa, pokrita od plasti 17, se prilega ob
ta rob 19 in tvori zaporo s svorniki 20,
da se tako zasigura nepropustnost celotne
priprave.

Sl. 3 kaže spremembo glede spodnje¬
ga dela celice 2. Spodnji rob diafragme
4 se nahaja v komadu 14, ki tvori zaporo
in je izdelan iz kakšnega plastičnega ma¬
terijah, na primer iz cementa, ali pa je
tesno montiran v zapornem komadu, ki
ima katerokoli prikladno obliko in je iz
ebonita ali kovina in ebonita, ali cemen¬
ta, pri čemer je ta komad zvezan z dova-
jalno cevjo 11, katera je na svojem zu¬
nanjem koncu opremljena z navojem. Dno
posode 7 je preluknjano za prestop cevi
11 in je zopet pokrito od tesnilne plošče
17, pri čemer je nepropustnost, kakor zgo¬
raj, zasigurana potom zapore s krilno ma¬
tico 20a. Po demontaži ene tako konstru¬
irane celice, t.j. čim se odvije krilna ma¬
tica 20a, je zelo lahko odstraniti obe no¬
tranji posodi 1 in 4 iz zunanje posode, s
tem da se srednja posoda 4 privzdigne, v
svrho, da se te posode v trenotku nado¬
mestijo, s tem da se na njihovo mesto
namestijo rezervne posode 1 in 4, ki so
predvidene v ta namen. Ta posebnost
more predstavljati znatne praktične pred¬
nosti, ako je treba na primer nadomestiti
posode, zamazane vsled daljše uporabe,
pri čemer je prekinitev obrata minimalno
kratka. Zamazani elementi se morejo oči¬
stiti zunaj celice, ne da bi se poškodovale
notranje diafragme 1, katere bi mogle biti
zlomljive.

Sl. 1, 4 in 5 kažejo prečni presek sko¬
zi izvedbeno obliko celice v obliki shra¬
nila, katero prav posebno konvenira, ako
obstojata obe diafragmi 1 in 4 tkanin, na
primer iz tkanin iz modrega kapskega az¬
besta, katere so impregnirane ali prepari¬
rane (n.pr. impregnirane z zmesjo nekega
finega netopljivega praška, kakor na pri¬
mer BaS0 4 , z neko elastično snovjo, na
primer raztopino gume, ali klorirane gu¬
me). Sl. 6 kaže izvedbo, pri kateri zbiral¬
nik veže stene 22.

V teh slikah imajo posamezni deli
naslednje označbe: anodna diafragma 1;
anode 2; anodna tekočina. 3; katodna di¬
afragma 4; tekočina, ki naj se obdeluje,
5; katodna tekočina 6; katode in stene iz
pločevine, ki služijo kot katode, 7; gla¬
dina tekočine, ki naj se obdeluje, in gla¬
dina anodne tekočine 9; vstop tekočine,
ki naj se obdeluje, 11; zbiralnik za teko¬
čino, ki naj se obdeluje, 15; čelne stene
(iz cementa), v katerih so pogreznjeni
konci katodnih diafragem, 22; čelne ste¬
ne, v katerih so pogreznjeni konci anod-
nih diafragem in katere služijo za podpi¬
ranje teh diafragem iz tkanin, 21.

Pasovi (na primer iz gume) v debeli¬
ni prilično 10 mm, ki so razporejeni med
diafragmama 1 in 4 in so nalepljeni ali
fiksirani na primer na zunanji ploskvi a-
nodne diafragme 1, določujejo pravilne
razdalje med tema dvema diafragmama
1 in 4 in usmerjajo strujo tekočine.

Čelne stene 22 so medseboj zvezane
potom železnih svornikov ali drogov 26,
katerih konci so pogreznjeni v cement v
spodnjem delu stene, v zgornjem delu pa
so stene zvezane druga z drugo s po¬
močjo dveh zbiralnikov 15, katerih ro¬
bovi, ki tvorijo umol, so istotako pogrez¬
njeni v cement. One tvorijo torej togo
telo. Čelne stene 21 imajo obliko obrnje¬
nega U, ki je narejen popolnoma iz ce¬
menta in tvori tudi togo telo, katero slo¬
ni, kakor je pokazano v sl. 6, na stenah
22 .

Shranila, ali še točnejše, njihove stene
22 iz cementa, so razporejena stopniča¬
sto. Ako se združi več shranil v eni skup¬
ni zunanji posodi, tedaj se morejo ta shra¬
nila, postaviti na opeke, ki so nameščene
na dnu zunanje posode 7 (iz željezne plo¬
čevine). Te opeke imajo različne višine
v vsakem oddelku, da se fiksira razlika
gladin med dvema sledečima si shrani-
loma.

Tekočina, ki naj se čisti in ki prihaja
pri 11, teče preko 4—15, kakor to kažejo
pušice (sl. 4). Zbiralnik 15, ki je pokrit
od roba katodne diafragme 4, kateri je
zavihan preko njega, dovaja tekočino, ki
naj se obdeluje, med obe diafragmi 4 in 1.
Tekočina teče skozi prosti vmesni prostor
med tema dvema diafragmama, spočetka
od zgoraj navzdol, nato od spodaj nav¬
zgor, gre ponovno v zbiralnik 15, ki je
zopet pokrit od zavihanega roba katodne
diafragme 4 in ki stoji nasproti vstopne¬
mu zbiralniku in je nagnjen v istem smi¬
slu, nakar se tekočina vodi po vstopnem
zbiralniku 15 prihodnjega shranila, katero
vodi tekočino v drugo shranilo, in teko¬
čina gre skozi slednje na isti način kakor

skozi prvo shranilo itd. Kakor je poka¬
zano v sl. 4, so vodila v svojih dveh čelnih
koncih opremljena z nastavki 15a, kateri
tvorijo stene, da se prepreči uhajanje te¬
kočine vstran. Struja tekočine se razteza
torej po celi dolžini celice, in rebra, ka¬
tera delijo prostor, vsebovan med diafrag¬
mama 1 in 4, dobro vodijo tekočino v nje¬
nem gibanju.

Vsa shranila, ki so rasporejena v isti
zunanji posodi, so paralelno električno
zvezana.

Dve posodi te razporedbe moreta, ka¬
kor je bilo zgoraj povedano, tvoriti dva
neodvisna elementa, vendar moreta biti —
če bi se to zdelo zaželjeno — ti dve po¬
sodi tudi združeni, tj. obe pločevini 1 in 4
sta nepropustno montirani na dveh koncih
ene skupne čelne stene, da tvorita celoto
z dvema diafragmama ali z eno dvojno di¬
afragmo. V tem slučaju sestoji celica na
tri komore iz dveh posod, ene manjše,
druge večje, katera vsebuje prvo. Večja
posoda ima neporozne stene, dočim ima
manjša posoda dvojno porozno steno.
Razporedba glasom sl. 7 se more tudi sma¬
trati kot zveza dveh izmed treh neodvis¬
nih posod. Po sebi se razume, da se mo¬
rajo smatrati te varijante kod spadajoče
v okvir tega izuma, ker so pač zgoraj o-
menjeni bistveni znaki uporabljani muta-
tis mutandis. V vsakem slučaju se teko¬
čina, ki naj se čisti, dovaja v vmesni pro¬
stor med obema diafragmama 1 in 4.

Vsako shranilo more izkazovati po¬
vršine diafragem 2 do 4m 2 . Morejo se pa
uporabljati tudi zunanje posode v dolžini
od 4 do 5 m (pri širini 125 do 240 cm),
katere so razdeljene v dvajset oddelkov,
in more se razporediti eno shranilo ome¬
njene velikosti v vsaki komori ali oddelku,
tvorjenem po stenah 7. Na ta način do¬
spemo do zelo velikih enot in do efekta
1 do 16 m 3  na uro.

Anode morejo obstojati iz elektrod
iz magnetita (kakor je pokazano na sl. 2,
3 in 7) ali tudi iz platinskih žic. Ako vse¬
buje tekočina, ki naj se obdeluje, kloru-
re, tedaj se tvori ob anodi klor, ako pa
tekočina vsebuje sulfate in karbonate, te¬
daj se tvori ob anodi tudi ozon, če se
uporabljajo anode iz platine. Anodni plin
se more zbirati in uporabljati za uničenje
bakterij, na primer bakterij, katere vse¬
buje surova tekočina, s tem da se pusti
anodni plin v protitoku pasirati vodo,
vsebujočo bakterije.

Celic se moremo torej posluževati za
popolno čiščenje izvestne množine tekoči¬
ne, katera zapušča celice z vsebino soli,
ki je manjša od 10 miligramov na liter
(manj od ene hidrotimetrične stopnje),

pri čemer je tekočina osvobojena bak¬
terij vsled učinkovanja elektrodialize.
Pri tem se moremo istočasno poslu¬
ževati plina, ki se razvija v anodnih
komorah, za uničenje bakterij v drugih
množinah tekočine, katere se v protitoku
obdelujejo s plinom.

V slučaju, kjer naj se tekočina, ki naj
se čisti, osvobodi samo od kisline ali baze,
katero vsebuje, more biti razporedba gla¬
som izuma sestavljena od celic, ki vsebu¬
jejo samo dve komori namesto treh. No¬
tranja posoda služi torej prednostno kot
anoda, ako imamo v vidu izločitev kislin
ali baz, katere v katodni komori tvorijo
malo topljive spojine kakor Ca(OH),, Ca
CO s  (ki izvira na primer iz CaH, (C0 3 ) 2 ),
Mg(OH) 2  it.d.; tekočine, katere vsebujejo
samo magnezijeve spojine ali zemno-
alkalne baze, pa se obdelujejo z anioni, ki
so bili sproščeni po njihovi izpraznitvi.

Ako se za elektrodializo te vrste upo¬
rablja več v seriji montiranih celic (v splo¬
šnem 4 do 10 celic), je priporočljivo, da
se predvidita dve diafragmi samo v
poslednji ali v poslednjih celicah, dočim
prve celice vsebujejo samo eno diafragmo;
ako vsebuje baterija štiri celice, se bomo
s pridom posluževali treh celic na eno dia¬
fragmo in ene celice na dve diafragmi.
Ako vsebuje baterija deset celic, se bomo
s pridom posluževali sedem celic na eno
diafragmo in treh celic na tri diafragme.
To izobličenje ima za posledico znatno
poenostavitev aparatov, kakor tudi nji¬
hovih provodov.

Notranje komore, katere so namešče¬
ne v sredini vsake celice, niso napajane;
čim je aparat deloval zelo dolgo časa, mo¬
re biti eventualno na mestu, da se njegova
vsebina obnovi. Ta operacija se more iz¬
vesti na primer enkrat ali dvakrat na me¬
sec, s tem, da se izprazni komora deloma
ali popolnoma s pomočjo natege. Polni¬
tev komore z novo tekočino je avtoma¬
tična vsled zveze, katera obstoja med njo
in sosedno komoro in katera je bila že
zgoraj omenjena, pod točko 4.

Ako ne obstojajo alkalne soli, tedaj
ni potrebno predvideti pravokotne struje
tekočine v zunanji komori celic na tri ko¬
more (ako vsebuje celica samo dve ko¬
mori, tedaj gre skozi zunanjo komoro
samo tekočina, ki naj se obdeluje). To je
samo slučaj, če so diafragme 4, po zelo
dolgem trajanju delovanja, tako zelo za¬
mazane, da gladina tekočine 6 pade, tako
da je priporočljivo dovesti v aparat za¬
dostno množino tekočine, na primer te¬
kočine, ki naj se čisti, da se doseže vsaj
gladina pretekanja 8; v splošnem je tudi
priporočljivo predvideti prebitek tekočine.

Kar tiče uporabljanih snovi, predstav¬
lja poraba modrega kapskega azbesta za
izdelavo diafragem eno izmed novih ka¬
rakteristik izuma. Faktično se ta materijal
ni še nikdar predlagal ali uporabljal v to
svrho, ker se ni vedelo, da bo v slučaju
elektrodialize zelo dolgo dobo odporen
proti učinkom, katerim so izpostavljene
katodne diafragme, in zlasti anodne dia¬
fragme, katerim učinkom se beli azbest
ne upira. Ta azbest se more uporabljati
bodisi v obliki tkanine z gosto sestavo
in, v danem slučaju, v obliki kartona, ven¬
dar v tem poslednjem primeru z manjšim
uspehom. Odpornost in zlasti regularnost
por v tkanini se moreta povečati z upo¬
rabo neke mehke porozne mase, na pri¬
mer zmesi barijevega sulfata, diatomita,
praška modrega azbesta ali pod., s pri¬
kladno elastično snovjo, ali z uporabo ali
impregnacijo s prikladnimi snovmi, kakor
na primer z raztopinami gume, ki so na¬
sičene ali ne.

Patentni zahtevi:

1. ) Postopek za čiščenje tekočin po¬
tom elektrodialize, označen z uporabo ce¬
lic, ki so sestavljene iz dveh ali treh ne¬
odvisnih in različno velikih posod, ki so
vstavljene druga v drugo in katerih naj¬
manjša je zvezana z ono, ki ji sledi, po
provodu, v katerem nudi tekočina notra¬
nji odpor radi trenja ali difuzije in pri-
lično visok električni upor, vendar pa kljub
temu zasigura zvezo med dvema sosednima
komorama.

2. ) Postopek po zahtevu 1.), označen
s tem, da se tekočina, ki naj se čisti, ob¬
deluje s kovinskimi spojinami, ki so v
stanu tvoriti z vsemi ali z enim delom
anionov ali kationov, vsebovanih v teko¬
čini, malo topljive spojine, pri čemer se ta
obdelava s kovinskimi spojinami vrši pred
uvajanjem tekočine, ki naj se čisti, v ce¬
lice za elektrodializo.

3. ) Razporedbaza čiščenje tekočin po¬
tom elektrodialize po postopku, ki je pred¬
met zahteva L), označena s tem, da je
vsaka uporabljana celica sestavljena iz
dveh ali treh neodvisnih in različno veli¬
kih elementarnih posod (1, 4, 7), katere so
vstavljene druga v drugo z ozirom na nji¬

hove dimenzije in so rasporejene na tak
način, da je najmanjša posoda (1), katera
je deloma ali v celoti tvorjena iz poro¬
znega materijala, zvezana s komoro (5),
ki ji neposredno sledi, potom provoda (12)
z zadosti majhnim presekom in/ali zadosti
veliko dolžino, da v njem vsebovana te¬
kočina nudi notranji odpor radi trenja
in odpor električne difuzije, katera sta
zadosti visoka, pri čemer pa je zasigurana
zveza med tekočinama, vsebovanima v o-
beh sosednih komorah.

4. ) Razporedba po zahtevih 1.) in 3.),
označena s tem, da je zvezni provod (12)
tako usmerjen, na primer da je močno
nagnjen ali da je navpičen na smer elek¬
tričnega toka, ali da je tako obvarovan
proti prehodu toka, da v njem, vsled elek-
troozmotičnega učinkovanja, ne more na¬
stati izpodrivanje znatnih množin tekoči¬
ne, pri čemer je provod izdelan iz materi-
jalov s šibkim elektroozmotičnim učinko¬
vanjem.

5. ) Razporedba po zahtevu L), ozna¬
čena s tem, da ima razdalja med katodo
(7a) in katodno diafragmo (4) majhne
vrednosti, prednostno v veličini od 5 do
20 mm.

6. ) Razporedba po zahtevu 1.), ozna¬
čena z vsaj delno uporabo celic, katere
posedujejo samo dve komori, pri čemer
se tekočina, ki naj se obdeluje, v teh ko¬
morah vodi skozi zunanjo komoro (7;
sl. 7).

7. ) Razporedba po zahtevu 1.), ozna¬
čena z uporabo diafragem iz modrega az¬
besta, impregniranih ali neimpregniranih,
v danem slučaju v kombinaciji s stojali,
čelnimi stenami, dni ali pod., ki so iz od¬
pornega nevodljivega materijala in tvo¬
rijo tesnilo cilindričnih ali analognih dia¬
fragem.

8. ) Razporedba po zahtevu 1.), ozna¬
čena s tem, da je celica v svojem spod¬
njem delu opremljena z dnom ali odstran-
ljivim komadom (7c, 17; sl. 2), ki tvori
tesnilo osled pritiska vijakov (20a; sl. 3)
ali analognih sredstev.

9. ) Razporedba po zahtevih 1.) in 8.),
označena s tem, da odstranljivi del služi
obenem za zatvarjanje spodnjega roba
(19) diafragme (4) iz tkanine, pri čemer
je zasigurana nepropustnost tega tesnila.

Ad pat. br. 13 54 0