Poštnma plačana v gotovini. Štev» 9. V Ljubljani, dne 31. marca 1924. VI. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. :: Cena posamezne Stav. 1 Din. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20,^~ uetrtletna naročnina. . . . „ 10*— Za inozemstvo je dodati poštnino. == Oglasi po ceniku. —------ Uredništvo: Štcbi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema !e podpisane in zadostno iraukiranc. Rokopise je adresirati le na urednico. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici ie v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5 1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Mo¥a vlada. 27. marca je bila sestavljena po kratki krizi nova koalicijska vlada, v kateri imajo radikali večino. Blok, ki sc je pripravljal za odločilen naskok toliko mesecev, je pripomogel, da se je samoradikalni režim zrušil, a nove vlade ni mogel sestaviti, ker se je odcepil iz demokratskega kluba del poslancev pod vodstvom g. Svetozara Pribičeviča. Ali je oni del poslancev, s katerimi razpolaga nova vlada, po številu tako močan, da bo omogočeno kljub močni opoziciji delovanje Narodne skupščine, o tem se bomo uverili v najkrajšem času. Državnim uslužbencem gre predvsem za to, da bi bila končno vendar že urejena mate-rijelna stran njihovega vprašanja. Negotovost, v kateri so že toliko mesecev, jim jemlje vse veselje do dela in namesto volje do intenzivnejšega dela sc je naselilo v njih nezaupanje in topa resignacija. Poleg tega še strahotna negotovost glede njihove stalnosti, vsakodnevno pričakovanje reduciranja, vse to je potisnilo državne uslužbence v stanje, ki neugodno vpliva na izvrševanje službe. Dolgo so živeli državni uslužbenci v lepem pričakovanju, da bodo prej ali slej postavljeni v tako dobre okoliščine, da bodo vse svoje moči lahko posvetili delu. Toda čim dlje so čakali, tem slabše je bilo. Vsestranskih obljub je bilo v izobilju, toda praksa je bila od obljub tako različna, da so tudi najidealnejši obupali. Iz političnih dnevnikov je bilo razvidno, da je g. Svetozar Pribičevič stavil kot pogoj za sodelovanje v vladi, da se reši ugodno celotni kompleks našega vprašanja. Nimamo povoda, da bi dvomili o iskrenosti njegovih teženj v pogledu izboljšanja našega stanja. Ako l)o imel pa toliko moči, da bo prepričal tudi svoje radikalske tovariše o upravičenosti naših zahtev, to je odprto vprašanje. Samo s tem, da bi se ugodilo našim zahtevam, še ni rešeno naše vprašanje. Korenito bi bilo treba iztrebiti tudi partizanstvo v državni službi in postaviti kot edino geslo za to službo zmožnost in poštenost. Skrajni čas bi bil, da bi zmagalo to načelo, ker drugače, ako se bo nadaljevalo s starimi metodami, bo kaos v državi še večji kakor je doslej. In tega menda ne želi nihče, razen onih temnih elementov, ki se dobro počutijo le v neurejenih razmerah. Demagogiji bi se izpodbila tla, ako bi zavladal v državni upravi duh pravičnosti in poštenosti. Konstruktivno delo, tako je izjavil g. Pribičevič, hoče vršiti v vladi. Najboljše ga bo izvršil, ako se z vso vnemo zavzame za odpravo korupcije, protekcije in kar je drugih takih pojavov, ki so se pod samoradikalskim režimom tako bohotno razpasli. Gospod narodni poslanec Reisner je prestopil v klub g. Pribičeviča. Tudi od njega pričakujemo, da bo zastavil vse svoje sile v to, da bo konec negotovosti in nejasnosti. Danes ob izpremembi vlade nimamo povoda, da bi jej odrekali dobre volje in polni upanja smo, da sc bo obrnilo na boljše. Sodili bomo pozneje, sodili po dejanjih. Söoliie obliobe. Pred nekaj dnevi so prinesli politični dnevniki iz Beograda vesti, katerim bi marsikateri državni uslužbenec rad verjel, a jim pri najboljši volji ni mogel verjeti po vsem -težkem križevem potu zadnjih let. Finančni minister je pristal namreč kar po vrsti na vse naše zahteve in skoraj da smo pričakovali ob tej radovednosti še kak nameček. Pesimisti trdijo, da je finančni minister dal obljube, ker se je hotel otresti za nekaj časa nadležnih opominjevalcev; optimisti trdijo, da je prodrla pri vladi uvidevnost in da ne bo ostalo pri obljubi, temveč da bodo kaj kmalu sledila dejanja, ki bodo izpolnila vsa naša pričakovanja. Že kot kandidat za skupščinske volitve je obljubljal g. finančni minister Stoja-dinovie lansko leto vse mogoče, a do danes jih ni izpolnil. Vsled tega je vsekakor upravičeno, ako smo v pričakovanju bolj skeptični. Gospod finančni minister je sprejel sledeče zahteve Saveza: 1. ) Draginjske doklade ostanejo kljub novim plačam neizpremenjene. 2. ) Žene državnih uslužbencev, ki so tudi same državne uslužbenke, bodo dobivale neokrnjene draginjske doklade. 3. ) Maksimiranje se ukine. 4. ) Čim prej sc bo izdelal nov načrt zakona o draginjskih dokladah, in sicer s tako naglico, da pride še pred 1. aprilom v razpravo v Narodni skupščini. Obljubil je dalje, da bomo vseh teh dobrot deležni že s 1. aprilom, a zaradi tehnič-nih ovir se bo redno izplačevanje novih polnih prejemkov pričelo šele s 1. majem, a 1. aprila bo izplačan predujem kakor prejšnje 3 mesece. Med tem je nastopila kriza vlade in pri najboljši volji ne bo mogla nova vlada predložiti finaosijskega zakona pred 1. aprilom Narodni skupščini, ker niti proračuni vseh ministrstev niso izglasani in po prvotnem delovnem načrtu za Narodno skupščno bi prišel finansijski zakon zadnji na vrsto. Seveda bo imel finančni minister dober izgovor, ako ne bo mogel izpolniti, obljub, češ, da mu je vladina kriza preprečila izvršitev. Seveda bi tak izgovor zadovoljil le tiste, ki hitro pozabijo. Kajti finančni minister je imel najmanj šest mesecev časai, da bi dobro uredil vso našo zadevo. Opominov od strani organizacij ni manjkalo, manjkalo je dobre volje merodajnih faktorjev. Da bi se bila prava volja tako na mah pojavila, o tem upravičeno dvomimo. Gospod finančni minister je najbrž vedel, da je kriza vlade neizbežna; in je v očigled tega dal rade volje obljube. Kriza in kar je še z 'njo v zvezi bi naj služila kot izgovor, ako ne bo mogoče izpolniti obljub. Gospod finančni minister je seveda tudi do dobra spoznal našo neskončno potrpežljivost in računa ž njo, ker ve, da tudi ob neizpolnitvi njegovih obljub ne bo drugega kakor papirnati protesti in da smo vsled slabe organizacije nezmožni resnega odpora. Vihar v kozarcu vode — to je naš običajni protest. Szprememha novega zakona © državnih uslužbencih. V »Slov. Narodu« je pred nedavnim časom objavil g. dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča v Celju, članek z naslovom >K reformi uradniškega zakona«. Izvajanja tega splošno priznanega strokovnjaka v državno-upravnih vprašanjih so tako zanimiva, da jih v naslednjem v glavnem pranašamo. Gosp. dr. Henrik Steska izvaja: »Novi zakon o uradnikih deli državne uslužbenc v uradnike (činovnike), v zvaničnike (podurad-nike ali oficijante) in v služitelje. Uradniki pripadajo trem kategorijam uradniških strok. V I. kategorijo spadajo stroke, za katere se zahteva fakultetna izobrazba, za II. kategorijo je predpisana matura ali končni izpit srednje šole in za III. je treba vobče štirih nižjih razredov srednje šole. V vsaki teh treh kategorij so poleg stanarine in dodatka za deco določene dve vrsti plač, namreč osnovna in položajna plača. Osnovna plača j,e za vsako kategorijo različna, a tudi v isti kategoriji ni vedno ista, temveč imamo v vsaki kategoriji 10 stopenj osnovnih plač. Službovanje v vsaki stopnji traja redoma tri leta in se pride po ugodni oceni avtomatično v višjo stopnjo osnovne plače. Poleg osnovne plače dobi vsak uradnik tudi posebno položajno plačo. Ta položajna plača ni le različna v poedinih kategorijah, marveč je poleg tega še odvisna od uvrstitve v določeno položajno grupo ali skupino. Te položajne skupine odgovarjajo nekako našim prejšnjim činovnim razredom. V vsaki kategoriji imamo eno pripravno skupino, dve pomožni skupini, dočim so ostale skupine glavne skupine. Čin ali rang, ki ga ima uradnik, se računa po višini položajne plače ali kar je isto, po uvrstitvi v položajno skupino. V višje položajne skupine se ne pride avtomatično, marveč po imenovanju, ki se pa pri nekaterih vrstah (n. pr. pri sodnikih ali učiteljstvu) vrši tudi nekako avtomatično. Najvišje tri skupine I. kategorije nimajo osnovne, temveč le primerno zvišane položajne plače. Kakor omenjeno, ima vsaka kategorija državnik uradnikov svojo posebno osnovno plačo, a čudom opažamo, da imajo vsi oficirji brez razlike, gre li za komandno osobje ali za strokovne oficirje z višjo ali nižjo izobrazbo, osnovno plačo kakor uradniki s fakultetsko izobrazbo, dalje da imajo višji podoficirji isto osnovno plačo kakor uradniki z nižjo srednješolsko izobrazbo. Vsekakor je to precejšnje diferenciranje med državnim urad-ništvom in vojaštvom. A važnejše je razlikovanje pri položajnih skupinah. V I. kategoriji, to je pri uradnikih s fakultetsko izobrazbo, odgovarja položajna plača skupine 1. položajni plači armijskega generala, pol. plača skupine 2. pol. plači divizijskega generala, položajna plača skupine 3. pol. plači brigadnoga generala, pol. plača skupine 4. pol. plači podpolkovnika, pol. plača skupine 5. pol. plači majorja, pol. plača skupine 6. pol. plači kapetana 1. ki., pol. plača skupine 7. pol. plači kapetana II. kl„ pol. plača skupine 8. pol. plači poročnika, pol. plača skupine 9. ol. plači podporočnika. V II. kategoriji, koder se zahteva popolna srednješolska izobrazba, odgovarja skupina 1. položaju med kapetanom I. in II. ki., skupina 2. položaju med kapetanom II. ki. in poročnikom, skupina 3. položaju med poročnikom in podporočnikom, skupina 4. položaju med podporočnikom in narednikom - vodnikom, skupina 5. položaju narednika s ISletno podoficirsko službo. V III. kategoriji z nižjo srednješolsko izobrazbo odgovajra skupina 1. položaju poročnika, skupina 2. položaju podporočnika, skupina 3. položaju narednika - vodnika, skupina 4. položaju, ki je višji od položaja narednika z manj od ISletne podoficirske siužbe, a nižji od onega narednika s ISletno podoficirsko službo. Taka razdelitev seveda ni primerna in kaže opasno neznanje državne organizacije. Pa ne samo, da imamo tu povsem neumestno razločevanje med državnimi uradniki in oficirji, gre tudi za hudo nesoglasje med I. kategorijo na eni in II. in III. kategorijo na drugi strani, ker je najvišja skupina II. in III. kategorije vslcd premalega števila položajnih skupin v teh kategorijah vsekakor prenizka ua-pram uradnikom nižjih skupin I. kategorije. Prav je, da se prehod od nižje kategorije v Višjo otežkoči, a tudi dela II. in III. kategorije ne gre omalovaževati in pritegnitev uradnikov nižje kategorije k pogostokrat se ponavljajočim že bolj šablonskim uradnim opravilom višje kategorije, je že zaradi boljše izrabe uradništva višje kategorije potrebna. Tudi je povsem nepotrebno, da se v vsaki kategoriji skupine posebej štejejo in bi lahko imele skupine tekoče številke za uradni-štvo vseh treh kategorij. Predlagal bi, da bodi osnovna plača za vse tri kategorije uradnikov enaka in da se položaji in s tem tudi položajne plače izenačijo z oficirskimi Po nastopni razpredelnici, po kateri, bi imeli deloma tudi skupne položajne skupine za vse tri kategorije uradnikov. Kitajskega zidu med uradništvom s fakultetsko izobrazbo, s popolno srednješolsko in z nižjo srednješolsko izobrazbo tudi ni treba, zadošča, če se višje položajne skupine pridrže I. kategoriji in da I. kakor tudi II. kategorija ne prične svojega službovanja z najnižjo položajno skupino. Z novo ureditvijo bi se morala odpraviti tudi razna druga nesoglasja, kakor na pr. da bi osebe, ki vstopijo po dovršenem fakultetskom študiju v tehnično, sanitetno ali sodno stroko vojske, pričele z višjim položajem nego je oni, njih sovrstnikov v civilni državni službi ali da bi računski kontrolni uradniki v vojski mogli doseči izdatno višji položaj od onih v civilni službi itd. FrsdSsgaaa aorsMleo poSožaiinih sfenplE. 1. kategorija 11. kategorija 1 lil. kategorija Odgovarjajoči čin v vojski 1. * (predsednik državnega sveta, kasacijskega sodišča itd.) armijski general 2. (državni svetniki, kasacijski sodniki, predsedniki upravnih in apelacijskih sodišč, pomočniki ministrov itd.) divizijski general 3. (upravni in apelacijski sodniki, generalni direktorji ministrstev, načelniki ministrstva I. razreda, predsedniki okrožnih sodišč itd.) brigadni general 4. (načelniki ministrstva 11. razreda, inšpektorji ministrstva 1. razreda, okrožni sodniki s 25-letno službo, ravnatelji popolnih srednjih . šol itd.) polkovnik 5. (inšpektorji ministrstev 11. razreda, okrožni in okrajni sodniki in srednješolski profesorji z 20-letno službo itd.) 5. (šefi odsekov ministrstva, šefi računovodstva pri finančnih delegacijah itd.) podpolkovnik 6. (tajniki ministrstva I. razreda, okrožni in okrajni sodniki in srednješolski profesorji s 15 letno službo itd.) 6. (računski uradniki z 10%, okrajnošolski nadzorniki, meščan-skošolski učitelji s 15-Ietno službo itd.) major 7. (tajniki ministrstva II. razreda, okrožni in okrajni sodniki in srednješolski profesorji z 10-ietno službo itd.) 7. (računski uradniki z 20%, osnovnošolski učitelji z 201etno službo, meščanskošolski učitelji s 15-letno službo, itd.) 7. (glavni arhivar ministrstev, višjih sodišč itd.) kapetan I. ki. 8. (pisarji ministrstva, okrajni sodniki in srednješolski profesorji z manj nego 10-ietno službo itd.) 8. (računski uradniki z 30%, osnovnošolski učitel|i s 15-letno službo, meščanskošolski učitelji z 10-letno službo itd.) 8. (arhivski uradniki 20% itd.) kapetan II. ki. 9. (pravni in profesorski pripravniki itd.) 9. (računski uradniki z 40%, osnovnošolski učitelji z manj od 13-ietne službe, meščanskošolski učitelji z manj od 10-letne službe itd.) 9. (arhivski uradniki 30% itd.) poročnik 10. (računski pripravniki učiteljski pripravniki itd.)] 10. (arhivski uradniki 50% itd.) podporočnik • 11. (arhivski pripravniki itd.) narednik vodnik Nove sodne takse. (Ponatis iz .Jutra*.) F. Druga opravila v Izvenspornem postopanju. Zemljiškoknjižni izpiski in depozitni izpiski kakor predpisi Ipod A 2.) Sodne cenitve (prostovoljne) in poizvedba odškodnine v razastilnih primerih kakor do sedaj: a) cenitve od ugotovljene vrednosti b) poizvedba odškodnine v razlastilnih primerih od ugotovljene odškodnine Dražbe, prostovoljne, in oddaje v zakup a) za zapisnik o dražbi od pole b) kot izvršilna taksa od izkupička c) za ipravni posel: aa) za prodajo premičnin od izkupička bb) za prodajo nepremičnin od prometne vrednosti, če je večja od izkupička cc) za oddajo v zakup od vrednosti, dosežene na licitaciji Sodne Poravnave, kakor do sedaj c cd H o s O 8l cd I 1 S > '/« V* 5 3 2 6 2 V, / Za prevajanje in ovcrovljenje aktov in Jistin po državnem oblastvu in zapriseženem tolmaču poleg takse po tar. post. L: a) za prevod iz evropskih jezikov v naš službeni jezik do 100 besed originala in za vsako nadaljno besedo še b) za vse druge prevode do 100 besed originala za vsako nadaljno besedo še Za primerjanje in ovcrovljenje tujih prevodov po državnih oblastvih in zapriseženem tolmaču in polovica takse iz tar. postavke 44. Vloge s prošnjo: a) za proglasitev nedoletne osebe za polnoletno b) da se kdo proglasi: aa) za pogrešanega ali umrlega bb) za um obalnega ali zapravljivca Pripomba: Za pogrešance izza vojne 1914. do 1918. ali med to vojno umrle se plačuje četrtina takse iz tar. post. 136. Za Prošnjo, da se raztrgana ali izgubljena listina zamenja zd novo ali proglasi za neveljavno od vrednosti do 1000 Din nadalje od vsakih 100 Din še če listini ni določena količina vrednosti z-a protest menice ali drugih listin radi nepravočasnega prejema ali plačila poleg takse po tar. post. 1. a) do vštetih 500 Din b) preko 500 Din do vštetih 1000 Din c) preko 1000 Din Pripomba: Ve se sestavi protest v več izvodih, se pobere za ostale polovica te takse Za vsako potrdilo na listini o posinovitvi poleg takse ipo tar. potavki 1 Za potrditev listine o pozakonitvi poleg takse po tar. post. 1. Za odločbe o ugotovitvi zahteve do preživljanja, doto ali bale po vrednosti prisojenega v do sedaj povišanih zneskih od 80 do 250 Din od 250 do 500 Din nad 500 Din od vrednosti prisojenega e 1 i-1 20 0 20 40 0-40 45 135 136 500 50 100 137 20 0-50 fO 164 5 10 20 151 50 152 20 5 10 3 Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna. Centralna kurjava! Spomladansko obleko kupile najceneje pri oj/oS. Ji ojl na, Cjubl/ana. VESTNIK. Opozorilo. Z današnjo številko zaključuje! prvo četrtletje 1924. Vsem gg. naročnikom si priložili položnice in jih uljudno prosimo, da njimi poravnajo naročnino za drugo četrtlet Vsem c. gg. naročnikom, ki so kakorkoli v 2 mudi z naročnino, smo označili danes poleg r slova v dinarjih svoto, ki je z 31. marcem tl. dol«u: Pripomnim, da so všteta vsa plačila in značijo zabilježeni zneski svoto, ki je z 31./1 tl. po odbitku vseh plačil, še na dolgu. Prosil ponovno vse, da izvolijo to vpoštevati ter n: dolžne zneske nemudoma nakazati. Gg. naroč ke pa, ki imao naročnino plačano preko 31./1 Prosimo, da porabijo položnice za pridobival novih naročnikov. Vse gg. tovariše pa, ki jih t slej nt med našimi naročniki, vabimo uliudnn -st naroče in tako podpro edino Tlas n l,’ imamo. Malenkostna naročnina 10 Dm i ' ? n sece pr, namčitvi lista ne sme biti ovira. Up" Društvo vpokojenil, javnih nameščencev Slovenijo v Ljubljani je imelo svoj letošnji rec občni zbor dne 18. tm. Predsedoval mu je raču skl ravnatelj v -p. Anton Svetek. Otvorivši'zb rovanje s toplimi besedami pozdravi predsedni *°srednje Zveze« gospoda Makso Lihega, ki udclU. I>c>vabiio društvenega odbora rade vo o m p n' tega zborovanja. Predsednik Svet tiuV na k.ratko' da je bilo društvenemu odb •7nrWni,V mi'nulem letu dokaj posla v društver /ir,ičiVcnorov*lci s sedežev. Po tem p ca tajnik g. Karel Šinkovec o delovanju dr štvcnegft odbora v Poslovnem letu 1923 in o dr K,h vaznih dogodkih tičočih se te organizaci Uvodoma omenja veliko umrljivost med društv S'-V zadnjem le u je zahtevala smrtna ko me man, kot enajst žrtev iz srede društva, šteje komaj nekaj nad sto članov. Enak pojav umrljivosti bileži društvena kronika tudi v prejšnjih letih in statistični račun — pravi poročeva-lec kaže, da bodo vpokojenci starega kova s kronsko pokojnino izginili v desetih letih vsi. Dalje navaja poročevalec, da je bilo lansko leto začetkom doba pričakovanja in borbe za službeno pragmatiko, kj naj bi zakonitim potom tudi vpokojcncem ublažila njih bedni položaj, pozneje pa, ko se je bil uveljavil uradniški zakon, in njegov član 239 izpremenil v določbe, da za stare vpokojence ostane vse »pri starem«, doba bridkega razočaranja. Društveni odbor je imel tekom leta 1923 pet sej, v kojih je reševal tekoče agende. Izposloval je za člane in njih svojce v Ljubljani znatne olajšave pogrebnih stroškov, v mnogih ^ slučajih^ posredoval v pokojninskih zadevah društvenih članov in se po svojih delegatih redno udeleževal razprav v sejali »Osrednje Zveze«. Da pokaže društvo solidarnost z drugimi ljubljanskimi društvi državnih vpokojencev, so se udeleževali odborovi odposlanci skupnih sej delegatov koaliranih šesterih društev. Dne 15. marca 1923 je sklicala koalicija javen manifestacijski shod vpokojencev, ki je bil izborno obiskan in na kojem se je sklenila resolucija vsebujoča razne postulate glede zboljšanja težkega položaja državnih penzijonistov. Resolucija se je poslala na vsa merodajna mesta. Društvo je imelo koncem lanskega leta 115 članov. Tajnikovo poročilo se vzame odobraje na zndnje. Za njim poroča blagajnik g. Franc Zalaznik o računskem sklepu za leto 1923. Tudi to poročilo vzame občni zbor na znanje ter votira na predlog pregledovalcev računov g. Wrinskela odboru absolutorij in izreče blagajniku za vestno in požrtvovalno poslovanje zahvalo. V obširnem govoru je poročal g. predsednik »Osrednje Zveze« o zborovanjih »Glavnega Saveza« državnega činovništva in penzijone-ra v Zagrebu, Novem Sadu in Beogradu, kjer se ie on udeleževal kot delegat »Osrednje Zveze« in nastopal tudi kot referent in predlagatelj resolucij v smeri, da se popravijo občutni udarci, ki jih vsebuje za državno uslužbenstvo uradniški zakon. Tu sem spada tudi določba že omenjenega člena 239. Glavni savez se je vedno toplo zanimal za sanacijo težkega položaja državnih penzijonistov in zlasti na kongresu v Novem Sadu sprejel v svojo resolucijo kot prve tri točke izpostavitev določb za stare vpokojence, kakor jih je imel ta člen, preden je doživel svoj amnndemav uradniškem zakonu v sedanji obliki. S povdarkom da naj se uradniške in pokojninske organizacije bolj kot doslej strnejo in ojačijo, ker danes velja samo močan pokret, je zaključil gosp. Lilleg svoja od zborovalcev s prisrčno zahvalo kvitirana izvajanja. Občni zbor sklene, da znašaj pristopnina Din 3 in članarina Din 3. G. Martin Majcen poroča o nameravani ustanovitvi podpornega sklada za slučaj smrti. Razprava se odloži na poznejše čase. Ko se je še izvršila volitev dveh novih članov v odbor in sicer g. Martina Majcena, orožn. stražmojstra v p. in g. Josipa Skalarja, rač. nadsvetnlka v p. potem sedem namestnikov in dveh pregledovalcev računov, zaključi predsednik občni zbor. Delovni čas v državnih uradih. Finančni minister je izdal naredbo, ki določa sledeči delovni čas po uradih: za delavnike je smatrati vse dneve razen državnih in konfesijonelnih praznikov. Državni prazniki so: 11. maj, praznik Cirila in Metoda, 28. junij, Vidov dan, 1. december, praznik ujedinjenja, 17. december, kraljev rojstni dan. Kot konfesijonelni prazniki veljajo oni ki so navedeni v § 286 budžetskoga zakona za 1. 1922/23. Ti prazniki so za pravoslavne uslužbence: sv. Sava, dva dni o božiču, dva dni o Veliki noči, dva dni o binkoštih in dan slave. Za katoliške uslužbence: dva dni o Veliki noči, dva dni o božiču, dva dni o binkoštih, dan vseh svetnikov in dan Sv. Rešnjega telesa. Za muslimanske uslužbence: kurbanski bajram, tri dni; ramazanski bajram, trj dni; mevlud. Za židovske uslužbence: pasha. Uslužbenci enega veroizpovedanja ne smejo praznovati praznikov druge vere. Ob delavnikih trajajo uradne ure od 8.—12. in od 15.— 18. Ob praznikih je zaposlen le en del uslužbencev od 9.—11. Čl. 128 zakona o civilnih državnih uslužbencih. Ministrstvo za vere je izdalo razpis, v katerem obširno tolmači čl. 128. zakona o civilnih državnih uslužbencih. V tem razpisu pojasnjuje ministrstvo, da so državni uslužbenci oproščeni plačevanja taks za izpise iz cerkvenih knjig, ako potrebuje uslužbenec te izpise za ureditev svojih osebnih ali družinskih pravic. Nova vlada je sestavljena sledeče: Nikola Pašle, ministrski predsednik; dr. Momčilo Nlnčlč, minister za zunanje zadeve; dr. Milan Srstlč, minister za notranje zadeve; dr. Svetislav Popovič, minister za promet; dr. ,PrvisIav Grlsog^-ao, minister pravde; dr. Hinko Krizman, minister za trgovino; Svetozar Pribičevič, minister za prosveto; Krsta Miletič, minister poljedelstva; dr. Milan Kojič, minister za šume in rude; dr. Vojislav Janjič, minister za vere; general Peter Pe-šič, minister za vojno in mornarico; dr. Slavko Miletič, minister za narodno Pzdravje; dr. Milan Stojadinovič, minister za finance; Nikola Uzuno-vič, minister za socijalno politiko; Miša Trifunovič, minister za gradnje; dr. Miho Novakovič, minister za agrarno reformo; Velja Vukičevlč, minister za pošto, Marko Trifkovič, minister za izenačenje zakonov. Izmed novih ministrov pripadajo dr. Popovič, dr. Grisogono, dr. Križman in Pribičevič samostojni demokratski stranki, ostali radikalski stranki. Za državnega podtajnika v ministrstvu za notranje zadeve je imenovan Ve-česlav Vilder, demokrat in za podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo Sreten Vukosavlje-vič, tudi demokrat. Pokrajinska uprava za Hrvatsko In Slavonijo, oddelek za socijalno politiko razglaša sledeče: S 1. majem 1924 se 'izroči javni uporabi Ladislavov dečji dom v Crikvcnci ket morsko popravilišče in bo vbodoče otvorjeno vse leto. V ta dom, ki je opremljen z vsemi zdravstvenimi in drugimj napravami, se sprejema deca od šestega do vštetega trinajstega leta in sicer slabotna, rahitična, anemična in škrofulozna (škrofulozu ne sme biti odprta). Za enkrat sc sprejme le ona deca, ki je zmožna plačevanja dnevne pristojbine po štirideset dinarjev. Pristojbine se morajo plačati mesečno vnaprej. Kolikor bo ostalo pa še mest nezasedenih, se bo sprejemala deca državnih uslužbencev proti dnevni pristojbini po petindvajset dinarjev. O sprejemu te dece odloča pokrajinska uprava za Hrvaško, oddelek za soc politiko. Sedaj je prostora za 52 dečkov in za 58 deklic. Prošnje, opremljene z zdravniškim izpri-čevalom, se morajo poslati upravi Ladislavovega dccjega doma v Crikvenici, kjer se tudi izvedo vsi dragi uslovi za sprejem dece, o prihodu, o potrebščinah, katere mora imeti deca k seboj itd. Za deco, za katero žele starši, da bi bila sprejeta, še s 1. majem, je treba poslati prošnje do 31. marca, a za ostale vedno mesec dni pred rokom, s katerim se želi, da bi bila deca sprejeta. Vozne olajšave za državne uradnike. Paro-brodne in druge prometne družbe v Dalmaciji so se zavezale, da dovolijo vsem državnim nameščencem za službena potovanja 50 odstotkov popusta v razredu, ki jim pripada po njihovem činu. Enaka olajšava se dovoli o priliki preselitve za člane uradniških družin in za prevoz pohištva, v vsakem slučaju pa se je treba izkazati z uradnim ukazom za potovanje, oziroma za selitev. Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1., Prešernova ulica; Zgreb, Račkoga ulica 3. ŠIVALNE STROJE f EXCELLAI z t(Metnim jamstvom I najfinejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki |j J. GOBEC i LJOIILJAHA, Palača Liutiljanske kreditne banke J Eaiceasells stera isa smsie ISALNE SilOJE kakor ludi ose firt L. Bar ai s Ljubljana L-iJsbZfana SELEIlBMRßöMfll I 0/1 Mehanična delavnica (poprati 1 mica) Miti® M is“! Priporoča se 0 • ^.TTGrje m puli fl« Sinkovič sssl. K. Sßss ^ j hämänni LJUBLJANA, Mestni trg 19. = Ljubijana, Mestni trg 8. = Priporoča se 8. ČERNE Ljubljana DmiajsUa cesta 28 Zaloga pohištva in tapetništvo. Tfllliriri 1 Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte illlmml 1 *e lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“. 1U lUllill . Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi! Tovariši! Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami Karol Till, Ljubljana, Kongresni trg št. 8. (lastnik Gruber in Pokovec). Prvovrstno blago in zmerne cene. Tvrdka Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana priporoča Cipil in Metodove vžigalice. Dobe se povsod. — Velika zaloga vsakovrstnega špecerijskega blaga po najnižji ceni. Anton Verbič, Ljubljana Stritarjeva ulica Delikatese špecerija Solidna postrežba, zmerne cene. „fUCILI“ m ? Lmtiljtma Največja izbera vsakovrstnega elektrotehničnega materijala Generalno zastopstvo svetovnih tovarn: MAI, Ham H. Jati & [g.. we Di.lp.StiiiilStMlFffliiiiiita/ifl igtllölfi-IeillE, Ulem a/H. Eleftra, Biegeiz i ^ Velika in stalna zaloga vseh vrst električnih žic, žarnic, telefonskih aparatov, lestencev, krtačk za motorje, inštal. materijala itd. Zaloga automobilskoga materijala kakor plaščev, polnogu-mijastih obročev i. dr. Cene vsled dviganja dinarskega tečaja znatno znižane. siSjp Najmodernejša kanama restauracija ln bar S „EmONH“ - v palači Ljubljanske kreditne banke r®r‘ LJUBLJANA DUNAJSKA C. Za obilen obisk se priporoča restavraler; Ä- jan FIALA.; Oblačilnica za Slovenijo 1.11 o. i v Ljyblljani. Zaloga manofaUunega blaga! s»»,,!... M?. c Oglejte si pred nakupom! Ivan Jelačin, Ijip Uvoz kolonijalne in špecerijske robe. Tvrdka ustanovljena leta 1888. ®0F" Solidna in točna postrežba. IM LMikuš Ljubljana, Mestni trg 15. priporoča 'svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno In solidno :: Sistllia pri JloiratiT:: Ljubljana, Pred škofijo št. 14. Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča Tomaž Bizilj. Titfta Im rUlKIllll Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. priporoča najboljšo šivalne stroje „Gritzner“, potrebščine za šivilje in Strojače, modno blago in galanterijo. Usnje kupite najceneje pri tvrdki Fran® Pleterski Ljubljana, Vodnikov trg 5 Državnim nameščencem popust. najmoderne|Se bonštrukclje. The Hex Co LJUBLJANA, Gradišče številka 10. Ljubljana. Kaisarna - Restauracija - Minska klet == s prostranim senčnatim orlom. —- =ss^: Točijo se pristna štajerska in dolenjska — metliška vina, vedno sveže pivo „Union“ in „Žalec". Sveža gorka id mrzla jedila po zmernih cenah vedno na razpolago. Dnevno od 17. do 24. ure koncert, Svird nova ciganska kaoe*a * Za obilen obisk se priporočata __________ ________________Fran in Resa Ummh Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.