Katarina Habe
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI (ŠIPK) – OBLIKA NEFORMALNEGA
PRIDOBIVANJA POKLICNIH KOMPETENC NA VISOKOŠOLSKI RAVNI
Kratki znanstveni prispevek / Short Scientific Article
Izvleèek
Namen raziskave je bil preuèiti pridobljene kompetence 17 študentov razliènih študijskih smeri v
okviru dveh študentskih inovativnih projektov (ŠIPK). Prvi projekt IGDP – Inovativni
glasbenodidaktièni pristopi z elementi glasbene terapije za delo z otroki in mladostniki s èustvenimi
in vedenjskimi teavami smo izvedli v sodelovanju z Inštitutom Knoll za glasbeno terapijo in
supervizijo, drugi projekt, GIMAS - Glasbeno izobraevanje otrok/mladostnikov z motnjami
avtistiènega spektra, pa smo izvedli v sodelovanju z Glasbenim centrom DO RE MI. Rezultati so
pokazali, da so študenti veèinoma poroèali o oblikovanju naslednjih kompetenc: interdisciplinarno
sodelovanje, fleksibilna uporaba teoretiènega znanja v konkretnih situacijah, pridobivanje
avtonomije in obèutljivosti za delo z razliènimi skupinami ljudi, ravnanje v najrazliènejših socialnih
situacijah.
Kljuène besede: Študentski inovativni projekti (ŠIPK), neformalno izobraevanje, poklicne
kompetence, uèenci s posebnimi potrebami, glasbene dejavnosti
Abstract
Students’ Inovative Projects (ŠIPK) - A Form of Non-formal Acquisition of Professional
Competences at Higher Education
The aim of our study was to explore gained competences of 17 students of different fields of study as
a result of participating in the two students’ innovative projects (ŠIPK). The first project IGDP –
Innovative music-didactical approaches with elements of music therapy with children with
emotional and behavioral difficulties was conducted in collaboration with Institut Knoll for music
therapy and supervision, and the second project GIMAS – music education of the children with
autism spectrum disorders was conducted with Music Center DO RE MI. The results show that
students mainly reported about shaping the following competences: interdisciplinary collaboration,
flexible use of theoretical knowledge in concrete situations, gaining autonomy and sensibility for
working with different groups of people and dealing with diverse social situations.
Keywords: Students’ Inovative Projects (ŠIPK), non-formal learning, professional competences,
children with special needs, music activities
Katarina Habe, ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI (ŠIPK)...
5
Uvod
V visokem šolstvu je pomembna oblika neformalnega izobraevanja sodelovanje v
študentskih projektih. Pri neformalnem izobraevanju gre za pridobivanje, razširjanje,
obnavljanje, posodabljanje in poglabljanje znanja, kjer ni nujno, da se pridobljeno znanje
dokazuje s formalnim preverjanjem znanja. Projektno delo v okviru študijskih obveznosti
študentom omogoèi pridobivanje posameznih neformalnih znanj, pravi prenos znanja pa
se zgodi, ko se študenti prikljuèijo izvenšolskim projektom in so s tem neposredno vpeti v
oje in širše drubeno okolje. Praktièna naravnanost študentskih inovativnih projektov
(ŠIPK) omogoèa pridobivanje izkušenj v praksi, opozarja na aktualne probleme in ponudi
študentom uvid v realno stanje na doloèenem strokovnem podroèju. Poleg tega
sodelovanje v študentskih inovativnih projektih s seboj prinaša tudi pridobivanje
socialnih vešèin in spretnosti, pri èemer imamo v mislih vešèine vzpostavljanja
kakovostnih medosebnih odnosov, vešèine sodelovanja, timskega dela, uspešnega
reševanja konfliktov, vešèine komuniciranja, voditeljske vešèine, vešèine praktiènega
reševanja problemov, vešèine organizacije in naèrtovanja, kar omogoèa krepitev èustvene
in socialne kompetentnosti študentov.
Poglavitni namen našega prispevka je predstaviti projekta ŠIPK IGDP in ŠIPK GIMAS,
ki smo ju s študenti izvedli pod krovnim nosilstvom UL Akademije za glasbo, oba
projekta pa sta bila usmerjena na spodbujanje celostnega razvoja s pomoèjo glasbe pri
otrocih s posebnimi potrebami; v projektu IGDP v sodelovanju z Inštitutom Knoll za
glasbeno terapijo, kjer smo glasbene dejavnosti izvajali z otroki s èustveno-vedenjskimi
teavami (v nadaljevanju ÈVT), v projektu GIMAS pa z Glasbenim centrom DO RE MI,
kjer so bili vkljuèeni otroci z motnjami avtistiènega spektra (v nadaljevanju MAS). V
prispevku so poudarjene pridobljene kompetence študentov v okviru obeh projektov.
Predstavitev študentskih inovativnih projektov (ŠIPK)
Študentske inovativne projekte razpisuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in
preivninski sklad RS pod okriljem Evropskega socialnega sklada. Razpisani so za
obdobje od leta 2016 do leta 2020 in so namenjeni spodbujanju projektnega dela z
negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regionalnem okolju ter usmerjeni
v drubeno korist. Izvajajo se v skupinah od 6 do 10 študentov pod mentorstvom
pedagoškega mentorja in strokovnega sodelavca(ev) iz lokalnega/regionalnega okolja. V
okviru izbranih projektov študenti prouèujejo razliène kreativne in inovativne rešitve za
izzive negospodarskega in neprofitnega sektorja. Poglavitni cilji projektov ŠIPK so:
krepitev povezovanja visokošolskega sistema z okoljem, neprofitni oz. negospodarski
sektor v lokalnem/regionalnem okolju, izvajanje modelov odprtega in pronega
prehajanja med izobraevanjem in trgom dela, krepitev kompetenc ter pridobivanje
praktiènih izkušenj e med izobraevanjem glede na potrebe lokalnega/regionalnega
okolja oz. drube nasploh.
Do februarja 2019 sta bila uspešno zakljuèena dva javna razpisa »Projektno delo z
negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za drubeno
korist 2016–2018 (študijski leti 2016/2017 in 2017/2018) in javni razpis »Projektno delo z
negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za drubeno
6
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
korist 2016–2020 za študijsko leto 2017/2018. Na teh dveh javnih razpisih je uspešno
sodelovalo 1579 študentov, 250 pedagoških mentorjev, 200 strokovnih sodelavcev in 109
koordinatorjev. Uspešno se je zakljuèilo 183 projektov na 57 razliènih visokošolskih
zavodih. Odprta sta javni razpis »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim
sektorjem – Študentski inovativni projekti za drubeno korist 2016–2020 za študijski leti
2018/2019 in 2019/2020.
Program se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske
politike v obdobju 2014–2020 v okviru 10. prednostne osi Znanje, spretnosti in
vseivljenjsko uèenje za boljšo zaposljivost.
Predstavitev projekta Inovativni glasbenodidaktièni pristopi z elementi glasbene
terapije za delo z otroki in mladostniki s èustvenimi in vedenjskimi teavami (IGDP)
Projekt IGDP je bil zasnovan kot prvi bolj obseen praktièni in raziskovalni projekt
uporabe inovativnih kombinacij glasbene umetnosti z drugimi sorodnimi podroèji dela z
ranljivimi skupinami. Eden izmed kljuènih ciljev projekta IGDP je bil predvsem seznaniti
in usposobiti študente razliènih poklicnih profilov (bodoèi akademski glasbeniki,
vzgojitelji, socialni delavci, specialni pedagogi in psihologi) za uporabo elementov s
podroèja razmeroma mlade stroke glasbene terapije pri delu z otroki/mladostniki s ÈVT in
jih spodbuditi h kreativni uporabi glasbe pri delu z otroki/mladostniki s ÈVT. Prav tako
smo eleli s prepletanjem razliènih strok opozoriti na pomen timskega dela. eleli smo
izpostaviti pomen vpetosti vzgojno-izobraevalnih ustanov (fakultet) v socialno okolje in
na pomen prenašanja teoretiènih znanj v prakso e med študijskim procesom. Ob izvedbi
projekta so bili študenti vkljuèeni tudi v proces supervizije, s èimer smo opozorili na
pomen (samo)refleksije v procesu dela, ki je kljuèna pri spremljanju doseganja uèinkov
dejavnosti in hkrati pri fleksibilnem sprotnem naèrtovanju novih dejavnosti. Študenti so
med projektom IGDP dobili vpogled v delovanje razliènih zavodov (Materinski dom
Ljubljana, varna hiša, Mladinski center Rakitna), se seznanili z realnimi problemi
naèrtovanja dejavnosti v okviru zavodov in s potrebo po izjemni fleksibilnosti pri izvedbi
tovrstnih dejavnosti. Študenti so se ob izvedbi delavnic nauèili tudi sprotnega spremljanja
dejavnosti s pomoèjo dnevniških zapiskov in evalvacijskih check list. Vkljuèeni so bili v
pripravo priroènika in se urili v pisanju strokovnih in znanstveno raziskovalnih
prispevkov. Poudarek projekta je bil tudi v iskanju novih naèinov dela z
otroki/mladostniki s ÈVT.
Projekt IGDP je bil izvajan od junija do septembra 2018. Izveden je bil v sodelovanju med
Akademijo za glasbo in Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru in Inštitutom Knoll za
glasbeno terapijo in supervizijo. V projekt je bilo vkljuèenih deset študentov, 5 študentk
Akademije za glasbo, dve od teh glasbeni pedagoginji in tri študentke prve stopnje študija
glasbene umetnosti, študentka druge stopnje psihologije, študentka druge stopnje socialne
pedagogike, študentka druge stopnje socialnega dela in dve študentki predšolske vzgoje.
Pogoj za prikljuèitev študentov k projektu je bila dokonèana vsaj nija javna glasbena šola
in aktivno ukvarjanje z glasbo.
7
Katarina Habe, ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI (ŠIPK)...
Izvedbo projekta smo izpeljali v treh fazah. Pripravljalna faza je bila izvedena na sedeu
Akademije za glasbo (AG). Vodja projekta je predstavila naèin izvedbe projekta in
postavila teoretiène temelje o uèinkih glasbe na otroke/mladostnike s ÈVT. Študenti
razliènih študijskih profilov so se medsebojno spoznali, predstavili svoje predhodne
izkušnje z otroki/mladostniki s ÈVT in z izvedbo glasbeno didaktiènih dejavnosti.
Pedagoški mentorici sta študente seznanili tudi z naèinom iskanja literature za pisanje
priroènika. Del pripravljalne faze je bil izveden tudi na sedeu Partnerja 1 (Inštitut Knoll).
Tam so študentke pod vodstvom glasbene terapevtke spoznale in preizkusile konkretne
glasbeno terapevtske (GT) tehnike. Osrednjo fazo je predstavljala izvedba glasbenih
delavnic, ki je potekala na treh lokacijah; na Inštitutu Knoll v Kranju, v Materinskem
domu v Ljubljani in v Mladinskem klimatskem zdravilišèu Rakitna. Vsega skupaj je bilo
izvedenih 23 delavnic z elementi glasbene terapije za razliène starostne skupine otrok. V
projekt je bilo vkljuèenih 58 otrok in mladostnikov, starih od 4 do 18 let, razdeljenih v 6
skupin, z vsako skupino pa je bilo izvedenih 4-6 delavnic. Na Inštitutu Knoll so se
tedensko izvajale supervizijske delavnice z delovnimi tandemi, ki jih je vodila delovna
mentorica, glasbena terapevtka. Na teh sreèanjih je potekala sprotna evalvacija dela in
hkrati naèrtovanje bodoèih dejavnosti. V osrednji fazi je potekalo tudi ustvarjanje
priroènika. Pedagoški mentorici sta pri tem mentorirali študente. Delovni sestanki za
usklajevanje tovrstnega dela so potekali na Akademiji za glasbo, nekaj pa tudi preko
Skypa. V zakljuèni fazi smo zbrali pridobljene podatke. Za evalvacijo projekta IGDP je
bil zadolen delovni tandem, ki sta ga sestavljali študentka psihologije in študentka
socialne pedagogike. Slednji sta v sodelovanju z vodjo projekta doloèili dokonèno metodo
evalvacije, izbrali veljavne in zanesljive podatke ter nastavili okvirni naèrt za pisanje
znanstvenoraziskovalnega èlanka, ki temelji na evalvaciji uèinkov izvedenega projekta
IGDP.
Projekt je rezultiral tudi v oblikovanju strokovnega priroènika Oblikovanje èustev in
vedenja z glasbo (Habe in Licardo, 2019), ki je izšel pri Zalobi Univerze v Maribor ter v
objavi èlanka z naslovom “Primer uporabe strukturiranih tehnik glasbene terapije pri delu
z otroki in mladostniki s èustveno-vedenjskimi teavami” (Rogelj, Korošec in Habe,
2019) v reviji Sodobna pedagogika. Ena izmed študentk glasbene pedagogike, ki je bila
vkljuèena v projekt, je pridobljeno znanje in kompetence nadgradila z izvedbo magistrske
raziskave, v kateri je na podlagi rezultatov projekta ustvarila nove GDI za oblikovanje
èustveno-socialne kompetentnosti, ki jih bo uporabila kot sredstvo inkluzije v razredu
teavnih èetrtošolcev in preverila njihove uèinke s pomoèjo sociometriène preizkušnje.
Preko izvedenega projekta IGDP ugotavljamo, kako široke razsenosti uèinkov s seboj
nosijo glasbene dejavnosti. Opazili smo tudi, da je tovrstnih dejavnosti premalo in da se
kae potreba po veèji vpetosti glasbene terapije v razliènih zavodih pri delu z
otroki/mladostniki s ÈVT v Sloveniji. Hkrati ugotavljamo, da lahko z glasbenimi
dejavnostmi doseemo uèinke pri heterogenih skupinah otrok s posebnimi potrebami in
obenem s pomoèjo glasbenih dejavnosti omogoèimo inkluzijo teh otrok v obièajne uène
programe.
Potreba po tovrstnih glasbenih delavnicah obstaja tako znotraj zavodov kot tudi v vrtcih,
šolah, saj tako naša, kot tudi številne e izvedene tuje raziskave kaejo na pozitivne uèinke
raznolikih glasbenih dejavnosti na celostni razvoj otroka/mladostnika. Glasbena
8
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
dejavnost lahko uèinkuje po eni strani kot varovalni dejavnik za posameznika, po drugi
strani pa deluje terapevtsko. Predstavlja nam orodje, s katerim lahko doseemo širok
spekter »motenj«, zaobjame starostno razliène populacije in se preko univerzalne
govorice glasbe dotakne slehernega posameznika.
Projekt IGDP je povezal veè razliènih ustanov, saj so delavnice obiskovali
otroci/mladostniki, ki prihajajo iz razliènih socialnih okolij. Redke so prilonosti, da se
lahko dela z razliènimi prikrajšanimi skupinami otrok/mladostnikov na isti naèin, ob istem
èasu, še posebej, ker je obièajno v socialnih ustanovah teava s financiranjem tovrstnih
delavnic. Glasbenodidaktiène delavnice so predstavljale nadstandardno oblika dela, ki
uèinkuje na višje potrebe posameznikov, kar je pri otrocih/mladostnikih s ÈVT še posebej
pomembno za napredek. Preko projekta IGDP se je razširilo poznavanje dela s podroèja
GT in dogradilo poznavanje in monosti pozitivnih uèinkov glasbenih delavnic, ki jih
lahko ponudimo v interdisciplinarnem timu. Najpomembnejši prispevek projekta IGDP je
zagotovo ta, da so lahko v okolju dela otroci/mladostniki pridobili pozitivno samozavest
in samozavedanje ter razvili sposobnosti, ki jih morda doslej pri sebi niso poznali. Tako so
dobili neke vrste prilonost za razvoj lastnega potenciala v dobrobit v skupnosti in hkrati
monost odmika od etikete problematiènega dela skupnosti, v katerega so neposredno
vpeti (vrtci, šole, oja lokalna skupnost). Delavnice so prikrajšanim skupinam nudile
prostor za sprostitev in uèenje na naèin, ki je zanje konstruktiven, produktiven in smiseln.
Potencial nadaljnjega izvajanja projekta ŠIPK IGDP vidimo v tem, da se bo na ta naèin
oblikovala dobra praksa sodelovanja med vzgojno-izobraevalnimi ustanovami na
razliènih ravneh vzgojno-izobraevalne vertikale in ustanovami, ki se posveèajo delu s
prikrajšanimi skupinami.
Predstavitev projekta Glasbeno izobraevanje otrok/mladostnikov z motnjami
avtistiènega spektra (GIMAS)
Namen projekta GIMAS je bil spremljanje razvoja glasbenega potenciala otrok in
mladostnikov z motnjo avtistiènega spektra. Motnje avtistiènega spektra lahko
opredelimo kot vse ivljenje trajajoèe razvojne nevrološke motnje, za katere so znaèilni
predvsem primanjkljaji na podroèju èustveno-socialnega razvoja in se kaejo tudi na
podroèju izvršilnih funkcij. Število otrok z MAS narašèa, glasbena dejavnost pa je eden
izmed najbolj uèinkovitih didaktiènih pristopov dela s to populacijo (Ockelford, 2013).
Glasbeno podroèje je namreè pogostokrat “moèno” podroèje otrok z MAS, s
spodbujanjem katerega lahko izjemno pozivno transferno vplivamo na napredek na vseh
ostalih podroèjih njihovega celostnega razvoja, hkrati pa ima ukvarjanje z glasbo zanje
tudi terapevtsko vrednost.
Projekt GIMAS je bil izvajan od februarja do junija 2019. Izveden je bil v sodelovanju
med Akademijo za glasbo in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani in Glasbenim
centrom DO RE MI, ki je ena redkih ustanov, ki nudi glasbeno pouèevanje prilagojeno
otrokom in mladostnikom1 z motnjo avtistiènega spektra (MAS). V projekt je bilo
vkljuèenih deset študentov. Devet od njih je bilo formalno vkljuèenih v projekt, naknadno
pa se je projektu zaradi lastnega interesa v okviru kognitivnega vajeništva prikljuèila še
9
Katarina Habe, ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI (ŠIPK)...
1 Odslej bo uporabljan izraz otroci za obe starosti skupini, èe ne bo poudarjeno drugaèe.
študentka prvega letnika drugostopenjskega študija kognitivne znanosti. V projektu so
sodelovali trije študenti AG, ena študentka prve stopnje bolonjskega študija in dva
študenta druge stopnje, absolventka študija psihologije, absolventka študija socialne
pedagogike, dve študentki prve stopnje specialno rehabilitacijske pedagogike in dve
študentki prve bolonjske stopnje predšolske vzgoje. Pogoj za prikljuèitev študentov k
projektu je bila dokonèana vsaj nija javna glasbena šola in aktivno ukvarjanje z glasbo.
Pojavnost MAS v zadnjih letih narašèa, za prilagojeno delo s to populacijo pa strokovni
delavci na podroèju glasbenega izobraevanja niso dovolj izurjeni. Glavni cilji projekta so
bili razvijanje spretnosti in znanja bodoèih uèiteljev glasbe za delo z otroki z MAS kot tudi
razvoj glasbenega potenciala vkljuèenih otrok. Preko projekta smo eleli predstaviti
potrebo po dopolnitvi uènih naèrtov in nadgraditvi didaktiènih pristopov, tako da bodo ti
prilagojeni tudi znaèilnostim otrok z MAS. Ob tem smo eleli predstaviti primer dobre
prakse in ustvariti priroènik, ki bi bil v pomoè tudi drugim strokovnim delavcem, ki so
preko glasbe v stiku z omenjeno populacijo otrok.
Cilj projekta GIMAS je bil predstaviti primer dobre prakse interdisciplinarnega timskega
dela pri glasbenem izobraevanju otrok in mladostnikov z MAS kot ene izmed skupin
otrok s posebnimi potrebami, saj se v pedagoški praksi pojavlja problem pomanjkanja
ustrezno kvalificiranega kadra za pouèevanje glasbene teorije in inštrumenta otrok te
populacije. V okviru projekta smo eleli poudariti nujnost dopolnitve uènih naèrtov s
praktiènimi vsebinami s podroèja pouèevanja otrok s posebnimi potrebami za vse profile
študentov, ki jih bodo pouèevali glasbo, pri èemer smo eleli dati poudarek predvsem na
izbor ustreznih didaktiènih pristopov. Na podroèju pouèevanja glasbe otrok s posebnimi
potrebami primanjkuje gradiv v slovenšèini, zato je bil eden izmed pomembnih ciljev
projekta GIMAS oblikovati priroènik za glasbeno pouèevanje otrok z MAS, ki je trenutno
v pripravi.
Glavni praktièni doprinos projekta je, da opozarja na pomen inkluzije otrok s posebnimi
potrebami v glasbene šole. Glasbeno izobraevanje ima namreè pozitivne uèinke na
celostni razvoj otroka, pri otrocih s posebnimi potrebami pa glasbeno izobraevanje
implicitno prinaša tudi terapevtske uèinke. Tovrstna praksa glasbenega izobraevanja
MAS je s prilagoditvami prenosljiva tudi na druga podroèja dela s prikrajšanimi
skupinami. Na ta naèin je prikrajšanim skupinam omogoèeno, da preko glasbenega medija
napredujejo v celostnem osebnostnem razvoju in prepoznajo svoje potenciale. Ukvarjanje
z glasbenimi dejavnostmi je lahko neke vrste varovalni dejavnik za številne prikrajšane
skupine, saj jih med drugim usmeri tudi v uspešno samoregulacijo.
Glasbeni center DO RE MI je na podlagi izvedbe GIMAS pridobil zainteresirane študente
za delo z otroki/mladostniki z MAS v okviru poletnega glasbenega tabora. Z nekaterimi
udeleenci projekta se je dogovoril tudi o nadaljevanju sodelovanja v letošnjem šolskem
letu. Preko neformalno prikljuèene študentke kognitivne znanosti k projektu je Glasbeni
center DO RE MI zgradil monost sodelovanja s timom strokovnjakov, ki so pripravljeni
spremljati napredek v procesu glasbenega izobraevanja s pomoèjo nevroloških
parametrov. Glasbeni center DO RE MI je s pomoèjo evalvacijske študije pridobil bogate
podatke, ki bodo lahko sluili kot temelj naèrtovanja inkluzije v glasbenih šolah na
Ministrstvu za izobraevanje, znanost in šport Republike Slovenije.
10
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Kadrovsko poveèanje uèiteljev inštrumenta/nauka o glasbi s strani študentov AG v
projektu GIMAS je Glasbenemu centru DO RE MI olajšalo naèrtovanje koncertov v
lokalnem/regionalnem okolju. Glasbeni center DO RE MI je edini dolgoletni uspešen
primer inkluzije uèencev s posebnimi potrebami v glasbeno šolstvo, zato bodo lahko
objavljene publikacije (strokovne in znanstvenoraziskovalne) utirale pot inkluziji tudi v
ostalih glasbenih šolah. Pridobljeni posnetki sistematiènega opazovanja praktiènega dela
(pouèevanja otrok z MAS) bodo lahko sluila kot gradivo na predavanjih o pouèevanju
glasbe MAS širom Slovenije.
Kompetence študentov, vkljuèenih v projekta IGDP in GIMAS
Kauffeld (2006) trdi, da lahko kompetence lahko razdelimo v štiri glavne kategorije; v
profesionalne kompetence (npr. znanje o procesu), v metodološke kompetence (npr.
tehnike samostrukturiranja), v socialne kompetence (npr. drubeno primerno vedenje in
interakcije) in v osebnostne kompetence (npr. strategije samorefleksije). Selvi (2004)
opredeljuje kompetence v okviru devetih dimenzij, in sicer navaja podroèno specifiène
kompetence, raziskovalne kompetence, kurikularne kompetence, kompetence
vseivljenjskega uèenja, sociokulturne kompetence, èustvene kompetence,
komunikacijske kompetence, IKT kompetence in okoljske kompetence.
Kot e omenjeno so v projektih IGDP in GIMAS sodelovali študenti razliènih študijskih
smeri, ki so se v okvirov projektov urili v raznolikih, dopolnjujoèih se poklicno
specifiènih kompetencah.
Študentka psihologije, ki je bila vkljuèena v oba projekta je v okviru projekta urila
kompetence poglobljenega razumevanja MAS, kompetence razvijanja etiène refleksije
pri raziskovanju UPP, kompetence poznavanja in uporabe znanstvenega aparata,
obvladanje zahtevnih raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov v
postopku evalvacije projekta GIMAS, kompetence uporabe znanja o MAS v praksi in
konstruktivno reševanje strokovnih problemov na temelju profesionalnega znanja in
vešèin ter kritiènega in kreativnega razmišljanja.
Študentka socialne pedagogike, ki je bila ravno tako vkljuèena v oba projekta, je
nadgrajevala kompetence interveniranja pri delu z otroki/mladostniki z MAS,
kompetence vrednotenja izvedenih intervenc ter kompetence refleksije v delovni skupini,
kompetence sistemskega sodelovanja v regionalni skupnosti, kompetence vzpostavljanja
delovnega odnosa v delovni skupini.
Študentki specialno rehabilitacijske pedagogike sta urili kompetence teoretiènega znanja
in pridobljenih vešèin o intervencah za uspešno delo z otroki/mladostniki z MAS,
kompetence za praktièno delovanje na podroèju preverjanja in ocenjevanja MAS ter
naèrtovanja, izvajanja in evalvacije izvedbenih programov za te osebe, kompetence za
komunikacijo in timsko sodelovanje razliènih strokovnjakov pri delu z MAS.
Študentki predšolske vzgoje sta urili kompetence naèrtovanja in priprave didaktiènih
gradiv za zgodnje uèenje, razumevanje vzgojno-izobraevalnih konceptov sodobne
vzgoje za drubeno okolje, teoretska izhodišèa zgodnjega uèenja po vzoru
11
Katarina Habe, ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI (ŠIPK)...
interdisciplinarnih drubenih študij, razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti ter
razumevanje pomena glasbenih dejavnosti za celostni razvoj predšolskega otroka.
Študentka prve stopnje bolonjskega študija socialnega dela je v okviru projekta IGDP
urila kompetence prepoznave, kritiène analize in povezovanja, raziskovanja, vrednotenja
in naèrtne uporabe virov razliènih (uporabniških in strokovnih) sistemov; kompetence
profesionalnega sodelovanja in soustvarjanja pri iskanju rešitev za doloèene socialne
probleme, kompetence mreenja in razvijanja inovativnih pristopov v podpori in pomoèi
pri reševanju socialnih stisk in psihosocialnih problemov ljudi na poseben, socialno
delovni naèin, ki se razlikuje od pristopa drugih poklicnih disciplin na podroèju
socialnega varstva.
Študenti glasbene pedagogike so se urili v kompetencah v povezavi s prepoznavanjem,
naèrtovanjem in usmerjanjem dela z otroki/mladostniki z MAS/ÈVT, razumevanje in
upoštevanje monosti uporabe strukturiranih glasbenih dejavnosti pri pouèevanju otrok z
MAS in strukturiranih glasbeno-terapevtskih tehnik pri delu z uèenci s posebnimi
potrebami (UPP), prepoznavanje, razumevanje in upoštevanje potreb otrok z MAS/ÈVT v
glasbeno izobraevalnem okolju, kompetence akcijskega raziskovanja in samostojnega
naèrtovanja dela glede na potrebe udeleencev.
Študentke prve bolonjske stopnje študija glasbene umetnosti na AG, ki so bile vkljuèene v
projekt IGDP, so se urile v kompetencah razumevanja in upoštevanje monosti uporabe
strukturiranih glasbeno-terapevtskih tehnik pri delu z UPP, upoštevanja in gradnje
otrokove motivacije pri glasbeni interpretaciji in igranju na inštrumente, kompetence
razvijanja estetske obèutljivosti in zmonosti lastnega raziskovanja na podroèju glasbe in
kompetence akcijskega raziskovanja in samostojnega naèrtovanja dela glede na potrebe
udeleencev.
Metodologija
Raziskovalni vzorec
V raziskavo je bilo vkljuèenih 17 študentov, starih povpreèno 22 let, od tega 16 študentk
in en študent. Študentka socialne pedagogike in študentka psihologije sta sodelovali v
obeh projektih. V projekt IGDP so bili vkljuèeni študentka zadnjega letnika psihologije,
študentka zadnjega letnika socialne pedagogike, absolventka socialnega dela, dve
študentki zadnjega letnika predšolske vzgoje, tri študentke prvega letnika glasbene
umetnosti in dve študentki druge stopnje glasbene pedagogike. V projekt GIMAS pa sta
bili vkljuèeni absolventka psihologije, absolventka socialne pedagogike, dve študentki
specialne rehabilitacije, trije študenti glasbene pedagogike, dve študentki predšolske
vzgoje.
Pripomoèki
V namen raziskave je bil oblikovan anketni vprašalnik o pridobljenih kompetencah, ki je
vseboval 9 vprašanj odprtega tipa.
12
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Postopek
Anketne vprašalnike so študenti reševali na koncu vsakega od projektov, septembra 2018
za IGDP in junija 2019 za GIMAS. Pridobljeni rezultati so nam sluili kot vir evalvacije
obeh izvedenih projektov.
Rezultati in interpretacija
Ne glede na študijsko smer so se pri vseh študentih, vkljuèenih v oba projekta, pojavljale
naslednje poglavitne kompetence, ki so jih izpostavili v skupinski ustni evalvaciji na
koncu obeh projektov, kot tudi pri reševanju obeh vprašalnikov: kompetence za timsko
delo in interdisciplinarno povezovanje disciplin, kompetence fleksibilne uporabe znanja v
praksi, kompetence avtonomnosti in kompetence obèutljivosti/odprtosti za ljudi in
socialne situacije. Opazimo lahko, da se veèina navedenih kompetenc nanaša na
psihosocialne odnose, kar je pri neformalnih oblikah uèenja in pouèevanja eden izmed
poglavitnih ciljev oz. dodana vrednost neformalnega izobraevanja. Izstopajoèa
kompetenca je bila tudi pridobivanje strokovnih izkušenj v praksi, kar je študente izjemno
motiviralo, poleg tega pa jim je omogoèilo spremembo stališè do pouèevanja glasbe otrok
s posebnimi potrebami. Ker je praktièno delo s temi otroki/mladostniki potekalo tri
mesece, so študenti z njimi spletli prijateljske vezi, ki so še posebej pri mladostnikih s
èustveno-vedenjskimi teavami omogoèile napredek, saj so se med študenti zaradi
manjših generacijskih razlik poèutili bolj sprejete, ljubljene in spoštovane ter so se
posledièno laje sprostili, bolj odprli in bili pripravljeni bolj aktivno sodelovati. Študenti
pa so to doivljali kot zelo notranje motivirajoèe. Ker so bili vkljuèeni študenti razliènih
študijskih smeri, so navajali kot spodbudno zanje, da so lahko vsak na svoj naèin
doprinesli k diskusijam v naèrtovalnih in supervizijskih skupinah pod vodstvom
mentorjev. Na ta naèin so pridobivali znanja z drugih študijskih podroèij. V okviru obeh
projektov se je pokazalo, da na podroèju inkluzije le timsko delo in interdisciplinarno
dopolnjevanje vodita do uspešnih celostnih izobraevalnih izidov. Študentki psihologije
in socialne pedagogike, ki sta bili vkljuèeni v obeh projektih, so pridobljene kompetence
motivirale za nadaljnji študij: eno od njih za strokovni študij glasbene terapije, drugo pa za
doktorski študij, temeljeè na podroèju glasbene terapije. Obe navedeni študentki sta v
obeh projektih krepili tudi svoje znanstvenoraziskovalne kompetence na podroèju
naèrtovanja in spremljanja uèinkov raziskovalnega dela ter na podroèju pisanja
znanstvenoraziskovalnih del. Dve študentki magistrskega študija glasbene pedagogike sta
svoje sodelovanje v projektih nadgradili vsaka s svojo dodatno raziskavo, temeljeèo na
opaenih pomanjkljivostih v okviru izvedenih projektov.
Glede na to, da so imeli vsi vkljuèeni študenti vsaj dokonèano nijo javno glasbeno šolo,
so v okviru obeh projektov nadgrajevali tudi svoje glasbene kompetence za pouèevanje
glasbe oz. izvajanje glasbenih dejavnosti z uèenci s posebnimi potrebami. Pri tem so
študenti poudarili fleksibilnost pri pouèevanju kot kljuèno kompetenco pouèevanja glasbe
UPP, prav tako pa so poudarjali pomen odprtosti pri delu z UPP. Kljuè do uspešnega
pouèevanja glasbe UPP so prepoznali v izgradnji kakovostnega medosebnega odnosa med
uèencem in uèiteljem ter v sooèenju z dejstvom, da receptov uspešnega pouèevanja pri
UPP ni. Pogostokrat je na podlagi pridobljenega glasbenega znanja in vešèin potrebno
13
Katarina Habe, ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI (ŠIPK)...
slediti intuiciji in spretno individualizirano prilagajati naèin pouèevanja slehernemu
posamezniku.
Ker je inkluzivnost na podroèju pouèevanja glasbe izjemno aktualna tematika, ki pa
sistemsko še vedno ni ustrezno urejena, sta oba projekta študentom omogoèila izkušnjo
glasbene inkluzije, pri kateri so bili deleni prenosa znanja in vešèin za delo z otroki s
posebnimi potrebami s strani razliènih strokovnjakov, ki so bili vkljuèeni v tim.
Literatura
Habe, K. in Licardo, M. (2019). Oblikovanje èustev in vedenja s pomoèjo glasbe.
Maribor: Zaloba univerze v Mariboru.
Kauffeld, S. (2006). Self-directed Work Groups and Team Competence. Journal of
Occupational and Organizational Psychology, 79 (1), str. 1–21.
Ockelford, A. (2013). Music, language and autism. London: Jessica Kingsley.
Rogelj, V., Korošec, K. in Habe, K. (2019). Primer uporabe strukturiranih tehnik
glasbene terapije pri delu z otroki in mladostniki s èustveno-vedenjskimi teavami.
Sodobna pedagogika, 23 (1, 2), str. 93–119.
Selvi, K. (2010). Teachers’ Competencies. Cultural International Journal of Philosophy
of Culture and Axiology, 7(1), str. 167–175.
14
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Summary
The aim of our research study was to explore gained knowledge and skills of students of
different fields of study as a result of joining two student innovative projects. We wanted
to present main outcomes of a project IGDP – Inovative music-didactical approaches with
elements of music therapy for working with children with emotional and behavioural
difficulties, which was conducted in collaboration with Institute Knoll for music therapy
and supervision and a project GIMAS – Music education of children with autistic
spectrum disorders, which was executed with Music center DO RE MI, the only inclusive
music school in Slovenia.
The main goal was to shed light on two examples of good practice when using music
(active music involvement) as a means of holistic development of child’s personality.
Both projects were interdisciplinary and practically oriented and in both projects, children
with special needs were included. Students innovative projects (ŠIPK) represent a way of
non-formal education at university level. In our research we focus on competences of
students, gained during both projects when working with children with special needs. All
together, 19 students filled in a questionnaire about competences with open-ended
questions at the end of both projects. The IGDP project was performed from June until
September 2018 and the second project from February until June 2019. Two students were
participating in both project, psychology student and student of social pedagogy. In IGDP
also 3 students of music art, 2 students of music education, one student of social work and
two students of preschool education participated in the project and in GIMAS also 2
students of music education, 2 students of special rehabilitation and two students of
preschool education took part. The results show that core competences that were
recognized by students as an outcome of participating in the projects were competences
for teamwork, interdisciplinary collaboration, flexible use of theoretical knowledge in
concrete situations, gaining autonomy and sensibility for working with different groups of
people and dealing with diverse social situations.
15
Katarina Habe, ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI (ŠIPK)...