An American newspaper, printed in the Windish language, promulgating American ideas and principles to liberty loving Windish race Published every Friday Nájvékse i nájbole razsürjene vendszke novine vu Zdrüzseni Drzsélaj, steri vszáki réd vu Ameriki zsivoucsi vendov szlisnositi szlüzsi. Szhája vszáki pétek AMERICAN WINDISH VOICE “ENTERED AS SECOND-GLASS MATTER JANUARY 13, 1922, AT THE POST OFFICE AT BETHLEHEM, PA. UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1879.” VOL. VII. LEJTNITECSÁJ. BETHLEHEM, PA. — PITTSBURGH, PA. — BRIDGEPORT, CONN. JULIUS 8, 1927. No. 27. Vnougo sztrejlanya je bilou v-Bethlehemi Malo neszrecse od sztrejlanya. Vnougo automobil neszrecse Bethlekemszki policáji právijo, ka je varaska zapouved, stera je za sztrejlanye valon blágo odáványe prepovejdala, notri zdrzsána bíla, ár je niti eden baotos nej bio doli prijani za toga volo, ka bi za sztrejlanye valon blágo odávao. Ali sztrejlanye je záto povouli bilou, ár szo nisterni nej mogoucsi bilí na méri osztáti ino szo z-drüjgi várasov szebi szpravili golombise i revolve i tak je záto dönok edno pár lüjdi oranyeno bilou. Vu St. Lukes spitáli je vu etom leti nájmenye bilou na Strti Julius oranyeni lüjdi pripelano. Tou je zdaj zse ocsiveszno vöpokázano, ka je sztrej lanye prepovejdanye trno hasznovito. Z edne sztráni záto, ár je ménse vödávanye na sztarise gledoucs, z-drüjge sztráni pa, ka oranyene decé ali odrascseni, trno malo jeszte vu spitáli. I steri szo oranyeni, tiszti szo tüdi nej nevarno, ár steri szo oranyeni bilí, tiszti szo zdaj zse prejk nevamoszti. Na policájsztvo je szamo eden pojeb bio zgláseni, kí je szám szebi vu rokou sztrejlo. Prelejpa ognyena spila je bíla vu Taylor Stadiumi v-pondejlek vecsér, stero je do dvajszeti jezér lüjdi vidlo, ár je meszto li tak naklácseno bilou. Ali notri zgláseni Lindbergh letécsi masin sze je nej tak poszrecso kak szmo pa csakali, liki ovak je trno lepou bilou. MRTELNOSZT Szlovenszko drüstvo je pá edno rédno i vörno kotrigo zgübilo zdaj v-szrejdo. Ropos Miklós, je vu szvojem dugom betégi, zdaj v-szrejdo predpoldnévom vu Philadlphiji vu Jefferson spitálaj mró. Zsena je zse pred devetimi lejtami mrla. Pokojni je rodjeni bio v-Ritkarovczi 1890 leta, eti v-Arneriki je zse od szvoji mládi lejt mao bio. Zsalüjejo ga eti v-Ameriki dvej hcséri, Lujza 11 lejt i Anna 13 lejt sztare i eden brat. Vu sztárom kráji pa sztarisje i bratovje. Pokopálissce bode zdaj v-szoboto juliusa 9-ga. Vu vogrszkoj rim. kath. cérkvi bode szv. mesa i potisztom ga na St. Michael cintori denejo na vekivecsen pocsinek. Naj pocsíva vu méri bozsem. Juliusa 5-ga v-tork popoldnévi szo pokopali Birdis Schaffer aldermana, kí je vu trétjem wardi skvájer bio i vszáki cslovek ga je trno lüjbo, ár je szirmákom vszigdár dobrocsinitel bio. Preminoucso szoboto je mró vu szvojem doumi na So. New streeti szamo po pár vör betégi. Na szprévod je vnougo lüjdi prislo, doszta váraski i megyővszlci csesztníkov, je szprevodilo skrinyo z-pokojnoga douma vu First Reformed Church, odnet pa na Memorial cintor gde szo pokojnoga djáli na vekivecsen pocsinek. BAOTE ZAPRTJE BODE v SZREJDO POPOLDNÉVI Kak prevejse lejta, tak tüdi vu netom leti vu Bethlebemi na vékse vszáka baota zaprejta bode vszáko szrejdo popoldnévi od juliusa 13-ga mao notri do szeptembra. 125 lejt do zsiveli lüdjé vu friskom zdrávji i blájzsensztvi Z-Párisa glászijo: — Dr. Serge Voronoff, te héresen dok tor, kí z-operácijov zná pomladiti sztáré lüdí, je vu zádnyi dnévaj velko naprejdávanye drzsao na angolszki i amerikanszki novinpiszátelov zvéze banketi. Gucsao je med vecsim, ka po nyegovom nájsztalnejsem ogvüsanyi je nej dalecs ono vrejmen, gda do lüdjé 125 lejt zsiveli. Ali tou je escse nika. Vu tej 125 lejtaj do vszigdár vu edno formo friski, zdravi i na delo szpodobni. Sztaroszt de vszevküper szamo trí mejszece trpejla — proroküje Voronoff doktor, — potom naszledüje mrtelnoszt. Dr. Voronof, od steri mao je pomladüvanya operácijo zacsno, je 1000 lüjdi vrácso i vnougo jezér sztvaríne je vöszprobao z-szvojimi experimen tumami. Z-té vnozsino operácije je zaisztino meo príliko statiszticsno ogvüsanye napraviti i z-toga ogvüsanya nászhaje dolizracsunati. Po toj podlagi proroküje 125 lejtni aktiven zsítek prísesztnomi pokolejnyi. Na víno szpremeníjo prejk vodou Dvá belgiancsara notripokázseta szvoje nájnovejse gornájdjenye vu Columbia Univer sity-a laboratoriumi. Z-New Yorku glászijo: — preminoucso szrejdo szta prisla z-Belgiuma G. Butaeye brüszelszki fiskális i G. Vingerboets antwerpenszki agent, steriva z-Federálne oblászti dovolejnyom szvoje nájnovejse gornájdjenye scséta notri pokazati. Cukra i ednoga szkrivnoga matériála z-pomocs jouv vodou na 13 percentno víno znáta szpremeniti za krátek csasz. Tou szenzácionszko gornájdjenye pred ednov komiszijov pokázseta notri vu Columbia vszevucselisesa laboratoriumi. Ali Federálna oblászt je vözvézala, ka szvoje gornájdje nye neszmita vu Zdrüzseni Drzsélaj odati, i naprávleno mesterszko víno po experimentáciji vcsaszi morejo znicsiti. Nej szta prisla vu dobro meszto notri pokazat tou nouvo gornájdjenye tiva belgiancsara Vejm vu etoj szühoj Ameriki escse i víno na vodou szpreme níjo. 60 lüjdi je vmoríla bajca vu stiraj mejszecaj Nájnovejsi glászi vu bajcaj zgodjeni vnozsinszki neszrecs glásze prineszéjo dén za dné vom. Nájvecs neszrecsam je porüsenye zrok. Nájvéksa krivicsnoszt je tou v-tom zsalosztnom deli, ka pouleg zamüdjenoszti prípravnoga máloga de la sze zgájajo neszrecse. Navékse edna prouszna mála leszena náprava je szpodobna porüsenye nazáj zadrzsati. Dosztakrát eden máli bajcni trén vöszüne eden tran i tou prineszé za szebom bajcno po rüsenye. Csasz bi bio zse ednouk, ka bi prilozsne sztranke naj vékso pazko mele na té grozne neszrecse i bi zagvüsale bajcarov zsivlejnye. BITJA SZO VREJDNE TISZTE DEKLE, STERE SZE Z-TÜHINCAMI VOZIJO Edno jáko moudro i potrejbno szodnisko káranye Vu St. Lousi sze je zgoudilo szledécse pripetjé: — Dobro zbitje i k-mládim lüdém priszpodobne kastige szo vrejdne tiszte dekle, stere od tühinszki, nepoznáni lüjdi auto-ride vzemejo — je pravo vu preminoucsi dnévaj eden St. Louis-ki birouv, gda je vu ednoj táksoj tozsbi povedo vö szoud. Trijé mládi decski szo sztáli pred birovíjov kak obtozsenci, tozsbo pa szta dvej mládivi deklini dalé notri. Po deklinszkom vadlüvanyi szo sze z-decskami prej na ednom pleszi szpoznale. Po pleszi szo vzelé trej mládi pojbov ponüdbo, ka naj idejo na eden auto-ride. Dekle szo odzaja v-masíni vzelé meszto z-dvema decskoma, tretji je pa naprej szam szedo i je masín drájvao. Ár je vu málom Fordi nej bilou doszta meszta, dekle szo decskam na kríle szdle. Med potjouv szo decski munsájn vzéli naprej, z-sterim szo dekle tüdi ponudili. Gda je pa pijacsa zse naprávila szvoj nászlad, pred prebiváliscsom ednoga decska szo sztanoli, kama szo dekle povszojszili notri potégnoli, i tak nadale... Pred birouvom szo decski tajíli krivicsnoszt, gda szo ji z-na tozscov sztouci poszmejávajoucs szedécsivi dvej dekli zoucsivoucsi posztavili, szo vözglászili, ka nepoznajo tejvi dvej deklini. Birouv je po persouni na 500 dollárov pejnezne kastige obszoudo trí obtozsene decske, dekle je pa z-etimi recsámi odpüszto: “Ví szte tüdi priszpodobnoga szouda i escse, kcoj dobroga zbitja vrejdne, gda szte nagibne, z-nepoznánimi decskami vnocsi po rájdi hoditi. Ali da pa po razmejnya právde vász, kak tozsce nemrem pokastigati, idte domou.” Deklin poszmejávanye sze je naednouk szkoncsalo i brezi vszákoga zamerkanya vcsaszi szo sze zmufale z-szoudniskoga presztora. Govorejnya szloboscsina i anarchia Jesztejo lüdjé, steri z-recsámi szamo plüvati znájo. Tou csiníjo csi pisejo ali gucsíjo. Ka bi recsí na mislejnya oberkanye trbelo goriponücati, ka recsí hasznoviten cio tüdi májo, na tou szi ali ne míszlijo, ár sze recsí na tou viszikoszt nevejo pozdignoti, ali pa szo számradno natelko hüdoga nakanejnya, ka rejcs szamo za plüvanya cio szpoznajo i ponücajo gori. Vu Hollandiji sze je zgoudilo, ka szo ednoga novinpiszátela z-teskov pejneznov kastigov i dugov vouzov pokastigali záto, ka je brezi podgovornosz ti beszno vu drüjgi lüjdi karak teri. Na szodniskom razprávlanyi sze je té novinpiszátel na govorejnya szloboscsino zezávao.Ali nej sze vzélo vu znánye toga spotlívoga novinpiszátela branitelsztvo, na tou zezávavsi, ka naj sze ne bráni z-govorejnya szloboscsinov, ár je konstruktivszke cíle szlüzsécse recsí nej szlobodno vküper pre meniti vu z-ogrizávanya, potvárjanya i ospotávanya cíla szlüzsbi sztojécsim plüvanyom. Vu konecsnom nászhaji jedíno od cstejoucsega publikuma intellegencije, szouda szpo dobnoszti, karakterszke priprávlenoszti sztojí, ka eden novinpiszátel nakelko lehko krívo zsivé z-píszanya rozsjom. Novinpiszátel je tüdi nej nevkanyeni, ali vu vszákom táli more dobroga nakanejnya bidti. I nej szamo dobroga nakanejnya, nego i dobre prisztojnoszti, návade tüdi. I tá dobra návada sze naj ne szkázse szamo vu nyegovoga ercsejnya ali píszanya vszebini, nego vu stilusi tüdi, vu govorejnya vküper priglíjanyi. Oscar Wilde je pravo, ka stilus je cslovek. Tou je tou: forme gledalo je szkáz bívoszti tüdi. Piszátel ali novinpiszátel sze dosztakrát z-jedíno ednim govorejnyom vöovádi, ka kaksa persouna je i kaksega mislejnya je. Tiszto ercsejnye je lehko szuggerálszke moucsi ali brezi toga, larfo ovádivse ali larfo razkríjajoucse, ali nej szamo vu ednom pripetjej zaisztino fotográfija dotícsnoga csloveka, kí je píszao. Novinpíszanye, kak vszáka delavnoszt, stera vu véksoj szlüzsbi sztojí, velko podgovornoszt tárgya. Ali da sze pa nájdejo táksi neposténi lüdjé, steri novinpíszanya pozványe na zapelávanye, brezi ednákoga cíla, na szvoje lasztivno zvisávanye ponücajo gori, med lüdsztvom pa nemirovnoszt, burkanye pobüdjávajo, naj vu moutnom lezsej ríbijo. Novinpiszátel more vu naprejidejnya szlüzsbi sztáti. Ali nisteri brez odgovornoszti elementi ton ne zdrzsíjo notri i niti nemajo na tou talentuma i nakanejnya, nego nouroszt, grdosztíjo firkálivajo. Novinpiszátel ne haszni z-tém cstejoucsim, csi kricsí, kavuli, nego csi vcsí, dobre návade nazvesztsáva i posteno informáliva. Govorejnya szloboscsina je nej ednoga razmejnya z-anarchizmusom, nego vugodno, hasznovito míszel szlüzsécse rejcsi postüvanye. Doszta lüjdi jeszte, kí millione szlüzsijo na leto vu Ameriki Obádvá Rockefellera, obádvá Forda i Mellon pejnezni minisz ter szo nájbogatejsi lüdjé vu Zdrüzseni Drzsélaj. Z-Washingtona glászijo: — Nigdár je telikájsega národnoga bogásztva i privátnoga imánya nej bilou vu Zdrüzseni Drzsélaj, kak zdaj, — tou právi pejneznoga minisztersztva edno zdaj vödáno officiálno glásenyé. Csi vdiljek poglédnemo pejneznoga minisztera dohotka porcije vöpokázanye, prevídimo, ka je Krözus ali Salamon máli miska bio prouti ame rikariszkim bogátcom. Nej millionár bidti vu Ameriki je dneszdén zse nej rejtko pripetjé. Nej vecs, “szamo” 207 táksi lüjdi jeszte vu Zdrüzseni Drzsélaj, steri koncsimár edno millio dollárov profita za szlüzsijo na leto. Szedem ji mednyimi od pét millionov vecs zaszlüzsi na leto — pokázse na preminoucse leto szlisécse dohotka porcije vöpokázanye. Devét lüjdi vise stiri million, petnájszet lüjdi vise trí million, devétdvajszeti lüjdi vise dvá milliona stirideszéttrí lüjdi vise edno i pou millio dollárov profita zaszlüzsi na leto. Vöpokázanye tou poszvedocsi, ka szo Zdrüzseni Drzsél nájbogatejsi lüdjé: Dvá Rockefellera, dvá Forda i Mellon pejnezni miniszter. Doszta szpomínajo prosperitás, dobrouto, bogásztvo, — no jelibár ka jeszte vsze tou vu Zdrüzseni Drzsélaj, csi indri nej, pri tej bogátcaj gvüsno jeszte. DOLI SZO SZTREJLILI EDNOGA ODSZKOCSENOGA SZOLDÁKA Youngstown, Ohio, jul. 5.— Eden 25 lejt sztaroszti Warl Neff iména decsko, kí je odszkocso od Navy-a, je scseo vujdti, gda szo ga detektívje scseli zgrabiti. Na tou ga je eden detektív doli sztrejlo. Za pár vör je vu spitáli mrou. COOLIDGE PREZIDENT GOUVOR DRZSI VU WICKER PARKI Coolidge prezident je velki gouvor drzsao na poszvecsüvanyi szoldacskoga monumenta vu Wicker Parki, Indiana drzséli, prvle kak je zacsno szvojo vakácijo vu Black Hilli, na szvojem polejtnom prebiváliscsi. LEPOU POSZRECSENI PIKNICKE Zádnyo nedelo i pondejlek szta bilá obdrzsániva dvá nájvéksiva szlovénszkiva piknika vu Bethlehemi, stero pout je r. kath. fare piknik vu lasztivnom Szv. Jozsefa Parki ino evangelicsanszke gmajne piknik tüdi vu lasztivnom nouvom parki bio obdrzsáni. Obádvá piknika szta sze zvönréda z-lejpim nászbajom szkoncsala: Prijetno vrejmen je doszta pomágalo, ka szo sze piknicke tak lepou poszrecsili. Na katholicsanszkom pikniki je velko povidnoszt doszégnolo tou, ka szo dvej dalárdi sztoupile gori z-lejpimi, povidnimi szlovenszkimi peszmemi, Szv. Jozsefa r. kath. fare szpejszko drüstvo je pod dirigálivanyom Jerry Koprivsekom dvej lejpivi peszmi dalou naprej, potom pa “Domovina” szpejvszko drüstvo z-Brooklyn, N. Y. je dalou naprej jáko lejpe peszmi z-velkov povidnosztjov pod Ign. Hudé voditelsztvom. Na evangelicsanszkom pikniki je telko lüdsztva bilou navzoucsi, ka je nej szamo velki lejpi hall bio premáli za pleszce, nego cejli presztor park sze je tüdi za máloga szkázao tou pout. Na obema piknika sze je vszáki trno veszélo csüto. Na glédanyi vu Bethlehemi Ob príliki Fourth of July szvétka je trno doszta nasi szlovenszki bratov prislo na glédanye vu Bethlehem z-drüjgi várasov i plézov, steri racsun je na sztotine zadeno vö. Bethlehem je szlovenszki naszeljeníkov gláven váras, gde nájvecs szlovenov zsivé i záto szmo meli telko gousztov, kí szo prisli na glédanye szvoje rodbine, prijátelov i poznáncov. Pri táksoj príliki je vszáki veszéli, ka má koga vu dalejsnyem várasi, ka ga gori obiscse ino ga z-radosztjouv, prijaznívo szprímle, vu sterom mi beth lehemcsarje tüdi priszpodoben tao mámo, gda mí pridemo k-nyim na glédanye, stero je lejpa példa, ka eden drüjgoga z-bratovszkov lübéznósztjov postüje i z-gouszti. Zselejmo, naj tou vezáliscse naveke obsztojí gori med nami szlovenci, dokecs zsivémo i kak nájbole pogousztoma sze naj nájdemo vküper i z-bratovszkov lübéznosztjov postüjemo eden drüjgoga ! ZAKAJ SZE CSLOVEK BOJI OD KACSE ? Bojaznoszt szo v-nász návcsili. — V-Ameriki malo jeszte csemérni i nevarni kács Kak od kacse valon sztrasna bojazen nakelko je osznávlanya delo, sze je szveklo poszvedocsilo notri na ednoj psichologicsnoj probi, gde szo drouvno deco püsztili blüzi k-ednoj neskodlívoj kacsi. Szamo tiszta decsica sze je zoszágala od kacse, stero szo na bojaznoszt návcsili. Kacsa vu tom pripetjej za isztino szimbolizej ra vu bloudnom razmejnyi privadjeni vrajzsi düh, prouti steroj sze naiva düsa vu bojaznoszti nemre braniti. Neskodlíve kacse, stere szo farmerov nájbougsi prijatelje, (Dale na 2-gom sztráni) 2. sztrán AMERIK ANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ AMERICAN WINDISH VOICE SZHAJA VSZÁKI PÉTEK - PUBLISHED EVERY FRIDAY Editor Alex Kardos, reditel Published by the American Windish Publishing Co., Inc. John Hassai, Secretary. Joseph Korpics, Business Manager. 512 East Fourth Street, Bethlehem, Pa. Telephone 2940 NAPREJPLACSILA CEJNA: Na cejlo leto . . . . . . . . . . . $2.00 V Jugoszlávijo . . . . . . . . . $3.00 SUBSCRIPTION RATES: For one year . . . . . . . . . . $2.00 For Jugoslavia . . . . . . . . $3.00 “Entered as second-class matter January 13, 1922, at the post office at Bethlehem, Pa. under the Act of March 3, 1879.” Bojnszki mér Vu preminoucsi dnévaj je minoulo 13 lejt tomi, ka je vövdárila bojna, vu stere groznoszti je deszét millio zdravi, popolni lüjdi pretrpelo mantrnisko szmrt i szkoron dvakrat telko je posztanolo nevolnyákov, roumarov. Tou neszmileno kriví prelejávanye, porüsávanye, znicsávanye, nevolo szo sze z-tém vrseníli na lejpo málati, ka potom vekivecsen mér naszledüje i z-ednim zagvüsajo cejloga szvejta szvejta demokrácijo. Vu 1917-om leti szo Amerike na szlobodnoj i demokraticsnoj zemlej naglasüvali z-poszebnov velkov glasznesztjov “demokrácije zagvüsanoszti potrejbcsino.” — “Make the world safe for democracy” — je krícsao Wilson, amerikanszke unije tisztoga hípa bívsi prezident — i dnesz, vu 1927-om leti, deszét lejt kesznej po glasüvanyi toga zunécsega frázisa, szvejt nikakou ne fárba tak, da bi sze národje z-jáko velkov radosztjov i gizdávosztjov ponüdjávali vu lüdsztvinszkoga kralüvanya prousznom, ali plemenitom doubi. Rávno je vsze naopak. Csi sze okouli zglédnemo, vcsaszi tou vídimo, nájbole vu europszki országaj, ka lüdsztvinszki prouszen pláscs szo nouve politicsne vidme szkoron na cote raztrgale i bogme vu vecs mejsztaj je tiszti prouszen falat gvantec, szkrito, nezmejrjeno kralüvajoucsi imperátorov biborszki pláscs premejno gori. Demokraticsnoga kralüvanya obecsani lüftballon sze je po cejlom szvejti razpocso, ali da pa ne sztojímo doszta bougse z-obecsanim vekivecsnim mérom tüdi nej. Národov liga eszi — národov liga tá, washingtonszka razorozsenya konferencia, Rapallo, Locorno i sztálen mér cílajoucse sztanovitno velko bojnszko priprávlanye zakrívajoucse drüjgo vrsenejnye sze tüdi ne poszvedocsi za drüjgo, kak stero tak prípravno zavádjeno z-“hot air"’-om oznamejni engliski jezik. Lehkoski, prázni frázisov poukanye je vsze i národje vu szvojega szrdcá globocsíni zse naprej kalkulejrajo nájblizsnye bojne chance, prílike. Isztina, ka szo zdaj escse stüki nejmi, groznoga rozsja, neszmerni stükov sztrejlba je nej zacsnola szvoj peklénszki koncert, ali szvejta politicsen horizont sze ne lescsí vu mirovnoszti nezmejsanoj lepoti. Eti-tam sze zse zácsajo prikazsüvati drouvni vihérni oblácke. Vszepovszédi vu sztárój Europi szkoron vu vszákoga jedínoga národa szrdci zsarécse odürjávanye zsivé prouti steromi drüjgomi národi. Tiszta versailleska i drüjge mirovne podogbe, od steri szo tou glászili, ka sztálno prerazmejnye i vtisanye prineszéjo vu nisteri národov szrdci, szo szamo novejse bojnszke nagibnoszti sárkánszke zobé nabrüszili. Národje, prav povejdano tiszti vezérje, steri národov sors ravnajo, szo sze nej návcsili z-szvetszke bojne grozni návukov, ka jé országov raobanye nej mogoucse brezi kastige doprineszti. Itália szi je prvle na Málo Ázsijo brüszila zobé, ali gda szo sze na tou gledoucs taliáni zoucsivoucsi najsli z-velkimi oblásztami, zdaj prouti Albániji cilajo, na tou pa Jugoszlávija doszta vékso pravico má, liki Itália. Vu Szov-jetskom Ruszoszkom országi zavolo Varso-szkoga ruszosz koga követa vmoursztva bojnszko priprávlanye kralüje — priszpodobno k-tisztomi, stero je szarajevszko dvojno vmoursztvo prineszlo za szebom. Britszki oroszlán nikak nemre na méri osztáti na zémli. Vu Khini pa nepresztanoma tecsé krv, brat brata vmárja. Vsze tou pa szo táksi szkázi, steri ocsividno poszvedocsijo, ka je szvetszka bojna nej szamo demokrácije nej zagvüsala národom, nego mirüj tüdi nej i Boug zná, csi sze zdajsnye pokolejnye vcsáka toga. Po vszákom znamejnyi sze tou kázse, ka toga nede vu blízsnyi lejtaj. Michael Palásthy 827 E. 4th Street BETHLEHEM, PA. Oprávlam vszeféle lekterisko delo z-gurantéranyom Primeni sze dobijo nájbougsi globi v-poszvejte i szaksa lekteriska náprava, stero sze pri hrámi i biznici nüca. SZLOVENCI! Gda de vám potrejbno na pohistvo, káhle ali kakoli pri hrámi, prídte k Miller Bácsi-ji ali pa telefonerajte na eto numero 3609, pri nyem je vsze trno fál . L. MILLER 723 E. 4th STREET BETHLEHEM, PA 2 TRNO FÁL PIÁNI 2 Lehr posztávlene piáne, trno lejpe, tak csi bi nouve bilé ...... $94.00 Perryola Player Piáne, szploj garantérane .............................. $274.00 ETI JE FÁJNA PRILIKA NAJ SZI KÜPITE garantérane nücane piáne za trno fál cejno. Dájto vasoj deci nikso igrouto. 12 rollov duplisko sztolico i pokrivalo KSENKI PLÁCSATE, KAK TE MOGOUCSI Nájbougsa goszlarszka skér sze pri Philipsi odáva. PHILLIPS MUSIC STORE 24 E. 3rd STREET, BETHLEHEM, PA. — Odprejto po vecseráj — PRIBLIZSÁVA SZE VELKI MAJÁLIS Lehigh Valley krajine vszej drüstvov i delavszki organizacij Velki Majális sze priblizsáva, steri júliusa 10-ga cejli dén i vecsér bode obdrzsávani vu Lincoln Parki. Zdaj trétjo pout bode drzsáni té delavszki szvétek vu Bethlehemi, stero je nájvéksa szenzácia cejle okrogline Bethlehema, Allentowna, Phillipsburga, Alphe, Northaniptona. Vszákeféle athleticsno naprejdávanye, spile, szpejvanye i moderni pleszi bode notri pokázani na té dén. Igrouto de Fridman Willy-a povéksana héresna banda obszlüzsávala. Vszeféle zsmajna jejsztvina, hladna pítvina bode v-obilnoszti. Notrisztoplejnya kárta za persouno naprej küpleno 50 centov, na piknika meszti 60 centov. Vszáka tiket má szrecsno numero, z-sterov vszáki má príliko gvinati eden senk, ár 7 lejpi i velke vrejdnoszti prájzov bode vöspilani za 150 dollárov vküpnoj vrejdnoszti. Precstite glasenyé na tou gledoucs vu nasi novinaj na 3-oj sztráni. Priprávlajte sze na té Velki Majális! Tiketi sze dobijo vu szledécsi mejsztaj: vu Bethlehemi: Am. Szlovencov Glásza reditelsztvi; Delavszki Dom, 1163 Mechanic St.; Marossy’s Cigar Store, 628 E. 3rd St.; Szőke Grocery Store, 314 E. 2nd St, Pannonia Restaurant, 722 E. 4th St.; Joe Czapko, 725 E. 4th St.; — Vu Allentownszkom Vogrszkom Halli, 520 Union St. Plácsajte naprej na nase novine, csi szte zaosztányeni ! NOUVE SZPROTOLEJSNYE MOUDE SZO ETI Sznajzsna obütel vszáki szezon véksi presztor zalézse. Mí vam pri tom na lehko pomoucs bodemo, csi zdaj k-nam prídete cipele küpüvat i ka te zudovolni zsnyimi od toga vász zse zdaj ogvüsamo. Prinasz dobíte vszigdár nájnovejse moude i nájbougse cipele. M. E. Kreidler & Sons 17 E. THIRD STREET, BETHLEHEM, PA. FRÁSZ PÉTER poprejkno poznáni szlovenec vász vöobszlüzsi, gda prídete vu NOLAN-CONCILIO ZSELEZNO BAOTO Trzsimo vszefelé szemen za ogradcseke, lopate, grable i vszáko skér, stera je vu ogradcseki potrejbna. Z-sztároga krája motike itd. — Primejrna Cejna — Nolan--Concilio HARDWARE COMPANY 232 E. 3rd Street, Beth., Pa. Telephone 3094 ZAKAJ SZE CSLOVEK BOJI OD KACSE ? (Dale od 1-ga sztrána) vu velkoj vnozsini szprejdejo vö, ár jáko doszta lüjdi nevej rázlocska med csemérnimi i neskodlívimi kacsami. Jeszte kacsa, stera vu ednom polejtji 150 polszki müsi vöpreprávi, prouti tomi je edna polszka müs 10 neszmernoga drevja mogocsna szkoüsz kovenyá pre gríztii i vöprepraviti. Kelko szejátvi, drevja i drüjgoga pripouvka bi lehko obránili, csi bi neznajoucsi nej pregányali nes kodlíve kacse. Vu laboratoriumi szo opazili edno kacso, stera je vu szploj krátkom vrejmeni trí zadoszta velke podgani pojejla, Edna lacsna kacsa je szpodobna edno cejlo zavecso familijo pojeszti, ali 8 polsz ki müsi naednouk. Kacse gyüljenye sze po gvüsni vrejmenaj zgája, stero sze po rázlocsneféle fajtaj szpreminyáva. Tak na príliko rogátajoucse kacse sztaroszt sze szamo po gyüljenya racsunaj lehko konstatejra, stero je návadno dvakrat na leto. Navszprotno kak da szi nájvecs lüjdi míszli, kacse jezik je neskodlívi, steroga na szlís, na kostávanye i na obcsüt nüca, med sterimi je szlís nájbole vöosznovleni. V-Ameriki med 1800 féle kacsami szamo stiri csemérne faj te jesztejo i té szo: rogátajoucsa kacsa (csörgő kigyó), kuferne gláve, vodeno mokasko i korálszka kacsa. Kacse nenücajo szvojega cseméra prouti csloveki, szamo te, csi je napadamo. Csemérne kacse szvoj csemér szamo za szvoje áldove nüca, gda zsívis iscse za szébe. Ovak pa je nájvecs kács bougatni, pokorni i zlehka sze vcsí jo, csi szi dobro denemo zsnyimi. Postüvanya Znamejnye Szkrblívo Prebráni i rédno posztávleni Krízs je postüvanya znamejnye z-sterim szte duzsni pokojnim. Vszefelé fájno i prousztno zdelano kaménye jeszte prinasz z-steri sze vam na lehci poszrecsi vö odebrati Lehigh Valley Marble and Granite Works H. A. HARWICK, laszt. 136 Graham Place, (pouleg Broadway i Broadhead Ave) Bethlehem, Pa. Zdaj szi lehko küpite na LEHKO DOLIPLACSÜVANYE Gyémánt prsztanke, zláte vöre, zsenszke tna rokou vöre práve elgin vöte za moske, za jejsztvino szrebrno skér, stéro je vsze garanterano. Na sztejno vöre, goszli, locsece itd. M. FINKELSTEIN 319½ E. THIRD STREET ETHLEHEM, PA. — Odprejto po vecseráj — B. KAPLAN PERUTNE ZSIVÁZNI TRZSTVO 331 E. Mechanic Street, Bethlehem, Pa. Zdaj preminoucsi PÉTEK JÚNIUSA 10-ga pod odzgornyov numerov szam oudpro nouvo baoto, gde szvoje kosztimere rávno tak scsém vöobszlüzsávati, kak do eti mao. Nájprednyejse píscsance i kokousi primeni dobíte. Hitro i rédno vöobslüzsávanye. Na zselejnye vám gorioprávimo i scsísztimo tecsász, ka te csakali. NA WHITE STAR LINE “MAJESTIC” iména gőzősi, steri je szvejta NÁJVÉKSI HAJOUV do sli ha glédanye vu Vogrszki ország 1927 Szeptembra 3-ga Bethlehemszke szlovenszke evang. gmajne poprejkno postüvani dühovnik, Dr. Stiegler S. Ernő Tou príliko gori scsé ponücati hajouvna kompanía na tou, ka naj edo szlovenszko csuporszko potüvanye naprávi, na sterom do Dr. Stiegler S. Ernő dühovnik z-szrdcá sztáli na szlüzsbo z-tanácsi i preszvetloscsenyom domou potüvajoucsim szlovenom. Szeptember i oktober je nájbole prijétno vrejmen za potüvanye. Edne tá i nazáj potüvajocse 3-ga klásza KABIN sifkárte cejna, tá i nazáj do Budapesta zselezniska kárta notrizracsunavsa $204— Vszáki poutnik, mouzs i zsena z-poszebnim dvej poszteli, lehko vu zouszednom KABINI potüje. Kabinje szo z-2 i 4 posztelami, kak stoj zselej. V-dotíkanye sze lehko sztoupi z-Dr. Stiegler S. Ernő dühovnikom na szledécsi adresz: 621 E. 4th Street, Bethlehem, Pa., sto namejni tao vzéti vu tom prijétnom csuporszkom potüvanyi. Nájvéksa Stampanoga Blága Szkladárnica vu Bethlehemi Vu velkom prebéranyi sze dobijo vszefelé na stampano plátno. Prelejpe forme, stero szamo te pripoznate, gda te vidli. Drűstva i Cérkvi csesztníke gorioproszimo, ka gda de nyim potrejbno na kákse dáre, naj nase dárszko blágo tüdi poglédnejo. Lehigh Novelty Co. J. N A G Y , Mgr. S12 S. NEW STREET, BETHLEHEM, PA. AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 3. sztran VU GOUSCSI JE DEJTE ZABLOUDILO Gda szo dejte najsli, je szpalou vu ednom szamom hrámi Na tak imenüvanom Indian Brejgi pouleg Kresgeville je zdaj vu preminoucsi dnévaj edno dejte 21 vör vönej vu gouscsi bilou i gda szo tou dejte najsli, je vu ednom hrámi na trnáci szpalou. Tou dejte je pa tak prislo vu tou gouscso, ka szo nyegovi sztarisje Mr. i Mrs. David Koch gyagode brát sli i deco szo tüdi za szebov pelali na koulaj. Deci szo rejszan gori dali, ka naj neide doli z-koul, ali te stiri lejta sztar David sze je dönok doli z-koul potégno ino je vu gosztejri zabloudo. Gda szo dejte nej mogli nájdti, presztráhseni sztarisje szo vu vész bejzsali gde sze ji je vecs pridrüjzsilo i tak szo sli nazáj iszkat tou dejte. Vecsér je zse bio i dale szo nej mogli iszkati i vszi lüdjé szo sze nazáj domou obrnoli. Na drüjgi dén szo pá zacsnoli ziszkávanye i rejszan sze nyim je poszrecsilo dejte nájdti vu ednom zavrzsenom hrámi, kak je na trnáci szpalou. Edendvajszeti vör je rávno vu gouscsi bilou tou dejte i od vnougoga vandranya je eden cipeo zgübilo, ali ovak sze je nikaj nej poznalo ka bi presztráhseno bilou ali tákse drüjge falinge melo. AMERIKANSZKI GOTOVIPENEZ DOLLÁRE plácsamo vö tam prejk vu steromkoli várasi ali vészi, brezi dolipotégnyenoszti, po posti ali pa po telegráfi. SIFKÁRTE odávamo na stero koli lnlijo, za právo cejno. ZA VLOZSBE 4-ti percent interesa placsüjemo. KISS EMIL Bankhizsa Fourth Ave. at 9th Street New York Trém vcsiníte dobroto : szebi, glasüvajoucsemi i nam, csi sze pri küpüvanyi szpomenéte, ka szte storosov glasenyé vu nasi novinaj csteli. LÉJPE KORINE POTREBUJETE? Jesztejo prinasz vszefelé nájlepse korine z-steri szi lehko preberéte i na zselejnye vám je domon pripelamo Lejpi dár za vszáko príliko SZO LEJPE KORINE ! T. M. HOGAN KORINAR 331 South New Street Bethlehem, Pa. Telephone 3209 Naznánye Szlovenci! Sto scsé potüvati na glédanve vu sztári kráj na “MAJESTIC” HAJOUVI SZEPTEMBRA 3-GA 1927. Pascsite sze kmeni za sifkárto ino za pravice tá pa nazáj potüvanye. SIFKÁRTA KOSTA TÁ, PA NAZÁJ: 3. klász kabin do Budapesta . . . . . . . . . . $204.00 3. klász kabin do Becsa, Ausztria . . . . . $199.00 3. klász kabin do Zágraba, Jugoslavia . . $198.00 3. klász kabin do Ljubljane, Jugoslavia $198.00 Pravice, Pasport vam szprávim v nájbougsem rédi, ka nikse nevole nete meli za tá pa nazáj idti Sto nakani potüvati naj sze zglászi pri LOUIS BERGERI Jedíni Szlovenszki Sifkárte Agent vu Ameriki 551 N. JORDAN ST., ALLENTOWN, PA. NA DOLI PLACSÜVANYE DOBITE DELO BREZ BOLEZnI Zobé Szkübécsi ZOBÁR JE ETI Za Vász Z “Zsiviávajoucsim lüftom” (Vital Air) Dr. Gould i nyegovi vnougi pomocsnícke 1 do 20 zobouv szkübnejo brezi bolecsine. CSI DE VÁSZ BOLELO - NE PLÁCSATE 15 LEJTEN PRAKSZIS — 15 KANCELAJOV Foliske zobé — Bridge delo — za nájnizsiso cejno vu országi Brezbolezni Dr. Gould S. W. Cor. 4th and New Street, Bethlehem, Pa. (Vise Peoples Banka) Odprejto vudné i vnocsi Gucsímo po vszákom jeziki Szenzácionszko naprej dávanye vu Strandi V-szrejdo, juliusa 13-ga eden trno lejpi kejp bode spilani vu Strand Teáteri, vu steroj spili de Mary Picford mejla glaven tao, imé tomi falati je “Máli Grof’’. Szamo eden vecsér bode spilano. Szkoron je nemo gocsno, ka bi edna odrascsena zsenszka szebé lehko tak premeníla, kak edno málo dejte Ali eta héresna künstlarca jo sapodobna na tou i kí de tou spilo gledat sou, sze szám leh ko zse naprej ogvüsa, ka de lejpo spilo vido. STRAND (Pred etim “Diana”) BETHLEHEM, PA. Lepou predelani Mozi Spila vecsér od 7. i 9. vöre KÉDNISKI PROGRAM V SZOBOTO JULIUSA 9-ga TOM MIX Te héresen Mozi Junák “ZSELEZNISKO RAOBARSZTVO” V SZREJDO JULIUSA 13-ga MARY PICKFORD Brez pára Mozi künstlarca “ MÁLI GROF” Jáko lejpa spila. ZA ODAJO 20 akerov farma z-vnougim szadovenim drevjom sze za volo betega kak nájhitrej odá ali z-árende dá. Zglászite sze vu reditelsztvi, 512 E. 4th Street, Bethlehem, Pa. JAPÁNSZK VOJNSZKI MINISZTER Eeo je nájnovejsi kejp, nouvoga Japánszkoga vojnszkoga minisztera, General Shirakawa. Porcijo do placsüvali szalonisztje Csüdno szkoncsanye je prineszo Doyle mayor vu East St. Lousi preminoucsi keden, stero je edno pout novejse szvedousztvo prohibicije popolnoj buknyenoszti. Szkoncsanye tou právi, ka poetomtoga szo East St. Louis várasa szalonisztje duzsni $200 porcije plácsati za alkoholne pítvine odávanye. Z-té porcije várasa deficit namejni resiti mayor, stori vu tekoucsem leti priblízsno 900,000 dollárov zadene vö. Mayor szploj odkrito obracsuna od toga, ka 133 szalounov jeszte vu East St. Louisi, gde palinko i sör odávajo. Do eti mao je 17 szalonisztov szpoznalo notri alkoholne pítvine odajo i tej vszi szo plácsali zse 200 dollárov porcije Té porcije vönametávanye csüdne násztaje preszvejti. Ravno te, gda právda naprejpíse, ka je alkoholne pítvine odaja zabránjena, váras porcijo navrzse vö na pítvine odajo, tak csi prohibicije niti nebi bilou. Ali ka je z-tém ednoga razmejnya, z-porcije vönametávanyom bootleggere kak právdenszke bizniske lüdí szpozna. VELKA PARÁDIJA V NEW YORKI PRI LIND BERGHA SZPRIJÉTVI Vise szeden i pou million lüjdi je tao vzélo pri onom szprejétvi, gda je Lindbergh z-Washingtona vu New York priso. Ete kejp kázse Lindbergha na szpodnyem právom kráji. LINDBERGH I NEW YORK VÁRASA CSESZTNICKE PARÁDIJO PREGLÉDAJO. Colonel Lindbergh (oznamejnyeni) i New York várasa csesztnícke sztojíjo pred varaskov hizsov i vnogo policájov, kí národ vu rédi drzsíjo. VELKI MAJÁLIS bode obdrsávani 1927 JULIUSA 10-GA, V-NEDELO vudné i vecsér VU LINCOLN PARKI steroga prirédijo Allentownszke, bethlehemszke, eastonszke, phillipsburg-alphinszke delavszke organizácije, delavszki klubi i betezsne pomágajoucsa drüstva. Vszeféle dobra vogrszka jejsztvina i hladna pítvina. Gorisztoupijo Dalárde, nájbougsi spilarje i szpejvci, — bode vszeféle obveszeljávanye, spile i velke vrejdnoszti lejpi prájzi vövtálani Igrouto de FRIEDMAN WILLY-a povéksana héresna banda obszlüzsávala. Tiketa cejna za persouno 50 centov. Na vszákoj tiketi szrecsna numera jeszte, z-sterov lehko lejpi senk gvina. Za $150. vrejdnoga blága lehko dobíte csi te szrecsni. Ete lejpi dári sze lehko poglédnejo vu Delavcov doumi 1163 Mechanic Street, Bethlehem, Pa. 1. Eden moderni sztojécsi Poszvejt. 2. 14 karátov zláta vöra na rokou. 3. Lejpi Poszvejt na szto 4. 116 numere Kodak kejparszki masin 5. Prelejpi album za kejpe. 6. Lejpa szrebrna Mosnya Zvöntoga pa vö bode spilani eden 5 Tube Master Rádio, steri de tam vu parki gorposztávleni, steri vszákomi veszélje szprávi, kí de tam na pikniki. Zavüpavnicke “ Amerikanszki Szlovencov Glász” Reditelsztvo, szpostenyom naznánye dá cstejocsimka, ki szi té szlovenszke novine scsé zapovedati, naj szi je szamo pri nasi “Zavüpavnikaj” zapovej i naprej plácsa. Ali ki bi je Zavüpavnikom nej mogocsi bio plácsati, on naj nám notri posle vu Reditelsztvo. Opominamo nase szlovence, naj vszigdár proszijo odpiszek (nyugto) od onoga steromi za té szlovenszke novine plácsate i poglednite csi na tisztom odpiszki steroga dobite bode tej novin imé: “Amerikanszki Szlovencov Glász”. Csi bi pa na tom odpiszki toga iména nej bilo, tak te odnász novin tüdi nemrete csakati, ár mi tákse vu znánye nevzémemo, stero mi niti naznánye nedobimo. Mi szamo onim poslemo novine i nyim nyigovo placsano sumo vu réd zememo, ki do meli tákse odpiszke pokázati, steri szo od Amerikanszki Szlovencov, Glász novin szhájajocsi. Amerikanszki Szlovencov Glász novin Zavüpavnikov iména: Bethlehem, Pa. Gergár Péter Kutos István Pittsburgh, Pa. Markos István Bridgeport, Conn. Anthony Tivadar 456 Kingshighway Newark, N. J. Pocsics István Allentown, Pa. Kozell József 521 Jute Street New Brunswick, N. J Joseph Doncsecz 254 Hamilton Street Palmerton, Pa. Doncsecz Jozsef Elizabeth, N. J. John Mihalich 352 Porth Ave. Chicago, Ill. Mike Novák 1913 W. 13th Street Balazsic Mihály Steelton, Pa. Stephen Grábar 540 So. 4th Street Cleveland, Ohio. Mr. Anton Chrnko 4520 Finn Avenue 4 sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ GROVELAND PARK Nájlepsa, velka i nájbole ideálna krajína za naszeljenye na Szevernom kráji Long Islanda Na kraszno lejpom lezsáji, jáko zdrav lüft, lekteriski poszvejt, vodé vod cementane ceszté i vszáka prijétnoszt Bridgeportszkim Szlovencom toplo porácsamo Long Islanda toga nájlepsega krája zemliscsa Ne sajnálivajte trüda i vzemite szi telko csasza, ka naj poglédnete tô meszto ka sze ogvüsate Tekája leta 1926 je bilou zacsnyeno delo vu Groveland Parki. Zse vu prvom polejtji sze je pokazalo velko naprejidejnye. Zdelani szo bilí plámi vodévod, elektricsne poszvejte i moucsi; napráleno je bilou zse tüdi nikaj cesztéo. Letosz pa bode tou delo dokoncsano do szeptembra. Groveland Parka lasztnicke mocsno delajo na tom, ka naj sze tá krajína razvíje i vréd posztávi. Vecsina Bridgeportcsarov pozna Long Island i tüdi znájo, ka sze vecs jezér lüjdi namenyáva vö odszeliti z-prejkmere napunyenoga New Yorka ino szi scséjo na Long Islandi posztaviti szvoj dom. Vnogi pa táksi jesztejo, kí szo nancs nej vidli nájlepsi krajin na szevernom obrezsjzsji Long Islanda. Záto vász pa pozávamo, ka bi poglednoli Groveland Park, kí má kraszen polozsáj, nej dalecs od zgodovinszkoga i cvetécsega meszta Port Jefferson, steri je 100 do 150 fuszov vise mourja, krízsajo ga lejpe ceszté za automobile ino je blüzi obrejzsje z-csísztov morszkov vodouv i bejlim pejszkom. Gnoveland Park je pouleg Long Island zseleznice ino je zse tüdi zdelani plám za nouvo zseleznepouti stácijo na tom grünti. Zdaj szo zse krédi za edno velko ostarijo delati. Tou sze zdaj vu prísesztni kédnaj zse zacsnejo delati. Na toj krajíni je dober csíszti lüft, zdrava klima; vszáki sze má príliko koupati vu csísztoj morsz- koj vodej, voziti sze z-ládjov, loviti ribe ino sze veszeliti na drüjgi vodeni sportov. Bridgeporszki szlovenom sze tüdi dá prílika, ka tou meszto po nedelaj lehko poglédnejo, ali prvle moremo nasega zavüpnika tá poszlati naj szi od toga pogucsíjo i tou míszlimo, ka príseszten keden zse nikák tá príde, naj tou pout krédi priprávi. Csi máte nakanejnye küpiti lot na tom meszti, hodite znami na nasi sztroskaj. Poglednite szi Groveland Park i gvüsni szmo, ka polübite tou krajíno i vcsaszi te scseli na toj krajíni meti szvoj dom. Long Islanda prebiválsztvo je szkoron eden trétji tao cejloga New Yorka. Tou je malo komi znáno. Long Island je rávno prípravno meszto za na klácseni New York. Lüdjé, kí szo nej radi med gousztimi zidínami vu velkom vá- rasi, glédajo na Long Island, steri je nájprijéten i nájlepsi presztor za nyigov nouvi dom. KA ZSELEJTE? Zdravo zrácsino; vecs presztora; lepso i bole prípravno okroglíno. VSZE TOU VÁM PONÜJA GROVELAND PARK. Radi máte mourje; scséte sze koupati vu morszkoj voudi; stera je csíszta ino nej nevarna nej za vász, nej za vaso deco. KRASZNO OBREJZSJE V-GROVELAND PARKI VÁSZ SZÁSZNE. Scséte meti lejpo ceszto za automobil, da te sze pelali v New York ? GROVELAND PARK JE MÁ! Scséte meti dobro zseleznisko zvézo. GROVELAND PARK DE MEO I ZSELEZNEPOUTI STÁCIJO TAM NA MESZTI. Scséte meti dobno vretinszko vodou i elektricsni poszvejt ? GROVE LAND PARK VÁM TOU PODELIJ BREZI VASI SZTROSKOV. Scséte meti ogvüsano lasztnisko pravico od zemlé? VSZE LASZTNISKE PRAVICE GROVELAND PARKA SZO OGVÜSANE. Scséte küpiti zemlou za nisziko cejno? GROVELAND PARKA ZEMLÉ CEJNA JE NISZIKA ZA ONE, KI ZDAJ KÜPIJO. CEJNA EDNOGA LOTA OD $115.00 VISE. Groveland Park má tákso lejpo lezsécse meszto ino sze tak lepou razpresztéra, ka nasi küpci dobíjo vsze ka szi zselejo. Gda prídete na tou zemlou, poglédnete vsze ino sze ogvüsate, ka je nase potrdjávanye isztinszko. Vidli te, ka je Groveland Park rávno táksi kraj, kaksega szte ví zseleli. Tak vcsaszi kak Long Island zseleznepout na elektriko bode vpelana, stero sze vu krátkom vrejmeni zse zgodí, vozsnya vu New York bode szkrátsena na pou vöre. Csi scséte kaj vecs znati po drouvnoma od té zemlé, pelajte sze znami, prídte vu naso kancelajo, písite píszmo, ali pa telefonejrajte i mí vam dámo vsze preszvetloscsenyé. GROVELAND PARK CORPORATION 1775 BROADWAY, NEW YORK, CITY Telephone: Circle 6041 AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 5. sztrán GDA AMERIKO K-EUROPI ZMEJRJO Amerika je vu vszákom poglédi neszmerni násztav ország “Rejszan je isztina, ka szam csüo?” “Te je pa rejszan tak velko tou ?” — Tákse i k-tomi priszpodobno píta nouvi privandrajouosi szvojega amerikanszkoga prijátela vu prvi dnévaj szvojega pohoda. Gvüs no doszta lüjdi briga edno viküper priglíjanye med Amerikov i “Old Country” jom. Szvejta nájvisise zidíne. Amerike csüdno videjnye sze országa pri “vrátaj” zncsne. Héresen new yorski “sky line” nema pára. V-tom velkom amerikanszkom metropolisi je 95 zidin visisi od 19 stokov. Trí zidíne vecs kak 40 stokov májo. Woolworth zidína 60 stokov má i je 792 fuszov viszika ober zémle. Páriski Eiffel törem, steri je na szvejti nájvéksa naprava, je komaj 200 fufaszov visisi. Detroitski Book Töwer de vu krátkom za 25 stokov visisi od Woolworth Buildinga. Pittsburghszki Univerzitét de za krátek csasz gotov, steri de na 52 stokov visziki. Texas drzséla je jedína véksa, kak csvetéro europszki országov. Rhode Island Amerike nájménsa drzséla je tüdi 25-krát véksa od europszkoga San Marino-ja. Csi bi Texas drzsélo pokrili na Francuski ország, Hollandijo, Belgium i Svájc, vsze stiri országe bi notri pokrila i escse itak bi osztalo telko presztora, ka bi za vszákoga prebiválca zíslo na lüftanye. Med Párisom i Budapestom bodocsa dalecsína je tak velka, kak jedíno Texas drzséla od edne mejé do drüjge. California je szkoron tak velka kak cejli Nemski ország. Csehszlovákijo tak, kak je, bi lehko notri djáli vu Arkansas drzsélo. Na zselezne potí gledoucs, csi bi Amerike vszáko zseleznisko linijo vu edno linijo posztavili, deszétkrát bi okoulivrat szégnola zemlé krouzs, equátor. Jedíno Illinois, Texas i Pennsylvania drzsél linije preszégnejo vszej nemski zselezniski linij vszevküper, pa vu Europi nemci májo nájvékse zselezniske potí. Tou szo szamo nistere példe od vnougi pri vküper priglíjanyi. Trno Znizsane Cejne NA VSZEJ CIPELAJ. VSZÁKOMI VU FAMILIJI Nezamüdte prídti zdaj v-Szoboto Csi prvlé prídete, vsze bougse blágo dobíte Táksa prilika rejtko jeszte Tak fál szte escsz nej küpüvali cipele. PAUL ALEXY 209 E. THIRD STREET, BETHLEHEM, PA. NAZNÁNYE! Vszém postüvanim szlovenam naznánye dam, ka szam sze z-prvejsega hotela prejk od Vogrszke rim. kath. cérkvi odszelo vu moje lasztivno meszto, kak je predetm Louis Katona bio pod 743 EVANS STREET BETHLEHEM, PA. — Prosznn vsze postüvane szlovene, naj mené vu potrejbnom vrejmeni goripoiscsejo. JOSEPH BORDA, hotelos. JOHN NOVÁK SZLOVENSZKI KONTRAKTOR Gorivzeme vszefelé zidárszko i tislarszko delo, popravek i nouve hrame delanye. Stere szi lehko tak date napraviti kak de sze vam vidlo. Csi scséte nouvi hram delati, ali csi popravek máte, proszite nyegovo cejno. Zdaj sze trno fájne drva dobíjo prinyem i falej kak gde koli indri. 811 Bastian St. Phone 3454-R Bethlehem, Pa. Bethlehem National Bank Prejk od Market House VREJDNOSZT ................................................$8,000,000 Kapitális i vccsina ...................... $800,000 Bethlehem National Bank THIRD AND ADAMS STREET Odprejto v-Szoboto od 7 do 9. SZVEJTA DELAVCI SZE LEHKO VCSIJO OD AUSZTRIJE Szvejta delavci sze lehko vcsíjo od Becsa, od becski delavcov, steri szo vu szvoje roké vzéli várasa ravnansztvo. Pred vecsimi lejtami szo prisli notri vu vecsini szociális koga párta poszlánci vu Becs várasa právidenszko oblászt i ednozadrüjgim szo prineszli povidna zravnanya delavsztvi na vugodnoszt. Persze, ka pri nájzádnyem odebéranyi sze je vszáki delavszki protivník zdrüzso prouti szociáliskomi párti, ka naj konec naprávijo szociáliskomi kralüvanyi. Fascisti vmárjajo zsidove, ali pri zádnyem odebéranyi szo vu prijátelsztvi sztáli i vküper szo sze bojüvali prouti delavszkomi párti. Arisztokrátje, grofevje, baronje dojglédajo fasciste tüdi, pa zsidove tüdi, ali pri toj príliki szo mér, no i ka vecs, escse zavézek szo tüdi zvézali z-obou jimi, ka naj z-delavszki rouk Becs várasa ravnansztvo vözosrajfajo. Zaman je bilou vsze. Becs várasa delavci od bojne mao z-odprejtimi ocsmí zsivéjo i prouti vszákomi hujszka nyi, zvodjávanyi sze je escse bole pozdignola szociálistov vecsina vu varaskom tanácsi. Zdaj zse z-delavszki zasztopníkov sztojí varaski tanács vu dvej tretjini i tak májo vszá ko mogocsnoszt na tou, ka naj zaisztino zdrave szociáliske i dobrotivne násztaje sztvoríjo v-tom indasnyem caszarszkom várasi. Do eti mao je tüdi nej bio brezi csinejnya Becsa szocialiski varaski tanács. Pred bojnov je vszákoga delavca zaszlüzska 22 percentov na árendo odíslo vu várasi. Vu velkom várasi je vszigdár velka árenda. Dnesz delavec od szvojega szlüzska dvá percente, plácsa na árendo. Gde jeszte escse zvön Becsa jedíno meszto, gde bi sze od toga szamo szenyalo lehko delavcom? Isztina, ka szo prouti tomi presztavili bogátci zídanye, ár od árende uzsore vecs nemre bidti rejcs. Varaskoga tanácsa szociáliska vecsina je ha tou z- tém odgovoríla, ka 65,000 prijétni nouvi delavszki prebiváliscsov dá zozídati. Tej 65,000 delavszki prebiváliscsov sztroske Becs várasa prebiválsztvo plácsa, ár vszákomi k-árendi kcoj poucsijo nistero percentov za té cio. Szamo ka do tej percenti vu primejrnoszti sztáli z-árendov. Z-recsjouv velki prebiváliscsov bogáti árendáske plácsajo nájvecs i máli prebiváliscsov sziromaski prebiválci nika ne plácsajo. Tej 65,000 delavszki prebi váliscsov vszáke sztroske Becs várasa 731 nájbogatejsi pörgar je plácsajo, ár nyuvo árendo pozidignejo gori z-telikájsim, ka naj zídanya sztroske na 1932-to leto dokoncsajo i vö plácsajo, Szamou od szébe sze dá razmeti, ka tou szociálisko vértivanye neszmerno porcijo znamenüjo za bogáce. Ali da je pa tou tak prav. Csi je delavca sztális nepretrplívi, te sze more razburkati, revolucijo pobidjávati, bolsevizmus réditi, tou pa bogátci cilou nikak nescsejo. Priszilno, nezselno sze pomiríjo vu nepremejnyenoszt i plácsajo porcijo na delavszka prebiváliscsa. Tou je nej jedíno szociálisko zravnanye, stero szo vu Becsi od 1923-ga leta notri vpelali, ali tou edno zravnanye poszvedocsiti nájbole, ka z-mirovnimi politicsnimi prílikami je tüdi mogoucse szvejta réd, szisztemo szpremeniti. Nájmre tam, gde na tou politicsna szlobos- csina podelí mogocsnoszt delavci. I nájmre te, csi delavec má zadoszta pameti k-coj, ka sze ne odá velkomi kapitalisi, nego szvojo lasztivno politicsno pra vico — voutom — vu szvojega razreda prilozsnoszti ponüca gori. Vu Ausztrije právdedávansztvi sze je tüdi pozdigno szociáliski poszláncov racsun, ali na vecsino szo tam nej prisli eto pont. Ali csi de Ausztrije lüdsztvo vidlo, ka kakso szpremembo je prineszlo delavszko ravnanye vu Becs várasi, te na nájbli zsányem odebéranyi míszlimo vu parlamenti tüdi vecsino dobijo i vu cejlom országi do szocialistje kralüvali. I szvejta delavsztvo lehko v-soulo hodi k-ausztriancom. Posteni szlovenec nede csteo ksenki novin, nego naprejplácsa na nyé. Ali csi ji nescse plácsati, naj je nevzeme prejk. NAZNÁNYE! Vszém postüvanim szlovenom naznánye dam, ka szam DEZSŐ DÁNIEL-a MESZÁRNICO i GROSZERI baoto prejk vzéo i znouva notri szpravo z-nouvim friskim blágom. Proszim podpéranye ANDREW DUDÁS 393 VORDIN AVE. Bridgeport, Conn. (26—27) SZLOVENEC neszmi brezi szlovenszki novin bidti. Plácsajte naprej na nase novine! BRIDGEPORTSZKIM SZLOVENOM! Gdakoli te potrebüvali kaksekoli POHISTVO, nezpozábte sze z-vasega prijátela BREIMER SÁMUEL-a 336 Hancock Ave. Bridgeport, Conn. Trno rad vam dam pohistvo na doli placsüvanye tüdi. DR. GAEDE ZOBÁR Vszém postüvanim szlovenom naznánye, ka je zobárno kancelajo oudpro pod 313 SO. NEW STREET Dr. GAEDE szvojo kancelajo szám oszobno pela i nema niksega vezáliscsa z-drüjgimi zobárni kancelajami. — Zobé szkübé brez bolecsíne, znájnovejsim methodusom. — Vsze zobárszko delo rédno zgotovi. TRNO PRIMEJRNE C E J N E 313 So. New Street, Bethlehem, Pa. (Ober Lyaich Cipelne Baote. KSENKI VIZITEJRANYE. PRIDTE GDAKOLI! 37 konzobce prôti nyemi kázse. Nema vôle sze ognoti. Gábel goszp. zgübí kurázsio, nazhrbt sztôpi dvá sztopája i prosziti ga zácsa. — Drági Tisza, ne morfandêrajte (zácsao ga je víkati). Püsztite me notri. No-no-no Tisza ne onogyajte. Viste, ka jasz notri morem idti. Ponízno znásanye je tüdi nê valálo, Tisza je negyenyeni bio, (pészki karakter, ali k-goszpôdi szvojemi vernoszt, sze nedá pogajati, on je pa tü szvojega goszpôda mêno sztrázsiti) nevolno, brez pomôcsi je tam eden máli csasz sztao, potom je pa sô Vankovicsa iszkat, velko lármo je gnao vu tom tihom dugom gongi. hodniki. — Hej, Vankovics; Vankovics! Gde hodite ? Frisko hodte! Tisza me nescse notri püsztiti na sedes. Hodte i kraj ga sztirajte. (Pedelus je rávno v-tom vrêmeni bêzsao doj, ka bi szi z-palincsnoga glazsa zgutno malo kurázsie, steri je szpodi v-knigárnici v-káhle bio szkriti). Tecsasz sze je vu csemeráj i sztráhi vganyao po hodniki, ka je k-koncovi na náj z-máterjov najsao. — No ka je tô? sto szte? Ali pa v-dualizmusi govorécs: Sto szta védva? Ka scséta? — Jasz sziná csákam, — odgovoríjo mati. 40 csíjo z-lyceuma i gda zse nede vecs diák, ga prêk dájo oblászti, naj napravi zsnyim, ka je vrêden. — Karcer je trno kmicsen? — V-tô formo je bogme té, példodenem v-augusztusi, da bi v-decembri bilí prôti vécsari. — Jeli pa kürijo v-nyem? — Tam szamo Bôg küri. Ali on tüdi szamo malo v-kánikuli. — Ali jeszti i piti dobi...... — Vodô i “bochnyo” (alumneuma z-bozsen krüh zovéjo bochnya.) Mati szo v-zsebko szégnoli i eden szrebrni talêr szo potisznoli vu Vankovicsa prgíscso. (Ocsa szo nyim pétdvajszeti falátov prêk dáli, csi tak, ka bi káksa velka nevarnoszt bíla, naj kre pojbára gucsíjo.) — Milüjte ga nanikelko, toga neszrecsnoga sziná mojega. Vankovicsa obráz je vcsaszi vedrni grátao, poszmejávao sze je. Cêlo delo je navékse szprevedía. Nájvise dvanájszet vör csi ga zapréjo notri. Solszka pravila vecs nedopüsztíjo. No pa malo tüdi lehko notri vuzsgém, vê tákse káhle jesztejo ka bi lehko günca pekli vu nyí. No pa etivi dvê velikivi zsebki szta tüdi zatogavolo, da sze 6. sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ PROSPERITÁSA ÁLDOVJE SZO DELAVCI Amerikanszki velki kapitális i government nepremenlívo glászi szvojo velko zadovolnoszt na takzváni prosperitás (blájzsensztvo, dobrouta) gledoucs. Wall Street i Washington, velkoga kapitálisa indusztríjszka i politicsna szedeliscsa, odkec szo povidno, vugodno ravnali Zdrüzsene Drzséle vu jedínoj prilozsnoszti Wall Streeta. Nászhaj zaisztino vözadovolécsi more bidti. Vise sztoumillionszki lejtni csíszti profit vel komi koncerni, trustom. Amerikanszki banki ober 20 jezero million vlozsbeni pejnez ládajo. Kapitalistov profita divi- dendi szo sze za 15—20, tém vise za 50 percentov pozdignoli. Novejsega kapitálisa naszipávanye, domá i vu zvönejsnyi országaj. Vlejávle sze profit szvejta z-vszej csvetéro vouglov prouti Wall Streeti. Toga velkoga prosperitása drüjge sztráni escse szamo od szppmínamya tüdi sze csuvajo prestimávajoucsi vládni orgáni i nyuve novine. Od toga ne gucsíjo, ka na csidnoj kouzsi sze krmi vu táksem nezgovornom doubi amerikanszki velki kapitális. Ka ka je djálou i dene na mogocsno té prosperitás Odkec szhájajo tej nouvi millioni i milliárdi. Ka jeszte z-tisztimi, steri delo naprej sztvorí-povéksávajoucsega profita vecsino? Kaksi je násztaj vu szredíni velkoga prosperitása na amerikanszko delavsztvo gledoucs ? Od toga ne gucsíjo, ka tej delavcov po znoja, zdrávja i zsítka cejni je natelko poviden, vözadovolécsi kapitálistov dohotek, Ka z-toga prosperitása nej szamo ka nika nezíde almerikanszkomi delavsztvi, nego escse i dozdajsnye zsivlejnye tüdi bole nizse potézsijo. Delavce doli dejvajo, doszta ji szamo polovico vrejmena dela, plácse nyiin doli rejzsejo, delo pokrepsajo. Od drüjge sztráni pa sze vedno povéksáva zadüsávajoucsa drágocsa. Szamo eti vu Bethlehemi, ali vu blízsnyi indusztrijszki várasaj sze trbej malo okouli zglédnoti. Vu New Yorki, Philadelphiji, Clevelandi, Detroiti, Bridgeporti, na sztotine dejvajo doli delavce, ka naj je potom za doszta nizsiso plácso nazáj gori vzemejo. Pred ednov-ednov fabrikov od gojdne mao do vécsara 50—60 delavcov nasztregáva, csáka, csi je gbrivzemejo. Steri szo tak “szrecsni”, ka escse notri delajo, tisztin plácse tüdi podrejzsejo. Nazáj nyim vrzsejo delo, kia je “nej dobro” i z-tém zrokom obcsütno dojpotégnejo z-plácse. Nájmre tühinszke delevce pocécajo vö. Csi eden delavec, steri vékso familijo má, scsé zsiveti, betajoucs z-pozdigávajoucsov drágocsov, te je szvojo deco tüdi prisziljeni vu fabriko sztirati, za 4—5 dollárov kédnisko plácso. Oszlabjeni, dela neszpodobni, rano vöprevrzseni delavcov racsun sze vedno povéksáva. Nájkmicsnejsi, nájzsalosztnejsi i nájgroznejsi zahrbtni sztális sze osznové vö tak pouleg kapitáliski gyülcov do nébe pováljenoga prosperitása. Millionov sztrádanye, nevoulivanye, prejdjenye je cejna velko- ga kapitálisa dobromi biznisza idejnyi. Delavci sze prouti tomi násztaji zsmetno bránijo, ár szo nej prerazmeti, zrejli na tou. Gde zse májo zadoszta lasztne vejszti i z-organizejrane moucsi, kak na príliko vu New Yorki, tam szo z-strájkami vözbojüva li za szébe malo bougso plácso i bole prijétne pogodbe. Tém bole hüjsi je násztaj onim, steri brez lasztne vejszti i organizácije szo popolnoma vöobszlüzse ni delodávcom szamovolnoszti. I csi sze tiszti delavci genejo, vcsaszi je krédi na nyuvo zadüsenye országa cejli apparátus. Passaic je bio tomi dobra példa, gde szo delodávci doubili vszáko pomoucs na zadüsenye delavcov. Delavci trpíjo, sztrádajo, dokecs kapitalisti vu obilnoszti zsivéjo, nyuv dohotek sze nepresztanoma povéksáva i záto oni lehko glászijo, ka prosperitás jeszte vu Zdrüzseni Drzsé laj. Phone 1542 Zdaj Je Vrejmen rávno prípravno i cejne szo niszike csi zdaj zappvete KRIZS delanye za vase pokojne i prinasz ton nájbougse delo lehko dobíte, ár nájmodernejse mámo notri szprávleno naso delavnico. P. C. WEIL I SIN 222 W. UNION STREET, BETHLEHEM, PA. JOHN KOUSZ SZLOVENSZKI KONTRAKTOR Zgotávlam vszefelé nouvo i sztáro tislarszko, zidársako i pleszarszko delo. — Csi máte tákse delo dajte meni znali i jasz vam dam rédno cejno. na tou delo. 1035 MECHANIC ST., BETHLEHEM, PA. Telephone 227-R-1 Telefonje 591 1032-J 2451-R Regisztrérani Plumberje THOS. B. BRIODY, Jr. Plumbing & Heating 324 TAYLOR STREET, BETHLEHEM, PA. Trno sze nam dopádne ka mámo zadovolne kosztimere, tej szo nasi nájbougsi glasüvajoucsi. Nase delo i blágo je popolnoma Garantérano. JOHN WALLETZ 810 CHESTNUT ST. N. S. PITTSBURGH, PA SZLOVENSZKI MESZÁR Frisko i Okajeno Meszou vu vszákom vrejmeni lehko küpite. Tüdi vsze groszerszko blágo Naznánye dam vszém szlovencom, komi de potrejbno na Pogrobnika, on sze naj obrné kmeni, gde dobi náj bole postenejse vö obszlüzsenyé JOSEPH A. PAPPERT, Pogrobnik. 711 Lockhart Street, N. S. PITTSBURGH, PA. NORTH SIDE HARDWARE CO. Prinász sze dobi szaksa zselezna potrejbcsina, kakti: Sparhetje, Lampaske i száka potrejbcsina za Automobile. 855—857 East Ohio Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Bell Phone 2508 Cedar. 38 — Tak? Hm... I tí ? Ali szigurno vküp potégnyene, zgrbane ozmice szo nyemi naednuk gladke grátale, kak me je zagledno, ka k-pszovi bezsim i z-ednim vlákim brszájom ga vkraj od dvér sztiram. — Bravo, bravissimo, máli pojbár...... z- tébe escse generál zná grátati. Kak sze zovés tí szrdcsen pojeb? Povedao szem, ka szem Palia brat. —Z-one vmorécse krvi! Persze, persze. Zse razmim. Ví dévajje sze nikaj nebojíte. Nikse, k-szmêhi priglíno sztanyanye je csüto zsnyega, gori je ôdpro dveri i notri sze je zavlêkao. — Szamá szva osztala. Mati szo jáko razdrasztseni bilí, cêlo têlo nyim je drgetalo, roké szo szi menoli. “Jaj Bôg moj, ka z-toga má bidti ? Kak batrivni szo bilí, gda szva sze prisla, témbole szo sze v-cágloszt püsztili zdaj na ednôk, i tá cágloszt sze nesztanoma povéksávala. “Notri ga zapréjo, pandurje do ga med szpicami, z-sprinyicami zvézanoga gonili, v-fájtnoj, pisznívoj temnici de moj szin vehno.... Tô nebom mogla prenosziti, tá zsaloszt me vmorí”. Roké szo mi na glavô polozsili i z-nezgovornov boleznosztjov pravili: “Nigdár neboj moj szin szprevêden”! Szkuzé szo jo pobile, k-szrdei szvojemi szo me sztisznoli: “Vis, vis moj színek nakoj szmo prisli.” 39 Tak szem miszlo, ka sze mi szrdcé pôcsi. Rad szem grátao, ka je Vankovics z-klücsi prisao. “Tô je pedellus! — szem opômeno mater.— Té má segô notri zapérati diáke”. — Dobro de zsnyim gucsati, — právijo i nahitroma k-nyemi sztôpijo. — Moj goszpôd odpüsztite mi, ka vasz obercsém, ár szem jasz onoga diáka mati, obri steroga zdaj sedes májo. Vankovics naednôk prestímani obráz kázse. Hja, bogme, doszta je nevôle z-decôv... Tesko pripetjé! Zaisztino tesko. Táksega je zse dávno nê bilô. Zaisztino vasz sajnálivam goszpá. — Za tak tezsko drzsíte ví tô delo? Pítajo mati bojazlívo. Sze vêda. Kak bi pa nebi. Eden diák je prejsao. Eden mládi zsítek. I telko tezsécsi podátkov. — I ka míszlite, ka má z-toga prídti? — Tô proszim, ka ga jasz v-karcer zaprém, na kak dugo vrêmen ga profeszorje oszôdijo, od méne ga pa potom prêk vzeme darabont i zapré ga vu velko megleno temnico, kak tô nyihove szvetszke pravdé prepisüjejo. Pri szoldacsíji je tüdi tak: obprvim ga odpolozsája szprávijo, degratêrajo ga i tak ga dájo prêk szodsztvi. Tô je rédna pôt. Vö ga lü- Pittsburgh, Pa. i Krajina Zavüpavnik: Markos István 940 Vista Street, Tel. Cedar 3584-M N. S. Pittsburgh, Pa. F. N. HOFFSTOT, Szednik GEORGE G. SCHMIDT, Peneznik T. W. FRIEND, Podszednik H. J. C. BREKER, Podpeneznik Penezna Vrejdnoszt $200.000.00 Cejlo Imánye $350,000.00 NATIONAL BANK OF AMERICA 709-711 East Ohio Street Pittsburgh, Pa. Safe Deposit Box-e sze dobijo z-Arénde 4% Interesa plácsa na sparavnoj sumi Telephone Cedar 9163 JOE’S HOTEL Primeni dobíte vszigdár vszefelé dobro jejsztvino ino pítvino. Tüdi lejpe hizse mam za vödati Gda te na tou potrejbni prídte k-meni i jasz vász posteno vöobszlüzsim. JOSEPH GOJTAN, lasztník. 817 Chestnut Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Szlovenec naj ne bode brezi szlovenszki novin! GDA DE VAM POTREJBCSINA NA POHISTVO, KÁRPETE ali KÁHLE prídte kmeni i vidli te, ka te zadovolni, kak zblágom tak z-cejnov HARRY KRUPP 843 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Phone Cedar: 5752-W Vszefelé Rádio-je prinesz dobite za nisziko cejno. Primeni dobite náj bokse blágo za rédno cejno. Pridte vu S. MALLIN, Vörarszko bauto. 729 E. Ohio Street, N. S. PITTSBURGH, PA. Telefon Cedar 9529 Vszigdár dobro i rédno bodete vöobszlüzseni, csi pridete vu moj Hotel, ár primeni dobíte tou nájboukso blágo za nájrednejso cejno. Horvatski i Szlovenszki Hotel Matt. J. Bestic, lásztnik 834 E. OHIO STREET N. S. PITTSBURGH, PA. PODPÉRAJTE tiszte store, steri glasüjejo v-nasi novinaj! Nouve Moude Lejtno Blágo Nase LEJTNO blago szmo zse notri doubili. Za moske i pojbe Gvánt je krédi i csáka na vász gda prídete ino ga poglédnete. MOSKI GVANTI POJBOV GVANTI KOLAPOSJE HOLSZTIKJE SZRAKICE Dájte nam príliko naj vász lehko vöobszlüzsávamo. Joseph Patz “MOSKOV i POJBOV BAOTA” 829 East Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Prineszte eto glasenyé notri knám i dobíte dupliske Trading Stempline