i'ostnina plačana v gotovmi Ceoa 1.54) Praznični obleki. Hiše iLTiTZ^^ PO1^ ^bno obde- lana in kmet se raduje sadov 3Voj ?^^T,°ZnanJUJe bla^lov pre- teklih dni tudi za bodočnost Toda latvijska vlada m samo razde- hla zemlje, temvec je tudi dirigirala vso gospodarsko politiko in tako preprečila nesorazmerje med cenami poljedelskih in cenami induatrijskih proizvodov. Lat- vija je uvedla sistem po državi garan- tiranih cen, ki je zagotovil latvijskemu Pred usodnimi odločitvami Sestanek na Brenner/u — Otšhod Sumnerja Welfesa Obrambna zveza skandinavskih držav — Velik angleški letalski napad na otok Syfff — Nova trancoska vlada Na Brennerju sta st; sestala v ponc- deljek nemški kancclar Hitler in itali- janski ministrski predsednik Mussolini. Poftovoru, ki je trajal dve in pol ure, sta prisostvovala tudi italijanski zuna- nji minister groi ciano in nemski zuna- nji minister Ribbentrop. Po vesteh iz Rima je bi! edcn izmcd ulavnih prcdmc- tov pogovora \i)rašanje nevtralnosti Bal- kana. Z nevtralizaci.jo Balkana naj bi se preprečilo, da bi Angleži in Francozi ustxarili na ju«ov/hodu Evrope novo bo- jišče, kjer bi lahko napadli Nemeijo. Hitler in Mussolini sta bajr govorila tu- di o možnosti zbllžanja med Italijo in Sovjetsko Rusijo. Nemški in italijanski listi xanikujejo vesti, da sta oba držav- nika razpravljala o morcbitni mirovni ponudbi. Po neki vesti j«' bilo na Bren- nerju obravna\ano tudi vprašanje ita- lijanske pomoči Nemčiji, če bi ta utrpe- la na zapadnem bojišču velikc izgube. Po obisku pri državnikih Anglije, Francijf1, Italije in Nemčije je Sumner Welles, odposlaneo ameriškesa predsed- nika Roosevelta, odpotoval iz Italije spot v Ameriko. Njegova naloga je bila, da je na kraju samem proučil vzroke voj- ne in možnosti za obnovo miru. Poroča- .k), da so podatki, ki jih je zbral Welles, takšni, da ni misliti na mir. Füisko prebivalstvo se je iz pokrajin, ki jih je Finska odstopila sovjetski Ru- siji, x ogromni veeini preselilo v notra- njost Finske. Angleški ministrski pred- sednik Chamberlain je y;ovoril v torek v angleški spodnjš zlwrnici o fiiiski ža- loi^ri. Naglasil je, da so imeli zavezniki pripravljeno vojsko, ki bi šla Finski na pomoč, če bi Finska za to zaprosila in če bi Švedska in Nor\eška dali dovoljenje za prehod. To se pa ni zgodilo. Sovjetska vlada je uradno obxestila švedsko vijulo, da nhmt na sevt'rozapadu nikakih novih zahtev po odstopu zemljtr. Sporočtla je tudi, da ne nasprotuje ver utrditvi Alandskih otokov. Finska, Šved- ska in Norveška nameravajo skleniti obrambno zvezo, katere ^lavni nameu naj bi bila obramba finskih meja. Sov- jetska Rusija pa je proti sklenitvi take zveze, češ da bi bila naperjena proti nje- nim interesom. Ta namen pa finska, švedska in norveška vlada zanikujejo. Nemška vojna letala so v soboto zve- čer napadla angleško A-ojno pristanišče Sea pa Flow in ga bombard irala. En ci\i- Hst je bil ubit, ranjenih pa je bilo 14 oseb. Po angleških vesteh materialna škoda ni znatna. V odgo\or na to nemško akcijo so iz- vedla številna angleška letala v noči od torka na sredo velik uapad na nemški severni Fmgski otok Sylt, kjer ima Nemčija močno letalsko oporišče. Napad je bil silovit in je trajal od 20. do 2.40 zjutraj. To je bil najveeji bombni napad v tej vojni. Angleška letala so kljub odlooni nemški obrambi povzroeila ve- liko materiaJno škodo ter težko poiškodo- Aiila odnosno uničila več objektov. Razen enetfa so se vsa angleška letala vrnila \ s\oja oi>orišča. Predsctlnik matlžarske vlade grol1 Te- leky se je mlpeljal na posvet \ Rim, dn ugoto\i, kakšno je stalLšee Italije ulede srednjeevropskih in jugov/hodnih \pra- šanj po sesi&nku Hitlerja ui Mussolinija. VESEM) VELIKO NOC -iwlita vsem eenj. naročnikom, oitateljccn, mwr«itora in sotrudnikom urednistvo in uprava »Nove dobe«c. V Kumuniji je prišlo do pomirjenje med vlado in Železno gardo, katere elaai so prwl mest^ci umorili ministrskega predsednika Calinesca. Rumiuiski kralj Karol je pomUostil \se elane Zelerne garde, ki so pristali na vstop v rumun- sko nacionalno fronto. Več sto članov Železne gard'1 je bilo doslej v koncen- tratsijskih taboriščih, mnogi pa so živeli kot emigranti v Nemčiji. Daladierjeva \ liida je podala ostavko. Bivši sinančni minister Paul Reynaud je sestavil vlado narodne sloge, v katero so vstopili tudi socialist!. Tako zvani vojni kabinet tvorijo predM'dnik vlade in zu- nanji minister Reynaud, vojni minister Daladier, podpwxisetl. vlade Chautemps, inornariški minister Carapinchi, letalski minister Laurent Eynac in minister za oborožt^vanje D'Autry. Ob petletnici nove Celiske koie Važna zadeva. ki ie vedno ni reiena Celje, 22. marca. Ni mnogo stavb širom naše ožje do- movine, o katerih bi se bilo pisalo že toliko, kakor o novi Celjski koči, t. j. o novem planinskem domu pod Tovstom. Malo pa je tudi stavb. ki bi Čakale do- vršitve iz javnih sredstev mestne občine že tako dolgo, kakor nova Celjska koča. S^j doživljamo ravnokar petletnico, odkar je od volilcev mesta Celja izvolje- ni mestni svet sklenil, da na mestne stro- ške zgradi novo stavbo, ki bo ustrezala času in sodobnim zahtevam in bo vsemu svetu pokazala, da se mesto Celje zave- da velike važnosti tujskega in turistov- skega prometa. Meseca novembra 1934 je bil komisij- aki ogled mestne občine, ki se ga je ude- ležilo več mestnih svetnikov in trije za- stopniki Savinjske podružnice SPD v Celju. Komisija si je ogledala vse točke, ki so kot stavbišče za novo kočo priha- jale v poštev, in je zaslišala tudi stavbne in druge strokovnjako. Soglasno je kon- čno obveljal sklep, da se za novo Celjsko koeo določi stavbišče, na katerem novo poslopje danes stoji. V varnem zavetju Tovsta ob vstopu v mogočne mestne go- zdove, v bližini dobrega studenca, ki nikdar ne usahne v razdalji dobrega ki- lomctra od električnega daljnovoda, ka- kih 150 korakov nad staro kočo, bi naj stal nov planinski dom. Prelep razgled se nudi preko bližnjih vrhöv v oavinjsko dolino, ki jo zapira v nemem veličanstvu mogočna veriga Sa- vinjskih Alp. Vsakdo, ki prihiti semkaj in pogleda naokrog, ostrmi nad pre- krasno okolico in razgledom, ki mu ni kmalu enakega. Mestni svet je po ponovnem ogledu dne 12. maja 1935 potrdil novo stavbi- šče in stavil v proračun }>rvo postavko 50.000 din za novo poslopje. Sklep obci- ne je bil, da se zgradi reprezentativna stavba, spodaj zidana, zgoraj pa lesena, po proračunu, ki je znašal 470.000 din. Zamisel občine je bila, da novi dom po- stavi in popolnoma opremi in ga nato od- da Savinjski podružnici SPD v oskrbo. V jeseni 1935 je bila nova slavba v kmetu njegov obstoj in napredek. Ob- enem je latvijska vlada uvedla načrtno gospodarstvo in si v ta namen nadela nalogo, da mora vsako posestvo imeti vsaj enega izšolanega agronoma. Zato so bile ustanovljene neštete srednje kmetijske sole in že danes gospodarijo na dobri polovici posestev izšolani agro- nomi, ki strokovno in načrtno obdeluje- jo svojo zemljo. Toda agrama reforma ni izvedla sa- mo gospodarskega preporoda mlade države, temveč jo je okrepila tudi nacio- nalno in moralno. Saj je že samo dej- stvo, da po zakonu o agrarni reformi ne morejo biti tuji državljani posestniki v Latviji, pripomoglo k izselitvi vseh la- tvijskemu narodu neljubih in nevarnih elementov. Na drugi strani pa se je la- tvijski mali kmet, v čigar dušo so se bile ze globoko zajedle rdeče doktrine, ob prehodu od brezdomca-tlačana do sa- mostojnega gospodarja otresel rdečih idej in se navzel miselnosti malega po- sestnika. Tako je agrarna reforma u- stvarila v Latviji naraven jez, v kate- rega so se zaman zaletavali sosedni bolj- ševiški valovi. Največ zaslug za tako uspešno in ve- likopotezno izvedbo agrarne reforme si je pridobil cden najveejih evropskih go- spodarskih strokovnjakov in sedanji vo- dja latvijskega naroda dr. Karlis Ulma- nis. Okoli njega so se zato zbirali in se tudi danes zbirajo vsi ti mali kmetje, ki tvorijo temelj nove Latvje. V 20 letih svojega obstoja so vse te mlade na novo ustanovljene male kme- tije dokazale svojo življenjsko sposob- nost in tako zavrnile vse argumente proti sistemu malih poljedelskih edinic v prid močno stopnjevane produkcije. Njihov napredek je v zadnjih letih tako velik, da prihajajo v Latvijo neprestano agrarni strokovnjaki iz drugih držav študirat to »čudežno« izvedeno agrarno reformo, da bi poskusili tudi v svojih državah uvesti slične mere. Ta tako uspešno izvedena agrarna re- forma v Latviji pa bi morala služiti tu- di naši državi za zgled. Saj zadnje case prav pogosto čitamo o žalostnih posest- nih razmerah v naši državi in tudi v na- ši ožji domovini. Kljub izvedeni agrarni reformi imamo zlasti v dravski 'lano- vini se danes ogromna 'T T ' ' ' pose- stva, dočim naš kočar strada. Se žalost- nejše pa je dejstvo, da je posebno na naši severni meji zelo mnogo naše zem- lje v rokah inozemcev, ki jim mora za malenkostne place robotati naš ubogi bajtar, da moreio ti gospodje v tujini zaipravljati iz naše zemlje in naše krvi iztisnjeni denar. Po načelu latvijske vlade, da je bila latvijska zemlja vedno lastnina latvijskega kmeta, ki ga je pred stoletji z rodne grude pognal tujec, bi se morala ravnati tudi naša država in posebno na severni meji razlastiti vša veleposestva inozemcev in jih razdeliti med naš stradajoči kmečki živelj. Prav tako pa bi morala biti razlaščena vsa ostala veleposestva in razdeljena med naše kmete, kajti edino na ta način bi bilo mogoče izločiti vse tuje, škodljive vplivc, ki se pojavljajo pri nas. Ne samo dravska banovina, tudi osta- li deli naše države mnogo trpijo vsled te socialne nepravičnosti. Kmetijski mi- nister dr. Cubrilovič je podal pred krat- kim v svojem govoru v Subotici žalost- no sliko posestnih razmer v eni najbo- gatejših naših pokrajin, v Vojvodini. kjer živi danes 30.000 brezdomcev in 20.000 kmetov, ki nimajo dovolj zemlje za življenje. Zemlja je v rokah raznih bogatasev in finančnikov, ki jixn mora teh 50.000 proletariziranih kmetov tla- caniti. Zato se ves naš narod strinja z izjavo ministra dr. Cubriloviča, da je tre- ba nemudoma izvršiti revizijo agrarne- ga maksima in supermaksima ter uvesti načrtno gospodarsko politiko, ki bo edi- na mogla zaščititi proizvajalca in po- trošnika. Latvija, ki je kakor Jugoslavia iz- razito agrarna država, se je že ob zori svoje svobode zavedla velike važnosti kmečkega stanu, ki tvori tudi v Latviji hrbtenico vsega narodnega, gospodar- skega in političnega življenja. Z gospo- darsko osvoboditvijo malega človeka ga je Latvija tudi nacionalno privezala na- se in latvijski kmet danes po načelu »Concordia res parvae crescunt« skupno z meščanom v največji slogi vodi usodo latvijskega naroda. Nehote se nam po- raja misel: Ali bi ne bilo potrefono, da bi tudi mi hodili po stopinjah latvijske- ga naroda? Stran 2. »NOVA DOBA« 22. III. 1940 Štev. 18. surovem stanju dograjena in v takem stanju čaka proslave petletnega jubileja. O zgodovini koče vemo, da je bila v mestnem proračunu za kočo postavka 150.000 din, da pa denarja zaenkrat ni na razpolago. Nesteto je bilo do danes i#tervencij, konferenc in dopisov. Mest- na občina je naenkrat zavzela stališče, da nove stavbe ne more dograditi, češ, naj jo kupi SPD in z lastnimi sredstvi dogradi. SPD je zastopalo stališče, naj dogradi stavbo mestna občina ter naj dograjeni in opremljeni dom prepusti ali proda SPD, ki bi kupnino plačalo v let- nih obrokih proti primernim obrestim. ObČina tega predloga ni sprejela. Na- sprotno, izvedel© se je, da se pogaja s Higienskim zavodom v Ljubljani zaradi prodaje koče z obširnim posestvom za inladinski zdravatveni fond. Ta namera je naletela na odločen odpor. Ne le pre- bivalstvo mesta, V,, bi bilo na ta način ob svoje najbližje. najcencjše in najlep- še izletišče, temveč tudi tujskoprometne zveze, časopis.ic in celo banska uprava so se soglasno izrekli proti taki rešitvi. Ob takem soglasnem odporu je pro- daja zastala. Občina je ponudila nato SPD zopet stavbo z zemljiščem oziroma je društvo stavilo občini konkretno po- nudbo za nakup. Kljub tej ponudbi, kljub zagotovilora občine pa zadeva ne pride z rartve točke. Mesto Celje je izhodišče za tujce in turiste v prelepo Savinjsko in Logarsko dolino, v predgorja in glavni masiv Sa- vinjskih Alp. Mesto Celje je izhodišče za svetovno znana letovišča in zdravili- šča Rogaško Slatino, Dobrno, Laško, Rimske toplice in Topolščico. Mesto Ce- lje ima velik tujski promct, čeprav mu ne nudi tega, kar bi moralo in kar bi po- vzročilo še mnogo veoji dotok letoviščar- jev in tujcev. Ena neobhodno pctrebnih postojank je nova Celjska koea, ki bi poleti in po- zimi nudila velikemu številu tujih in do- mačih cenen in zdrav oddih. Saj je ma- lo mest tako srečnih, da bi imela v taki neposredni bližini tako krasno naravo, kot io ima naše mesto. V petih letih, oziroma v štirih letih odkar bi bila lahko stavba izročena svo- jemu namenu, znaša izguba neprimerno več nego bi znašale letne anuitete za no- vo stavbo. Ne gre le za dohodke vsaj 40 do 50.000 din, ki bi jih nova stavba let- no vrgla, gre za vse one tisočake, ki bi jih tuici in letoviščarji, ki bi bili stalno ali začasno v Celju, pustili v trgovinah, obrtih, gostinskih obratih in drugod. In gre tudi za ugled naše savinjske metropole, ki ima pri letoviščarjih po- sebno na jugu naše domovine dober slo- ves. Ta ugled imperativno zahteva, da se nova Celjska koea nemudoma dogradi in izroči svojemu namenu. Danes je stavba, ki v surovem stanju dograjena gleda na borno staro kočo z razpadajočim gospodarskim poslopjem in ne služi ugledu našega mesta, že zna- na med letno in zimsko publiko. Prebivalci mesta Celja z vso pravico zahtevajo, da sedanja občinska uprava izvrši zamisel izvoljenih zasfbpnikov me- sta, da dogradi novo Celjsko kočo in jo izroči svojemu namenu! Celiski trgovci so zborovali Pomembno gospodarsko dela Združenja trgoveev za mesto Cef/e Združenje trgovcev za mesto Celje je imelo, kakor smo že kratko poročali, 14. t. m. redno skupščino v Narodnem do- mu v Celju. Predsednik g. Rudolf Stermecki je pozdravil navzoče članstvo, zlasti pa še tajnika Zbornice za TOI g. dr. Plessa, tajnika Zveze trgovskih združenj g. dr. Pustiška ter zastopnike tiska in pomoč- niškega zbora, nato pa je skupščina po- častila spomin v preteklem poslovnem letu umrlih članov in članic. Predsednik je v svojem poročilu omenil vpliv sve- tovnih dogodkov na gospodarstvo ter naraščanje cen življenjskih potrebščin in primanjkovanje blaga in ukrepe za kontrolo cen, ki naj se uvedejo pravič- no in enako za vse gospodarske panoge. Uredbe proti draginji naj bodo v korist vseh državljanov in države in naj bodo jasne in znosne. Trgovci so zaradi dra- ginje povišali prejemke svojim naine- ščencem. Oni trgovci, ki tega še niso storili, naj to storijo čimprej. Tudi državnim nameščencem je treba poviša- ti place. Predsednik je podčrtal nujno potrebo ustanovitve avtomatske tele- fonske centrale v Celju in potrebo po- spešitve regulacije Savinje, ker smo se- daj že pred glavno etapo regulacije, ki bo zahtevala ogromne žrtve. Sladkorja je pri nas sedaj dovolj, nastalo pa je usodno pomanjkanje petroleja in benci- na, ki so ga zakrivili karteli, proti ka- terim se vse organizacije že dolgo bori- jo, a doslej brez uspeha. Predsednik je omenil novo uredbo o reformi davčnega zakona in težave s preskrbo deviz. VeÖ- letna borba Združenja trgovcev za me- sto Celje za vzpostavitev carinarnice v Celju je bila kronana z uspehom in celj- ßka carinarnica je bila v začetku tega leta ustanovljena. Združenje je lani v septembru interno proslavilo 20-letnico obstoja. Premoženje združenja znaša sedaj skoraj 1 milljon dinarjev, kljub velikim podporam, ki jih daje združenje na vse strani. Predsednik se je zahvalil Zbornici za TOI, Zvezi trgovskih zdru- ženj in časopisju za naklonjenost. Zbornični tajnik g. dr. Pless je spo- ročil pozdrave Zbornice, ki bo celjsko združenje tudi nadalje krepko podpira- la. Po prikazu splošnega evropskega po- ložaja je poročal o davčni noveli, o naši zunanji trgovini, o konzumnih zadru- gah, o krošnjarstvu, o potrebi noveliza- cije obrtnega zakona, o uredbi o mini- malnih mezdah, o potrebi decentraliza- cije socialnega zavarovanja, o zakonu o pobijanju draginje in o uredbi o kon- troli cen. Tajnik združenja g. Blazon je poro- čal o tajniških in blagajniških poslih. Ob koncu leta 1939. je imelo združcnje j 201 člana (padec za 10) in 145 članic (porast za 7). Vseh v trgovini zaposle- nih kvalificiranih in nekvalificiranih na- meščencev in nameščenk je bilo 803 na- sproti 749 ob koncu leta 1938. Uspeh na trgovski šoli ni bil ravno slab, a tudi ne zadovoljiv. Lani je bilo 23 obratov na novo prijavljenih, 29 pa izbrisanih iz obrtnega registra. Tajništvo uprav- lja tudi posle zadružne hiše v Razlagovi ulici, posle bolniške blagajne in višje- ga zavarovanja TBPD v Ljubljani in posle Trgovskega društva v Celju. V Ce- lju je bilo lani 970 zavarovancev TBPD nasproti 892 v letu 1938. Združenje je imelo lani 166.171 din dohodkov in 123.228 din izdatkov, pre- bitek znaša torej 42.943 din. Cisto pre- moženje združenja znaša 9G7.528 din. Na predlog člana nadzornega odbora g. Kramarja je prejel odbor razrešnico, nakar je bil sprejet proračun za 1. 1940. Pri volitvah so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik Rudolf Stermecki, I. podpredsednik Josip Jagodič, II. pod- predsednik Franc Dobovičnik, člani u- prave Lečnik, Lukas, Martinčič, Mislej, Plavc in Ravnikar. Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni gg. Kramar, Nar- din in Poženel, za člane špecerijskega odseka Fazarinc, Golmajer, Jagodic, Ravnikar in Safar, za člane manufak- turnega odseka Dobovičnik, Mislej, Ster- mecki, Sentjurc in Sumer, za člane čast- nega odbora pa Stermecki, Kramar in Dobovičnik. Po volitvah so bili sprejeti naslednji predlogi uprave: Tudi za šolsko leto 1939-40. se ustanovijo po tri nagrade za učence trgovske nadaljevalne čole v Celju, ki bodo izdelali z odllčnim ali s prav dobrim uspehom. Nägrade bodo znašale po 200, 100 in 50 din za vsak razred, torej skupno 1050 din. Uprava je pooblaščena, da tudi letos zniža ali pa v skrajnem primeru popolnoma po- pusti članarino obubožanim ali onemo- glim članom. Skupščina energično za- hteva, da se v Celju ustanovi avtomat- ska telefonska ccntrala za Celje in za vsa štiri zdravilišča, ki gravitirajo v Ce- lje. Uprava je pooblaščena, da preskrbi za novo celjsko carinarnico primerne poslovnc prostore in da v primeru nuj- ne potrebe v ta namen na razpolago ves odvišni kapital združenja. Na predlog g. Misleja je bilo sklenjeno, da se bo združenje zavzelo za odpravo kramsTr- skih sejmov v Celju. Na predlog g. Kra- marja bo združenje zahtevalo ukinitev krošnjarjenja z manufakturnim bla- gom. Ob zaključku je poročal tajnik Zveze g. dr. Pustišek o zvišanju števila zakup- noprodajnih rajonov za sol v Sloveniji. Poudaril je potrebo, da se cene soli spst zvišajo, da bomo Lmeli dovolj soli na razpolago. Poročal je o pocenitvi pe- troleja in o obenem nastalem pomanjka- !j nju petroleja ter očrtal delovanje o- srednjega lesnega odseka in odseka trgovcev s tekočimi gorivi pri Zvezi. »NOVA DOBA« IZHAJA PREJ! »Nova doba« izhaja sedaj vsak petck že takoj po poldnevu. S tem smo ustre- gli željam številnih čitateljev. DOPISE ZA »NOVO DOBO« sprejemamo samo do srede dopoldne, zares nujne dopise pa še v eetrtek do- poidne. Posebno nujne, kratke dopise sprejemamo izjemno še v četrtek popol- dne. V petek dopokäno ne sprejemamo več dopisov in oglasov za številko, ki izide tisti dan. Kino * UNION * Celje Mas veljlronoeni spared: Od 23. do 26. marca Ples v operf RazKoSen in duhovit film. Film lopih žen in domišljavih mož, divne godbe in razposa- jenega veselja ! Prekrasno valčkovo pesem »Po!diva v chambre separe*»« poje mladi nadarjeni iyralec Hermann Brix V ostalih vlogah: Hans Noser Heli Hnkenxeller Paul Hörbiger Theo Linsen Na velik. nedeljo in ponedeljek ob 10. in 14. m a t i n e j a : „Zoro maščevafec" Za naše uboge otroke Plemenita skrb zalcife efece in mladi ne v Cef/u Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju je imela v petek v Narodnem domu občni zbor, ki je bil slabo obiskan. Predsednica ga. Ela Kalanova se je zahvalila vsem dobrotnikom, ki so v pre- teklem poslovnem letu podpirali društvo. Tajniško poročilo je podal šol. upr. v p. g. Janko Kramer. Zaščita je priredila lani Miklavževo obdarovanje učencev vseh štirih celjskih narodnih šol. S tem obdarovanjem je zašČita uvedla obsežno karitativno delo, kajti v ta namen je na- klonila 15.000 din. Zaščita je imela ta denar deloma v prihrankih iz prejšnjlh let, deloma je vse leto zbirala in se tru- dila, da bi mogla pomagati za zimo čim večjemu številu prošnjikov. K akeiji za Miklavževo obdarovanje so pripomogli banska uprava, celjska mestna občina, denarni zavodi, trgovci in drugi posa- mezni dobrotniki. Dobrotnikom in nabi- ralkam darov gre iskrena zahvala. Za- ščita je priredila lani na evetno nedeljo prodajo oljk, ki je dobro uspela. Tudi tukaj gre gospem, ki so se timdile s pro- dajo oljk, najlepša zahvala. Tiha so njih dela, saj so dela tople, nesebiene ljubezni. Te gospe so Ela Kalanova, Pestevškova, Logarjeva in Rajhova ter gdč. Zupančičeva. Celjska mestna občina je na interveneijo krajevne zaščite na- klonila iz Westnovega fonda 33.500 din celj3kim narodnim šolam za obutev. Za- šcita je vestno izvrševala svojo nalogo, saj je povsod pomagala, kjcrkoli in ka- darkoli je izvedela za osirotelo zapušče- no mladino. Društvo je prlstopilo k Uni- ji za zaščito dece. Blagajniško poročilo je podala šol. upr. v p. gdč. Ivanka Zupančičeva. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so bili izdatki večji nego dohodki. Dru- štvo je podpiralo večje število otrok z mlekom in drugimi živili. Na predlog revizorja šol. upr. v p. g. Fr. Voglarja je prejel odbor razrešnico, blagajničarka pa poleg tega pohvalo. Izvoljen je bil dosedanji odbor s pred- sednico g. Elo Kalanovo na čelu. Na no- vo sta bila izvoljena v odbor šol. upr. gdč. Marija Jurjevčičeva in sol. upr. g. Vid Vrtačnik. Sol. upr. gdč. Jurjevčičeva se je iskre- no zahvalila zaščiti za vse velike dobro- te, ki so jih šolarji uživali v preteklem letu. Predsednica ga. Kalanova je ob za- ključku naprosila vse navzoče, da bi čim- bolj podpirali zaščito, da bo mogla izka- zati naši revni deci čim večjo skrb in ljubezen. Politika Prav a fjubezen Ce ljubite svojo državo, je nepotrebno o tem govoriti, ali storiti morate kaj pa- metnega. Masaryk. Žalostni pojavf med mladino V splitskem »Narodnem listu« čitamo: Sram nas je bilo, ko smo čitali »Vi- hor«, glasilo splitskih . »Zborašev« ... Clanek »Zakaj sc borimo za nevtral- nost?« meče vso odgovornost za sedanjo vojno na Franciio in prikazuje razvoj dogodkov v napačni luči. Med drugim či- tamo: »Z velikim truščem se je povzpel na oblast (bivši predsednik francoske vlade g. Blum), nesllšno kakor duh je odšel z oblasti, toda sijajno je izvršil poverjeno mu nalogo (t. j. nalogo, ki mu jo je bila poverila »mednarodna za- rota«). Strpal je francoski narod v rov, ki ga, po besedah samega Daladierja, ne more več zapustiti«. Ta mlada gospoda pozablja, da so na isti način obtoževali Francijo 1. 1914., ko je stopila za Srbijo, za pravice ma- lih narodov in za ustvaritev Jugoslavije v veliko svetovno vojno ... Na drugem mestu napada list lorda admiralilete Velike Britanije g. Winsto- na Churchilla, ki ga — in obenem z njim tudi Veliko Britanijo — dela odgo- vornega za sedanjo vojno. V prej omenjenem članku bercmo da- lje: »A oni narodi, ki se danes vojsku- jejo in korakajo k samouničenju, bodo nekega dne razmišljali, čemu so krva- veli«. Spoštovana mlada gospoda, ali velja to za Ceškoslovaško in Poljsko?! Masaryk Dne 7. marca je vsa ameriška država New York proslavila Masarykov dan. Na dan Masarykove proslave je univerza v Oxfordu podelila dr. Edvardu BeneSu naslov doktorja honoris causa. Zagreb- ska »Nova rijee« pa poroča, da so slo- venski fantjc preprecili Masarykovo pro- slavo v Mariboru. Enojke in niile V beograjskem »Napredu« čitamo: Dokler hoče človcška družba, da se ji ohrani ta znaeaj, ne more biti organizi- rana tako, da bi bil človek v njej redu- ciran na nič. Kajti ako ni človek niČ, kako more biti skup ljudi nekaj! Kakor je dejal neki filozof, ne dobimo nikake- ga seštevka, če dodajemo ničlam ničle. V današnji dobi pa žal prevladuje na mnogih straneh krivo mišljenje, da v družbi, kakor v računici, vsaka ničla, napisana za enojko, podeseteri vrednost, in zato ne išcejo več liudi, ker si domi- šljujejo, da jim zadostujejo ničle. Po- zabljajo pa, da zavisi tudi pri številkah to povečanje od okolnosti, ali je ona enojka pozitivna ali negativna. Ustavljeni listl Banska oblast ie pred dnevi prepo- vedala izhajanje proslulih frankovskih listov »Hrvatski Narod« in »Nezavis- nost«. Te dni pa je ustavila zagrebski tednik »Narodni val«, ki ga je urejeval Vladimir Radič, sin pokojnega Stjepa- na Radiča. ffaši Nemci Novosadski »Deutsches Volksblatt« je poročal urc'1 krarkim, dn se med Nemci na Kočovskem širijo števllni letaki, ki pozivajo Nemce, da se čimprej prese- lijo v Nemčijo. »Deutsches Volksblatt« zavrača to propagando in pravi, da se Nemci nikakor ne mislijo iz3ellti s Ko- cevskega. Jugoslovensiki kruh je pač sladek .. . Italiianski državijana v Dalmaefji Po podatkih, ki jih je objav'la uprava banovine Hrvatske, živi v Splitu 1.309 italijanskih državljanov, v Dubrovniku 543, v Korčuli 137^ v Trogiru 132, v Si- beniku 128 in na Hvaru 89. V ostalih mestih je število italijanskih državlja- nov so mnogo manjše. Na Sušaku živi 645 italijanskih državljanov, vendar pa je polovica teh jugoslovenske narodno- sti iz Istre in s Primorskega. Štev. 13. »NOVA DOBA« 22. III. 1940 Stran 3. Enotna oblačila v Kemeiii Berlinski dopisnik nizozcmskega lista »Nieuwe Rotterdamsche Courant« je aporočil svojemu listu, da pripravljajo v Nemčiji enotna oblačila za žene in de- kleta. Kroj teh oblačil bo značilen zaradi »hitlerjevske enostavnosti«. Ta oblačila bodo izdelovali v treh barvah: v črni, rdeči in temnorjavi. Ta ukrep so izvršili zaradi štednje s tkaninami in sukancem, katerih pomanjkanje občutijo v Nemčiji čedalje bolj. A to je samo en razlog. Drugi razlog za ta ukrep je treba iskati v težki krizi oblačilne industrije, ki so jo povzročile omejitve prodaje tekstil- nih proizvodov. Prodaja enotnih ženskih oblačil pa ne bo omejena. Ta oblačila bodo naprodaj ali brez kart ali z malim številom kuponov. Pomanjkanje tekatilnega blaga je pri- zadelo tudi moške, pa tudi otroke in do- jenčke. Tako je v Nemčiji prepovedana nošnja oblek z dvema vrstama gumbov, ker se porabi za take obleke več mate- riala kakor za navadne obleke z eno vrsto gumbov. Nakup moških zimskih in pomladanskih plaščev je prav tako zelo omejen. Vsakdo, ki si hoee kupiti nov plašč, mora svoj atari plašč izročiti V pregled posebni komisiji, ki odredi, ali se plašč lahko še nosi ali ne. Sele na podlagi mlšljenja te komisije se lahko dobi karta, ki omogoča nakup plašča. Do3lej je bila prodaja oblek za otroke neomejena. Sedaj pa bodo tudi v tem po- gledu uvedene omejitve. V bodoče bo mogoče kupovati za otroke samo zadosti velike obleke, da jih bodo otroci lahko nosili dalje ča3a in da jim ne bodo po- stale prehitro tesne. Skupna borba profs verl Mihajlov, glavni tajnik osrednjega odbora komunistične mladinske organi- zacije »Komsomol«, je sporočil na zad- nji seji te organizacije, da so v teku razgovori med Sovjetsko Rusijo in Nem- čijo zaradi ustanovitve skupne fronte za borbo proti veri. Nemčija je podraiila] svoje izvozno blago Beograjski »Privredni glasnik« piše: »Nemčija je podražila svoje izvozne proizvode za 15 in 20% in je po- ostrila plačilne pogoje. Doslej je bilo ouaogočeno, da so blago v uvozni državi iztovorili in zacarinili in ga potem na podlagi carinskih dokumentov plačali. Sedaj pa je treba plačati blago takoj, ko prispe v namembni kraj, torej pred za- carinjenjem. Eno tretjino vrednosti bla- ga je treba plačati naprej, čeprav ni prav nič gotovo, ali bodo sploh mogli blago dobaviti in kakšna bo njegova ka- kovost. Druga tretjina vrednosti se pla- ča po dogovoru, tretja pa pred zacari- njenjem. Tako delajo Nemci. Mi pa poši- Ijamo svoje življenjske potrebščinc kup- cem na odprt račun in čakamo na izpla- čilo njihove vrednosti celc mesece«. /^Zj^ Reef no slolica Ofilai rtt- S Br. 31410 dne 24. XII. 193». ' ' Domace vest! — Seja banovinskega odbora Jugoslo- venske nacionalno stranke za dravsko banovino je bila v soboto v Ljubljana. Navzoči so bili odposlanci iz vseh srezov Slovenije. Sejo je vodil predsednik g. dr. Janko Rajar, politična poroeila pa so podali gg. Kramer, Pucelj in dr. Vrčon. Vsa poročila so bila soglasno odobrena in banovinski odbor je s polnim odobra- vanjem pritrdil smernicam politike, ki jo razviia vodstvo stranke. V razpravi po poročilih so bili enodušno obsojeni poskusi zanašanja nesloge v napredne vrste. Sklenjeno je bilo, da se delo stranke v pomladnih meseeih še okrepi. — Zelczniška katastroia pri Ozlju. V nedeljo 17. t. m. ob 5. zjutraj se je zgo- dila med postajama Zaluko in Ozljem velika železniška nesreča. Osebni vlak, ki je vozil iz Karlovca, je treščil v oz- kem pasu pri Kolpi v plaz skalovja, ki je bil malo prej zasul progo. Lokomoti- va se je s tako silo zarila v skalovje, da jo je kar dvignilo, a silni sünek je po- vzročil, da sta iztirila tudi oba prva oseb- na vagona in s potniki vred zdrknila po obrežju v Kolpo. Tretji vagon pa je po naključju obvisel na strmini. V tem va- gonu se je vozil tudi prometni uradnik Ciril Adam iz Novega mesta in le nje- govi prisebnosti se je zahvaliti, da nesre- ča ni zahtevala še več žrtcv. V usodnem trenutku je namrcč skočil skozi okno in si tako rešil življenje, a takoj nato se je lotil reševalnih del. Opazil je, da je bila tudi lokomotiva na skalovju nevar- no nagnjena. Z glasnimi klici je opozo- ril strojevodjo Pogačarja, kurjača Ma- rinška in vlakovodjo Cadeža, da so v zadnjem trenutku skočili iz lokomotive. V naslednjem trenutku se je tudi loko- motiva zakotalila po bregu in se zava- lila na oba vagona v vodi. Na progi sta ostala le dva osebna vagona obenem z ostalimi vagoni, s katerimi so se vozili vojaški obvezniki. V teh usodnih trenut- kih se je izkazal tudi posestnik Rupena iz Mime peči. V trenutku največje ne- varnosti je razbil šipo na oknu, skočil skozi okno, nato pa je krepko pomagal pri reševalnih delih. Njemu, Cirilu Ada- mu in še nekaterim drugim se je zahva- liti, da so bili ranjenci v oscbnih vago- nih takoj deležni pomoči. Med potniki je bilo 25 ranjenih, od teh osem hudo. Vse ranjence so naložili na tovorne avtomo- bile in jih prepeljali v bolnico v Karlov- cu. Pomoe so poslali iz Novega mesta, Karlovca in Ljubljane ter potapljača s Sušaka. Delavci so takoj začeli čistiti progo, na katero je bilo padlo približno 200 kubičnih metrov skalovja. Potniki v obeh vagonih, ki sta padla v vodo, so rnrtvi. Njih število še ni znano. Strašna nesreča je globoko pretresla vse prebi- valstvo. Na kraj nesreče je prispel tudi hrvatski ban dr. Subašič v spremstvu inž. Trčka, železniškega direktorja iz Zagreba. — Upravno sodišee v Novem Sadu. Pravosodni minister dr. Lazar Marko- vič je podpisal uredbo o določitvi teri- torialne pristojnosti upravnega sodišča v Novem Sadu, ki bo pričelo poslovati letos 1. maja. — Zvišanje postnill pristojbin. Z od- lokom ministrstva za pošte se bo zvišala prodajna cena poštnih vrednotnic, in si- cer za poštne nakaznice za doma in za tujino od 25 na 50 par, za odkupne spremnice za notranjost od 50 par na 1 din, za carinske deklaracije od 10 na 50 par in za ovitke za denarna pisma od 50 par na en dinar in 75 par na 1.50 din. Te spremembe stopijo v veljavo 1. aprila. Poštne vrednotnice, ki so danes v pro- metu, bodo veljavne tudi še po 1. aprilu, pošiljalci pa bodo morali na starih ob- razcih nadomestiti razliko med novo in staro prodajno ceno teh vrednotnic z na- lepljenjem poštnih znamk na njih. Z od- lokom ministra za pošte se zvišajo tudi poštne pri3tojbine za tiskane poset- nice v odprtih ovitkih s čestitkami, so- žaljem, zahvalo in podobnim z najvec petimi besedami ali pa petimi običajni- mi črkami od 25 na 50 par. Z istim od- lokom se izpremeni člen 70. pravilnika za notranjo poštno službo, prvi del, in se pošiljalcu zviša odškodnina za izgubo priporočcne poSiljke v notranjem prome- tu na 200 din. Te spremembe stopijo v veljavo prav tako 1. aprila. Zvišana je poštna pristojbina za priporočene pošilj- ke v krajevnem prometu od 2 na 3 din, v medkrajevnem prometu pa od 3 na 4 din. V mednarodncm prometu je zvišana pristojbina za priporočene pošiljke v Greijo, Rumunijo in Turčijo od 3 na 4 din, za vse ostale države pa od 4 na 5 din. Tudi to zvišanje stopi v veljavo 1. aprila. — Planinske ltoče v Savinjskih Alpah so oskrbovane in bodo nudile o veliko- nočnih praznikih gostoljubno streho streho številnim smučarjem, ki bodo obiskali najlepše smuške predele na Ko- rošici in na Okrešlju. Kocbekov dom na Korošici inia udobne prostore, tudi kur- ljive sobe. Do Luč vozijo avtobusi iz Celja, Ljubljane in iz Smartnega ob Pa- ki. Iz Luč na Korošico vodi markirana pot. Vzopn traja 5 ur. V Lučah so turi- stom na razpolago vodniki in nosači. Pot na Okrešelj vodi skozi Logarško dolino. Redni avtobusi vozijo do Solčave, od ko- der je 3 ure hoda do Frischaufovega doma. Piskernikovo zavetišče v Logar- ski dolini je istotako oskrbovano. Na Golteh je smuka ugodna. Pri Mozirski koči je nad pol metra snega. Na veliko- nöflni ponedeljek bo t.u smuška tekma v veleslalomu za Meštrovov pokal. Vse ka- že, da bo o praznikih na planinah zelo razgibano smučarsko vrvenje. — Plačilo prodanega bla^a na Ljub- Ijanskem vclesejmu. Finančno ministr- stvo je odobrilo, da morejo inozemski razstavljalci inozemskega blaga, ki bodo sodclovali na lctošnjih ljubljanskih vele- sejmih (od 1. do 10. junija in od 31. av- gusta do 9. septembra), nakazati proti- vrednost prodanega blaga, in sicer pre- ko poblaščenih zavodov na način, kakor je predvideno v plačii.iih sporazumih za poedine države, iz katerih izvira razstav- ljeno blago. Ta nakazila se bodo upravi-. čevala na osnovi potrdil velesejm. upra- ve, da je zadevno blago na velesejmu razstavljeno, na velesejmu prodano in da so zanj plačane vse redne državne da- jatve. Kar se tiče blaga, ki izvira iz ne- klirinških držav in bo na velesejmu raz- stavljeno, se bo izvrševalo plačilo v ino- zemstvo v svobodnih devizah, mora pa biti za vsak konkreten primer že pred uvozom preskrbljeno dovoljenje izvoz- nega komiteja pri Narodni banki. — Poziv orgaiiizacijam In društvom. Uprava Ljubljanskega velesejma vabi vse naše organizacije, društva, klube itd., da prirede svoje občne zbore, kon- grese, nastope itd. v času letošnjega po- mladanskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. junija. Svoje sklepe naj izvo- lijo javiti upravi velesejma. Celiemokolica c Velikonočne procesije. Na veliko so- boto bo velikonočna procesija ob 16. pri kapucinski in ob 17. pri opatijski cerkvi, na velikonočno nedeljo ob 5. zjutraj pa pri cerkvi sv. Jožefa. c Svečana počastitev spomina gg. Eniiliijana Lileka in Franja Krajnca. Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju sta priredili v soboto zvečer v pevski sobi v Narod- nem domu komemoracijo za pokojnima narodnima dobrotnikoma gg. vladnim svetnikom Emilijanom Lilekom in uči- teljem Franjom Krajncem iz Celja, ki sta zapustila svoje premoženje Družbi sv. Cirila in Metoda. Komemoraciji so prisostvovali številni zastopniki nacio- nalnih in kulturnih organizacij, profe- sorji in učitelji ter mnogo drugega na- rodnega občinstva. Glavno vodstvo CMD sta zastopala gg. Ivan Prekoršek in dr. Jakob Rebernik. Po uvodnih besedah. predsednika moške podružnice CMD g. dr. Bavdka je moski zbor Celjskega pevskega društva pod vodstvom pevo- vodje g. Segule zapel Foersterjevo »Umrl je mož«. Nato je učitelj in pisa- telj g. Fran Roš v poetično zasnova- nem govoru prikazal svetli lil< vzornega narodnega vzgojitelja ter nacionalnega delavca g. Franja Krajnca, g. prof. Jan- ko Orožen pa je prikazal veliko nacio- nalno, kulturno, znanstveno in publici- stieno delo vladnega svetnika g. Emili- jana Lileka. Moški zbor CPD je zapel Prelovčevo »Zadnje slovo«. Ob zaključ- ku lepe spominske svečanosti se je g. dr. Bavdek zahvalil gg. učitelju Rošu in prof. Orožnu ter Celjskemu pevskerau i društvu in pevovodji g. Seguli za sode- lovanje. Narodno Celje je dostojno po- častilo spomin dveh velikih narodnih de- lavcev in dobrotnikov. c Celjski mestni proračun odobren. Finančno ministrstvo je v celoti odo- brilo proračun mestne obt-ino coljsko za 1. 1940-41. c Celjski mestni svet uo jmel redno sejo v petek 29. t. m. ob 18.30. Na dnevnem redu bodo poročila odborov. c Spet ostavka china mestnega sveta. Učitelj g. Fran Roš je podal ostavko kot clan celjskega mestnega sveta. c Uprizoritev operetc »Gejša«. Mari- borsko Narodno gledališče bo uprizorilo v petek 5. aprila ob 20. v celjskem gle- dališču znano opereto Sidneya Jonesa »Gejšo« v režiji g. Harastoviča. Dirigi- ral bo g, Josip Jiranek. Ta predstava je zadnja za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. Iz zal$ke kronike i. »Slovenski Narod« je 7. oktobra 1877 objavil dopis o velikem požaru na Gor- nji Ložnici. Dopis se glasi v izvirniku doslovno: »Iz žavske okolice 5. oktobra. Danes, okoli 11. ure dopoldne nas prestraši strašen krik in žalostno zvonenje. Komaj smo se prav zavedli, kar zapazimo v sosednej vasici Ložnici, ki je kakih 10 niinut od trga oddaljena, strašen ogenj, ki se je vedno bolj in bolj razširjal. V trenutku so bili Zavčani s tremi brizgalnicami na gorišču, da bi zdivjani element ukrotili. Za Zavčani so prisli tu- di Gotovljani, Arnovčani, Petrovčani' in St. Peterčani s svojimi brizgalnicami. V četrt ure je bilo namreč 15 poslopij v plamenu, ki jih ni bilo mogoče vec rešiti. Bile so namreč same slamnate strehe in vse na kupu, tako, da se ni moglo nikjer zraven priti. Pogorelo je 5 posestnikov s 15 poslo- pij in so vsi na beraški palici, ker ni bil nihee zavarovan. Skode cenijö na 20.000 goldinarjev. Ubogi ljudje nimajo ne kruha ne obleke in tudi nc stanova- nja. Nekaj obleke in hrane se jim je precej iz Zavca poslalo. Tudi se je osno- val v Zavcu odbor, ki bo koj danes mile darove za uboge Ložničane nabirati za- čel — da se jim saj nekoliko pomaga in to hitro v največji potrebi.« II. »Slovenski Narod« je 11. decembra 1877 objavil dopis o občinskih volitvah in druge novice iz trga. Po izvirniku je dopis sledeč: »Iz Zavca 8. decembra. Pretečeni me- sec so se vršile pri nas občinske volitve. Volili so se po večini stari odborniki, kateri so tudi poprejšnjega župana go- spoda Karla Zuža zopet izvolili. Med tern ko sosedne občine plačuje- jo obcinske doklade 30—40%, plačuje Zalec samo 13%. V Zavcu se je ustanovila »Družba za strelanje na tarčo«. Mogoče nastane iz te družbe kako društvo, ki bi imelo večji upliv na narodno zavest, tako n. pr. kako pevsko drutsvo ali morebiti celo zopet Citalnica. Začetek bi bil storjen in preteklost nas lahko navdušuje.« (Mišljen je žalski tabor iz leta 1868.) III. »Slovenec« je 31. avgusla 1878 objavil dopis o volilnem shodu v 2alcu. Izvirni dopis se glasi: »Volilni shod imajo v nedeljo 1. sep- tembra volivci celjskega okraja, da si izbero kandidata za deželni zbor name- eto dosedanjega kandidata dr. Srneca, ki je kot rezervni častnik zdaj pri svo- jem polku v Bosni in po postavi ne more kandidirati. Shod bo v Zavcu poleg Celja v Hau- senbichlerjevi gostilni.« IV. »Slovenski Narod« je objavil 12. av- gusta 1879 obširen dopis o veliki povod- nji. Dopis priobčujem v skrajšani obliki. »Od Savinje 7. avgusta. Dne 17. no- vembra 1878. leta je velika povodenj na Savinji povzročila veliko škode. Prebi- valci Savinjske doline so zahtevali po- moči. Zbrali so se vrli možje, gg. Hausen- bichler, E. (Ernest) Sirca, K. (Karol) Zuža in še drugi so oskrbeli, da se je regulacija Savinje pričela. Delalo je 80 delavcev pri Savinji. 4. avgusta 1879 se je Savinja sprva po svoje stari strugi spustila pod vod- stvom g. inž. Bude (Butta). Ob 6. uri zvečer se je s 4 dinamit- nimi streli prodrl nov vodotok, bilo je nad 200 ljudi navzočih, da so si dovr- šeno delo ogledali. Po končancm delu stopili so delavci skupaj ter pivo gosp. I. Zuže od žavskih tržanov in g. E. Sirce v Grižah podar- jeno popili z mnogimi napitnicami in ži- vijo klici na g. inžinirja Budo, g. S. (E. Sirco), H. (Hausenbichlerja) in drugo žavsko gospodo. Pri skupnem obedu se je g. Hausenbichler v imenu vseh posest- nikov g. Budi zahvalil.« V. »Slovenski Narod« je priobčil 15. sep- tembra 1879 notico o pridelanem hme- lju. Dopis objavljam v skrajšani obliki. »(Hmelja prklelalo) se je letos po poprečnej cenitvi v vsej Evropi 500.000 centov. Od teh se računi za Ceško 78.000 centov, za Stajersko 6000 centov.« VI. »Slovenski Narod« z dne 24. oktobra 1879 je objavil dopis v zadevi Savinj- ske železnice. Izvirni dopis se glasi skrajšano: »Iz Savinjske doline 22. oktobra. 2e- leznica Celje—Spodnji Drajberg (Dra- vograd). Leta 1875. je sklepal državni zbor o vladnih predlogih, po katerih bi se imela zidati železnica Celje — Spodnji Drajberg kot nadaljevanje Wolfsberg — Drajberške. Zdaj bi bil čas, da bi one občine v sa- vinjski in šaleški dolini poslale prošnje za zidanje te železnice.« VII. »Slovenec« z dne 11. decembra 1879 je objavil dopis o volitvah v celjski okrajni zastop (odbor). Dopis se glasi v izvir- niku: Stran 4. »NOVA DOBA« 22. III. 1940 Stev. 13. c Sokol»ka akademija. Vaditeljski zbor naraščaja Sokolskega društva Ce- lja I bo priredil v soboto 4. maja ob 20.30 v Narodnem domu vsakoletno aka- demijo s pestrim aporedom ob sodelova- nju vseh mladinskih oddelkov in želez- ničarske godbe. Opozarjamo vsa društva na ta datum. c Združenje trgoveev za sreze Celje, Gornji grad tn Smarjc pri Jelsah v Ce- ]ju ponovno opozarja svoje Clane, da bo 17. redna glavna skupščina v četrtek 28. t. m. s pričetkom ob 8. zjutraj v ve- liki dvorani Narodnega doma v Celju in da je udeležba na skupščini v:\ vsc ("lane strogo obvezna. c Občni zbor filatellstičnega društva »Celeja« v Celju bo v četrtek 28. t. m. s pričetkom točno ob 20. v klubski sobi v hotelu »Evropi«. Ker bodo sprejeti važni sklepi, je potrebna polnostevilna udeležba članstva. — Društveno vodstvo c Sa-marijanski tečaj. Sreski odbor društva Rdečega križa v Celju javlja, da bo aamarijanski tečaj ob ponedeljekih in četrtkih od 19. do 20.30 v predavalnici v Zdravstvenem domu. Prvo predavanje bo v torek 26. t. m. c Mesnice in stojnicc v Celju bodo o velikonočnih praznikih 24. in 25. t. m. ves dan zaprte. — Združenje mesarjev v Celju. c Mestno parno in kadno kopališee bo v soboto 23. t. m. odprto od 9 do 18., v nedeljo 24. in ponedeljek 25. t. m. pa bo zaprto. c Zetov smrti. Na svoj god, na Jože- fovo, ie umrl v Kersnikovi ulici 42 v 67. letu starosti g. Jožef Filipčič, bivši last- nik znane gostilne v Gledališki ulici in hišni posestnik. Pokojni je bil doma s Krasa ter odločno nacionalen in znača- jen mož. Med prebivalstvom je bil sploš- no priljubljen in spoštovan. V nedeljo je umrla v Komenskega ulici 18 v sta- rosti 79 let zasebnica Julijana Orešniko- va. V celjski bolnici so umrli: v soboto 42-letna kočarjeva žena Marija Romiho- va iz Vodenovega pri Smarju in 32-letna dninarica Angela Pantnerjeva s Polul pri Celju, v ponedeljek polletni delavčev sinček Franc Baloh iz Liboj pri Petrov- čah, v torek pa 46-letna dninarica Ma- rija Salarikova iz Lokarja pri St. Juriju ob juž. žel. in 5 mesecev stari dninarjev ainček Franc Levovnik z Lindeka pri Frankolovem. V Liscah 9 je umrla v sre- j do 72-letna zasebnica Frančiška Rup- nikova. Pokojnim bodi ohranjen lep spomin, svojeem naše iskreno sožalje! j c Godbeno društvo poštnih nameščen- cev v Celju želi vsem dobrotnikom ve- selo veliko noč. Ob tej priliki izreka tudi iskreno zahvalo za vso dosedanjo na- klonjenost s prosnjo, da mu jo ohrani- jo tudi v bodoče. c Avtoizlet v Logarsko dolino. O ve- likonočnih praznikih bodo odprte vse planinske postojanke Savinjske podruž- mce SPD in sicer na Korošici, Okrešlju, v Logarski dolini in na Golteh. Da se omogoči cenen izlet, aranžira podružnica poseben avtobus z znižano voznino, ki bo odpeljal iz Celia na velikonočno so- boto ob 18. in se bo vrnil na veliko- nočni ponedeljek ob 21. v Celje. »Iz Celja 4. decembra 1879. Pri da- našnji volitvi načelnika in odbornikov novega okrajnega celjskega zastopa je izvoljen za načelnika notar g. Sajovic, v njegovega namestnika advokat dr. Langer v odbor: Baron Bruck, I. Po- gačnik, dr. Ipavic, Jamnik in Hausen- bichler; le poslednji trije goapodje so Slovenci. Menim, da ko bi se bili v na- šem okraju ob pravem času veljavni na- rodnjaki le nekoliko brigali za volitve v okrajni zastop. moral bi biti odločno naroden.« Notar Sajovic je imel pisarno v se- danji pisarni notarja g. Burgerja. Od- vetnik dr. Langer je bil lastnik grašči- ne Lemberg pri Dobrni, stanoval pa je v Cejju. Baron Bruck jc bil lastnik Sp. Lanovža v Celju. I. Pogačnik je bil last- nik rudnika na Zeleznem pri Galiciji, stanoval pa je v Celju. Dr. Ipavic je bil zdravnik v St. Juriju ob juž. žel. Jam- nik je bil posestnik v Polžah pri Novi cerkvi in sorodnik Zuževih v Zalcu. Ja- nez Hausenbichler pa je bil znani žalski narodnjak. Kronist. Za Vaše knjigovodstvo v novem letu trgovske knjige, rednike, kartotcko in druge potrebščine za pisarno v veletrgo- vini papirja in laijigarni KARL GOKI- CAR, vdv„ Celje, Kralja Petra c. 7—9. c Rezervni podoficirji stanujoči v ob- močju celjskega vojaškega okrožja, se ponovno obveščajo, da je bil dne 9. de- cembra 1939 ustanovljen v Celju podod- bor Udruženja rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije. Vabijo se prav vsi rezervni podoficirji ne glede na stan, politično prepričanje in rod orožja, da čimprej pristopijo v to za nas zelo po- trebno organizacijo. Meseca julija 1939 je bila s kongresa URP v Beogradu predložena g. ministru za vojsko in mor- narico sledeča resolucija: 1. Da se re- zervnim podoficirjem dovoli 50% popusta. na železnici in parobrodih. 2. Da se re- zervnim podoficirjem za časa vojaških vežb redno plačuje mesečna plača. 3. Da se dovršene podoficirske sole sma- trajo enake nižji maturi. 5. Da se dodcli potreben kredit za podpiranie revnih podoficirjev in njih družin. 6. Da se do- voli otrokom rezervnih podoficirjev po- pust pri solanju in plaeanju takse. — G. minister za. vojsko in mornarico je dne 31. decembra 1939 ponovno sprcjel de- putacijo glavne uprave v Beogiadu ter zagotovil in obljubil, da bodo naše že- lje ugodno rešene. Poudaril pa je, da je dolžnost vseh rezervnih podoficirjev pri- stopiti k svojemu na novo osnovanemu društvu v čim večjem številu ter tako dokazati upravičenost svojih zahtev in izpolniti svoje dolžnosti do domovine. Kdor želi pristopiti v organizacijo, naj to pismeno sporoči na spodnji naslov. Letna članarina znaša 36 din, vpisnina in legitimacija enkrat za vselej z zna- kom 20 din, predložiti pa je treba sliko 6X8 cm. Ponovno poudarjamo, da je združenje v smislu odobrenih pravil strogo nepolitično. Namen naše organi- zacije ie združiti vse rezervne podoficir- je v eno celoto, delovati v nacionaTnem in patriotskem duhu v korist države in dobrobit članov. Vsak član društva ima izven organizacije popolnoma proste roke v političnem in gospodarskem po- gledu; to udejstvovanje seveda ne sme škodovati ugledu organizacije in intere- som države. Ovir za pristop v društvo torej ni, dana je možnost, da se združi- mo. Le tako lahko odločno zahtevamo, da bodo naše želje ugodno in čimprej rešene, kar tudi z gotovostjo pričakuje- mo od pristojnih činiteljev. Lc v slogi je moč! — Pododbor združenja rezerv- nih podoficirjev v Celju. Slike za legitimacye najhitreje, točno in dobro izvršuje Foto Pelikan Celje - Razlagova ulica c Dijaki drž. realne gimnazije v Celju so uprizorili pod okriljem Ferialnega sa- veza 15. t. m. zvečer v celjskem gledali- šču Meškovo dramo »Mati«. Ne glede na to, da je ta drama za mlade igralce nehvaležna in je zlasti v zadnjem deja- nju dramatsko šibka, bi bilo bolje, če bi bili izbrali za uprizoritev veseloigro ali komedijo. Angela Sadarjeva je opra- vila svojo režisersko nalogo skrbno in z rutino ter se je potrudila, da obdela posamezne vloge, kolikor je bilo pač z mladimi igralci-začetniki mogoče. Prav dobre kreaeije so nudili Stojan Skitek (Milan) in Ivan Lešnik (Ivan) ter Bre- da Rajhova (Tinka), Sava Smidova (Suva) in Marija Jagrova (gospa Strel- čeva). Marij Sadar je bil kot župnik v izgovorjavi in poudarjanju prav dober, nedostajalo pa mu je mimike in spro- ščenih kretenj. V komični vlogi tržan- ke se je Verena Jericeva močno uvelja- vila. Marjan Zdolšek (Križnik) se je po- trudil, prav tako Stojan Cergol (cigan). Gledališče je bilo dobro zasedeno. Upri- zoritev je kljub raznim hibam dosegla prav zadovoljiv uspeh. Gimnazijci in ga. Sadarjeva zaslužijo za svoje kulturno udejstvovanje vso pohvalo. c Celjsko pevsko društvo bo imelo pri- hodnji teden redne pevske vaje in si- cer za mešani zbor v torek — takoj po praznikih — za žeaiski zbor v če-- trtek in za moški zbor v petek. Prosimo polnoštevilne udeležbs. — Odbor. c Nabavite si poslovne knjižice! Mest- no poglavarstvo v Celju razglaša: Po naročilu kr. banske uprave dravske ba- novine v Ljubljani z dne 19. II. 19-10, VI. št. 1100-9, so opozarjajo vsi delavci in nameščenci, ki še niso zamenjali starih poslovnih knjižic z novimi ali pa še ni- majo knjižic, da si nujno nabavijo knji- žice v sobi št. 34. na mestnem poglavar- stvu. Zlasti ee opozarjajo delavci in na- meščenci, ki nameravajo odpotovati za- radi nastopa dela ali iskanja dela, da si prej nabavijo poslovne knjižice, ker brez njih ne bodo mogli dobiti ne zaposlitve, ne znižane voznine na železnicah in pa- | robrodih, niti ne bodo mogli biti deležni podpor pri javnih borzah dela in pri or- ganih delavskega zavarovanja. c Slinavka in parkljevka v Celju. Me- stno poglavarstvo v Celju razglaša, da je bila v ponedeljek 11. t. m. uradno j ugotovljena slinavka in parkljevka na Cesti na Dobrovo 18 v Gaberju. Gaberje je proglašeno za okuženo, vsi ostali kraji celjske občine pa za ogroženo področje. Do nadaljnjega so v Celju ukinjeni vsi živinski in kramarski sejmi. Na mestnem področju je prepovedan vsak svoboden in trgovinski promet s parkljarji. Izda- janje in podaljšanje živinskih potnih li- stov je ukinjeno, izvzeti so le parkljarji, ] i ki so določeni za zakol v mestni klavnici. Dovoljenje za odpremo parkljarjev z ogroženega področja v drug srez izda lahko samo banska uprava. Vsako sum- ljivo obolenje parkljarjev je treba takoj javiti mestnemu veterinarskemu refe- rentu. c DeloMii trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 1061 brez- poselnih (903 moški in 158 žensk) na- sproti 1068 (912 moškim in 156 žen- skam) dne 10. t. m. Delo dobi 6 hlapcev po 10 kuharic in kmečkih dekel, 4 služ- kinje, po 2 natakarici in sobarici ter 1 postrenžica. c Kronika nesreč. Ko so na neki njivi na Zeleznem pri Galiciji zažigali odpad- ke in suhljad, se je triletna posestniko- va hčerka Slavica Jelenova preveč pri- bližala ognju, vsled Cesar se ji je vnela obleka. Deklica se je močno opekla po hrbtu. Ko je 47-letni posestnik Josip Florjanc z Zeleznega priskočil otroku na pomoc, da bi pogasil njegovo goreco obleko, se je tudi sam močno opekel po rokah. Pred dnevi je padel 15-letni sin kočarice Ivan Mohorič iz Po3loga pri Planini na cesti z voza in si zlomil desno ; nogo v gležnju. V Prapretnem pri Hrast- j niku je slamoreznica zgrabila 9-letnega posestnikovega sina Rudolfa Zupana za levo roko in mu razmesarila kazalec. Na Vranskem si je 22-letna mesarjeva žena Pavla Cukalova pri padcu na polz- kih tleh zlomila levo roko v zapestju. V nedeljo-je padla 16-letna posestnikova hčcrka Terezija Kuletova iz Loke pri Zidanem mostu na cesti s kolesa in si i zlomila desno ključnico. Ko je 35-letni delavec Josip Terglav z Ločice pri Pol- zeli streljal v ponedeljek s topičem, je topic razneslo in razmesarilo Terglavu desno roko v zapestju. V Loki pri Zida- nem mostu je padla 40-letna posestni- kova žena Marija Golobova v nedeljo doma po stopnicah in si zlomila desno nogo v kolenu. Ko je 34-letni gozdni delavec Rudolf Rakovnik s Pake pri Vi- tanju podiral v sredo zjutraj v gozdu drevo, je padlo drevo nanj ter ga moč- no poškodovalo po glavi in mu zlomilo desno roko. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. c V ambulatoriju OUZD v Celju bodo ordinacije na veliko soboto samo do 12. c Nad 14 let robije za umor otroka. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so se zagovarjali v sredo 22-letna dninarica Ana Korenova iz Trebč pri Sv. Petru pod Sv. gorami, nje- na mati, 50-letna dninarica MarTja Korenova iz Trebč in 26-letni posest- nikov sin Karel Domitrovič iz Zagaja pri Sv. Petru pod Sv. gorami, prvi dve zaradi umora, Domitrovič pa zaradi so- krivde na odpravi telesnega plodu. Ana Korenova jc lani v aprilu zanosila. V drugi polovici meseca novembra je skup- no s svojo materjo sklenila, da bosta spravili otroka s sveta, ker se je bala, da bi jo njena strica nagnala od hise, ker je vedela, da ne bo mogla otroka vzdrževati, in ker so jo zaradi otroka obrekovali. Dne 3. decembra se je v spremstvu Karla Domitroviča, ki ga je v poznala, peljala v Zagreb k ncki ženski, pri kateri je dobila za 700 din sredstvo za odpravo plodu. Zc drugi dan jc Ana Korenova doma porodii?» zdravo dekli- co. Njena mati je po njenem naročilu zavila otroka v staro obleko, ga nesla v vlažno klet in ga položila v škaf. oato pa odšla. Ko se je četrt ure pozneje \r- ni'la, je bil otrok že mrtev. Trupelce jo pokopala drugi dan v bližnjem gozdu. Po mnenju zdravnika izvedenca je otrok umrl zaradi zadušenja. Ana Korenova je bila cbsojena na 7 let in 1 mesec robije in trajno izgubo častnih pravic, Marija Korenova na 7 let in 3 meaece robije in trajno izgubo častnih pravic, Karel Domitrovič pa na 4 mesece zapora in 200 din povprečnine. Vsi trije so ka- zen sprejeli. c Cuvajte gozdove! Mestno poglavar- stvo v Celju razglaša: V pretekli zimi so ponekod vsled južnega snega precej trpeli naši gozdovi, v prvi vrsti igličasti sestoji, zlasti borovi in smrekovi. Snež- ne polomije, povečane po vetrolomih, so zapustile vidne sledove in škodljive po- sledice takih elementarnih poškodb so neizogibne, ako se pravočasno ne posve- ti gozdovom potrebna pozornost. Po go- zdovih leže odlomljeni vrhači, podrta de- bla in okleščeno vejevje. Ne samo, da taki ostanki ovirajo naraščaj mladega gozda, temveč so gozdom tudi škodljivi, ker tvorijo najugodnejše leglo raznemu gozdnemu mrčesu in boleznim drevja ter so v večini primerov tudi vzrok gozdnim požarom. Glavna in prva dolžnost vsa- kega posestnika je, da svoje gozdove čuva in jih tudi očuva. Ena največjih nevarnosti za naše gozdove so škodljivi gozdni mrčesi, bolezni in požari. Da se pravočasno prepreči razmnožitev goz- dom škodljivih žuželk, posebno lubadar- ja, se odreja sledeče: 1. Vsak gozdni po- sestnik mora pregledati svoje gozdove ter najkasneje do konca marca vsakega leta posekati in olupiti vse po snegu in vetru poškodovano in po raznih boleznih napadeno igličasto drevje in očistiti gozdne površine vseh ostankov po ae- kanju. Pri tern mora posebno paziti na morebitne lubadarjeve zalege, ki so v skorji (lubju). Skorja po lubadarju napadenih dreves kaže majhne luknjice nalik strelu s šibrami. Po lubadarju na- padena skorja se mora takoj na ognja varnih krajih sežgati, da se zalega uni- či in prepreci razmnoževanje lubadarja. Ako se odpadki sečnje, t. j. vrhovi in ve- jevje, ki ne presegajo 5 cm debeline, ne dajo spraviti iz gozda, se morajo zložiti na >kupe, najbolje pod krošnjo preosta- lega drevja, ker tarn vsled večje vlage hitreje strohne in ne ovirajo mladega naraščaja na ostalih praznih prostorih, ki morajo biti vedno dostopni naletu se- mena. Skladanje neolupljenega lesa igli- častega drevja v gozdu na gozdnih po- tih, pri žagah in lesnih skladiščih je iz gori omenjenih razlogov najstrožje pre- povedano. Ako se pojavijo na gozdnem drevju prenosne bolezni in škodljivi mrčes, morajo oni gozdnd posestniki odnosno njih upravitelji takoj sami upo- rabiti vsa sredstva, da odstranijo nevar- nost. Posestniki gozdov, ki so vložili večje vsote denarja, da bi odvrnili na- val mrčesa in prenosnih bolezni, ter to dokažejo, se smejo na banovinski pred- log po čl. 12 zakona o neiposrednih dav- kih z dne 8. II. 1928 deloma ali v celoti oprostiti plačevanja davkov. Prestopki tega razglasa odnosno njega neupoäte- vanje se bodo kaznovali, v kolikor ne pride v poštev kazenski zakon, po dolo- čilih § 144. zakona o gozdovih z dne 21. dec. 1929, Uradni list St. 162-35 iz leta 1930, s kaznijo v denarju od 500 do 5000 din poleg postopania po § 29. cit. zakona. Pripominja se, da je za točno izpolnjevanje zadevne odločbe odgovo- ren ne le gozdni posestnik, marveč tudi podjetnik seenje, kupec lesa in lastnik žage. c Predstojništvo mestne policije v Ce- lju je zaključiio izdajanje poslovnih knjižic. Interesenti naj se v tern pogledu obračajo odslej na mestno poglavarstvo v Celju in ne več na predstojnižtvo mestne policije. c Dobava icruha za odsek za obveMio telesno vzgojo. Mestna občina celjska razpisuje dobavo kruha za odsek za ob- vezno telesno vzgojo za dobo od 1. apr!- la do 30. junija t. 1. Dnevna dobava ra- zen ob sobotah in nedeljah po 30 do 40 hlebčkov iz polčrne moke tcžine 11 3o 12 dkg. Pojasnila se dobijo pri mestnem poglavarstvu v sobi štev. 19. Pravilno kolkovane ponudbe z označbo »Dcbava kruha« je treba vložiti v zaprtem ovoju v vložišču mestnega poglavarstva, soba štev. 9, do vštetega 26. t. m. c Dijaški kuhinji v Celju je daroval gostilr.ičar g. Franc Stolfa v Celju 150 din namesto venca na grob g. Jožefa Fi- lipčiča. c ZdravnLško dcžurno službo za Clane OUZD bo imel na veliko noč zdravnik dr. Premšak na Cankarjevi cesti, na ve- likonočni ponedeljek pa zdravnik dr. Mušič na Cankarjevi cesti. Dežurni zdravnik nudi pomoč samo v neodložlji- vih primerih, kadar je pristojni zdrav- nik OUZD odsoten. Ua. 13. »NOVA DOB A« 22. III. 1940 Stma 5. Fran Roš: Vnifir Bilo je na cvetno nedeljo. Samo pod vrhom temne Mrzlice so se še -belile snežne Use. Po dolini je že spet sopla zemlja, novi sokovi so krožili v drevju, ki so se mu gole veje zibale v toplem vetru. Belaj je bil poobedoval. Z žuljavo ro- ko si je obrisal osivele brke in je vstal od mize. Sestdesetleten kmel, velik in ponosen. Da je trd, so trdili o njem in vedeli so iudi, da je dober in premožen .gospodar. In vendar se Belaj ni smehljal, že pol leta nikdar, niti ne, kadar je sedel v krcrai med veselimi ljudmi in je pela Harmonika. Tern no so mu gorele oči pod nagubanim čelom, kakor da je poslušal drugam, in je le vase gledal v posled- njem času. Zdaj je stopil iz široke hiše mimo hcere Ane. Brez besede. Iz kamre se je j zac-ul droben glas Aninega otroka. Ta- nek jok. Hudič!« je zinil in Ana se je stresla ob tej besedi. Vedela je, da pojde oče v krčmo kakor vsako nedeljo popoldne, odkar je bil njen nezakonski sin prijo- kal na svet, in že nekaj mesecev prej, odkar je bil njen greh postal ocit. Mimo his in koč in zavrtov jc krenil Belaj v Klančnikovo gostilno preko treh stopnic skozi vežo. V nizki sobi je stala Klancnica, zastavna, rdečelična. Prine- sla mu je pol Htra bele starine in zapalil si j« cigaro, sedeč v kotu pod razpelom. Kaj pa Matevž« ? je povprašal po njenem možu. »Mu še ni prešlo?« Se mu rije po glavi. Dopoldne je spet vzel zdravilo, strup, da je zaspal. Danes ostane v postelji.« Gostilničar Klančnik se je bil v vojni v Karpatih nalezel revmatizma v glavo in vsako leto na pomlad ga je prijemalo z vso silo, da je molil, stokal in klel. >Tudi Damjanek spi,« j e Klanenica pokazala na pec, ki so z nje štrlele noge v razcefranih hlačnicah in velikih Čev- Ijih. »Včeraj je pokopal mater, danes pa pije in jo&e.« Belaj je ostal sam in ž njim na peei speči Damjanek. Ta je bil nekoč sosed BeJajcv, njcgovih let, pa je bil že dav- no pognal grunt po grlu. 2ivel je ob dninah iz dneva v dan. prebival je na Laporju v Laporškovi koči z materjo, ki mu je zdaj umrla, ko je bila že do- segla svoj osmi križ. Njen nezakonski •si» je bil, šestdeset let sta preživela shupiij, no, in zdaj je ostal na svetu sam. Potem je Belaj mislil na svoje gorje. Z< dokaj let je bil vdovec, sina mu je vigrabila vojna, sina, ki bi bil moral prevzeti dom. Edinega sina so mu ubili J na Doberdobu, kakor hrast v gori je bil njegov Martin, da, to je bil najtežji udarec v Belajevem življenju. Nasled- nika so mu vzeli, kri njegove krvi, in njegov dom preide nekoc v tuje roke, na tuje ime. Po sinovi smrti mu je ostala hči Ana. 3SK>, saj je bila skrbna, dobro je gospo- dinjila, skupaj sta garala in se otepa- la z zemljo. Pa se je spečala s tern pobom Jernejčevim, kočarskim knapom. Otroka je imela ž njim, on pa se je ho- tel poročiti ž njo, ali Belaj je vzrastel: »Nikoli! Me prej ni vprasal, sam si jo je vzel, naj me zdaj ne išče, ko se je zdelala ž njim! Samo pred oči naj mi ne stopi! Tega otroka bomo že preredüi, naj ostane pri hiši, ker je že tu, nebodi- gatreba!--' In pob Jernejčev je sei na Nemško, v rudnike, in se bo tarn oženil, pravijo. In Ana menda še žaluje za njim, nespametnica! Tako se je pri Belajevih sukalo vse narobe. Belaj je zamahnil z roko skozi ciga- rin dim in je pil. Dalje je predel misli, temne misli, ki mu jih je bila glava polna in težka. Tarn na peci se je predramil Damja- nek. Napol so je dvignil in je glasno zazehal. Ko je zagledal Belaja, je rekel: »Ti si, Belaj? No, naspal sem se, zdaj pa me žeja žgečka po grlu, kaj praviš?- ;>Dol stopi in pij!« >Pa bom.< In se je spustil na klop in na tla, droben, v pomazani obleki. Belaj mu je natočil in je meže izpil. Potem je pri- sedel. »Veš, ti si najtrdnejši v vasi. Jaz pa sem berač .. .« »Kaj boš! Otroka sva krave skupaj pasla. Vsak imava svojo revščino, svoje nevšečnosti. Nikomur ni prida na sveiu več.« »Res, Belaj! Glej, mater sem včeraj pokopal. Na stare dni sem sam ostal. V koči je žalostno zdaj kot v mrtvašnici, zato mi ni, da bi bil doma v puščobi. Tarn so še cunje, obleke in lonci mate- rini, njena postelja je tarn, le nje ni pri ognjišču . . .« Glas mu je lezel vise in vise v jok. »Nič se ne kisaj, ne pomaga. Boga hvali, da ti je tako dolgo živela in je starost dočakala.« Solze si ie brisal Damjanek, debele solze, ki so mu drsele po ozkem, raz- gubanem obrazu. In je pil. Potem je pravil: »Včeraj sem jo pokopal. Bil sem v mestu. V bolnici sem jo iskal, pa je že bila v mrtvašnici na pokopališču. Du- hovnik je sel s cerkovnikom in mini- strantom naprej, jaz in grobar sva jo nesla. Zalosten pogreb. In jokal sem vso pot.« Klanenica je prinesla vina in sta pila. »Se njenega groba ni tu v sari, da bi jo obiskal, kadar bi hotel, vsak dan bi šel tja in bi ji potožil.« »Pij, Damjanek!« vPokopal sem mater. S pogreba sem krenil v mesto in na vso moč sem pil. V glavo mi je seglo, tudi žalost me je obtežila, pa sem se zvečer odpravljal k vlaku, da bi se vrnil že včeraj. Pred ko- Iodvorom pa mi je izpodrsnila noga, gladke ceste imajo tarn, in sem legel. Nisem mogel kar takoj vstati, pa me je že prijel policaj, da sem pijan. Ne, sem se branil, mater sem pokopal, od žalosti sem ves neumen in cesta je preveč glad- ka. Ni pomagalo. Odpeljal me je in iz- praševali so me tarn o vsem, saj več ne vem, kaj vse. In sem prenočil pri poli- cajih, na deskah, in nič nisem spal. Pre- mišljeval sem in jokal. Glej, na dan ma- terinega pogreba so me zajprli, pa niko- mur nisem krivice storil. Danes v jutru so me izpustili, vrnil sem se, pil sem spet in sem nazadnje zaspal tu na peči. Tak je danes svet, da bi ga kar rad za- pustil, če bi bilo treba.« »Glej, glej!« se je nasmehnil Belaj. •Pa so te!« »Brez usmiljenja so ljudje, v mestu še prav posebno. In jaz sem tam pustil mater, ni bilo prav! Ali kaj, denarja bi mnogo stalo, če bi jo hotel preseliti domov. Naj v miru poeiva, raj naj jo i razveseljuje! Dosti se je izmučila, krivic se je naužila zvrhano mero.« Z rdečim robcem si je brisal oči: .»Tebi je dobro, Belaj! Krepak si, tr- den gospodar, tebe ne bo zdelalo, če zdela prav vse v vasi. Tebe ne ...« »Ali jezo imam v nisi. Jezo zaradi Ane. Otroka mi je pripravila k hiši, se- me kričavo, tuje seme.« »Ne huduj se, Belaj, če ti rečem! Tu- di jaz, glej, sem bil nezakonski otrok. Preganjali so mater, ali rada me je ime- la in hvale sem ii dolžan za vse, kar je pretrpela zaradi mene. Saj je opravila desetkratno pokoro v življenju. In na- zadnje, saj ne veš, kaj bo šc iz tega otroka.« »Nič prida. Ne govori nespametno!« »Saj ne veš. Morda se to vse lepo uredi. Otrok zraste . ..« »V sramoto hiši.« »Ne veš. Morda ti bo v dobro. Pre- misli, kako bi se moglo zgoditi, če bi se Ana omožila, tuje ime bi dobila, Belajev rod bi se izcimil bogvekako. Ce pa ta fant zraste, morda bo dober fant, morda bo kdaj gospodar, če bo vreden tega. In tudi on je Belajev, ime ostane pri hiši. Ime Belajevo. Kaj ni res?« »Hm!« In Belaju so se samo za hip zjasnile oči. Zamislil se je in ni vee mno- go poslušal Damjanka, ki je govoril sem in tja, pametne in prazne reči, dokler ni pričel prepevati hripavo in smeje se, na- zadnje pa se je vinjen spet razjokal ob spominu na svoje gorje. Vstopila sta še dva gospodarja. Koraj in Podhostnik. Belaj je kramljal ž nji- ma in nekajkrat se je nasmejal, da, za- res se je nasmejal. Potem je troje fantov posedlo ob so- sednji mizi. Klanenica je prižgala luč. Damjanek se je trudoma vrnil na pec in je za- smrčal. Ko je Belaj krenil domov, mu je bil -korak lažji, glava mu je bila vedrejša. V kuhinji je stala Ana, večerjo je pri- pravljala. Belaj je sedel v hiši. Ana mu je pri- nesla neolupljenega krompirja in skode- lico kave. Oči je povešala k tlom, zajo- kane oči. Krepka je bila v telo, a sto- pala je s tihim, splašcnim korakom. Belaj je zrl za njo. Najraje bi ji bil Iz cell she kronike JANUAR: Slaba prva so /namenja, ko se leto nam pričenja: od Silvestra težke glave, prazne mošnje, malo slave. Tain na Finskem se žgečkajo, na zapadu mir si da-jo. Pod režimom zime krute v Celju padajo klofute, a pri tt^m smo se nevlralni, vojni cilji so nam daljni. Le metl sabo se lasamo, tujce pa v časteh imamo. FEBRUAR: Kaj uradnik zopet hoce, v mesecu najkrajsem stoče? Daje mu uebo doklade, sneg pokriva zemske jade. Zveza. so balluuiska zbere, — a zato nikjer zamere! V pustucm rajamo vest^lju, ko Ilace mori po Celju. Pepelnica nas iztrezni, • da smo sami nase jezni, dokler spet nas ne; odreši sejm planiiiski. Celje, pleši! MAREC: Tu so prvi dobri znaki: Mir na severu junaki Finci / Rusi so sklenili, v Celju pa smo jim sledili pred sotliščem s poraxTiavo. Pojejo kloiuti slavo pevci žejni in študenti, zopet siti ob polenti. Ko Hace se a> mreže vjame, vse Slovene« mir objame, le uradnik protestira, a zaman se k shodu zbira. porekel dobro besedo, po mnogih mese- cih spet prijazno besedo, pa se je posili premagal. Povečerjal ie in je stopil na kuhinjski prag: »Je Tona že doma?« Tona je bil hlapec. Začudena se je Ana okrenila, zakaj očetove besede niso bile zadirčne. »Doma je.« »Pokliči ga, da mu naročim za jutri. Odoravali bomo hmelj v Ilcah. In h kra- vam poglej!« Poslušna je odhitela iz hiše. Belaj je kakor tat stopil v Anino kam- ro. Posvetil je z vžigalico. Na stolu ob hčerini postelji je stala košara in v njej je ležal Anin sin. Bela- jev vnuk. Nikoli ga še ni bil prav po- gledal, zdaj pa se je ozrl vanj. Spal je mirno. Polni obraz je razodeval zdrav- je, črni lasje so se mu rahlo kodnli nad čelom. In Belaja je premagalo, da mu je z roko, z raskavo težko roko šel pre- ko lie, drobnih, toplih. »Belajev si, Belajev,« je pomislil. »Ime Belajevo ostane pri1 hisi. Ti seme drobno .. .« Tiho se je splazil v hišo. Ana ga ni opazila. Kmalu se je vrnila. Drobtinice iz $okol$kih edinic i. Služba me je privedla v večjo občino, v kateri je sokolsko društvo. Društvo Jma lasten dom in letno telovadišče. Ko sem opravil službene zadeve, sem s* «aapotil naravnost v telovadnico. Wlo je meseca maja. Hratje so le ipredolgo vzt.rajali na leL- J^^tn telovadiaču, v telovadnico se jim n- hotelo. Ker mi ni dalo miru, f5em jih fiTtpravil do tega, da so vendar šli z menoj. Vstopili snid v lemen pmstor; oknn so büa prelepijena z lepenko. Zrak je bil zaduhel, snaga tal' je odgovarjala temi, ki je vladala v prostoru. Enkrat na teden so bile v telovadnici kinopredstave — zaradi tega so baje za- radi etedenja prelepili okna. PoletA, spomladi in pozimi je vladala v telovadnici tema. Ce bi vladala tema tnmdi na letnem telovadišču, bi sploh ne telovadili! Zakaj pač gradimo sokolske doanove ? Predvečer župne skupščine. Krajevno društvo ima tečaj za nove :;%«e. Ko si pregledam točaj, ugotovim, | da je od desetih povabljenih, navzočih j le dvanajst. Nekaj dni pozneje vprašam, koliko novih članov so sprejeli. Odgovorijo: trideset. Kako to, ko je izpolnilo predpogoje za sprejem vendar samo dvanajst čla- nov? Baje je med novo priglašcnimi tudi j ta dn ta, in temu čakalne dobe vendar j ne moremo podaljšati. ..! ; Zakaj ne spoštujemo načel? I 3. J Srednje močno društvo. Telovadba gojeak peša leta in leta: dvanajst, petnajst; če jih je osemnajst, je tako število že kar nenavadno. Prigo- varjali so staršem, pregledovali so se- zname — vse je ostalo kot prej. V občino je prišla mlada učiteljica, navdušena Sokolica. Razumela je mla- de gojenke in jih je vzljubila. Čez me- sec dni je bilo v telovadnici 53 gojenk — število, (ki ni biio še nikdar doseženo. Izvrstna telovadba, samouprava, izleti, taborjenje in besede: z veseljem smo se ozirali na to mladino! Glejte, to je skrivnost uapeha! 4. Nov sokolski dom. Zbraio se je mnogo gostov od blizu in daleč, lei si dom ogledujejo. Vse je novo. j Brat starosta se smehlja, ko sliši od vseh toliko hvale. Končno pridemo v kletne prostore, kjer je kotel za centralno kurjavo, kjei' so umivalnice in prhe. Ker so prostori zaklenjeni nam jih nihče no pokaže. Radovednež pa vendar iztakne ključ: ko vstopimo, ni niti umivalnic niti prh, | temveč polno razne ropotije! Ves dom je nov in urejen; v dvorani je oder z najnovejäimi pridobitvami. Umivalnic in prh pa ni! Ali služi to snagi in zdravju? 5. Za društvo so nastopili slabi časi. So- kolski dom so stavili z vclikim navduše- njem, pa z malim preudarkom in razi»- mom. Dolgovi rastejo, menice so za- padle v plačilo, bratje obupujejo in iz- gubljajo veselje do dela. Končno se ojunačijo sestre, da rešijo dom in društvo! Njih neumoren trud mora uapeti! Hodijo od enega do dru- gega, in v treh letih je čudež dovršen. Menice so plačane, dolgovi kriti, dom in društvo sta rešena. Danes društvo krep- ko in veselo deluje, ker ga ne težijo tež- ke finančne skrbi. Glejte, kaj so premogle skromne be- sede in trdna volja naših se3ter! 6. Mai kraj. Poleg gasilske čete obstoji le sokol- sko druatvo. Preaenetila me je delav- nost članstva. Možje in žene, kmetje, delavci hi obrtniki živijo v bratski slogi. V bratstvu se razvija vse leto živahno deio v vsej sokolski rod'bini. Iz bližnjega mesta posJcušajo ustano- viti to ali ono novo društvo. Zaman! Imamo Sokola in ta nam zadostuje! Ni mi znan drug kraj. ki bi bil temu enak! 7. Vzorno sokolsko požrtvovalnost so pokazali naraščajniki in olani nekega društva. Naraščajnik, ki se je ponesrečil pri telovadbi, je moral v boluico. Potrebna je bila transfuzija krvi. Ko je načelnik to razglasil v telovadnici, se je takoj oglasilo mnogo članov in naraščajnikov, da pomaga jo ponesrečoncu. Drugo iutro je bilo v bolnici ojcai pri- padnikov Sokola, izmed katerih je eden dal avojo kri ponesrečenemu naraščaj- niku. To je svetel zgled pravega sokolske- ga ibratstva! Stran 6. »NOVA DOB A« 22. III. 1940 Štev. 13. Belaj je sedel v hiši. Cigaro si je bil prižgal in obraz se mu je bolj in bolj vedril. Pogledal je k aliki, ki je visela na steni. Bila je slika Martinova, ki mu ga je bila vzela vojna: »Tega sem izgubil. ZTdaj bo oni mali tarn v kamri Belajev. Da bi le utegnil še jaz dočakatl vsaj deset, morda pet- najst njegovih let. Da bi videl, kako bo rastel, v kaj vzraste. Ali Belajev j>:-, je ..-.« Topla, svetla, odrešujoča misel je ža- rela v njem. Prijazna kakor nova po- mlad, kakor velika noč, ki je prihajala. Ferdo Kočevar - Žavčanin Pod gornjim naslovom je izšel v »Slo- venskem Narodu« dne 18. oktobra 1878. prvikrat kratek životopis žalskega ro- jaka Ferda Koeevarja, drugikrat pa obširen nekrolog v istem listu dne 21. novembra 1878. Iz obeh dopisov, ki sem jih čital v Studijski knjižnici v Ljub- ljani, posnemam sledece: Dne 11. oktobra 1878 je umrl v Feld- hofu, v blaznici pri Gradcu, slovenski pisatelj in novinar Ferdo Kočevar, prej računski uradnik v Zagrebu. Pokojni je spisal izvirno alovensko povest »Mlinar- jev Janez ali oplemenitenje Teherča- nov«, 1. 1872. pa knjigo »Kupčija in obrtnija« (152 strani), ki jo je izdala Mohorjeva družba. Priobčil je tudi mno- go manjših spisov. Bil je dopisnik »No- vic«, Einspielerjevega »Slovenca« v Ce- lovcu, Prelogovega »Gospodarja« v Ma- riboru in od leta 1868, do 1875. stalen zagrebski dopisnik »Slovenskega Naro- da«. Zapustil je vdovo s tremi otroki. Kot daljni njegov sorodnik dobro po- znam njegovo hčerko Slavo Kočevarje- vo. Bila je dolgo vrsto let vzgojiteljica pri uglednih rodbinah v Carigradu ter obvlada poleg materinščine tudi nemšči- no, angleščino, francoščino in turaki je- zik v govoru in pisavi. Večkrat pride v Celje, stalno pa živi v Carigradu. Ferdo Kočevar se je rodil. kakor sem se sam prepričal v krstni knjigi žalske- ga župnijskega urada^ dne 8. aprila 1833 (in ne 1834, kakor so doslej na- vajali) v Zalcu. Krstili so ga 9. aprila 1833. Njegov oče Ferdinand Kočevar je bil krznar. Materi je bilo ime Jožefa, njeno dekliško ime je bilo Smeh. Botra sta bila kolar Mihael Herman in njego- va žena Ana. Ferdo Kočevar se je ro- dil v hiši štev. 11., ki je danes last Zu- ževih gospodičen. Vest o smrti Ferda Koeevarja je osupnila mnoge njegove prijatelje iz stare Bleiweisove garde iz predkonstitu- cionalne dobe, razžalostila pa je tudi inlajše slovenske rodoljube, ki jim je bil pokojni znan iz člankov in dopisov iz Zagreba, ki jih je objavljal mnogo let v raznih listih. Ferdo Kočevar je bil zelo produktiven novinar in je delal cast slovenskomu imenu na Hrvatskem. Bil :je odlieen narodnjak in poštenjak v popolnem po- menu besede, čislan ne le od Slovencev, živečih v Zagrebu, marveč sploh od vsa- kega, ki je prišel z njim v stike. Ferdo Kočevar je dovršil gimnazijske nauke v Celju 1. 1854. Ze v gimnaziji je bil naroenik »Novic«, torej zaveden Slovenec, in v hiši svoje matere, ki je imela v Celju, kamor se je bila vselila, na stanovanju dijake, je imel lepo slo- vensko knjižnico, ki so jo vzdrževali celjski glmnazijci. Na Dunaju je potem poslušal pol leta medicinskc nauke. Ker mu pa sredstva niso dopuščala nadaljevanja dragega študija, je zapustil Dunaj in se podal peš čez Madžarsko v Zagreb, kjer je do- bil adjutum pri državnem računovod- stvu in užival nekaj podpore pri svoji teti, gostilničarki »Matevževki«. Prvi njegov članek pod naslovom »Vi- pota« je izšel v 49. listu »Novic« leta 1855. s podpisom R. Zavčanin. Uredni- štvo je pristavilo opazko: »Prijazna po- nudba Vaša, nabirati in razodevati mno- go jednakih črtic, nam je draga; pro- sim lepo, pošljite večkrat kaj.« To je bil njegov »angažma« in »No- vice« so si pridobile prvega stalnega dopisnika iz Zagreba. Polastila se ga je ideja zedinjenja| slo- venskega jezika s hrvatskim. Dopisoval je o tern z Matijem Majerjem in ta ide- ja mu je povzročila pozneje velike brid- kosti, ki jih je doživel z »Mlinarjevim Ja- nezom«. To povest je napisal Ferdo Ko- čevar 1. 1859. v slovensko-hrvatski me- šanici. Pozneje je sam uvidel, da je tak- šen jezik nemogoč. Kritika mu ni pri- zanesla. Vendar so mu morali prlznati, da je »Mlinarjev Janez« originalen in snov sama na sebi tako zänimiva, da bi jo lahko primerjali z najboljšimi spi- si, če bi bil jezik pravilcn. Napadel ga je Valjavec in mu očital: Kar le mores tu in tarn ukradi. Pa za svoje na semenj posadi. To je Koeevarja zelo bolelo. Dr. Bleiweis ga je tolažtt v pismu z dne 29. septembra 1859, vendar pa je odločno odklonil njegovo zahtevo glede objave odgovora v »Novicah«, češ da sta mu kritika in odgovor nesposobna. Sesti natis »Mlinarjevega Janeza« je izšel 1. 1922. v založbi Goričarja in Le- skovska v Celju. Dr. I. P. je ocenil to delo ter dejal: »Poljudno krajevno snov in stari vzgojni nazorni način pripove- dovanja in sposobnosti je pripomogel povesti do priljubljenosti, predvsem pri nedoraslih in otroških bralcuh. Sesti na- tis je zlata resnica, da hoče naše ljud- stvo brati, pa nima več pripovednikov, kakor je bil en sam in še eden: Jurčič in Andrejčkov Jože.« (Dom in Svet 1. 1923.) Ko se je 1. 1867. pričelo širiti mad- žaronstvo po Hrvatskem, jo hotel Ko- čevar zapustiti Zagreb in se preseliti v Ljubljano. Prosil je za razpi3ano mesto pri deželnem računovodstvu v Ljubljani. Na slovensko prošnjo je prcjel nemški odgovor, ki ga je podpisal dr. Costa. Ko- eevarja je prijela sveta jeza in bil jc prvi, ki je navalil v »Slov. gospodarju« na naše »prvake« in jih vprašal, kdo jim je isdal dekrete, da so prvaki. Kočevar je bi.1 izvrsten agitator. Ni štedil truda in časa, ako je šlo za naro- dovo korist. Povsod je nabiral prispevke za razne narodne namene. Zato je dejal neki Slovenec, ki ni rad izpustil groša, če je videl Koeevarja: »Bežimo, davkar gre!« Vendar je bil Kočevar dober delavec. V Rauchovi dobi je bil sicer zapostav- ljen kakor vsi Slovenci, a je pozneje pod banom Mažuraničem napredoval do ra- čunskega revidenta. Ves čas je vodil tudi račune Jugoslo- venske akademije in vseučilišča, kar mu je delalo posebno veselje. Pri volitvah v sabor pod Vukanovi- j čem je Kočevar skupno s Francetom Oblakom in Valentinom Vizjakom mno- go pripomogel, da je bil Mrazovič v 3. zagrebškem okraju izvoljen. Tudi svo- svojim hrvatskim kolegom je dajal ko- rajžo in volil opozicionalno, kar je bilo za uradnika zelo nevarno. Rad je podpiral slovenske dijake, ki so prišli v Zagreb brez sredstev. Cesar pa sam ni zmogel, je izprosil od prija- teljev. Razveselil se je vsakega Sloven- ca, ki je prišel v Zagreb. Najraje se je gibal v društvu slovenske mladine, kjer je rad poslušal slovensko petje, čeprav sam ni bil muzikaličen. Kaj je bil Kočevar »Slov. Narodu«, je vedel najbolje urednik, ki mu je bil Kočevar zvest podpornik od postanka lista pa do svoje duševne smrti, ki je nastopila že eno leto pred telesno smrtjo. Kočevar je neutrudljivo delal za svoj narod. Neskončno je ljubil svoj narod, bil je iskren prijatelj in dobra duša. Hud pa je bil samo takrat, kadar mu je kdo rekel, da je »Mlinarjev Janez«, Cesar ni rad čul. Leta 1876. je začel Kočevar dušsvno pešati. Bolezen je naglo napredovala. Ni bilo več pomoči za našega »Nandeta« Krije ga tuja zemlja, ker na domači zanj ni bilo prostora. •x- Zdelo se mi ie potrebno in koristno, da ravno v sedanji dobi opozorim na delo žalskega rojaka Ferda Kočevarja - Zavčanina, ki je bil vse svoje življenje nesebičen in vzoren naroden mož. Naj bi našel tudi v vrstah nove generacije obilo posnemovalcev! Kronist. Iz naših kraiev p Strelska družina v Arji vasi jc imela svoj redni občni zbor minulo nedeljo po- poldne ob povoljni udeležbi. V upravo, ki ji načeluje g. Franc Pešec, so biii iz- voljeni sami nacionalni ijuaje. Zbor je poveril društvenega gospodarja Vincen- ca Reherja, da poskrbi za temeljito po- pravilo strelišča, tako da bodo strelske vaje lahko že prihodnji mesec. Strelišče uporabljata tudi strelska očeeka petrov- škega in žalskcga sokolskega društva. Žafec Sokolsko gledališie v Žalcu Diletantje prosvetnega odseka Sokol- skega društva v Zalcu so nam priredili v ponedeljek 18. t. rn. zvečer v Sokol- skcm domu umetniški večer, ko so vpri- zorili v odlični režiji br. Rudolfa Hrova- ta tri enodeianke in sicer: »Pokojni Flo- rijan«, »Satanova maska« in »Komar jo i je pičil.« Vse igre so bile vestno pripravljene. Zato je teklo vsako dejanje gladko in brezhibno. Kreacije posameznih vlog so j bile v nekaterih -prizorih podane mojstr- I sko. Izgovorjava je bila čista in jasna. j Maske so bile vseskozi posrečene. Zelo j so učinkovali svetlobni efekti, zlasti v \ di'Ugi igri. V vseh treh igrah sta nastopila Rudi Hrovat in Mirko Pikl. Prvi se je poseb- no odlikoval v drugi enodejanki kot blaz- než, ko je pokazal višek svoje odrske sposobnosti. Drugi je bil v »Komarju« najboljši in se je tu posebno vživel. V dveh igrah se je udejstvovala Lju- bica Cerarjeva kot Marta v »Florijanu«, še bolj pa v »Komarju«, ko se ji je kre- acija naivne in otroške neveste zelo po- srečila. In kaj naj porečem o našem komiku »rimska cna«, Zarku Kvedru, ki mu je bila vloga sluge kakor prirojena? Kakor v »Florijanu«, je tudi v »Komarju« skr- ! bei 2a to, da je.— poleg resnosti dram- skih prizorov — občinstvo najbolje za- baval, saj mu teče beseda silno zvočno. Ivanka Ožirjeva se ne razume samo na dostojno in okusno reSitev toaletnega vprašanja, temveč je v »Satanu« položila tudi igralski izpit z odličnim uspehom. V »Komarju« je odločno in resolutno nastopila Minka Verderberjeva, ki se ji je uvedba hčerke Ljubice v zakonski stan sijajno posrečila. Peter Suhadolc je v »Satanu« zelo dobro podal barona in dal aristokratskim formam pravi pe- čat. Glavno vlogo v »Komarju« je dobro obvladal »svetnik« Karol Strahovnik z ležerno in naravno igro ter s sigurnim nastopom. Končno se je pojavil na odru tudi »sluga« Rajko Audič kot komik »rimska dve« in odlično rešil svojo nalogo v »Sa- tanu«. Ves gledališki ansambel je znal uda- riti na pravo struno, ko mu je bila skrb vzdrževati v šaljivih in resnih prizorih kontakt z gledalci. Stevilno občmstvo je znalo ceniti delo sokolskih dilctantov, ki naj bi tvorili stalen igralski kader sokol- skega gledališča. —n— ž Zvočni kino Zalec Na veliko noč 24. t. m.: »Na le-deni plošči«. Izredno učin- kovit socialen film v češkem jeziku. V glavnih vlogah Lida Baarova, F. Smolik, J. Bohač, Hana Vitova in Jugosloven Zvonimir Rogoz. — Na velikonočni po- nedeljek 25. t. m.: »Sisi«. Izvrstna glas- bena komedija. V glavnih vlogah Grace Moore, Franchot Tone in Walter Connoly Griie gr Lep jubilej. Na Biilnih selih so na Jožefovo praznovali pri Breclu 80-letnico očeta g. Jožefa Poteka. Prisrčno slavje, ki je zbralo razen domačih tudi prijatelje in znance v prav dobrem razpoloženju, je znova potrdilo, da je jubilant kljub marsikateremu težkemu udarcu v življe- nju neprekosljiv v zdravem domačem Belak Franjo CeSje - Za kresijo 12» Telefon 243 za elektriko, vodovod in ccntrulne kurjavc. Spijcijalna delavnica za prpvijanje niotorjev, transfor- matorjev, avtodinamov. Vsa v to stroko spadajoca dela po n a j n i ž ) i h cenah! humorju in da kljub osmim križem še prav dobro ubira strune na svoji ljubije- ni harfi, ki mu je najslajša uteha ob zim- skih večerih in nedeljskih popoldnevüi. Saj godcu ni lovcu nikoli ne zmanjka dobrih dovtipov in veselih pesmi. In niČ Čudnega ni, da je kot ljubitelj narave in vsega lepega zložil mnogo zelo uspelih pesmi, zbranih v obširnem zvezku, ki pa je na razpolago le dobrim prijateljem. S svojo ženo Marijo, ki mu je umrla pred 19 leti, je g. Poteko skrbno vzgojil osem otrok, od katerih sta umrla dva. Vsi so dobro preskrbljeni: Vinko gospodari na domu, Ivan je trgov. posiovodja v Bre- žicah, Jože je avtopodjetnik v Srbiji, Mi- ha izvršuje svojo obrt v Franciji, hči Kati je soproga bančnega ravnatelja g. Justina v Slovenjem Gradcu, najmlajša Mici' pa je poročena v Petroveah in vo- di gostilno. Njegov naslednik Vinko in njegova žena Cilka pridno gojita znano staro Breclovo gostoljubnost. Gospodu jubilantu želimo, da bi še marsikateri njegov god zbral Breclovo družino na Potekovini v dobrem razpoloženju in da bi se uresničila želja iz njegove prigod- nice: Golobček sivi, zares ljubeznivi, naj Ti naznanja še mnogo pomlad! Sloveni Grade* Kolesatski sport na naši severnj meii Ob priliki nedavnih občnih zfopror Slovenske kolesai'ske zveze in Koroeke kolesarske podzveze smo imeli pri- liko sllšati velikopotezen program za nadaljnjo organizacijo kolesarskega sporta in to še prav posebej v naSi Ko- roški, saj je bil poleg sokolstva bas ko- lesarski sport vedno važen narodno obramben činitelj na naši severni meji. Kdor koli je pred leti prisostvoval v Slovenjem Gradcu kolesarski prjreditvi, mu je ostala v trajnem spominu. Kajti poleg znanih jugoslovenskih kolesarskih >x2vead« je imel v Slovenjem Gradeu priliko videti tekmovati mlade kmečke fante, delavce in rudarje, ki so prisli iz najoddaljenejših krajev na naši ineji. Kolesarskim prireditvam je vedno prj- sostvovala ogromna množica meščanov in kmetov. Zato tudi ni bilo Čudno, da se je kolesarski sport tako globoko vko- reninil med najširšimi plastmi nasega obmejncga ljudstva in ai zlasti med kmečko mladino pridobil izredno mnogo pobornikov. Za ta veliki razvoj kolesar- skega sporta si je pridobil največ zaslug neumorni sportni delavec in pionir kole- sarstva v naši Koroški g. Vinko Cajako iz Slovcnjega Gradca. G. Cajnko ni znal samo vzbuditi zanimanja za ta 3port v najširših slojih našega naroda, ampak je znal ta sport tudi organizirati, saj je sam ustanovil vse danes tako lepo de- lujoče sportne klube na naši severni me- ji, jih povezal najprej v Koroško kole- sarsko župo in končno tudi ustanovil Koroško kolesarsko podzvezo. Njegove ogromne zasluge za razvoj kolesaratva na naši severni meji bodo znali oceniti samo stari in izkušeni kolesarski orga- nizatorji, ki pač vedo, da je poleg ne- umornega dela treba večkrat tudi po seči globoko v lasten žep, da se more organizirati dirka. Vendar pa je ta ve- liki razvoj kolesarstva v naši Koroški zadnja leta skoraj popolnoma zamrl in to zlasti med našim kmečkim ljudstvom Zato tembolj pozdravljamo sklep Koros- ke kolesarske podzveze, da se morajo letos v vseh veejih krajih ob naši se- verni meji osnovati kolesarski klubi, da se ravno med kmečko mladino ponovno vzbudi zanimanje za ta sport in da se ta mladina pritegne k sodelovanju. Pre- pričani smo, da bo Koroška kolesarska podzveza, v katere odboru so sami stari agilni sportni delavci, svoj sklep uspeSno izvedla in ponovno dvignila kolesarski sport na naši severni meji na nekdanjo višino. Upamo, da apel Koroške kolesarske podzveze na vse obmejne sportne delav- ce ne bo zaman in da se niu bodo od- zvali vsi, ki jim je pri sreu razvoj sport- ne idejc v naših najbolj ogroženih se- vernih obmejnih krajih. Ze vnaprej pa najstrožje obsojamo vse, ki bi se hoteli spuščati v nepotrebne in sportu tako OBJAVA "" Podpisani opozarjam,-da nisem piacnik za dolgove, ki bi jih kjerkoli napravila moja žc- na. Pravtako ne prcvzainrm odgovornosti in plačila za ev. posojiio denarja, ki bi gn kje najcla. Tudi ni upravičena prodajati mojo imovino. Celje, 22. marca 1910. Malli Mihael, avtoprevoz«lk Celje, Cinkarniska pot 3 fctev. 13. »IS OVA DOB A« 22. III. 1940 Strau 7. skodljive osebne spore, kajti edino z združenirai močmi in v bratski slogi bo mogel kolesarski sport ponovno prodreti v našo vas in tako postaviti trdne te- mclje za svoj ponovni dvig in napredek. Le na ta način pa bo mogel kolesarski sport tudi uspešno izvesti svojo veliko narodno obrojmtono poslanstvo v naši dragi Koroški in po svoje pripomoči k narodnemu preporodu naše severne meje. ,__«_»««—__«__ Laško I Osta na St. Lenart. Praviju, da ugo- vori proti preložitvi tc ceste ne bodo prav nič zalegli. ker sc nekateri gospod- je kapricirajo, da iz izvo3tnih razlogov ustrežejo Sentlenarčanom, ne glede na to, all je prelozitev res potrcbna in eko- nomična ali ne. Prebivalstvo is Tevč in okolice odkrito priznava, da bi bila pre- iožitev ceste preko Stopc nesmiselna, in je mnenja, da bi se milijoni, ki so nu- menjeni za to stvar, plodonosneje nalo- žili, ako bi novo cesto izpeljali preko Tevč in od tarn na Št. Lenart. Ves ostali okraj pa se zgraža nad tern gospodar- stvom in se ne more dovolj načuditi, da se milijoni, ki jih težko zbiramo, na tak način porabljajo v izvestne svrhe. Cesta RimsJce toplice — Jurklošter — Planina je nujno potrebna razširitve, pa se za to nihče ne zmeni. Ravno tako potrebna je razširitev ceste Zidani most — Hräst- nik, ki je za današnji promet nespo3obna in neuporabna. In vendar veže ta cesta nase industrijske revirje doli proti Za- grebu. Predsednik cestnega odbora naj povpraša po Hrastniku in po Trbovljah, kje bi za St. Lenart žrtvovane milijone bolje uporabil.. . 1 Sokolsko gledališče v Loškem bo za zaključek sezone uprizorilo v aprilu bur- ko »Odgodena noč«, pri kateri se boste spet od srca nasmejali. Delo je prevod naŠega znanega gledališkega igralca Da- nila Gorinška. Burka je skozi vsa deja- nja na višku komičnih zapletljajev. Da se pa boste tudi v resnici zabavali, bodo poskrbeli naši ncumomi diletanti pod režijo br. Horjaka. 1 Zakaj? ... Zato! »Zakaj ne pričnete s predstavo točno ob napovedanem času ali pa največ z 10-minutno zamudo?«, sem vprašal vodjo naših gledaliških di- letantov po končani predstavi, ki se je pričela namesto ob 20. šele ob 20.45. •Se vprašaš, zakaj«, mi odgovori skoraj nevoljno, »zato, ker sta bila v dvorani ob 20. dva obiskovalca. Ti in še nekaj drugih je prišlo ob 20.15, ob 20.30 je bi- lo približno 30 ljudi v dvorani, ob času, fco se je predstava pričela, pa je bilo vsaj toliko gledalcev, da se je izplačalo pričeti. Ni naša krivda, da moramo na- iminkani čakati na komodnost publike, ki se izgovarja, da prav gotovo ne bo- mo pričeli pred 20.30. Cudno pa se mi zdi, da še v kino ne prihajajo z enoumo zamudo!« To je bil odgovor na moj za- kaj, ki sem ga moral brez protesta kot grešnik s samo 15-minutno zamudo vtakniti v žep. 1 Osebne vesti. Mesto v Litijo preme- žčenega g. Kodriča bo prevzel banovin- 3ki tehnik g. Levstik iz Brežic. — Za aodnika okrajnega sodišča v Gornjem gradu je imenovan g. Josip Kunič, ki je ; doslej služboval na tukajšnjem sodišču, na njegovo dosedanje mesto pa pride iz Murske Sobote sodnik g. M. Jereb. — Tukajšnje okrajno sodišče inspicira že nekaj dni predsednik okrožnega sodišča v Celju g. dr. Vidovlč. — Po dolgotrajni težki bolezni je okreval znani tukajšnji ¦botelir- g. Henke, ko ga je bil uspcšno operiral v onnoški bolnici sloviti kirurg g. dr. Hrovat. 1 Nov grob. Preteklo nedeljo smo po- kopali go. Ivano Zorkovo, vdovo po tr- govcu v Laškem in mater ge. Emilije Rosiriove, posestnice v Laškem. Kakor ^jen pokojni mož, je bila tudi ga. Ivana Zorkova vedno odloöna narodnjakinja, h kateri nismo nikdar prihajali neusKšani ¦3 proanjami in nabiralnimi polami v na- cionalne svrhe. Pokojni ohranimo hva- ležen spomin, svojcem naše iskreno so- žalje! 1 Sprememba posesti. Veliko Pustovo njivo ob cesti pri Marijagradcu je kupil mlinar g. l a sta^ viyinsko razliko okrog 600 m. Prijave na predpisanih saveznih tiskovinah spre- jema zimskosportni odsek Savinjske po- družnice SPD v Celju, Kralja Petra c. 9, do sobote 23. t. m. opoldne proti pri- javnini 10 din, naknadne prijave pa do 24. t. m. zvečer v Mozirski koči na Gol- teh proti prijavnini 20 din. Zrebanje za tekmovalni vrstni red bo 24. t. m. zve- čer v Mozirski koči. Objava rezultatov bo 25. t. m. ob 15. po tekmi v Mozirski koči. Tekmuje se sa Meštrovov pokal. V stalno posest si ga pribori tekmovalec, ki zmaga dvakrat zaporedoma ali štiri- krat v presledkih v smuku ali slalomu na nanovo izsekani smuški progi Peteli- njek - Zaloka na Golteh. * CrosK-coimtry v Celju. SK Celje bo priredil v nedeljo 7. IV. ob 14.30 cross- country na Glaziji. Dolžina proge za se- niorje znaša 5000 m, za omladince in ju- niorje C 2000 m, za juniorje B 1500 m. Seniorji in juniorji kratkoprogaši, ska- kalci in metalci starta jo posebej na 1500 metrov. Prijave je treba poslati na na- slov: SK Celje, Gosposka ul. 20, do 5. aprila. Prvo plasirani v skuprni senior- jev prejme diplomo, drugo in prvoplasi- rani v ostalih skupinah prejmejo pri- znanice. Tekmuje se po pravilih in pra- vilnikih SAZ. Pravico starta imajo veri- ficirani in ne verificirani člani klubov, včlanjenih v SAZ. >: V tekmo van ju za prvonstvo hrvat- »ko-slovenskc lige so bili v nedeljo do- seženi naslednji rezultati: v Subotici Bačka :Ljubljana 3:1 (1:0), v Zagrebu Gradjanski-.Sašk 5:0 (2:0) in v Splitu Split-.Slavija (O) 2:0 (1:0). V tekmo- vanju za prvenstvo srbske lige so bili za- beleženi naslednji rezultati: v Beogradu BSK:Bask 4:1 (1:1) in Jedinstvo:Ju- goslavija 2:1 (1:0), v Zemunu Zcmun: Gradjanski (S) 3:0, v Borovu Slavija (S) :Bata 3:1 in v Novem Sadu Vojvo- dina :Zak 2:0. V hrvatsko-slovenski ligi je Ljubljana srečno zdrknila s 7 točkami na zadnje mesto . .. * Svetovni rekord v dviganju tovora je dosegel mladi ruski sportnik Novak v Kijevu. Dvignir je v višino 120.9 kg. S tern je potolkel dosedanji svetovni re- kord za 3.4 kg. * Celjska nogometna sezona se je pricela v nedeljo 17. t. m. s prijateljsko tekmo, ki sta jo igrala SK Zelezničar iz Maribora. in SK Olimp na Olimpovem igrišču v Gaberju. Zelezničar je zasluže- no zmagal s 5:2 (4:2). V predtekmi je rezerva Olimpa premagala mladino SK Celja z 2:1 (1:1). x Zmaga ccljskih table-ten išklh igral- cev v Murski Soboti. Table-teniški igral- ci SK Celja so igrali v nedeljo v Murski Soboti dvomatch proti SK Muri. Celjani so po težki in zanimivi borbl zmagali z 9:7. Za Celje so nastopili Latinovič, Mi- lan, Edi in Karli, za Muro pa odlxna brata Nemca, Koch in Kerčmar. ; VcHkonoČni table-teniškl turnir v Celju odpovedan. Table-teniška sekcija SK Celja sporoča, da je velikonočni ta- ble-teniški turnir v Celju odpovedan, ker bo o veliki noči v Zagrebu tekmovanje za državno prvenstvo. * Občni zbor SK Celja. Rcdni letni obeni zbor SK Celja bo v torek 2. aprila ob 19.30 v salonu restavracije v Na- rodnem domu. Clanstvo je vabljeno, da se udeleži občnega zbora v polnem šte- vilu. * Občni zbor SK Olimpa. 11. redni letni občni zbor SK Olimpa bo v pctek 29. t. m. s pričetkom ob 20. v possbni sobi pri »Jugoslovanu« v Gaberju. Dnev- ni red običajen. Clanstvo je vabljeno, da se udeleži občnega zbora v polivm šte- vilu in s tern dokaže zanimanie ;.a svoj klub. * Snežne razmerc v planinah dne 22. t. m. Kocbekov dom na Korošici (1808 m): —6, delno oblačno, 110 cm osre- njenega snega. Frischaufov dom na Okrešlju (1378 m): —6, 120 cm snega, sren. Mozirska koča na Goltrh (1344 m): —3, jasno, 55 cm snega, sren. Stran 8. »NOVA IK)BA« 22. HI. 1940 Stev. U. Malarüa v Turcüi Turčija, katere vladarja so prej ime- novali »bolnega moža ob Bosporu«, je postala pod vodstvom Kemala Atatürka moderna in zdrava država. Nepismenost je tarn, no v zadnji vrsti zaradi Jatinice, ki jo je Atatürk osebno uvedel in raz- širil, znatno padla. Pajčolan in haremske hlače so odpravili, uvedena je splošna volilna pravica in glavno mesto Ankara je vzor okusno uporabljenega moderne- ga gradbenega načina. Tudi narodnemu zdravju posvečajo v novi Turčiji veliko pozornost. Pod vod- stvom ministra za narodno zdravje, ki je vedno na svojem mestu, so zabeležili rezultate, ki bi jih prej ne bill smatrali za mogoče. To spremembo ialiko raz- ločno ugotovirao pri borbi proti malariji. Se leta 1930. so bili veliki predeli, v ka- terih je blia večina prebivalcev mala- rična. Po odredbi ministra so bili sedaj storjeni učinkoviti ukrepi, da se v tern pogledu doseže izboljšanje. Razdelili so velike količine kinina in uvedli so tudi iztrebljenje malaričnih komarjev. Stvar je doslej že tako napredovala, da je raa- larija n. pr. v Ankari skoraj docela iz- ginila. Da je kinin dragoceno zdravilno in zaščitno sredstvo proti malariji, izhaja iz zadnjega poročila komisije za mala- rijo pri Društvu narodov. Da se obvaru- jemo malarije, priporoča ta komisija, da jemljemo v vsej sezoni malarie 400 mg kinina dnevno. Co smo že okuženi, po- bijamo malarijo s kratko kininsko kuro, da namreč v dobi 5 do 7 dni jemljemo dnevno 1 do 1.3 grama kinina. Naknad- no zdravljenjo je ncpotrebno. Ponovitev napada malarije obravnavamo kakor no- vo infekcijo z isto dozo. V svojem leta 1938. objavljenem po- ročilu poudarja ista komisija za malari- jo na strani 124. (angleška izdaja), da neškodljivost kinina omogoča njegovo razdeljevanje po laičnih pomočnikih in sicer brez stalne zdravniške kontrole, ki je potrebna pri uporabi sintetičnih sredstev. Šafi Nova zmaga Celjsfcega Safiovsfcega kluba Celjski šahovski klub, ki si je lani pri- boril naslov prvaka Slovenske šahovske zveze, je igral v nedeljo v Celju svojo tretjo tekmo za prvenstvo Slovenske ša- hovske zveze. Prej je v dveh tekmah premagal zmagovalca šaleške skupine, šahovski klub v Soštanju v razmerju UK. -AVi. V nedeljo pa je igral prvenstveno tek- mo s prvakom savskega okrožja, Sa- hovskim klubom Gaberjem. Celjski ša- hovski klub je zmagal s 7:1. Posamezni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi Gabrčani): inž. Sajovic : Franc Csörgö 1:0, Vladko Diehl:Rajšek 1:0, Fajs:Emil Csörgö 1:0, Tavčar:Haben- žus 1:0, Rupar:Golja 1:0, Grašer:Mirnik 1:0, Kocmur:Esih 0:1, dr. Cerin:Regner 1:0. Gabrčani so pokazali lepo igro in šahovsko disciplino ter veliko ambicijo. LOKAL Z ZflLOGO pie ten i n ugodno naproda). Vprašati: Jager, gostilna »Nst-NA«, Celje. 3 -sobno stanovanje se o d d a v vili Rozaliji. KirbiS, Celje. Širite „Novo dobo"! Za veliko not se naiboli priporoia Pivovarne Union v Ljubljani VABILO na redno skupščino Posojilnice na Vfranskem z. z n. j. ki bo v nedeljo 31. marca 1940. ob 2. popoldm* v zadružnih uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje skup- ščine. 2. Citanje zapisnika zadnjega obenega zbora. 3. Poročilo: a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora. 4. Sklepanje o letnem sklepnem raču- nu, o porabi poslovnega prebitka in po- delitev razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora. 5. Volitev treh članov upravnega od- bora in enega člana nadzornega odbora. 6. Predlogi in pritožbe. 7. Določitev a) pristopnine in uprav- nega prispevka, b) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, c) vsote hranil- nih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti, d) najvišjega zneska kredita, ki ga sme za- druga podeliti posamez. zadružniku. 8. Slučajnosti. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom in bo v smislu $ 38. pravil sklepala veljav- no ne glede na število navzočih zadruž- nikov. Letni sklepni račun je razgrnjen na vpogled zadmžnikom in bivšim zadruž- nikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v poslovalnici zadruge med uradn. urami. Za upravni odbor: Kladnik, s. r. l^avrič, s. r. predsednik. clan. Oglejte si zalogo najnovejših otroških vozičkov pri tvrdki A. MISLE) — g CEIJS Zaradi pr^^zidave poslovnih prostorov prodaja banaške moke in semenskega f ižola po z n a I n o znižanih ccnah JUGOPROMET -- CELJE Krekova cesta št. 11. ELEKTRIČNE ŽARNICE d o b i t.e p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 KEIN AR MIL.OS ključavnlčar • Celje, GregrorCICe-va -4 Izdelujern štedilnike \z nerjavečega jekla. kakor: navadne štedilnike, vsakovrstne ograje, obešala za perilo, reklamne transparente itd. ) Zahtevajte ponuclbe! Slamo za steljo kakor tudi ječmenovo slanio za krmo proda Kirbiš Celje. Sodarske pomočnike sprejmem takoj ob prosti hrani, stanovanjis, perilu in dobri plači. — Repič Frars, so^ar, Ljubljana, Trnovo. Cenj. obeinstvu se ptiporoča trvAoft Anfon Lečnik zaloga up, zlatat srebrnin«, opiika itd. Cefe, trg Izkušen optik na ra/polag*! vodovoae Rleparska delai Strelovode Vam naredi sol id no in po konknrenin! ceni, i ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan Vr^wttZ Celje, Za Kress Jo 4 Telefon 245 I Zahtevajte ponudbe in proraimm* '! i Celjskaposojiinicad d u Celju JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNI ZAVOD V OELJU Ysehranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU so yarno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaSa koristi vsemu domačemu nar«dnemu gospodarstvM Celjski posojilnici d.d. v Celju-Narodni dom NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TELEFON ST. 22 POST. CEK. RäC. 10-591 CENTRftLA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTANJ Ungoje In m boaaorcij >N»tc dobe« odgorwrJB Bad« Peinlk — Za Zveano tiakam« v Cel^u Josip Ktoda» — Oba v Cetfu