Žetev s se je začela! Kmetje iz okolice Kranja, ki imajo pšenico na večjih površinah, so poklicali na pomoč kombajn Kmetijske zadruge iz Naklega.— Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 55 Kranj, sobota, 21. 7. 1973 Ustanovitelji: obč. konference SZDL V^enice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka J« Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk rV' Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko 22. JULIJ -DAN VSTAJE Naročnik: Dražgoše so simbol in opomin hkrati 22. julij je pravzaprav praznik, ki skriva v sebi največ simbolike. Za vse nas je to dan, na katerega smo lahko upravičeno ponosni; 22. julija leta 1941 se je Slovenec prvič odkrito uprl okupatorju in napovedal začetek neusmiljenega boja proti nacistični zveri. Za prebivalstvo Selške doline pa bo jutrišnja nedelja pomenila še nekaj več. V Dražgo-šah namreč pripravljajo proslavo, posvečeno 30. obletnici množičnega odhoda ljudi v partizane in tisočletnici obstoja loškega ozemlja kot zaključene teritorialne celote. Prav je, da so okoliški odbori ZZB — deset jih je — sklenili svečanost organizirati prav v vasici pod Jelovico, saj ravno njej, njeni krvavi usodi pripada vloga »sprožilca« splošne vstaje proti nemškim zavojevalcem na Škofjeloškem. Začetek proslave je napovedan za 10. uro. Program obsega govora predsednika KS Dražgoše Franca Kavčiča in narodnega heroja, gene-ralpolkovnika v rezervi Antona Dež- Popravljen zakon o starostnem zavarovanju kmetov Socialno zdravstveni zbor slovenske skupščine je na seji, ki je bila v sredo, 18. julija, sprejel popravke zakonov o pokojninskem zavarovanju delavcev in kmetov. V zakonu o pokojninskem zavarovanju kmetov so s tem odpravljene tiste nejaisnosti, okrog katerih je bilo največ razprav, negodovanja in razburjanja. Po popravljenem zakonu bodo deležni starostne pokojnine tudi tisti ostareli kmetje, ki so izročili posestvo nasledniku in šli v preužitek še pred uvedbo kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Hkrati je novost zakona tudi ta, da lahko uveljavi starostno pokojnino zakonec, ki prvi doseže predpisano starostno mejo, čeprav sam ni nosilec zavarovalne pravice. To velja predvsem za kmetice, kjer je mož ponavadi nosilec Zavarovalne pravice. V tem pogledu so sedaj kmečke žene izenačene. Še vedno pa ostaja, da prejema starostno pokojnino na kmečkem gospodarstvu le eden od zakoncev. Ko bodo finančne možnosti povečane, se bo uredilo tudi to vprašanje. -jk mana-Tončka, nastop godbe na pihala iz Škofje Loke, pevskega zbora Virmaše — Sv. Duh, recitatorjev osnovnih šol Železniki, Selca in Bukovica, moškega pevskega zbora iz Doberdoba ter folklorne skupine zamejskih Slovencev iz Sovodenj j)ri Gorici. Sledilo bo tovariško srečanje borcev, na katerega ZZB še zlasti vabi mladino, nosilca revolucionarne dediščine iz najtežjih dni slovenske in jugoslovanske zgodovine. Kogar skrbi prevoz, naj mu zaupamo, da sta rezervirana dva izredna avtobusa, ki bosta s Cešnjice odpeljala ob 8.30 in ob 9.30. Tudi za jedačo in pijačo je dobro poskrbljeno. (-ig) Jutri v Cerkljah zlet AMD Gorenjske Jutri bo v Cerkljah zlet AMD Gorenjske, na katerem bodo proslavili tudi 20. obletnico AMD Cerklje. Pričakujejo, da se bo zleta udeležilo okrog 2000 ljubiteljev avto-moto športa z Gorenjske in članov AMD. Dopoldne bodo tekmovanja v spretnostni vožnji, streljanju in kegljanju, popoldne pa osrednja proslava, na kateri bodo najzaslužnejšim delavcem AMD Cerklje izročili pohvale in priznanja. -an XXIII. mednarodni GORENJSKI SEJEM v Kranju od 10. do 20. avgusta Dražji piščanci Zvezni izvršni svet je ugodil vztrajnim zahtevam rejcem perutnine in je dovolil zvišati cene za 1,40 din, tako da stane kilogram piščanca odslej 21.90 din. Ptujska Perutnina že prodaja piščance po novi ceni, medtem ko bodo ostali rejci morali počakati na soglasje svojih občinskih skupščin. Perut ni na rj t so zahtevali višje cene, ker so se podražile surovine kot so ribja moka, soja in druga hrana piščancev. Srečanje znanstvenikov Te dni je bila v Beogradu osma mednarodna konferenca o fiziki elektronskih in jedrskih tokov. Na tem letošnjem največjem znanstvenem srečanju v Jugoslaviji je sodelovalo 600 znanstvenikov iz 27 držav. Dvoje ali več stanovanj V dveh tednih' se bodo morali tisti Srbi, ki imajo po dvoje ali celo več stanovanj, odločiti, v katerem nameravajo živeti. Tako se bodo morali tisti, ki žive v družbenem stanovanju, imajo pa še eno stanovanje, preseliti v svojega ali pa ga oddati v najem pod pogoji, ki jih bo določila občinska skupščina. Morje cveti Morje ob kvarnerski in istrski rivieri je zadnje dva tedna videti umazano, saj po površini plava rjavkasta obloga, ki so jo nekateri pripisovali resnični umazaniji. Predstavniki morske biološke postaje v Portorožu pa so povedali, da gre pojav pripisati izredno bujni rasti drobnega rastlinskega planktona. Narasle vode reke Pad so namreč zanesle v Jadran obilo hranilnih soli, zaradi katerih se je plankton v morju čez mero razmnožil. Na Jadranu tega pojava v toliki meri za sedaj še ni bilo, na oceanih pa poznajo bohotenje planktona pod imenom »rdeča plima«, kjer je tam plankton navadno rdeče obarvan. Zaposleni upokojenci Zaposlenim upokojencem po spremembi 23. člena pokojninsko invalidskega zakona ne bo zmanjšana pokojnina, pač pa bodo morali plačevati poseben prispevek. Dajatve pa bodo oproščeni upokojenci, ki s pokojnino in dodatnim delom ne zaslužijo ve£ kot 3870 din mesečno, in tisti, ki z dodatnim delom zaslužijo le do 580 din mesečno, ne glede kolikšna je njihova pokojnina. Za druge se bo poseben prispevek računal na podlagi davka iz skupnega dohodka občanov. Začetek javnih razprav o ustavi Na seji koordinacijskega odbora za spremljanje in politično usmerjanje javne razprave o osnutku ustave SFRJ so ugodno ocenili začetek razprave in dosedanje rezultate v republikah in pokrajinah. Predmet posebnega zanimanja na teh razpravah so bili delegatski sistem, združeno delo in presežek dela, vprašanje minulega dela, pravice in dolžnosti občanov ter drugo. V Sloveniji je javna razprava zajela tretjino občin, najbolj množična razprava pa se pričakuje od sredine avgusta naprej. Javna razprava o osnutkih zvezne ustave in ustavnih zakonov bo trajala do 15. septembra, za republiške ustave pa verjetno do srede oktobra. / Svetqvni rekord Vukovarski kmetovalci so letos pridelali izjemno bogato žetev, ki je potolkla vse dosedanje rekorde. Nekateri kooperanti vukovarskega kmetijskega kombinata so namreč pridelali kar od 70 do 90 metrskih stotov na hektar, kar ni le jugoslovanski, pač pa tudi svetovni rekord v pridelovanju pšenice. Jesenice Cestno podjetje iz Kranja je pred dobrim tednom vgradilo asfalt na cesti od glavne ceste proti Vrbi. Asfaltni trak je precej dolg, saj se začenja pri glavni cesti, teče mimo Prešernove rojstne hiše in se končuje pri gostišču. Ob asfaltirani cesti so urejena tudi parkirišča. Dela, ki so potrebna pred vgraditvijo asfalta, je opravilo podjetje Kovinar z Jesenic, (jk) — Foto: F. Perdan Na ustanovni seji na novo izvoljenega predsedstva tovarniške konfe- ________renče ZMS železarne Jesenice so razpravljali o ustanovitvi posameznih komisij, ki bodo v prihodnje delovale pri tovarniški konferenci ZM. Med drugim so na seji posvetili največ pozornosti pripravam na pohod mladih železarjev na Stol. Komisija za delo mladinskih aktivov pri občinski konferenci ZMS Jesenice tudi v poletnih mesecih nadaljuje z delom. Člani komisije so ugotovili, da uspešno delajo le trije aktivi, in sicer v Planini pod Golico, v Kranjski gori in na Blejski Dobravi. Julija in avgusta se bodo člani zavzemali, da bodo zaživeli tudi drugi aktivi. j. Rabič V torek, 17. julija, popoldne je republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen obiskal Upravo • 7 javne varnosti Kranj. S člani stro- kovnega kolegija je razpravljal o realizaciji delovnega programa in delovni usmeritvi v letu 1973. Marjan Orožen je pozitivno ocenil dejavnost organov javne varnosti na Gorenjskem in v svojih zaključkih poudaril njihove naloge na področju družbene samozaščite ter nakazal nekaj smernic za čim uspešnejše bodoče delo. — M. Gantar ✓ Letovanje jeseniških otrok kranj JW ^JP 21. julija 1973 Počitnice so se že začele in otroci, šolski in predšolski, jih bodo preživeli v brezbrižnosti, veselju in zadovoljstvu. Precej otrok bo potovalo na morje s starši ali v kolonijah. Koliko jeseniških otrok letuje na morju? Po zbranih podatkih jih je okoli 1600, ki se vsako leto kopljejo v slani vodi in sončijo na plažah Jadrana. Mednje so seveda vključeni tudi otroci, ki preživljajo počitnice v spremstvu staršev. Najuspešnejše letovanje vsekakor organizira jeseniško društvo prijateljev mladine, ki ima v Novigradu 18 počitniških hiš in v izmenah pripravi letovanje za okoli 660 otrok. V taboru DPM pa lahko letujejo tudi ostali Jeseničani, le da plačajo nekoliko več. Jeseniško Telovadno društvo Partizan že deset in več let organizira taborjenje v Baški na otoku Krku. V Mladinska politična šola na Jesenicah Prihodnji teden se bo začela na Jesenicah mladinska politična šola, ki jo organizira občinska konferenca ZMS Jesenice v sodelovanju z delavsko univerzo Jesenice. Politična šola, ki se bo začela v sredo, 25. julija, bo trajala štiri dni, slušatelji pa bodo razdeljeni v tri skupine. Udeležili se je bodo člani predsedstva občinske konference ZMS, predstavniki delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, specializiranih organizacij in drugi. D. S. / Železarji ob dnevu vstaje Ob dnevu vstaje slovenskega naroda se bodo jeseniški železarji skupno z mladimi železarji iz Raven, Štor in drugih podjetij, ki so združeni v Združeno podjetje slovenskih železarn, podali na najvišji vrh v Karavankah — na Stol. S tem po-hodpm, ki ga organizira tovarniška konferenca ZM Jesenice, bodo počastili dan vstaje. Ob dnevu vstaje bodo posebno slovesnost imeli tudi gasilci v Mojstrani, ki letos praznujejo 80-letnica svojega prostovoljnega društva. Popoldne bo skozi Mojstrano sprevod, nato pa gasilska vaja. Ob tej priložnosti bodo dobili tudi nov gasilski avtomobil. D. S. mirnem kotičku in ob čudoviti plaži se vračajo mladi člani nadvse zadovoljni, vedno več pa je v Baški tudi starejših članov Partizana. V domu TVD Partizan letuje v 42 prostorih skupno okoli 200 otrok. Sindikalna organizacija Železarne Jesenice organizira letovanje za člane kolektiva v Crikvenici in v Biogradu. Tam preživi svoje počitnice vsako leto okoli 300 otrok. Razen tega pa ima svoje počitniške hišjce na morju tudi več jeseniških delovnih organizacij. Seveda pa na Jesenicah pošiljajo v letnem času otroke tudi v zdravilišča (42 otrok) ter na preventivno zdravljenje (70 otrok). Skupno torej letuje vsako leto okoli 1600 jeseniških otrok. D. S. V minulih sedmih dneh sta se v Jugoslaviji končala dva obiska, ki sta bila vsak zase in po svoje zanimiva in koristna. To in pa novica o pokolu portugalskih vojakov, ki so v Mozambiku ubili več kot štiristo domačinov, bodo osrednje teme današnjega prispevka. Koristna obiska KONČANI RAZGOVORI: za obiska Janoša Kadarja in Nico-laea Ceausesca bi lahko dejali, da imata skupno vsaj nekaj: da namreč predstavljata nadaljevanje dobrih sosedskih odnosOv med Jugoslavijo in Madžarsko ter Romunijo. To je bilo potrjeno tudi to pot v razgovorih v minulih sedmih dneh. Obiska sta bila ocenjena kot delovna in koristna in bosta nedvomno spodbuda za še boljše medsebojne odnose. Predsednik Tito je sprejel povabili Kadarja in Ceausesca in bo obiskal Madžarsko ter Romunijo, datum pa bodo, kot je to običaj, sporočili kasneje. POKOJ,: Svet je šele ob koncu vikenda zvedel za podrobnosti Verjetno bo kar malo res, da ponedeljek upravičeno velja za zaspan dan za marsikaterega uslužbenca, delavca in tudi direktorja. Pretegovanje na delovnem mestu, kinkanje za pisalno mizo ali prebiranje športnih poročil je marsikje glavno opravilo ponedeljkovega delovnega jutra. In če je še »mačkovo« povrhu, potem je nujno združeno še z dodatnim opravilom: kuhanjem kavic. Vsaka stvar pa ima tudi nekaj častnih izjem in te bi prav lahko našli na Jesenicah. Vsak ponedeljek, navsezgodaj, se zbere pred občino posebna komisija, sestavljena iz direktorjev, načelnikov, uslužbencev raznih podjetij in organizacij in krene po Jesenicah. Ogledujejo in ocenjujejo vsako ulico in cesto posebej, ker hočejo, da bodo Jesenice na vsak način enkrat resnično čiste ... Direktorji so priljubljena tarča raznih zbadljivk, šal, dovti-pov. Zelo radi jih prikazujemo v foteljih, vse vzvišene in nedostopne, ukazujoče in visokostne. Prav gotovo je tudi na Jesenicah nekaj takih direktorjev. Mednje pa prav gotovo ne spada direktor gradbenega podjetja Sava inž. Miro Ogrin. Razen tega, da nima nobenih prej naštetih lastnosti, se je imenitno izkazal tudi pri nedavni akciji za gradnjo smučarskega zavetišča pod Prisojnikom. Ni mu bilo žal prostega časa, sobote in nedelje, ne žuljev na rokah, kajti skupaj z ostalimi smučarskimi delavci prostovoljno gradil smučars zavetišče... ko Zlato Vogrič, nekdanji usmerjevalec aktivnosti mladih v občini in delavni družbenopolitični delavec, je zdaj v »kulturi«. Ze prej je moral za uspešnost svoje organizacije po vse dneve presedeti na sestankih ali obiskovati mladinske aktive na terenu in tudi zdaj se mu ne obeta nič lažje delo. Tudi pri kulturni skupnosti je dela čez glavo, razen tega pa Zlato aktivno dela tudi v ZK in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Kot zelo sposobnega organizatorja pa ga večkrat pokličejo tudi na mladino... Inž. Janez Pšenica je predsednik jeseniškega hortikulturnega društva, obenem pa se je kot odbornik in član sveta pri skupščini občine vedno dosledno zavzemal za gradnjo žal in mrliških vežic na pokopališču na Blejski Dobravi. Hkrati je vedno tudi zahteval obnovo starega jeseniškega pokopališča. Z obnovo so pred mesecem že začeli, pri tem so priskočila na pomoč nekatera jeseniška podjetja. Se največ pa so pomagali čla4 ni hortikulturnega društva, ki bodo tudi potem zasadili zelenje in rože in tako pokopališče spremenili v park. V začetku so imeli kar precej težav, še posebno s tem, ker so nekateri občani ponoči in na skrivaj odnašali betonske plošče. Sele opozorilo, da bodo tatove preganjali sodnijsko, je nekoliko zaleglo . .. Bojan Čebulj je lahko upravičeno ponosen na svoj igralski ansambel. S Snaho so doživeli sivj prvi imenitni uspeh že pred jeseniško publiko, nato na gostovanjih, posebno priznanje so dobili na srečanju slovenskih amaterskih skupin, zelo visoko oceno pa tudi na srečanju jugoslovanskih amaterskih skupin v Trebinju. Snaha je zatorej odlično delo jeseniških igralcev in njihovega režiserja ... Tudi na 'Jesenicah je kamp, in sicer pri zasebnem gostilničarju Tinu Srancu na Plavžu. Tod se zadržujejo tuji turisti tudi po več dni, nekateri stalni gostje ostajajo tudi po mesec. Kamp je zelo prijetno urejen, v mirnem zatišju, gostje pa odhajajo na dnevne izlete. Za posebno vabljivost je poskrbel gostilničar sam, ker organizira za goste tudi izlete v bližnjo in daljno okolico ... Gradnja prizidka pri posebni šoli na Jesenicah hitro poteka. Tako nekateri učenci ne bodo več pozimi zmrzovali v stari Kosovi-graščini na Jesenicah, ker se bodo kmalu preselili v lepe učilnice ... Na Jesenicah gradijo tudi prizidek k socialnemu zavodu Franceta Berglja, kjer bodo zgradili samske sobe za številne Oskrbovance, ki čakajo na sprejem ... Nič manj nepotrpežljivo kot oskrbovanci čakajo na novo zgradbo tudi matere jeseniških pVedšolskih otrok. Z velikim pričakovanjem in veseljem opazujejo gradnjo novega vrtca na Savi... D. Sedej Nova cesta v Kamni gorici V Kamni gorici bodo v soboto, £1. julija 1973, odprli novo cesto. Vsi, ki občasno, predvsem pa tisti, ki vsak dan vozijo skozi Kamno gorico, so si vzporedno s porastom prometa vedno bolj želeli cesto, ki bo obšla sedanjo ozko cesto skozi naselje v Kamni gorici. Želja voznikov motornih vozil in domačinov, ki imajo hiše ob cesti, se bo uresničila v soboto ob 18. uri. Nova cesta je lepo speljana za vasjo neverjetnega pokola, ki so ga zagrešile portugalske kolonialne enote že decembra lani v Mozambiku, deželi na vzhodnem robu Afrike. Podrobnosti so zares grozljive: v vasico Viriam so pridrli portugalski vojaki in ustrelili ter kasneje zažgali okrog štiristo črnih prebivalcev. Pred tem so morale žrtve ploskati in se tako z »aplavzom« posloviti od tega sveta. Pobili so vse brez razlike — dojenčke, matere, nosečnice, starce. Treba je reči, da to ni bilo prvo grozodejstvo portugalskih vojakov v Afriki, ki so pred tem v Mozambiku (pa tudi v Angoli in Gvineji-Bissau) zagrešili več podobnih zločinov. Svet je to pot skorajda enotno (razen prizadetih in peščice portugalskih rasističnih zaveznikov) obsodil ta zločin, toda videti je, da bo na tem tudi ostalo. Obsodba je sicer v redu, toda tisto, kar bi morali narodi naše civilizacije storiti^ bi bilo predvsem odpraviti kolonializem in možnost, da do takih pokolov in zverstev sploh pride. To pa bi se zgodilo samo v primeru, če bi Portugalska (ki je ena najrevnejših evropskih držav, pa hkrati edina, ki še ima kolonije!) priznala deželam, ki jih ima kot kolonije, samostojnost. Toda to se očitno ne bo zgodilo tako preprosto in vsekakor tudi ne lahko, kajti Portugalska ima velik gospodarski interes, da stare Kamne gorice ter je varna 111 pregledna. Cesta je predvsem P0' membna tudi za tovarno vijakov Plamen v Kropi in njihove Člane, zato je delovni kolektiv Plamena prispeval za gradnjo ceste 400.000 dinarjev. Vozniki motornih lahko odslej vozijo iz radovlji^ strani v Kropo ali Podnart skoz1 Kamno gorico po novi cesti. C. Rozman ostane v okupiranih deželah (j*1 slimo, da je tak naziv upravic® in točen), pri tem pa ji na skn^v pomagajo tudi nekateri tuji tali, ki prav zaradi tega (zaI!f.>. gospodarskih interesov, do Lj kov) vztrajajo tu z ramo ob >"alTJ s Portugalci. Ob tem bi veljalo opozoriti tu je izvršni odbor socialistične /eze sprejel delovni program. Ta fernelji na stališčih republiške konference SZDL in nalogah, za katere t° se predstavniki občinskih konfe-r nc SZDL dogovorili na nedavnem epubliškem seminarju v Ljubljani, ^govorjeno je, da bodo v krajevnih ,Kupnostih vodile javne razprave "ajevne organizacije SZDL, v te-n^jnih organizacijah združenega eia pa sindikalne organizacije. Za se občane pa bodo pripravljene tudi j'rse javne razprave v večjih krajih, i /ne razprave bodo spremljala tudi Rt in tovarniška glasila. rpn krti z osnutkoma zvezne in Pubhške ustave gre v javno raz-r»vo tudi statut občine in statut *raJevne skupnosti. Občinska sta- Gostinsko in trgovsko Podjetje Central, Kranj 2&posli takoj nočno cistilko hotel Evropa v Kranju Podjetje nudi opremljeno sobo ln hrano v hotelu. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Kranj, Maistrov trg 11. tutarna komisija je osnutek statuta občine že pripravila. Kdo naj pripravi osnutek statuta krajevne skupnosti, pa je bilo na seji 10 več mnenj. Kljub opozorilu predsednika občinske konference SZDL Jožeta Šubica, da veliko krajevnih skupnosti nima ljudi, ki bi bili statut sposobni izdelati, je prevladal predlog, da morajo statut oziroma osnutek takoj pripraviti. Za to delo bodo zadolžili predsednika krajevne skupnosti, predsednika krajevne organizacije SZDL in sekretarja krajevne organizacije ZKS. Sklep so utemeljili z ugotovitvijo, da so pogoji dela v vsaki skupnosti drugačni. Da bi javne razprave nemoteno potekale, je izvršni odbor sklenil, da bo v začetku septembra v sodelovanju z delavsko univerzo pripravil seminar. Nanj bodo povabili vodstva krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih organizacij ZKS, krajevnih skupnosti in druge, ki so pripravljeni sodelovati. Na seminarju bodo še enkrat temeljito preštudirali vse osnutke in se dogovorili za enotno razlago. Računajo, da se bo seminarja udeležilo okrog 120 občanov. Izmed njih bodo ob zaključku izbrali politični aktiv predavateljev. Pripombe in mnenja občanov na javnih razpravah bo zbiral koordinacijski odbor za spremljanje in usmerjanje razprave, ki so ga včeraj imenovali na seji 10 SZDL. V drugem delu seje je član predsedstva SRS in član republiške koordinacijske komisije za usmerjanje in spremljanje javnih razprav Zdravko Krvina govoril o stališčih in izhodiščih za izdelavo občinskega statuta in statuta krajevnih skupnosti ter statutov samoupravnih interesnih skupnosti v duhu osnutkov novih ustav. L. Bogataj Kralj je mrtev, živel kralj! z Tovariša direktorja Buciko so pokopali. »Naj mu bo lahka rodna ^Ulja!« sta svoja hvalnic polna govora zaključila sekretar tovarne ogavičnih sponk Miha Zanka in tajnik nogometnega kluba »Štumf« Jtonz Faul. Pokojni je namreč tako v podjetju kot pri žogobrcih igral Vi°uViolino in ko mu Je om uečer v kopalni kadi spodrsnilo, sta oba luh ■ hipoma "trpela bolečo izgubo; Bucika-direktor pri iskanju *enj v nadležnih omejitvenih predpisih in pri sumljivih, a donosnih anjetrgovinskih transakcijah ni imel resne konkurence, Bucika-NK pa je znal vedno pravočasno priskrbeti denar za *UP potrebnih točk ter preprečiti elitnemu moštvu izpad iz prve 0(rP°krajinske lige — jugozahod. Ker ga nenadoma ni bilo več, so 8e®, °7M" ljudje v uPravl of>eh organizacij sklicali nujni skupni Pot ■ dnevni red je obsegal eno samo točko: razpravo o možnih .fetalnih kandidatih, ki "bi lahko zasedli mesto generalnega perarnl nogavičnih sponk (TNS) oziroma stolček »očeta« najbolj PoshkrVne šP°rtne Panoge daleč naokrog. Navzoči so že vnaprej s vet da se P°sveta m udeležil noben nadležni član delavskega o4 a a" upravnega odbora, zato je običajno uvodno ovinkarjenje netol 0dPadlo je tudi nepotrebna pietetna minuta molka. Raje so nudoma prešli k jedru problema. niti Qntje' ne bom vam Prikrival dejstev. Kot veste, je stari držal vse ref()v svojih rokah. Prav po njegovi zaslugi smo kljub raznim l0*am, stabilizacijam, likvidnostnim ukrepom in podobnim nad-neprm zmeraj krasno vozili. Razumljivo je torej, da ni nihče postavljal sitnih vprašanj. No, zdaj smo ostali na cedilu in potrebni sta PrihJr\a Previdnost ter preudarnost. Nič ne vemo, kateri vrag bo v oxeb Ljifl bednih začel vtikati nos v tovarniške zadeve. Bucika je prek *Urin i2Vez in P°znanstev učinkovito gasil radovednost nevarnih 0o /?variš Koritar je končal osnovno šolo ter trimesečni strokovni bi(lim mf Je v Internem pravilniku priznana visoka izobrazba. Ne r/e/0l) oz logov, da bi kasneje, ko bomo objavili razpis prostega niesta, ne postal uradni naslednik Bucike,« je oznanil r^tfo6//' *Moralnopolitično je neoporečna, zrela osebnost, v praksi ^Itetl^f ukuSnJe P" so nenadomestljiva vrlina, ki odtehta vsakršno l^jan^r* pioakanJe Je nazorno potrdilo pravilnost Zankinih )rezai sto. ° nioralno-politični neoporečnosti sicer ni povsem tfhici \?*»ici- saj sto v nedavni preteklosti Kor it ar j a kar dve pleten ŽeVali očetovstva> Pred pol leta pa se je šušljalo, da je h ^di&čn-,Pf[eprodaJ() blaga z napako (namesto njega so potem zaprli °leei,n ■ ampa,{ zbora možakarjev nepreverjeno kuloarsko anje m moglo omajati. Kralj je mrtev, živel kralj!. •or Mesto in podeželje Kadar hočemo razdeliti kraje na mesta in podeželje, si pomagamo z mednarodno klasifikacijo, ki šteje med mesta kraje z več kot 2000 prebivalci. Razen tega pa se upošteva še način življenja, gospodarski, kulturni, upravni pomen, način zazi-dave, komunalna ureditev in podobno, pa tudi sestava prebivalstva glede ekonomskih znakov, pri čemer velja delitev na kmečko-ne-kmečko prebivalstvo. Ne nazadnje pa je pri tej delitvi na mesto ali podeželje odločilen tudi zgodovinski moment. V Sloveniji imamo na primer dve mesti, ki imata manj kot tisoč prebivalcev, pa ju vendarle štejemo za mesti. To sta Kostanjevica in Višnja gora. V Sloveniji imamo med šest tisoč naselji 51 mest, ki jih kot mesta našteva zakon o upravni razdelitvi republike. Zaradi potreb načrtne urbanizacije, zgraditve komunalnih naprav, prometnih poti in drugega je prišlo do pojma mestnega območja, ki presega okvire strnjeno zazidane površine mesta. Tudi to območje je navedeno v zakonu o upravni razdelitvi. Vsa mesta v Sloveniji pa nimajo posebnega mestnega območja, to velja le za 17 mest. V Sloveniji je po zadnjem popisu le eno mesto z več kot 100.000 prebivalci, eno med 50 in 100.000, dve mesti med 25 in 50.000 (Celje in Kranj), vsa druga mesta pa so manjša od 20.000 prebivalcev. Jesenice, Koper in Trbovlje imajo po več kot 15.000 prebivalcev, Gorica in Velenje nad 10.000 prebivalcev, ostalih 42 mest pa ima manj kot 10.000 prebivalcev. Podatki povedo, da ima slovensko podeželje vedno enako število prebivalstva, mesta pa se večajo toliko, kolikor znaša naravni prirast vse Slovenije. To pomeni, da se s podeželja izseljuje prav toliko ljudi, kolikor je tam naravnega prirasta, mesta pa se večajo s svojim naravnim prirastom in še bolj s priseljevanjem. Medtem ko za vrsto evropskih dežel in tudi drugje velja, da živi že nad polovico prebivalstva po mestih, pa je iz zadnjega popisa pri nas razvidno, da živi v slovenskih mestih 38 odstotkov prebivalstva, na podeželju pa 61 odstotkov. Leta 1971 je v slovenskih mestih živelo 589.838 prebivalcev, če pa štejemo še mestna območja, pa znaša število mestnega prebivalstva 668.114. V desetih letih se je število prebivalstva v mestih povečalo zb 5 odstotkov, na leto pa približno za 14.000 ljudi. Zaradi priseljevanja v mesto pa ostaja število prebivalstva na podeželju ves čas enako, tako da zadnjih sto let živi na slovenskem podeželju 1,060.000 prebivalcev. Seveda pa podeželsko prebivalstvo še ne pomeni, da je tudi kmečko. Na Slovenskem je po tem zadnjem popisu še 353.031 kmetov, na podeželju pa živi še 705.992 nekmečkega prebivalstva. PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali! NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 din, NA KNJIŽNEM KAZALU, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev, KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih, KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev. Sejem in žahjem, varčno živim, vse leto nalagam, za vse poskrbim. Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo. Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska. Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla. ljubljanska banka V dveh letih lepi uspehi V okviru zdravstvenega doma v Kranju je pred dvema letoma začel delati dispanzer za mentalno higieno. Čeprav so se delavci posvetovalnice srečavali v začetku s kopico težav, ki so večina nastajale zaradi financiranja njihovega dela, so uspeli razviti razvejano dejavnost za pomoč otroku in družini. Prvi uspeh je bila že sama ustanovitev. Potrebe pa so prinesle vse drugo. Med vsemi dejavnostmi se je najhitreje razvil psihološko-peda-goški oddelek, ki opravlja funkcijo vzgojne posvetovalnice. V posvetovalnico prihajajo otroci iz vseh gorenjskih občin, največ pa seveda iz Kranja. Pošiljajo jih šolske in otroške ambulante, učiteljice, strokovne službe na šolah in le poredko tudi starši. Da bi približali delo posvetovalnice terenu, so lani odprli psihološko in logopedsko ordinacijo tudi v Škofji Loki in v Tržiču. Z otrokom, ki pride v posvetovalnico, se ukvarja več strokovnjakov. Sodelujejo psiholog, specialni pedagog, logoped, zdravnik in socialni delavec. Največ obiskujejo posvetovalnico šolarji (4/5), v prihodnje pa bodo skušali pritegniti več predšolskih otrok. Motnje v vedenju je tem laže odpraviti, čim prej so odkrite. Delo psihološko-pedagoške posvetovalnice financira do ene tretjine socialno zavarovanje, drugo pa Temeljna izobraževalna skupnost. Do konca preteklega leta so pomagali že več kot 1100 otrokom oziroma njihovim staršem. Trenutno pa jih hodi v posvetovalnico 700. Vse to obsežno delo opravljajo trije psihologi, logoped in specialni pedagog. K sodelovanju pa so povabili 4 zdravnike, socialnega delavca, medicinske sestre in fizioterapevte. Zmogljivosti so tako zasedene, da se že kaže potreba po nastavitvi novih strokovnih sodelavcev. L. B. Kadrovska komisija osnovne šole Matije Valjavca Preddvor razpisuje prosto delovno mesto računovodje za nedoločen delovni čas od 1. septembra 1973 dalje Pogoji: 1. končana ekonomska srednja šolai delovne izkušnje zaželene Prošnje pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. Obetalo se je krasno nedeljsko jutro, 8. julija. Prejšnji dan je rahlo deževalo v veliko nejevoljo ljubiteljev kopališč in v precejšnje veselje ljubiteljev gob. Med slednjimi smo tudi mi, kajti zdi se nam, da ni večjega užitka, kot v rosnem jutru stikati za jurčki in lisičkami. Vse lepo in prav, ko bi se napotili v bližnji gozd, vse narobe pa, ker smo si zaželeli stikanja po nekoliko oddaljeni Jelovici. »Pomoč v informacijah«! Kazalci na uri so se pomikali proti peti uri, ko smo s fičkom drveli proti Radovljici. Kot vse kaže, fičko ni bil pripravljen deliti z nami veselja in je natanko pri odcepu v Radovljico odpovedal. »Crknila« je »zajla« za gas! In kaj zdaji Ko smo se že skoraj odrekli Jelovici in gobam, se je nekdo spomnil stalne službe Pomoč — informacije, last AMZJ. Na radovljiški bencinski črpalki smo jo čakali debele tri ure, kajti mehanik začne svoj delovni dan šele ob osmih. Rade volje bi ga čakali še uro, samo da bi nam pomagal. Ko se je končno le pripeljal, je brezbrižno izjavil, da takega materiala pač nima. Bili smo začudeni in do kraja presenečeni, kajti »zajlica« za gas menda res ne zaseda preveč prostora. Pogledal nas je pa tako, kot bi najmanj zahtevali menjalnik ali stroj za mercedes! Možakar se nas je usmilil le toliko, da je vrgel nekaj žice, rekoč, »zveži, do doma bo že držalo«. In zvezali smo, se odpeljali na Jelovico in šele naslednji dan odpeljali avto k mehaniku. Ta nas je podučil, da menjava takega dela ni prav nobena »kunšt« in da jo sposoben mehanik lahko zamenja v manj kot pol ure. Da take vrste okvara pravzaprav ni niti tako redka in da očitno spada take vrste material med zalogo prve pomoči. Pravzaprav ne vemo, kako imajo pri Avto-moto zvezi te stvari urejene. Zanima pa nas le, če morda rumeni fiat ne nudi le informacij. Po lastnih izkušnjah bi prav gotovo sodili m priporočali, da napis na avtomobilu spremene v »Pomoč v informacijah« D. Sedej Že pri sestavljanju obsežnega programa praznovanj tisočlet-nice so Ločani poudarjali, da bodo vsaj toliko pozornosti kot prireditvam in slovesnostim trenutnega značaja posvetili tudi objektom trajne vrednosti. Eden izmed njih je nova osemletka v naselju Podlubnik, ki naj bi jo odprli še pred začetkom pouka, jeseni letos. Dela so doslej »požrla« 1,3 milijarde starih din, zbranih v glavnem s samoprispevkom občanov. Načrt šole ki sodi v krog najmodernejših poslopij svoje vrste v Sloveniji, je pripravilo podjetje Dom-projekt Novo mesto. Pod nadzorstvom Lokainvesta jo gradi SGP Tehnik Škof j a Loka. (-ig) — Foto: A. U. Posojilo za dokončanje del Iniciativni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti je na svoji zadnji seji sprejel sklep o dodelitvi posojila skupščini občine Kranj iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada v višini 3,324.000 din. Posojilo je potrebno za dokončno dograditev in opremo Doma upokojencev na Planini. Dom je sedaj v končni fazi izgradnje. Gradbeni odbor za izgradnjo doma je v aprilu in maju ugotovil, da se bodo stroški gradnje doma, ki bo veljal 19 milijonov novih din, močno razlikovali od ocene stroškov, ki je bila napravljena konec leta 1970 po takratnih cenah. Med gradnjo so cene gradbenih storitev močno porasle, v tedanjo oceno pa tudi niso bili zajeti stroški za toplarno in nekateri komunalni stroški. O najetju posojila je skupščina občine že sklepala, s sklepom iniciativnega odbora o najetju posojila pa bo zagotovljen zaključek del na prepotrebnem domu za ostarele že v kratkem. Nov avtomobil bitenjskih gasilcev Pod pokroviteljstvom zavarovalnice Sava Kranj bo jutri, v nedeljo, 22. julija, ob 14. uri na Omanovem vrtu v Srednjem Bit-nju velika slovesnost, posvečena 45-letnici ustanovitve bitenjske-ga gasilskega društva in prevzemu novega specialnega vozila-Za kasneje pa organizatorji pri" pravljajo zabavo s srečelovoffl- In še par besed o gasilskem društvu Bitnje. Trenutno ima 170 članov, od tega 45 aktivnih, in 2 mla* dinski ter eno pionirsko desetino. V zadnjih 15 letih je na območju vseh treh vasi zgradilo 5 vodnih bazenov ter nabavilo moderno motorno črpalko rossenbauer. Avtomobil s.° kupili s pomočjo prostovoljnih F1'.' spevkov vaščanov in z denarjem,k* ga je primaknila Sava Kranj (3000 din). Povemo naj, da so se domačim rade volje vključili v nabiraln0 akcijo in da so v društveni sklad pf1* spevali skupno 23.000 din, za kar ji111 velja izreči iskreno zahvalo. Avto* mobil je opremljen z najsodobnej* širni brizgalnimi cevmi in posebni^1 protipožarnimi napravami. Sredstva zanje sta dali ' občinska gasilsk® zveza Kranj in zavarovalnica Savf Na jutrišnjo prireditev so BitenJ" čani povabili predstavnike 11 pr?' stovoljnih in industrijskih gasilskih ekip, dobrodošli pa bodo tudi drug1 obiskovalci, (-ig) Inž. Lambert Pantzova nagrada V Železarni Jesenice se lahko pohvalijo z lepimi uspehi na področju novacije in inovacije. Prav gotovo je še poseben dosežek tudi pet izumov, nešteto dobrih in kvalitetnih izbolj-ševalnih predlogov in izboljšav. V 5500-članskem kolektivu jeseniške železarne deluje okoli 400 no-vatorjev in prizadevajo si, da bi število še povečali. Prav gotovo tudi zaradi tega, ker je v železarni na primer kar 617 diplomiranih inženirjev in tehnikov! Letos poteka 100 let od velikega dosežka inž. Lambert Pantza in zato so se v železarni odločili, da za občinski praznik podelijo inž. Lari^ bert Pantzove nagrade v višin1 10.000 dinarjev. Žal se na prvi razpi?! ki je trajal do 31. marca, ni prijavij nihče od izumiteljev in novatorjev v železarni. Na ponovni razpis, ki £ trajal do 30. junija, pa so dobu' nekaj predlogov, med katerimi bod° izbrali njboljšega. Nagrado bodo ročili 1. avgusta. D. S. RAZPISNA KOMISIJA PRI UPRAVNEM ORGANU SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA RAZPISUJE na podlagi 38. in 40. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih upravnih organov naslednja prosta delovna mesta: 1. PRAVNEGA SVETOVALCA NA URADU TAJNIKA Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj 2. POMOČNIKA NAČELNIKA ODDELKA ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih ' izkušenj 3. REFERENTA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE NA ODDELKU ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in 2. oz. 3 leta delovnih izkušenj 4. GRADBENEGA REFERENTA NA ODDELKU ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Pogoj: srednja izobrazba ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj 5. REFERENTA ZA VARSTVO DRUŽINE NA ODDELKU ZA DRUŽBENE SLUŽBE IN OBČO UPRAVO Pogoj: višja izobrazba ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj Ustrezna smer je določena z aktom o sistemizaciji delovnih mest pri upravnih organih. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti tudi moralno-politične kvalitete. Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev upravnega organa in samoupravnim sporazumom. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom 0 nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija pri upravnem organu skupščine občine Radovljica. 50 let oplemenitilnice in 10 let konfekcije kvadratnih metrih 90 ljudi! Iz našega obrata gre vedno več beljenega blaga, medtem ko v preteklosti ni bilo tako. Prevladovale so surove tkanine. Leta 1970 smo začeli barvati tkanine za posteljnino, ki je narejena iz bombaža in poliestra. Tkanino v opleme-nitilnici obdelamo do take mere, da je ni treba ne prati in ne likati. V zadnjem času pa velik odstotek oplemenitenih tkanin prevzame naš obrat konfekcije.« Marjan Jaklič je obratovodja konfekcije od leta 1969 dalje. Pred tem je delal v oplemenitilnici, tako da dobro pozna proizvodni proces. »Konfekcijo smo ustanovili zaradi treh vzrokov. Hoteli smo predelati svoje beljene tkanine in ostanke metrskega blaga, ki je šel na domači in tuji trg. Razen tega smo v konfekciji zaposlili ženske, ki ob strojih zaradi izčrpanosti svojega dela niso v mogle več 100-odstotno opraviti. Začeli smo s hitrošivalnimi stroji Singer. Izdelava posteljnega perila in ostale konfekcije ni bila enostavna in je bila količina vloženega dela velika. Skušali smo ugoditi vsem potrebam trga. Tako proizvodnjo smo počasi opuščali. Lotili smo se enostav- Tiha, vendar pomembna jubileja tržiške Bombažne predilnice in tkalnice Leta 1923 so v sedanji Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču ustanovili oddelek oplemenitilnice, ki se je takrat imenovala »plajha«. Takratna firma je kupila potrebne stroje v Nemčiji. Stroji so imeli zmogljivost 30.000 kvadratnih metrov blaga dnevno, vendar so bili izkoriščeni le polovično. Delo pri teh strojih je bilo zahtevno, težko in — ročno. Strojni park so sestavljali le smodil-m stroj, 2 kuhalna kotla, pralni stroji, stroj za impregnacijo tkanin ter bazen za odlaganje. Največja širina takrat beljenih tkanin je znašala le 145 centimetrov. Vse operacije so opravili delavci na enostavnih pripravah, transport je bil ročen in potrebno je bilo veliko fizičnega dela. Takšni stroji so v predilnici drdrali do konca II. svetovne vojne. Tudi tehnologija se ni spremenila. Odločala je delavčeva moč in spretnost. »Leta 1954 smo se začeli avtomatizirati,« pripoveduje obratovodja Marjan Dolinar, ki je na tem delovnem mestu že od leta 1960 dalje. »Kupili smo nov razpenjal-no sušilni stroj in spremenili tehnologijo tako, da smo namesto klorovega apna začeli uporabljati tekoči hipoklorit. Nove tehnološke spremembe je ople-menitilnica doživela tri leta kasneje. Proizvodnja je že tako narasla, da blaga nismo mogli več oplemenititi. Morali smo se modernizirati. Leta 1968 smo zgradili novo stavbo. Vanjo smo namestili belilni agregat. Leto kasneje smo kupili razpenjalno sušilni stroj in kalandšr. Na njih smo lahko oplemenitili tudi do 260 centimetrov široko tkanino. Tudi v naslednjih letih smo se tehnološko izpopolnjevali. Le dva stroja, ki sta danes v oplemenitilnici, imata predvojni datum. Število zaposlenih se je zmanjšalo. Leta 1948 je pri 23.000 kvadratnih metrih dnevne proizvodnje delalo v oplemenitilnici 147 ljudi, danes pa pri 75.000 Krediti za zasebno gradnjo Iniciativni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj je na svoji zadnji seji sklenil razpisati posojila za dodelitev kreditov za dograditev individualnih stanovanjskih hiš delavcem organizacij združenega dela, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samo-upravem sporazumu ali po odloku skupščine občine Kranj. Za sedaj še ni znano, koliko nedograjenih stanovanjskih hiš je v občini, vendar pa se predvideva, da graditelji individualnih hiš trenutno zasedajo kar precejšnje število družbenih najemnih stanovanj. Če bi torej z družbenimi krediti pospešili dograditev teh individualnih hiš, bi nedvomno pridobili kar lepo število najemnih stanovanj. Prav zato se je iniciativni odbor odločil dati prednost individualnim graditeljem pred blokovno gradnjo. Tudi čas je primeren, saj bi prosilci lahko dobili kredit že v začetku septembra in tako izkoristili do konca letošnjo gradbeno sezono. Razpis določa, da lahko dobe kredit v višini od 10.000 do 100.000 din tisti graditelji individualnih hiš, ki imajo gradnjo do tretje faze, izključuje pa vse adaptacije in popravila hiš. Trenutno je za posojila individualnim graditeljem pri podružnici Ljubljanske banke PE Kranj na voljo 5 milijonov novih din združenih sredstev. Pogoji razpisa določajo 2-odstotne obresti na posojilo, čas odplačevanja pa znaša največ 20 let. nejše izdelave. Znane blazine, ,kapne' in rjuhe izdelujemo sedaj iz tkanine, ki jo sestavljata 50 odstotkov sintetike in 50 odstotkov bombaža. Tkanino iz domače oplemenitilnice prevzamemo, skrojimo, zašijemo izrez, dodamo vezene trakove, sestavimo, zlikamo zložimo in pakiramo po željah kupca. Leta 1964 je delalo v konfekciji 42 delavcev, predvsem žensk, leta 1968 109, sedaj pa 271. Zaradi izčrpanja domače delovne sile je odprla predilnica v Loškem potoku v občini Ribnica konfekcijski obrat, ki je uradno ,stekel' 8. marca lani. 53 domačinov je tako našlo zaposlitev. Leta 1946 je izdelala naša konfekcija 370.000 kosov izdelkov, za kar je porabila 272.000 tekočih metrov blaga različnih širin. Leta 1968 so naredili v konfekciji 1,122.844 kosov izdelkov, predvsem posteljnega perila, za kar so potrošili 2,533.446 tekočih metrov blaga, ki smo ga izdelali sami. Lani pa 2,709.441 kosov iz 4,550.083 tekočih metrov blaga. Letos pa bomo predvidoma porabili 5 milijonov tekočih metrov blaga. Novi milijoni kosov posteljnine, ki se ne mečka, bodo torej prišli iz naše tovarne. Porabili bomo od 40 do 50 odstotkov blaga, ki ga izdela naša oplemenitilnica.« J. Košnjek Jeseni začetek gradnje SAP iz Ljubljane zagotavlja, da bo jeseni končno začel graditi v Tržiču novo prepotrebno avtobusno postajo Leto bo kmalu, odkar so v Tržiču podrli vogalno stavbo pri Mercator-jevi blagovnici in s tem pripravili vse potrebno za začetek gradnje nove avtobusne postaje v Tržiču. Razen postajnih prostorov bi bili v zgradbi tudi restavracija, kegljišče in bife., Vse je že kazalo, da bo gradnja^ letošnjo spomlad stekla, vendar je predvideno gradbišče še danes zakrito in obdano z lesenimi opaži. Vprašanje, kdaj bodo postajo končno le začeli graditi, so bila vse pogostejša. V torek smo na skupščini občine v Tržiču zvedeli, da bo SAP iz Ljubljane jeseni končno le začel graditi avtobusno postajo restavracijo in kegljišče. Načrt je izdelan in predvideva, da bo gradnjo sofinanciralo tudi gostinsko podjetje Zelenica iz Tržiča. Objekt bo vedjal okrog 8 milijonov dinarjev. Domače podjetje Zelenica bo prispevalo okrog 2 milijona dinarjev v obliki lastnih sredstev in kreditov. Ostala sredstva pa bo priskrbel SAP. -jk 1 %JI Jw# Jrik Sobota — 21. julija 1973 Ta teden so v Ljubnem asfaltirali cesto od Posavca do vasi (po Vazih) in več odcepov v vasi v dolžini dveh kilometrov. Dela so veljala 38 milijonov. Slabo tretjino so zbrali občani s samoprispevkom. Vsak je plačal 100 dinarjev, prispevek od hiše je znašal 400 dinarjev, prav toliko je znašal tudi prispevek od osebnega avtomobila. Za konja ali traktor pa so lastniki odšteli po 100 dinarjev. Razliko so pokrili z dohodkom iz gramoznice, ki jo ima krajevna skupnost pod vasjo. S prizadevnim delom so prebivalci krajevne skupnosti uredili in obnovili že skoraj vse ceste. Še letos bodo asfaltirali 300 metrov ceste na Posavcu, da bodo lastniki novih hiš imeli primeren dostop do domov. Temeljito bodo obnovili tudi nekaj odcepov makadamskih cest, ki so prestrme za asfalt. Do začetka novega šolskega leta bodo zaključili tudi dela pri urejevanju šolskega igrišča v Ljubnem. Vendar načrtov s tem še ni konec. Še to jesen bodo zgradili novo zajetje v Zalošah in tako poskrbeli, da se prebivalcem Otoč in Posavca ter Iskri v Otočah ne bo treba bati za vodo. — Foto: F. Perdan Fažano, medtem ko so 10-letno hčerko šibkega zdravja letos sprejeli v kolonijo. Onadva bosta za teden dni odpotovala k starim staršem, na podeželje. Dve izjemi Gornji primer ni izmišljen. Imen nalašč ne navajamo, saj bi mimogrede našli sto in sto podobnih družin. In sto in sto je oseb, ki o letovanju sploh ne razmišljajo. Livar (47 let), poročen, oče 16-letnega dijaka, doslej razen v filmu in na TV zaslonu morja še ni videl. V povojnih časih so mladi zahajali v brigade, ne v Rovinj ali Pulj. Potem, pri tridesetih, se je oženil in začel graditi. Danes, ko je »v sedlu«, bi bil pa »... smrtni greh, če bi moj težko prigarani denar pristal v mošnjah pijavk. O ja, pob, ta je že štirikrat zapored taboril v Istri. S šolo, s Partizanom s prijatelji. Ne, nič ga ne obsojam. Naj vsaj eden malo uživa!« Dejstvo je, da so Kranjci, ki po vrnitvi z Jadrana ne tarnajo in ne bentijo nad sušo v denarnicah, redki kot školjke v Savi. Ampak dva smo vseeno odkrili. F. P. je, recimo, v osmih dneh potrošil pičlih 650 dinarjev. V Umag jo je mahnil, v vikend znane gorenjske gospodarske organizacije. Ne sam, jasno, temveč s soprogo in sinom. V prtljažniku so pripeljali dol zajetno zalogo mesa, krompirja in zelenjave, ročno so kuhali ter spretno ovinkarili mimo »čeri«, ki prej ko slej navrtajo žepe neprevidnežev. Vprašanje je seveda, kaj o takšni taktiki sodi loncev sita gospodinja. Druga nenavadna izjema so vtisi kvalificirane stenodaktilografke. Tričlanska družinica (dva sta v službi) je konec junija preživela v kampu Kimen na Cresu, kamor — glej čudo! — trušč in nadloge mon-denega turizma še niso segle. »Podvig« jih je stal, vštevši prevoz, 1800 dinarjev, kar znese natanko 200 din na dan. »Čeprav bomo do prihodnje plače bolj tenko piskali, nam ni žal,« pripoveduje. »Mir in čudovito naravno kopališče sta zlata vredna. Zelo smo zadovoljni.« Znotraj »prepovedanih cop« so torej posejane redke neskomer-cializirane oazice, ki pristaše deviškega dopustovanja ne oberejo čisto do golega. Precej bolje je k sreči v alpskem svetu. Devizna logika in kult marke sta za zdaj okužila le Bohinj in Bled. Zlasti na Bledu Janezi niso več dobrodošli. Ko sem v Toplicah vrtal v uslužbence, — zanimalo me je, koliko »jugogostov« se je doslej vpisalo v recepcijsko knjigo — sem dobil vražje bedno sliko. Sredi neskončnih kolon Hansov, Helmutov, Franzov, Kurtov in Manfredov je bodlo v oči pet ali šest Jožetov, Jurijev in Tonetov. To so vrli zdomci, težki privatniki oziroma predstavniki nemških in belgijskih firm v SFRJ, je vljudno pojasnila natakarica. Sejem počitniških želja »Kam bi vi napotili »navadnega« občana, neposrednega proizvajalca izza tekočega traku, ki bi želel od-počiti premrlo telo?« smo pobarali odgovorne tovariše v Transturistu in Creini. »Nikamor,« so iskreno priznali v Škofji Loki. »Vse je zasedeno, vnaprej prodano ... Kaj? Struktura? Pretežno inozemska. Kar pa zadeva cene, bodo najmanj plačali varovanci Ski-hotela na Voglu, kjer enodnevni penzion v dvoposteljni sobi brez prhe ali v brunarici velja 66,60 din. V bohinjskem Triglavu zahtevajo na osebo — ako ostaneta preko minimuma treh dni — po 99,90 dinarjev. V Simonovem zalivu vam zaračunajo 155 din če ste »solo« in 133,20 din vsakemu, če vas je več. V Salineri (Strunj^n) je malenkostno ugodneje. Drugače bi pa svetovala, da poskusite dobiti prostor v bližnjih vilah Triglav in Rog: penzion — ležišče v skupinski spalnici — znaša 79,90 dinarjev.« Creinin vodja turističnega oddelka je prepričan, da za delavce s približno 190 »jurji« prejemkov, ki so se vključili v Viatorjev program enotedenskega letovanja v četrti Pical (Poreč), izdatek 685 din ni pretirana obremenitev. •»Nekoliko dražji je program Kvarnerekspresa: enotedensko bivanje v poreških Špagičih stane zdajle 776 din, a bo septembra znižano na junijsko raven, na 560 din.« Naj zaključim. In kaj sem v pričujočem članku kanil sporočiti vesoljnemu bralstvu? Odgovor je zapleten. Vkleščen je med parole o delavskem turizmu in med vesti o milijonih dolarjev, ki bodo do oktobra blažili sušo v skladih federacije in republik. Dva obraza dolgega vročega poletja sta to. Ampak prvi je navadna maska. Nič ne pomaga, sneti jo bo treba, sneti zalučati proč in pogledati dejstvom v oči. Igor Guzelj TRIGLAV JE BIL VISOK 2870 METROV — Luc iz uredništva Antene se je spomnil, da bi bil Triglav lahko pravzaprav malce višji, da bi bila številka okrogla. Rečeno — in v četrtek dopoldne ob desetih storjeno. Na Triglav smo prinesli 7 metrov dolgo lestev, jo prislonili k Aljaževemu stolpu in jo dobro privezali — in Luc je zlezel nanjo, na vrhu je zavihrala zastava Antene, spodaj, okrog stolpa, pa je okrepljen trio Bertija Rodoška zaigral nekaj poskočnih. Akcija je uspela, bilo pa bi še lepše, če nam ne bi tako zelo nagajalo vreme z nevihtami, meglami in celo s točo. — Foto: Andrej Triler Mercator Obiskovalci Gorenjskega sejma v Kranju! Vse za vaš dom v paviljonu Veletrgovine Mercator v hali C na letnem Gorenjskem sejmu v Kranju, v času od 10. do 20. avgusta 1973. potrošniki GORENJSKA OBLAČILA KRANJ objavljajo prosta učna mesta za poklic konfekcijski ši valeč 20 učnih mest za potrebe obrata konfekcije Kranj Šolanje traja 12 mesecev. Pogoj za sprejem izpolnjujejo že učenci s šestimi razredi osnovne šole, ki so dokončali obveznost osnovnega šolanja. Prednost imajo učenci z zaključenimi 8 razredi osnovne šole. Učenec postane kvalificiran konfekcijski šivalec. Ponovno objavljamo prosto učno mesto za poklic mehanik šivalnih strojev Pogoj: uspešno končan 8. razred osnove šole. Kandidati naj pošljejo prošnje s priloženim zadnjim šolskim spričevalom in rojstnim listom na naslov Gorenjska oblačila Kranj — Prešernova ulica 6 Kranj do 1. 8. 1973. Zitopromet Sen ta, skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22053 Obveščamo cenjene odjemalce, da prodajamo kvalitetno koruzo po nizki ceni 1,40 din v papirnih egaliziranih vrečah po 50 kg K ŽIVILA m m (- 5 Dva obraza yugo - turizma . ^asji dnevi. Čas počitka, son-enja in kopanja. Čas porjavele jj e» praznih uradov, onemelih glavnic in prenatrpanih cest: ®aPluli smo v srce poletja, v £°nico turistične sezone, kot re-emo juliju in avgustu. Armade 'JUdi iz Severne in Srednje Evro-P® se selijo na jug, k morju. Mi-"istri, zidarji, direktorji, predor JJniki, zdravniki, tajnice, obrt-?lkj» gospodinje, hipiji, študentje«. lahka dekleta, petični starci, "sivele vdove — vsi bi radi užili ?®,.aj »lane opojnosti, vsi bi ho-i. 1 .^skočiti iz ustaljenega živ-/?nJ8kega tira ter si nabrati sve-j« moči, ki jih bodo čez jesen in j m° zelo potrebovali. Isto seve-velja za Slovence. Pozno Pomladi smo jim prek časopisov iS 'adia, prek tovarniških glasil n televizije posredovali nešteto tokovnih nasvetov, kako rav-a«, da bo oddih res minil kar {^{Prijetneje. Sleherni občan naj 1 bil podrobno seznanjen s pred-ostmi in skritimi nevarnostmi f ®yai»ja, potapljanja, planinarko**' .taborjenj.a» jadranja itd. ščitnice naj bi trajale najmanj va tedna. V duhu ugotovitev in-jjstrijskih psihologov, fiziologov in zdravnikov so sindikati osegli podaljšanje minimalnega popusta na 18 dni. »Omogočimo eiovnemu človeku spodoben je*0r'* P*sal°' »Izkoristiti ga j: treba naenkrat, ne razdrobit y. obrokih,« so priporočale . omisije raznih socialnih zborov ®yetov. Lepo in prav. f f^hče pa ni narodu izdal čarobne Dnf Ule' ki bi mu Praktično odprla ir1 na kvarnersko, istrsko ali dal-"pko riviero, na Bled ali Bohinj, jj. ntvice ... Nihče ni, denimo, pre-2a i tkalki s 180 starimi tisočaki bon P°vedal> kaj naj stori, da °do ona in njeni trije kuštravci JaH Popraviti kovčke ter odriniti .aaranu nasproti. Delavski turizem a ,*al geslo, ki spričo rastočih tu®lc,J gostincev sodi v sfero police fantastike. Da pretiravam, navite? Nikakor ne. Le berite dalje. O hotelskih jedilnikih in »Herr Obru« Srgv^°dil po zemlji sem naši — in al Slovencev šestero,« mi je grenko duhovito pisal prijatelj. Trenutno letuje na morju. V fičku »raziskuje« kraje vzdolž slovenske, hrvaške in črnogorske obale ter vrže sidro, kjer pač nanese. Samec je, s solidno plačo in brez obveznosti. In ker vem, da ne pretirava, verjamem njegovim zapažanjem. Kot sporoča, bi krvavo potreboval slovar, kajti v devetih od deset restavracij so jedilni listi brez seznama hrane v srbohrvatskem jeziku. »Nepotreben strošek!« je v splitskem hotelu Marjan zadevo lakonično komentiral »Herr Ober« (gospod glavni, šef strežbe). Uprave kuhinj so bile potemtakem bolj realne kakor sestavljavci turističnih napotkov. Čemu neki bi tratile papir in tiskarsko črnilo za besedilo, ki ni razumljivo niti enemu abonentu? Po podatkih potovalnih agencij se na plažah obmorskih mest trenutno drenja okrog 350.000 gostov. Ne povedo pa, da vmes skoraj ni najti državljanov SFRJ. Lastniki zasebnih sob v celih rojih oblegajo ladje in avtobuse, ki naj bi pripeljali »drugo-kategornike«, domače gore liste, a samo redkim izbrancem sreča ne obrne hrbta. Začudeni so in zbegani, toda pri cenah ne popuščajo. Vse bo še dobro, prepričujejo drug drugega in obujajo spomine na prejšnje sezone, ko je v vročem obdobju povpraševanje zmeraj presegalo razpoložljive kapacitete. Vendar kaže, da so upi »drobtin-čkarjev« prazna iluzija. Poprečen občan je vzel v roke svinčnik in v pičlih petih minutah naredil križ čez počitnice z blagim priokusom joda. Pod izrazom »poprečen« razumemo roditelja dveh otrok, ki zasluži 2000 din, kolikor prinese k hiši tudi žena. Če odštejemo 8 stotakov, redni obrok trgovini (odplačujeta na kredit kupljeno pohištvo), jima ostune 3200 din. Lahko bi si privoščila krajše bivanje v naselju oddiha svojega podjetja ali v sindikalnem domu, kjer je penzion relativno poceni, toda spričo kolek-tivnh dopustov so tesni prostori do kraj a zasedeni; ležišč je desetkrat manj kot zaposlenih. Če bi sama pripravljala hrano, bi nemara zmogla najemnino v kakem avtokampu, a kaj ko ne premoreta niti šotora niti avtomobila. In sta sklenila, da bo 12-letni sin šel s taborniki v Odlomek iz knjige Jožeta Vidica Zločin pri Lenartu, ki je pred kratkim izšla pri zavodu Boreč. Agent Rade je ubil dva stražarja in pobegnil Maja 1944 je Selško dolino obšla osupla vest, da so pri Lenartu aretirali člana varnostno-obveščevalne službe, ker so naključno odkrili, da je agent gestapa in črne roke. Osumljenca so zvezali in zaprli v bunker, toda nekako se je rešil vezi, iztrgal stražarju puško in pred begom z njo ubil še dva stražarja, med begom pa še tretjega partizana pri Markušu v Zetini. Vest o Radetovem dezerterstvu je porazno delovala na prebivalstvo in partizane na tem območju. Rade je namreč vedel za skoraj vse skrivnosti v Selški dolini. Gospodarska komisija se je hitro preselila, preselila se je bolnišnica, okrožni odbor OF, vosovci, čevljarska delavnica in še druge delavnice ter organizacije. Ljudje, ki so sodelovali s partizani, so s strahom čakali, kdaj bodo pridrveli Nemci. Rade je poznal vse aktiviste, kurirje, obveščevalce in vosovce. Zvedelo se je, da se je domobrancem pridružil tudi Radetov brat Zdravko, ki je bil kurir nd oblastnem komiteju za Gorenjsko in je poznal vse vodilne aktiviste na Gorenjskem. Pobegnil je tudi Danilo, osebni spremljevalec Staneta Kersnika-Jelovčana, načelnika VOS za Gorenjsko. Ljudem na terenu ter borcem v brigadah in odredih je bilo težko pojasniti, kaj vleče zgledne in zaupne partizane v izdajalski tabor. Nepoučeni so se spraševali, kdo je Zdravku in Danilu povedal, da so naši Radeta aretirali. Je morda tudi kakšen funkcionar osvobodilne fronte vpleten v to sovražno vohunsko mrežo? Na različnih sestankih so kar deževala vprašanja. Kdo in kako ga je aretirali Kdo ga je stražil? Kdo mu je omogočil beg? Kako je mogel ubiti dva stražarja in pobegniti, čeprav je bil zvezan? Je Rade agent gestapa, črne roke ali domobrancev? Objavljamo tisti del odlomka iz knjige Zločin pri Lenartu, kjer pisec opisuje, kako je Rade pobegnil iz bunkerja: Matevž Florjančič, 18-letni partizanski kurir, je iz Martinj vrha zvečer 30. maja smuknil domov v Zali log. Le toliko, da je obiskal starše, brata in sestro. In seveda, da se je dodobra najedel. »Oče, veš kakšno funkcijo so mi zaupali?« Matevž je pomežiknil bratu, češ bomo videli, če bo uganil. »Ej, kakšno neki! Kurirsko vendar. « ' Sin se je nagnil proti očetu in mu zašepetal: »Arestante čuvam.« Ob teh besedah se je oče vznemiril: »Fant, če je to res, potem le glej, kako jih boš čuval. Njim gre za glavo in ne bodo izbirali ne sredstev ne časa, da bi pobegnili.« Matevž je zamahnil z roko rekoč: »Starejši ste pa res strahopetci. Povsod vidite strahove.« Naslednjega dne po kosilu so se Florjančičevi odpravljali na polje. Pred hišo so se za trenutek ustavili, ker so zagledali domačina Janeza Vebra, Zagarjevega, kako jim hiti naproti in maha. »Janez, kaj bo novega?« vpraša oče. Janez, partizan, ki je padel tik pred koncem vojne, je povesil glavo: »Matevž je mrtev.« »Kaj čvekaš, saj je bil še sinoči doma.« »Ubili so ga! Pa tudi Fohtarje-vega. Eden od arestantov je pobegnil. Nihče ne ve, kako se je to zgodilo. « Zali log je izgubil dva mlada fanta. Jokali so starši, sorodniki, vsa vas. »Takoj sem se odpravil na kraj umora,« mi je pripovedoval Matevž Florjančič (sinu je bilo tudi ime Matevž). »Na sinu nisem opazil strela. Dvignil sem mu roko in videl, da mu je krogla šla skoz eno pazduho noter in skoz drugo ven. Sin se je učil za avtomehanika. Umrl je, ko mu še ni bilo 18 let. Franc Frelih, Fohtarjev, je bil tudi iz naše vasi; star dvajset let. Dolgo dolgo nisem mogel doumeti, kako se je to moglo zgoditi.« Kraju, kjer sta bila umorjena dva stražarja, pravijo Zakopišni hrib. To je okrog 15 minut hoda od Muštrove hiše v Martinj vrhu. V bunkerju, v katerem sta bila zaprta Rade in njegova mati, je bil nekoč pokrajinski komite KPS za Gorenjsko. Zveza do pokrajinskega komiteja je vodila prek Muštrove hiše, ki je imela med vojno ilegalno ime »Sarajevo«. Pri Muštru ali v bunkerjih v bližnji okolici so bili voditelji varnostno-obveščevalne, službe za Gorenjsko, štab kurirske relejne linije in karavla terenskih kurirjev. Februarja 1943 so Nemci odgnali v izgnanstvo Bohinjčevo, Zapotokar-jevo in Cemšišarjevo družino iz Martinj vrha. Nameravali so tudi Muštrovo, toda le-to je še pravočasno obvestil sorodnik Seloncev Jože. Muštrova družina je zbežala v gozd in se potem vse do poletja 1943 skrivala po vasi. Martinj vrh je hribovska vas, obdana z gozdovi in strmimi pobočji, ki jih razdvajajo številne grape. Popotnik bi prej obhodil vse ulice v Kranju kot vse hiše v Martinj vrhu. K ,1L# mS^ Sobota — 21. julija 1973 Trije Muštrovi sinovi: Polde, Jakob in Stane so bili v partizanih. Vsi trije so bili pri oblastnem komiteju. V to hišo je Gabrčanov Rade prvič prišel januarja 1943, ko je postal partizan. Pozneje je tja prihajal kot kurir, komandir kurirjev in polit-komisar vosovske skupine. Zvečer, 29. maja 1944, je prišel kot partizan zadnjič v to hišo. Zvezan v spremstvu straže. Z materjo so ju zaprli v zapuščen bunker, v katerem sta nekoč spala Maks Krmelj in Anton Peternelj-Igor. Pred bunker so postavili stražo. Za stražarja so bili določeni trije terenski kurirji: Joge Jenstrle, doma iz Podporezna n&d Železniki, star 18 let; Franc Frelih in Matevž Florjančič iz Zalega loga. Nekateri borci še danes pripovedujejo, da je bil v bunkerju zaprt tudi Zdravko. Toda to ni res, kar bom dokazal z izjavami prič. Prvi, ki je videl mrtva stražarja, je bil Anton Peternelj-Igor. Kako in zakaj je on prišel tja, nam bo sam povedal: »Ko je Zdravko pobegnil, se je oblastni komite zaradi varnosti preselil z Dražgoške gore v Davčo. Se posebno smo bili zaskrbljeni zaradi tega, ker je bil Zdravko samo dvajset dni pred begom z menoj po raznih krajih Gorenjske. Očitno je bilo, da so bili gestapovci precej dobro seznanjeni z organizacijsko mrežo OF na Gorenjskem. Zavedali smo se, da moramo hitro izvesti varnostne ukrepe, če želimo ublažiti posledice izdaje. S tem ciljem me je oblastni komite poslal k varnostni službi za Gorenjsko. Pobegnil je tudi Danilo. Zato sem šel k poljanski skupini varnostno-obveščevalne službe in jim naročil, naj na več krajih postavijo zasede, da bi ga ulovili. Naslednjega dne sem se iz vasi Javorje nad Poljanami v Poljanski dolini prek Zetine in Črnega kala vračal k Muštru v Martinj vrh. Hodil sem po stezi, ki od Ornega kala vodi strmo po zaraščenem pobočju proti našemu nekdanjemu bunkerju. Iznenada počita dva strela. Obstal sem. V bližini zagledam kurirja. Kaj pomenita ta dva strela, ga vprašam, nakar mi odgovori, da ne ve. Kurir je nadaljeval pot, jaz pa sem se previdno, plazeč se po vseh štirih bližal bunkerju. Potihoma pokličem stražo. Nihče se ne oglasi. Slutim, da nekaj ni v redu. Tiho in previdno se spet splazim nekaj metrov naprej z brzostrelko, pripravljeno na strel. Zaslišim šum. Nekdo hiti v pobočje proti Kopriv-niku. Splazim se še dva, tri metre ko pred bunkerjem zagledam spečega stražarja. Zakričim naj vstane in pove, kdo je streljal. Molk! Stražar se ne zgane. Pogledam mu v obraz, v njegove steklene oči. Stražar je bil mrtev. Pogledam v bunker. V njem leži drugi stražar, prav tako mrtev. Ozrem se okrog sebe. Oči iščejo sovražnika. Napenjam ušesa. Zaman. Nikjer človeka, nikjer glasu. Še priči so umolknili. Ni časa, da bi razmišljal, kdo je ubil stražarja? Najprej moram rešiti svojo glavo, kajti mrtvim ni več pomoči. Kam? se vprašam. Proti Muštru, doslej naši vedno zanesljivi javki. Izogibam se poti. Gledam, da ne stopim na suho vejevje. Zdi se mi, kot da za menoj stopata dva mrtva stražarja in mi šepetata: Igor, previdno, previdno. Zaslišim korake. Nekdo prihaja. Vidim ga, v zeleni obleki je. Vržem se v zaklon in merim brzostrelko. Čutim, da mi roka drhti. Tudi zelenec se vrže v zaklon. Kdo si? zakričiva hkrati. Igor. Slave. Skoraj bi te ustrelil, rečem Slavcu, načelniku VOS za škofjeloško okrožje. Jaz pa tebe, je odgovoril. In še preden me je kaj vprašal, sem mu rekel: Stražarja sta mrtva. Vrnila sva se k bunkerju, Radeta ni bilo več notri, le njegova mati je še ležala na pogradu. Prihitela sta še Niko in Jelovčan. Vprašujoče smo zrli drug v drugega. Nihče ni znal pojasniti, kaj se je zgodilo. Edina preživela priča tega dogodka je bila Gabrčanova Ivanka, ki je sin Rade ni uspel odvezati.« Iz Igorjeve pripovedi je razvidno, da Rade ni takoj po umoru zbežal proč od bunkerja. Od trenutka, ko je Igor zaslišal dva strela, do trenutka, ko je zaslišal šum človeka, ki se je od bunkerja oddaljeval proti vrhu Koprivnika, je preteklo kakih deset minut. Kaj je Rade deset minut delal pri bunkerju? Grozila mu je smrt, če bi ga zalotili pri umoru. Zakaj ni takoj zbežal? To sta dve domnevi. Nekateri pravijo, da je skušal rešiti mater, kar bi bilo razumljivo dejanje. Toda Rade je imel rajši sebe kot druge ljudi, rajši sebe kot mamo. Da bi rešil mamo, bi potreboval samo dve ali tri minute. Zakaj tega ni storil in kaj je deset minut delal pri mrtvih stražarjih? Po zločinu, ko je ubil dva svoja bivša kurirja, se je počutil kot besen stekel pes. Ni mislil na mater, mislil je le na maščevanje. Dobro je vedel, da so njegovi preiskovalci pri Muštru. Vedel je, da so slišali strele in da bodo pritekli pogledat, kaj se je zgodil^ Rade, skrit za smreko, jih je čakal v zasedi. Zanesljivo bi ubil enega ali več vodilnih mož varnostno-obveščevalne službe. Račune mu je prekrižal neznanec, ki se je z vrha hriba bližal bunkerju. Ni vedel, kdo je. Ni ga videl, ker se je plazil. Preplašen se je umaknil v hrib. Će se Igor ne bi tako previdno približal bunkerju, bi Rade streljal nanj. Naključje, da je prišel Igor in pregnal Radeta iz zasede, je tudi Slavcu rešilo življenje. Leta minevajo, Spomini bledijo. Celo tisti, ki so določili stražarje, danes pravijo, da sta bila pred bunkerjem samo dva stražarja. Bili so trije in njihova imena sem že zapisal. Odgovoriti moram še na vprašanje, kje je bil tretji stražar. Jože Jenstrle je zaposlen v Škofji Loki. Obiskal sem ga med odmorom na njegovem delovnem mestu v tovarni. Prisluhnimo še njegovim spominom: »V ponedeljek, 29. maja 1944, sva bila s Florjančičem pri Štinovcu Hiša je imela partizansko ime Globel in stoji med Zalim logom ter Železniki. Ne spominjam se, kdo naju je obvestil, da se moreva takoj javiti pri Muštru v Martinj vrhu. Od tam so naju napotili k bunkerju. Jelovčan in Slave sta nam ukazala, naj dobro stražimo. Rade in njegova mati sta bila že zaprta- Šel sem v bunker. V njem je bil pograd v nadstropje. Mati, zvezana je ležala zgoraj. Rade je sedel na spodnjem pogradu z zvezanimi rokami in nogami. Bunker je bil okrog štiri metre pod zemljo. Na vrhu je bil pokrov, ki je povsem zakril bunker. Zvečer smo vhod pokrili s pokrovom. Stražarsko službo smo si uredili tako, da je eden stražil, druga dva pa sta spala na bunkerju. Imeli smo dve puški, bombo in pištolo. Čudili smo se, zakaj so zaprli našega bivšega komandirja. Rade je bil namreč leto dni komandir kurirske karavle in šele potem je bil dodeljen k VOS. S Florjančičem sva šla večkrat v bunker in ga spraševala, kaj je storil, da so ga zaprli. Rade ni hotel odgovarjati. V torek so prišli vosovci, ga odpeljali 50 metrov stran in tam zasliševali. V sredo zjutraj mi je Jelovčan rekel, naj grem na kurirsko zvezo na Crni kal. Rade je to slišal. Ko je Jelovčan odšel nazaj k Muštru, je Rade zaprosil, da ga spustimo na potrebo. V moji navzočnosti je prišel ven z odvezanimi rokami in nogami. V spremstvu stražarja je šel 50 metrov stran v gozd, počepnil, se nekaj minut zvijal in rekel: Ne morem, pa tako me napenja. Stražar ga je spet odpeljal nazaj v bunker in zvezal. Takoj za tem sem odšel proti Črnemu kalu. Na poti sem zaslišal dva strela. Srečal sem Igorja. Vprašal me je, kdo strelja. Odgovoril sem, da ne vem. Vrnil sem se med deseto in enajsto uro. Lahko si mislite, kako sem se počutil, ko sem na bunkerju zagledal mrtvega Freliha. Pogledam v bunker in v njem zagledam ubitega Flor-jančiča. Ležal je na hrbtu. Preplašen sem odvihral proti Muštru, kjer so že bili Igor, Slave, Jelovčan in drugi-Le-ti so bili že pred menoj pri bunkerju. Sreča je bila, da sem na poti srečal Igorja, sicer bi me osumili, da sem pred odhodom osvobodil zapornika in pobil stražarja. Rekonstrukcija dogodka je pokazala naslednje: Ko je Rade slišal, da me Jelovčan pošilja na zvezo, je zaprosil, da gre na stranišče. Njegov namen je bil da pride iz luknje in si ogleda, koliko nas je in kako smo razporejeni. Kot poročevalec je hitro ocenil položaj. Videl je, da Frelih spi na bunkerju in da ima poleg sebe na tleh puško. Ko je slišal, da sva z Jelovčanom odšla, je dobro vedel, da ga stražita samo dva. Poklical je Florjančiča, s katerim se je dobro razumel, in mu rekel: Spet me napenja. To izjavo je potrdila tudi Radetova mati. Florjančič ga je odvezal in spustil, da je šel prvi p° lestvi navzgor proti izhodu. Ko je Rade pomolil glavo in roko iz luknje, je zagrabil za puško spečega Freliha in ga ustrelil. Potem se je obrnil in ustrelil še Florjančiča, ki je že na pol prišel ven in mu je zato šla krogla skozi obe pazduhi. To se je videlo p° sledovih naboja, ki je prebil desko pri vhodu v bunker.« Rade je izkoristil prijateljstvo s kurirji, ki so bili mladi in naivni-Kdo bi si mislil, da si bo s tistim napenjanjem in sprehodom na potrebo omogočil beg? Kaj, če bi bilo samo to! Začela se je serija umorov in izdaj. Po zločinu pri Zakrašniku je Rade še istega dne pripeljal Nemce in domobrance v Martinj vrh in ji1*! pokazal več bunkerjev. Med njim1 tudi bunker terenskih kurirjev, ki je bil blizu Muštrove hiše. K sreči so kurirji že zapustili bivališče. Rade je bil v zaporu samo 48 ur. V ponedeljek dopoldne je bil aretiran, v sredo zjutraj je pobegnil. Florjančič jn Frelih sta bila umorjena 31. maja 1944 okrog pol devet ih. 0SLOVEMLES Cenjeni potrošniki, oglejte si program Tesi, priznanega proizvajalca stilnega pohištva Slovenijales Sevnica. V prostorih GS, Savski log, Kranj vsak dan od 9.—12. ure in 14.—19. ure, ob sobotah od 9.—13. ure. Turizem - star vsaj 100 let > Pevski zbor društva upokojencev Predoslje V želji, da bi pokojnemu članu arustva upokojencev v Predosljah ^amesto venca na grob zapeli Kx°Stinke' so č,ani društva na °bčnem zboru v maju leta 1968 Ustanovili pevski zbor. Polnih pet let Prepeva maloštevilni 11-članski zbor JJe samo ob pogrebih pokojnih to-^arišic in tovarišev, ampak tudi na vseh krajevnih priredityah, proslavah in žalnih svečanostih v Predo-81Jah in v Britofu. Nesebična požrtvovalnost mlade In nadarjene pevovodkinje Regine Koželj iz Predoselj je rodila do sedaj dobre sadove. Pevci se tega dobro zavedajo in se trudijo, da bi trud pevovodkinje ne bil zastonj. In res: počasi so se pridružile žalostinkam tudi lepe narodne in umetne pesmi, primerne raznim slovesnostim. Zbor je imel več samostojnih nastopov, ne samo doma, ampak tudi drugod. Tako je nastopil na Jezerskem, v domu oskrbovancev v Preddvoru, v Begunjah, v Šentjurju in na Ponikvi pri Celju ter v kranjskih delovnih kolektivih. S petjem in nalašč za starejše poslušalce, člane društva upokojencev in njih svojce, je zbor naštudiral poleg narodnih pesmi prav za ta maloštevilni zbor napisani in prirejeni veseloigrici — prvič leta 1970 in drugič spomladi letos — in tako našel prisrčno povezavo s poslušalci in dokazal, da prizadevnost in trud nista bila zastonj. Žal pa manjka zboru novih moči, da bi bil zbor tako lahko kos težjim pevskim storitvam in se tako tudi oglašal v našem radijskem sporedu. J. K. Visoške paralele Ob premieri kronike Tavčarjeve domačije na odru novega letnega gledališča v Škofji Loki j Ocenjevati nekaj, nad čimer J^ajo Ločani že dve desetletji ^onopol, ocenjevati dramsko uprizoritev Tavčarjeve Visoške *ronike, ki prerašča v pomembno poglavje škofjeloške kulturne ^godovine, ni ravno hvaležna ee. Kdor je namreč videl obe PJJrJSnji izvedbi (1- 1952 in 1. se bo ob ogledu sedanje, težko izognil primerjav, t Jianj' Paralel- Paralele s pre-eklim pa so vedno varljive, saj ^stanovitni človeški spomin jjoločene posameznosti rad zapiše, razblini, medtem ko druge f?Ui ' povzdigne čez meje ®alnega. A vseeno bi bilo nespametno popolnoma odriniti vtise p2Pred desetih let, ko smo v okvi-8|* poletnih prireditev na graj-renm dvorišču prisostvovali iz-rit P°.8reć®n* odrski uprizo-li» m°jstrovine znanega po-Zat ,ega P^atelja. Nespametno *l<>» ker je precejšen del igral-8e» ga ansambla, vključno z reži-»n lfm PoIdetom Polencem, enak Pr fGr 80 prostorski okviri Sir°ni?g0nistom omo8°eili enako nej koPotezne, če ne še pogum-fegftv ustavljene mizanscenske vti>v je, da začnemo s splošnim Poznm' smo ga minul° nedeljo loa zvečer odnesli iz razsežnega nor^ga. »amfiteatra«. Po klasičnih sPek?aMVitl ^alijine umetnosti so za Čiln Visoška kronika zna- mke i,-z'ast' veličastne množične in » 1(1 opazovalca zaposlujejo s sto hI? ^rdbnimi, vendar pomembni-"^atnimi dogajanji, No, Polencu tokrat očitno ni uspelo pritegniti zadosti primernih ljudi. Preslabo so obvladovali zares prostrano sceno. Slednja obenem z neštetimi prednostmi skriva v sebi precej pasti, ki pridejo do izraza takrat, kadar spričo nezadostne gibljivosti nastopajočih, prilagojenih skromnim dvoranskim dimenzijam, učinkuje prazno, neizkoriščeno. O podobnih občutkih leta 1963 ne bi mogli govoriti. Poglavje zase je igra nosilcev glavnih vlog. Le-te so deloma prevzeli predstavniki povojne generacije, deloma pa prekaljena »stara garda«. In ravno »stara garda« je spet enkrat dokazala, da še ni za v pokoj, da mladostni elan ne more nadomestiti izkušenj. Vinko Primožič (Polikarp Kalan) in Pepe Guzelj (hlapec Lu-kež) sta bila odlična, prepričljivejša kot desetletje nazaj, Slavka Primožič (Schvvarzkobelrica) je naravnost blestela, Francu Goličiču — Jeremiji VVulfingu tudi ni kaj očitati... Nič manj sijajno niso svoje naloge.opravili Pavlina Biček kot Jeremijeva mati, Anica Oblak kot Ocepkovka in Janez Debeljak kot sodnik iz Ljubljane. Pri mlajših je izrazito izstopal samo Miro Štolcar; v velikem slogu je podal lik zaletavega, upornega in maščevalnega Marksa VVulfinga. Edi Sever in Rudko Finžgar (Izidor in Jurij) sta dokaj solidna — dasi ne zmeraj, v vseh situacijah. Oboje, aplavz in kritiko, zasluži Zdenko Furlan, škof Joanes Franciscus, ki bi ga, če bi obvladal besedilo, mogli postaviti ob bok Primožičevi. Ampak žal ni nobena izjema, kajti celi vrsti oseb je tekst povzročal hude preglavice. Kaže, da so imeli premalo Solze, ki se jih ni treba sramovati 6 koncertu mešanega zbora Jadran iz Clevelan-a m moškega zbora iz Loge vasi na Koroškem Tr. v Tržiču. dol/ an* so v ponedeljek zvečer po ka fasu spet do zadnjega kotič-d0tnaap.olnili dvorano Cankarjevega Prisluhnili dvema zamejile^/1 Y0venskima zboroma: meša-Jadr s'0venskemu pevskemu zboru skenfn 12 Clevelanda in 10-član-Slove moSkemu zboru zamejskih jezer'ncev iz Loge vasi pri Vrbskem 'ePih °a koroškem. Ob prepevanju terem Pesmi domovine je marsika-s°lza U gledaicu i" pevcu privrela dar 8 V i" se utrnila po licu, venskih S°*z' P°to^'enih v takih tre-izdajo ' ni ^eba sramovati. Te solze he^J0 Pripadnost nekemu majh-narodu, katerega člani so raz- ^elavska univerza m° Brejc Kranj Oglaša pr°sto delovno mesto adMinistratorja p Pisiv^ 0snovna šola in stroje-tairl L a->- Prijave oddajte v Poni?- u najkasneje v 15 dneh kropljeni daleč po svetu, in ganjenost ob srečanju z domovino očetov, mater, dedkov in babic. »Kako majhen je ta svet,« je dejal koroški slovenski pesnik Andrej Kokot. »Mi smo potrebovali le dve uri, da smo od ,velike koroške luže' prišli v Tržič, vi bratje iz Amerike pa dobrih šest ur. Preleteli ste veliko lužo, da bi se srečali z domovino in z nami.« Vodila nas je ista želja. Priti k rojakom v domovino in jim pokazati, da skrbimo za slovensko pesem. Z njo ohranjamo sebe in se tolažimo in veselimo v žalostnih in veselih trenutkih.« Zbor Jadran iz Clevelanda je poldrugo uro pel slovenske narodne in umetne pesmi ter značilne pesmi svoje nove domovine. Program je popestril z nekaterimi najbolj znanimi Slakovimi in Avsenikovimi melodijami. Pri slednjih in vedno lepih koroških pesmih so požele aplavz odlične solistke, med katerimi dve mladi dekleti niti slovensko ne znata. Zaradi veselja do petja in lepote naše pesmi sta se priključili mladinskemu zboVu Slovencev v Cleve-landu in od tod prešle k Jadranu. Korošci iz Loge vasi so se predstavili v krajšem samostojnem programu s pesmimi velikega koroškega rojaka Pavla Kernjaka. Vodi jih ne- umorni Stanko Cernic, duša zborovskega petja ob Vrbskem jezeru*Zbor je v Tržiču prvič gostoval, predstavil pa se je že v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Mariboru, na Jesenicah in na Bledu. , Vsem, ki so v ponedeljek zvečer prisluhnili petju naših zamejcev, ni bilo žal. Za nastopanje v Tržiču sta pevovodji obeh zborov Reginald Resnik in Stanko Cernic prejela častni diplomi tržiških poletnih iger, ki so sfe s ponedeljkovo prireditvijo tudi sklenile. J. Košnjek Z ugodnimi vtisi iz CSSR V ponedeljek, 16. julija, so se z gostovanja na Češkoslovaškem vrnili jeseniški pevski zbor Blaž Arnič, Orffov orkester ,ošnovne šole Preži-hov Voranc in folklorna skupina jeseniške Svobode. Jeseniški kulturniki so vrnili obisk kulturnikom iz Karlovih Varov, ki so lani gostovali na Jesenicah. Vrnili so se z zelo ugodnimi vtisi in doživetji. Priredili so dva nastopa, ki sta bila zelo lepo obiskana. Navdušeno so jim ploskali predvsem v Karlovih Varih, kjer so nastopili pred številnimi turisti. Na poti po Češkoslovaškem ^o si ogledali tudi več kulturnih in zgodovinskih zanimivosti. Gostovđnje so zaključili v splošno zadovoljstvo vseh članov in gostiteljev. D. S. V začetku tega tedna so v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo Razvoj blejskega turizma. Razstava, ki je prvi poskus prikaza zgodovine turizma pri nas, bo odprta do konca tega meseca. Čeprav Mestni arhiv Ljubljana, ki je razstavo pripravil ob krajevnem prazniku Bleda, ni mogel razstaviti prav vseh dokumentov o turistični preteklosti Bleda, pa dokumentarno gradivo na razstavi dovolj nazorno prepriča obiskovalca o stoletni turistični dejavnosti Bleda. Blejska turistična slava se je začela po svetu dele po zaslugi Švicarja Arnolda Riklija, ko je ustanovil na Bledu svoje zdravilišče. Domačini so blejske toplice poznali že prej, saj jih omenja že Valvasor. Poseben pomen za razvoj blejskega turizma je imela gradnja železnice Dunaj—Ljubljana—Trst, saj je Bled povezala s svetom, tako da se tu začne turizem v pravem pomenu besede šele v drugi polovici 19. stol. Vrsto vil, gostišč in hotelov zraste na Bledu proti koncu sto- letja. Pred prvo svetovno vojno je bilo tako na Bledu v hotelih, gostiščih in privatnih sobah 1100 postelj. Svoj delež turizmu je nedvomno prispevala tudi nadaljnja gradnja železnic na Gorenjskem. Ob prehodu stoletja se je Bled že spremenil iz zdravilišča v turistični kraj, ki so ga zaradi naravnih lepot ne nazadnje pa tudi zaradi kulturne tradicije turisti radi obiskovali. Na razstavi je grafikon, iz katerega je razvidno število gostov na Bledu od leta 1887 pa do danes, tu so še številke o trajanju bivanja gostov ter drugi prikazi, ki bodo poleg fotografij turističnih objektov iz prejšnjega stoletja in pa današnjih seveda, zanimali tako turističnega delavca kot tudi naključnega obiskovalca. Zaključek razstave je seveda sedanjost blejskega turizma, ki ne temelji le na 4000 posteljah in takih privlačnostih kot sta grad in otok, pač pa tudi na skrbi za razgibano kulturno in športno dogajanje tako v poletnem kot zimskem času, za kar so na Bledu v zadnjem času veliko naredili. L. M. skupnih vaj in da jih je čas prehitel. Čez teden ali dva bi se vsebina najbrž odvijala precej bolj tekoče, brez neprestanih (in preglasnih) šepetal-kinih »intervencij« ter brez mučnih zastojev in »lukenj«, katerih sopo-vzročitelja sta gotovo tudi muhasto, zbranost ubijajoče vreme (štirikrat ' je vmes deževalo) in trema. Ugaja novost v scenariju, ko namesto prek Polikarpovega pripovedovanja umor Schwarzkob-lerja avditorij spremlja neposredno, prek igre v igri. Nekoliko obledele, preveč brezkrvne so epizoda v Wolgemuetovi krčmi, zasedanje sodnega zbora in Aga-tina rešitev iz vode. Pomenek v gostilni je v zasedbi izpred štirinajstih dni, med osrednjo prireditvijo »Škofja Loka skozi stoletja«, izpadel znatno bolj originalno, toda režiser pač ni našel ustrezne zamenjave za dvojico ali trojico trenutno odsotnih sodelavcev. Razen tega je tolmačenje lika vehementne, eskploziv-ne plemkinje Ane Renate zaupal' Silvi Hafner, nekdanji Agati, ki ji po zunanjosti in značaju ustrezajo izključno le blagi, nežni ženski liki. Kajpak ni prišla zadosti do izraza. Visoška kronika letnik '73 bi ob • minimalnih spremembah, ob temeljitem, pretehtanem skrčenju predloge (tri in pol ure trajajoča pred-* stava je odločno predolga), zlahka dosegla nivo Visoške kronike '63. Prepričan sem, da bodo obiskovalci zadnjih dveh ponovitev (22. in 23. julija) odhajali domov navdušeni, saj majhne pomanjkljivosti, ki nikakor ne odtehtajo mnogoterih kvalitet, proti koncu ponavadi izginejo. L Guzelj KOMISIJA ZA.ŠTIPENDIJE PRI TEMELJNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI ŠKOFJA LOKA RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1973/74 naslednje štipendije: I. 5 za študij na pedagoški gimnaziji 3 za študij razrednega pouka na pedagoški akademiji 2 za študij matematike in fizike na pedagoški akademiji 2 za študij fizike in tehničnega pouka na pedagoški akademiji 2 za študij slovenščine in angleščine na pedagoški akademiji 2 za študij na visoki šoli za telesno kulturo 1 za študij na pravni fakulteti 1 za študij na ekonomski fakulteti 2 za študij na višji upravni šoli 1 za študij na višji šoli za socialne delavce 1 za študij na srednji tehnični — gradbena smer 2 za študij na dvoletni administrativni šoli 1 za študij na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — oddelek za gradbeništvo, I. stopnja 1 za študij na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, II. stopnja II. premostitvene štipendije za prosilce, ki so nadarjeni in so v težkih socialnih razmerah ter so iz odročnejših krajev občine. Prošnje, kolkovane z 2 din je treba poslati z zaključnim spričevalom, potrdilom o povprečnem osebnem dohodku staršev in potrdilom o premoženjskem stanju Komisiji za štipendije pri Temeljni izobraževalni skupnosti Škofja Loka v 15 dneh od objave razpisa. Pomanjkanje kadrov, prostorov in denarja Delavska univerza v Škofji Loki je bila ustanovljena leta 1959. Vsa leta jo že pesti pomanjkanje kadrov, prostorov in denarja. Nekoliko lažje teče delo šele v zadnjih letih, ko so si pridobili stalen krog predavateljev in sodelavcev. V pravkar končanem šolskem letu je delalo pri izvedbi programa izobraževanja 6 zunanjih sodelavcev, 45 honorarnih predavateljev v oddelkih, ki so zunaj Škofje Loke in delujejo le občasno, in 18 stalnejših predavateljev. Nujno pa bi morali zaposliti še rednega sodelavca za strokovno izobraževanje in operativnega organizatorja, ki bi skrbel za nemoteno delo oddelkov osnovne in srednjih šol ter tečajev, ki jih delavska univerza organizira zunaj Škofje Loke. Prav zaradi stalnega naraščanja števila slušateljev, oddelkov in dejavnosti univerze, pa je vprašanje ustreznih prostorov vedno bolj pereče. Delavska univerza je s pomanjkanjem učilnic že seznanila Svet za izobraževanje in vzgojo pri Temeljni izobraževalni skupnosti, vendar lahko pričakuje rešitev Stanovanjsko podjetje Radovljica s soglasjem vlagatelja razpisuje javni natečaj z zbiranjem ponudb za prodajo gostinskega poslovnega prostora v Kamni gorici 12. Izklicna cena je" 90.000 din. Plača se takoj po podpisu kupne pogodbe. Prometni davek in ostale stroške plača kupec. Ponudbe je treba vložiti najkasneje do 1. 8. 1973 in tudi vplačati kavcijo 1 % od izklicne cene. Podrobne informacije se dobijo na upravi podjetja. šele, ko bo zgrajena nova šola v Škofji Loki. Na tej šoli je predviden enoizmenski £ouk, zato bo popoldneve lahko izkoristila delavska univerza. Ze letos je namreč potrebovala 18 učilnic in nekaj pomožnih prostorov, a se zaradi prezasedenosti stare* šole, kjer teče pouk dopoldne in popoldne, ni dalo kaj dosti storiti. Zato se je pouk pričenjal često šele pozno popoldne. To pa je vplivalo na njegovo kvaliteto in uspeh. Za svojo dejavnost dobi Delavska univerza denar iz različnih virov. Prav finansiranje po načelu dohodka in trga pa jo sili tudi k tistim dejavnostim, za katere zanimanje ni največje, zagotavljajo pa dober dohodek. Preteklo leto je imela 929.100 dinarjev skupnega dohodka. Dotacija temeljne izobraževalne skupnosti je znašala 11.100 dinarjev, delovne organizacije so plačale za razne storitve 445.200 dinarjev, slušatelji so prispevali 392.000 dinarjev v obliki šolnine in ostali dohodki so znašali 14.000 dinarjev. Vsi našteti denarni viri pa so zelo nestalni in odvisni od trenutnih potreb in interesov. To pa povzroča negotovost pri zaposlovanju ustreznih strokovnih sodelavcev. Financiranje po načelu dohodka pa omejuje programiranje tistih dejavnosti, za katere ne vlada velik interes po-posameznikov. Pri tem je prizadeto predvsem družbeno izobraževanje: marksistična vzgoja, vzgoja mladih, izobraževanje kmečkih proizvajalcev itd. Pri delavski univerzi v Škofji Loki menijo, da je in mora biti izobraževanje odraslih sestavni in enakovredni del celotnega sistema izobraževanja in vzgoje v občini. Zato mora delavski univerzi, pripasti v okvir TIS enako mesto kot ga imajo ostale članice skupnosti. L. Bogataj n ^M JUT uHk 7 kotieek za ljubitelje cvetja Poletno zatiranje bolezni, PiSeing'Anka Bernard škodljivcev in plevela IZBRALI SMO ZA VASfIZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO II. Nemirni učenci vzroki in odkrivanje motenj V prejšnjem sestavku smo opisali težave, ki jih imajo otroci z blažjo okvaro možgan ali ki imajo (kot to v zadnjem času popularno imenujemo) MCI) motnjo. MCD je kratica za minimalno cerebralno disfunkcijo. Zakaj" pride do te motnje in kako jo ugotavljamo? Mnogi starši so bili v mladosti podobno nemirni, kot je sedaj njihov otrok, zato v takih primerih lahko rečemo, da je motnja podedovana. Okvara lahko nastane zaradi raznih bolezni med nosečnostjo matere, zaradi nedonošenosti, ob-porodne poškodbe, kot je težak in dolgotrajen porod, obporodne dušitve otroka, hude zlatenice novorojenčka, zaradi različnih bolezni in poškodb v dojenštvU in zgodnjem otroštvu. Velikokrat pa vzroka ne moremo odkriti. Tak otrok je že kot dojenček bil nemiren, veliko je jokal, malo spal ali je zamenjal dan za noč. Kot malček je bil zelo živ, stikljiv, jokav in pretirano čustveno občutljiv. Dokler je še živel samo v domačem okolju, smo se tolažili, da je pač živ otrok. Z vstopom v vrtec in še bolj z začetkom šole, ko se je vključil v kolektiv in se moral podrediti disciplini, so se začele tako za otroka kot učitelja velike težave. Poleg nemira, ki je za* okolico najbolj moteč, so se pojavili problemi v branju in pisanju, tako pri povezovanju črk ali zlogov v celoto, obračanje Črk ali številk, njihovo izpuščanje ipd. Ti otroci so čustveno bolj občutljivi kot drugi, zato bolj ranljivi, zelo jih prizadene nerazumevanje njihove motnje. Začnejo se dodatno pojavljati številni čustveni in nevrotični odkloni, ki kasneje celo prekrijejo prvotno _motnjo. Postanejo čez mero divjaški, napadalni, trmasti ali obratno čez mero podredljivi, pasivni in boječi. Do šole imajo odpor in strah. Začnejo gristi nohte, svinčnike, obleko, začno mežikati ali kako drugače grimasi-rati. Ponoči se prebujajo ali celo začnejo močiti posteljo ali blatiti hlačke. Dobijo glava-bole, hujšajo in začno pogosto izostajati od pouka. Da se izognemo nastanku teh dodatnih že bolezenskih odklonov, moramo biti pri vzgoji potrpežljivi in dobrohotni ter moramo razumeti otrokovo motnjo in njegove potrebe. Pri hujši nemirnosti ali večjih težavah v šoli je treba obiskati mentalno higiensko posvetovalnico, kjer bodo otroka pregledali psiholog, specialni pedagog in zdravnik ter odredili ustrezno pomoč. dr. Milivoj Veličkovič Zamrznjen sok^ V toplih dneh si pijačo hladimo tudi s kockami ledu, ki ga brez težav pripravljamo v najhladnejšem delu našega hladilnika. Pijača pa bo še boljša, če namesto vode zamrznemo v zmrzovalniku limonin ali pomarančni sok. Ledena kocka takega soka dobro dene tako v žganih pijačah kot je gin ali pa v drugih sokovih, ki jih ne le ohladimo s tako kocko, pač pa še obogatimo z vitaminom C. Će je žejnih pri hiši veliko, potem bosta dve zmrzovalni posodici" komaj dovolj. Ledene kocke pa se seveda lahko hitro spet spremene v sok, ki mu primešamo sladkor in vodo. Za prijetno posedanje na vrtu ali balkonu je primerna tale bluza, ki komai zasluži svoje ime. Ukrojimo jo lahko tako rekoč v hipu iz bombažnega, svilenega ali tankega jersey blaga ali pa uporabimo kar trivogelno ruto. Potrebujete 120 centimetrov blaga. Obe krajši stranici tega trikotnika pa merita po 75 cm. Robove rute zarobimo, ob vratu pa lahko pri&uemo trak iz istega ali v barvi skladnega blaga. Namesto traku lahko uporabimo kako zanimivo ogrlico, verižico in podobno. Lepa je tudi bela vrvica. In kako oblečemo to bluzo? Trak ob vratu zavežemo okoli vratu, spodnja konca pa v pasu zadaj na hrbtu. Ce je blaga dovolj, lahko zadnji del še podaljšate in bluzo zavezujete spredaj. Bluza bo najlepša na suhljatih deklicah in vitkih mladih ženah. Nosimo jo h krilu ali hlačam, vendar ne na mestnih ulicah. Lipa je v nižinah že odcvetela, v višjih legah pa se cvetki še niso odprli. Zadnja leta je lipovo cvetje postalo nekako drugotnega pomena, čeprav je to drevo obdržalo Še vse tiste lastnosti, zaradi katerih smo lipo tako cenili. Lipovo cvetje ima podobne lastnosti kot kamelično. Znane so pomirjevalne lastnosti, pa tudi diuretične. Čaj iz lipovega cvetja pospešuje izločanje blata in vode. Vendar pa ima te lastnosti drevesna belina lipe, to je plast rumenega lesa, ki leži med skorjo in drevesnim deblom. Pripravimo jo kot za.vretek: 40 gramov na liter vode. Med lastnostmi lipe omenimo še to, da čisti kri in preprečuje arteriosklerozo. Obiranje ribeza, malin, jagod in kosmulj so prijetna julijska opravila v vrtu. Ce hočemo zagotoviti tudi naprej dober pridelek jagodičevja, je treba takoj po obiranju ter ponovno čez 14 dni poškropiti ribez z euparenom ali ustreznim drugim fungicidom proti pegavosti zaradi katere se Ikstje ribeza suši in prerano odpada, kar vse močno znižuje pridelek. Na ribezu zatiramo tudi rdečega pajka. Le enkratno škropljenje pa ne zatre povsem nobene bolezni niti škodljivca, tako da je treba škropljenje prilagoditi širjenju bolezni oziroma razmnoževanju škodljivcev. Euparen je zelo primeren za uničevanje pegavosti na vrtnicah, še dalj časa pa učinkuje benla-te. Z običajnimi sredstvi pa moramo pogosteje škropiti. Listne uši tudi zatiramo z različnimi insekticidi. Etiol uničuje manj časa, ker je tudi manj strupen, dalj časa pa učinkujeta pripravka metasystox in ultracide. Fižol bomo seveda škropili le z eziolom, ki nima karenčne dobe. S prej.omenjenima strupenima pripravkoma pa moramo prenehati škropiti 4 tedne pred obiranjem sadja in zelenjave. Kosmulje rade napadejo ličinke kosmuljine ose. Zato takoj, ko opazimo objedene liste, rastlino poškropimo z enim od insekticidov. Tudi paradižnik in kumare poškropimo proti plesni, sicer bo pridelek kaj pičel. Plevel se še vedno bujno širi po vrtu. Na poteh in med ploščicami ga lahko uničimo, če ga škropimo s primatolom. Če pa raste ob poteh grmovje, pa raje uporabljamo casorone, ki ne škoduje lesnatim rastlinam. S slednjim si v vrtu lahko prihranimo veliko dela, saj okopavanje med bodečimi vrtnicami ni vabljivo, prav tako ob ostalih lesnatih rastlinah, ribezu, malinah, sadnem drevju in drugod. Plevel na praznih zelenjavnih gredah lahko učinkovito uničimo z gramoksono.m, ki se v zemlji takoj razkroji in zato lahko že naslednji dan sejemo ali sadimo. S posebnimi ščitniki pa lahko z gramoksonom uniču jemo plevel tudi med zelenjavo na polju, v domačem vrtu se ne izplača. Kranj - mesto razprodaj V Kranju je v teh vročih poletnih dneh veliko razprodaj, čeprav je po besedah trgovcev pravi čas za poceni prodajo in nakupe kasneje: avgusta in septembra. Za tiste, ki hitijo z nakupi pred odhodom na dopust, pa so razprodaje ugodna prilika, da si poceni kupijo še to in ono za prijetno poležavanje ali potepanje na plaži ali v planinah. Pa poglejmo, kaj vse lahko občan s tanko denarnico uporabnega kupi v poslovalnicah veletrgovskega podjetja Kokra. Na zalogi imajo poletne ženske torbice iz usnja in skaja. Cene so zdrsnile od 40 do 50 odstotkov navzdol. Tudi ženske obleke in hlače si splača ogledati. V poslovalnici Gorenje imajo po znižani ceni moške in ženske spodnje hlače — 40 odstotkov so cenejše, majice iz frotirja so cenejše za polovico, prav toliko tudi diolen loft in jersey za 20 odstotkov. Diolen loft dobite še v poslovalnicah Kranjc in Tekstil. V Tekstilu so v prodaji tudi srajce s kratkimi rokavi, ki jih prodajajo 40 odstotkov ceneje kot prej in trevira, ki je sedaj za 30 odstotkov bolj poceni. Komplete otroških hlačnih kostimov Maruška in skajaste dolge hlače imajo v poslovalnici Mojca. Cena obeh je znižana za 40 odstotkov. ■ Trgovsko podjetje Elita ima v Kranju več poslovalnic, razprodaje pa so v treh. V obeh poslovalnicah Konfekcije na klancu imajo stalno tovarniško znižanje moških in ženskih oblačil z malenkostnimi napakami v kroju ali blagu, na voljo pa je tudi nekaj starejših modelov. V poslovalnici Maja dobite tudi ženske puloverje po tovarniško znižariih cenah. Druge ženske pletenine pa lahko za majhen denar kupimo pri Volni. V Jugoplastiki so znižali cene vetrovkam, in sicer za polovico, cene usnjene poletne obutve za 40 odstotkov. V Gorenjskih oblačilih imajo stalno razprodajo nekoliko starejših modelov. Cene so do 50 odstotkov nižje. V teh dneh se lahko tudi poceni obujemo. Največ izbire je pri Peku, kjer se moška, ženska in otroška obutev dobi od 20 do 70 odstotkov ceneje. Modeli so lanski, nekaj pa že tudi letošnjih. Podobno je tudi v Alpini, Planiki in Borovu. To naj bi bil bežen sprehod po kranjskih trgovinah in pogled na police z blagom, ki ga lahko kupimo ceneje. Ponudba je velika in marsikje se splača pobrskati. L.Bogataj Color tovarna barv in lakov Medvode vabi k sodelovanju 1. ekonomske tehnike za delo v finančnem sektorju 2. delavce za proizvodnjo in skladišča Delovna mesta se lahko zasedejo takoj ali po sporazumu. Predvideno je poskusno delo. Starost delavcev za zaposlitev v proizvodnji in v skladiščih je vsaj 18 let. Podjetje nudi možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja oz. pridobitve kvalifikacije. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Takele plastične kljukice za pripenjanje perila zagotovo ne bodo puščale rje na perilu. Dovolj dolgo ustje namreč imajo, da ne more perilo do vzmeti. V vseh barvah jih imajo v tržiškem MERCATORJU. Cena: 14,55 din za 20 kosov Za najhujšo vročino in za mlade je tale obleka, pri kateri kažete gol hrbet. V vseh barvah in vzorcih iz kompaktno tkanega čistega bombaža jih dobite v Kokrinem oddelku ženske konfekcije v I. nadstropju GLOBUSA. Cena:200 din JLs# Sobota — 2U julija 1973 Nič več zoprnega tolčenja zrezkov s težkim kladivom. S tole napravico zrezek samo povaljate in rezila na valjčku obenem še porežejo žilice v mesu. V rdeči in drap barvi jih imajo v škofjeloški NAMI. Cena: 20,90 din V____ Spet so tu tako zelo iskane teflon ponve, v kateri lahko pečete br«2 maščobe. Velike s premerom 28 cn> in s pokrovko imajo v Merkurjever" gospodinjskem oddelku GLOBUSA- Ohrovtove klobasice Potrebujemo: 3/4 kg ohrovta, 3 dkg olja, čebulo, za nadev pa 1 jajce, 1 del mleka, 2 žemlji, 2 čebuli, olje, peteršilj, sol in poper. Ohrovtove liste operemo, poreže-mo rebra in^jih nato na hitro poku-hamo, da se zmehčajo. Ohlajene liste polnimo z nadevom, zvijemo v klobasice in denemo v kozico na prepraženo čebulo. Zalijemo z zelenjavno juho ali vodo ter dušimo do mehkega. Nadev: jajce in mleko razžvrkljamo ter namočimo narezane žemlje. Ožete prepražimo na čebuli, dodamo peteršilj, sol, poper in ostanek mleka z jajcem. Ce je nadev preredek, mu dodamo še drobtine. Na gladki ploskvi likalnika se včasih prime umazanija ali strdi ostanek kake smole, tako da likalnik ne teče ob likanju gladko po tkanini. Ploskev lahko zlahka očistimo z drobno voljo. Pol pesti jo nasujemo na ploskev in nato dobro zdrgnemo s kosom svilenega papirja. Bluza v eni uri Radojka iz Kranja — Doma imam dva kosa jerseya v različnih barvah. Vzorca prilagam. Svetujte mi, prosim, kako naj blago uporabim. — Stara sem 18 let, tehtam 60 kg, visoka sem 169 cm. Nosim mini dolžino kril. Marta — Barvi obeh kosov se ujemata, zato ukrojite iz bež blaga majico, obrobljeno z rjavim blagom, kot je krilo. Na majici je našit majhen žep rjave barve. Krilo je mini dolži,ne, rjave barve. Sešito je iz šestih pol, tako da je močno zvončasto. SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM Bolniki niso umrli Zaradi prekinitve električne ener-v Srbiji pretekli četrtek so naj-Hujše posledice občutile bolnišnice ln pa bolniki, katerih zdravljenje je °avisno od delovanja nekaterih aparatur. V posebno težavnem polo-ž(*JUje bilo 22 bolnikov klinične bolnišnice v Beogradu, ker so zaradi Prekinitve toka prenehale delovati Ufnetne ledvice. Na srečo pa je ta Prekinitev zdravljenja ostala za se-('aJ brez posledic. Klinične bolnišnice namreč nimajo agregata. Nenavadni rekord ^ 34 urah je tekač John Kelly [rf<>dil 120 milj dolgo Dolino smrti Kaliforniji. Dolina smrti je prav-uprav puščava, v kateri vlada pek-vročina, tako da tam ne biva Jpoeno živo bitje. Tekač je med svojim nenavadnim podvigom počival *('rfa uro in pol. John Kelly je po °(tu Irec, za nenavaden podvig pa e Je odločil iz protesta proti britan-okupaciji Severne Irske in za-ameriške podpore Veliki Britaniji: Smrt zaradi slona ^ ^aznik v nacionalnem parku v ^i-'niji se je neprevidno približal šlo-fl,ernu mladiču, ko je bila slonica v užini. Jezna žival je paznika, ki se ! iniel več časa umakniti, pomen -(rala, da je kasneje v bolnišnici Ufnrl. Dražji letalski prevoz Hn Ju^'iem Je JA T podražil svoje TabtVe P°Prečno za 16 odstotkov. d0 ? Je na primer polet od Beogra-u do Ohrida dražji za 7,5 odstotka, o« Progi Beograd—Split pa za 20 leVotkov. Dražje so tudi povratne ž utske vozovnice. Le cene poletov I r(l organiziranimi počitnicami ter I P°Pusti bodo ostali nespreme- Vroči Beograd , Zaradi hude vročine; ki je v začet-tega tedna zajela Beograd, je \'ntl(.) v ponedeljek 20 Beograjčanov r^edi ulice zadela vročinska kap. emPerature v glavnem mestu so se amreč povzpele na 33 stopinj Cel-j ti-n r Paradi vročine so posebno i nfh fuc^1 astmatični in živčni bol-l> starejši ljudje in pa otroci. Neurja v Evropi Iz več krajev Evrope poročajo v zadnjem času o hudih nalivih. V severni Angliji so zaradi dežja vode poplavile avtomobilske ceste, v Che-sterfieldu pa je ponekod voda vdrla tudi v hiše. Tudi v Italiji se je nad severnim delom države utrgal oblak. Vode so ponekod poplavile italijansko riviero ter pregnale na tisoče turistov. Pripetilo se je tudi več nesreč. Blizu Torina se je porušil most in več avtomobilov je zgrmelo v reko, tako so utonili štirje ljudje. Medtem pa iz južne Italije poročajo o suši. Na Siciliji je deževalo zadnjikrat v aprilu. Manjka cigaret Kadilci v Italiji čutijo v zadnjem času pomanjkanje cigaret, zlasti tujih znamk in pa zelo razširjene domače cigarete MS. Sprva je prevladovalo mnenje, da hočejo proizvajalci z zmanjšano proizvodnjo izsiliti podražitev, sedaj pa se je izkazalo, da so glavni krivci pomanjkanja cigaret tihotapci. Ti namreč zalagajo s cigaretami dobršen del italijanskih kadilcev, zaradi monetarne krize pa imajo v zadnjem času težave pri plačevanju tihotapskega blaga. Smog nad Washingtonom Tri dni je pokrivala kupola gostega smoga glavno ameriško mesto. Nebo je bilo sicer brez oblakov, vidljivost pa kljub temu ni bila večja od petih kilometrov, saj je smog prestrezal večino sončne svetlobe. Ljudje so puščali avtomobile doma, da ne bi še bolj onesnaževali ozračja prav tako so bili doma tudi pljučni in srčni bolniki. Pri 50-odstotni vlažnosti je bila temperatura v mestu 35 stopinj Celzija. Ptice ovirale letalo Veliko letalo jumbo jet z 200 potniki je moralo prisilno pristati v Bombayu na poti iz Neu> Delhija, ker je trčilo v ptičjo jato. Letalo je zašlo v pernati oblak kmalu potem, ko se je dvignilo z neivdelhijskega letališča. Letalo sicer ni bilo poškodovano, vendar pa je turbina enega od velikih motorjev vsesala več ptičev. Motor so morali zamenjati in polet odložiti za 24 ur. r paviljon] ^ temi očali izredno dobro vidim. murha na avgustovskem Gorenjskem sejmu v Kranju pohištvo zavese — preproge gospodinjski stroji okna — vrata oprema za centralno kurjavo opeka kredit do 15.000 din dostava na dom sejemski popusti Vulkan bruha V Kurdskih otokih, kakih 25 milj od Japonske, je začel bruhati vulkan Tiatia. Doslej je miroval 161 let. Zaradi žareče lave so morali izseliti prebivalce Kriglova in Vodopadno-ja, ker je plast pepela pokrila naselja že nad 60 cm visoko. Vulkanski pepel so opazili tudi na ladjah, ki so bile po 80 milj daleč. Invazija tujcev Najdaljše kolone avtomobilov se v teh dneh nabirajo na mejnih prehodih s sosednjo Avstrijo. Samo v ponedeljek dopoldne do 13. ure se je čez Ljubelj pripeljalo v Jugoslavijo od 30.000 do 35.000 tujcev. Med njimi je največ Zah. Nemcev, slede jim Avstrijci in Francozi. Jugoslovanskih potnikov je bilo le okoli 1500. V nasprotni smeri pa je mejo prestopilo okoli 12.000 tujcev, med njimi največ Zah. Nemcev.. Na minuto se je v našo državo samo na tem mejnem prehodu pripeljalo okoli 20 avtomobilov. (5. zapis) Pa poslušajmo še cerkljanskega kronista Ivana Lavrenčiča, kaj pravi o položaju kar malo zagonetnega Brnikarjevega ali Poženškega gradu: »Poženškega gradu razvalina, na Milharjevem hribu pri Poženku, porazgubila se je že davno raz površje. Hrib je obraščen s travo, naokrog so njive, v katerih so pred malo. leti zadeli s plugom na ostanke grajskega zidu. Pod gradom na severozahodu so imeli graščaki lepe, prostorne pristave — od tod imenujejo se travniki na onem mestu še danes Pristava. Na severovzhodni strani pa je čuvala grad straža prav tam, kjer je danes gozd Straža. V isti črti, malo više, pri potu na Šenturško goro, stal je tabor v bran sovražnikom in v bivališče grajskemu oskrbniku.« Podgorškova hiša Tudi v vasi Grad pri Cerkljah je menda stal nekoč grad — odtod tudi ime vasi. No, če že ni bil to pravi grad, je bil tu vsaj manjši dvorec. Tega pa listina iz leta . 1425 res omenja. — Gradič, ali kar je že bil, so razdejali Turki. Vztrajno ljudsko izročilo še pravi, da je stalo grajsko poslopje prav na mestu, kjer danes stoji Podgorškova hiša v Gradu. Sedanja podružnična cerkvica sv. Helene pa naj bi bila nekdanja grajska kapelica. Prav zato je menda morala Podgorškova hiša skrbeti za večno luč v tej cerkvici. Še neko precej zapuščeno stavbo v Gradu pod Krvavcem je treba — že zaradi imena in videza sodobne razvaline — omeniti med cerkljanskimi gradovi. To je Sangrad Radovednemu pa tudi neprizadetemu popotniku po cesti , proti krvavški žičnici, se na zahodno stran od ceste, že bolj proti koncu vasi> odpre nič kaj lep pogled: nekdaj še dosti prijetna večja stavba, ki ji je prvi lastnik dal ponosno ime letoviškega pensiona Sangrad, postaja v teh letih prava grajska ruševina. Tako nevarna, da so stanovalci nedavno kar pobegnili. V stranskem traktu sicer še stanuje neka hrabra družina, toda ta si sproti popravlja streho nad seboj kar sama. Je pa Sangrad sedaj last nekega ljubljanskega podjetnika Čeferina, ki kdaj pa kdaj pride pogledat svojo posest, ukrene pa ničesar ... Prav enako je z mogočno enonad-stropno hišo nasproti spomenika Davorina Jenka v Dvorjah št. 58. — Tu je pred kakim letom umrla zadnja lastnica, pravih dedičev, ki bi bili voljni prevzeti velik kmečki dom, pa ni. Vaški fantiči so medtem poskrbeli, da so okenske šipe že skoro vse pobite. Tako zre nekdaj ponosen dom na naključnega obiskovalca le s slepimi očmi... Sicer to res ni naloga krajepisca, toda kot zaskrbljen občan pa le na-vržem misel, da bi bilo treba take zapuščene hiše — ki se dajo še popraviti brez večjih stroškov — odvzeti nemarnim lastnikom ali dedičem. Toliko družin se stiska v tesnih stanovanjih — tu pa velik stanovanjski prostor propada. Sicer pa tudi pogled na take razpadajoče hiše ni nič kaj spodbuden. Reke tisočerih turistov potujejo skozi Grad in 8 ceste kar dobro vidijo, kako še do nedavnega ohranjeni, v secesijskem slogu grajeni Sangrad hitro propada (streha osrednje stavbe se je kar vase sesula, tramovi ostrešja pa štrle ven kot proseče roke: rešite nas te sramote!) Lastniki Sangrada, ki sicer ni prav star, ker nima kake srednjeveške tradicije, so se hitro menjavali. Tudi znani šenčurski trgovec Rabič je bil nekaj časa imetnik Sangrada. Po vklesanem napisu nad portalom v zidu pod severno teraso (Dr. Edvard Globočnik 1898) lahko le sklepamo na novo vzidavo, kajti ddbro ohranjena kmečka hiša, stilno čista, ki stoji na »grajskem« dvorišču, je vsaj poldrugo stoletje starejša. Ne »na licu mesta«, ne v literaturi, nisem mogel dobiti o Sangradu kaj več podatkov. Zato se bom v teh zapisih še povrnil k tej snovi. Sicer pa mi je celo ime tega »leto-viščarskega pensiona« zagonetno: če je poslopje s tem imenom »krstil« zdravnik dr. Edvard Globočnik (rojen 1. 1862, pozneje deželni okrožni zdravnik v Kranju), bi se ime dalo pojasniti s sestavljenko San (Sanus — zdrav) in grad, torej grad zdravja ali »zdravgrad«! Č. Z. ^^ jTrmitn-tiKtcrtlj ■ < jjadcjufv s«- Grad Kamen (Stein, pozneje imenovan Frauenstein) nad velesovskim samostanom. (Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, III. zvezek, XI. knjiga, str. 366) '^P ZO RMAN 28 Draga moja Iza ^ misli sem občutil vznemirjenje ... Sr sovražnik ljudstva. ®talj ,? n.a. posoda za pecivo in košarica za sadje sta prazni mizi in pričali o pomanjkanju. V *nes nič ne dobiš ...«je rekel stric Josip. ^ Je dva rumena kozarca in ju pogledal proti luči. »tv Pa se bojim, da tudi Munkova nosi domov.« »(s S°spodinji Munkova?« 1 ^ehn Je ^^nemu delu mogoče tako reči. Nič ne zna. Pa tudi °^aknila ^ista n'" • • svetopetka. Tegale kozarca najbrž še »K* j si ne poiščeš druge?« »]uJe Pa naj jo dobim?« vem.« ,Saz>di ne. Ljudi ste izpridili.« N ar °aprej jim pridigate o enakosti. Včasih je nekaj ®hla P" Heisingerju, danes me pa še neka- ki k^^1*erii k ?S'P me je pogledal s pomilovanjem, ki sem mu ga bolj Kakor posmeh. »Ce verjameš tisto, kar pripoveduješ, se mi smiliš,« je rekel, »če ne verjameš, si goljuf.« »Zapreti bi te bilo treba, stric Josip.« »Sem nevaren?« »Hujskaš.« »Koga? Skupnost?« Vlačil je besedo, ki sem jo bil izrekel, po svojih Črvivih zobeh in jo pačil in nategoval, da bi ji dal svoj pomen. Očitno je bilo, da se me je privoščil. Stresel je pred menoj vse, kar se je nabralo v njem, ker si pred drugimi ni upal z besedo na dan. »Tvoja skupnost je povprečje,« je rekel. »Vsak bi se je rad rešil. Včasih si se je otresel, če si bil priden .. . danes, če imaš oblast.« Ti bom že še vrnil, stari lisjak, sem si mislil. »Si si že kdaj ogledal to tvojo skupnost,« je rekel, »ko se že v jutranjem mraku postavi v vrsto pred trgovino, da bi dobila pol litra olja? Jaz si jih večkrat ogledujem ... izza prodajalne mize ... nobenega vaših oblastnikov še nisem opazil v vrsti, pa vem, da jim ne manjka olja, niti pomaranč ne, ki jih skupnost še v izložbah ne bo videla.« Ti bom že še vrnil! Bilo mi je žal, da sem prišel, da sem moral poslušati stričeva obrekovanja. Pomaranč nisem videl, kar se je začela vojska, nakaznic za olje pa nismo imeli, ker smo doma pridelali dovolj maščob. ' »Ne vem, da bi tebe kdaj videl v vrsti, stric Josip.« »Ne. V vrsti še nisem stal. Pa tudi tebi bom zmeraj rad odprl pri zadnjjih vratih, če boš kaj potreboval.« »Rad bi me poceni kupil, kaj?« Stric Josip je očitek preslišal. »Antqn je bil drugačen,« je dejal. »Danes bi govoril natanko t ako kakor jaz.« »Slabo si ga poznal.« »Misliš, da te je imel rad?« »Ne. Anton je imel rad trgovino... kakor ima Stane rad kmetijo.« « »Pusti Staneta!« »Ne slišiš rad zanj?« je privoščljivo rekel stric Josip. »Stane ni več Novakov.« »Pa je. Zmeraj se najde kaka črna ovca ... povsod.« »Stane ni več moj brat.« »Tudi pri nas smo včasih tako govorili za strica Ludvika ... za starejšega očetovega brata ... ti ga nisi poznal. Nazadnje pa smo ga vendar vedno potegnili iz jarka in poskrbeli zanj.« »Stane se ne bo vračal.« »Ali pa za tvojo mamo. Tudi zanjo smo rekli, da nima več prestopiti domačega praga, ker je kar šla.« »Z očetom?« ; »Z Novakom, da. Za družino je bila črna ovca.« Prave resnice o svoji mami nikoli ne bom poznal. Kateri otrok jo pa? Ko se je uprla družini, me še ni bilo na svetu. Mamo, ki o njej lahko pripovedujem, sem našel v leseni škatli s slikami, v pismu, ki je bilo zataknjeno med liste stare knjige in tam pozabljeno, izluščil sem jo iz pogovorov pri Heisingerju, iz tihih, zagrizenih prepirov med mamo in očetom, za katere sta mislila, da jih nihče od otrok ne sluti, pa smo vsi vedeli zanje. Zmeraj smo radi vlekli na ušesa, zmeraj smo radi stikali po hiši, po predalih in skrinjah na podstrešju, in potlej smo ugibali in pletli čudne zgodbe o Novakih, ki so nekoč, davno nekoč, živeli zunaj mestnega zidu, pa o Heisingerjih, ki so imeli veliko grobnico s kovanimi vrati na Žalah. Nikoli si nismo mogli misliti, da bi imeli oče in mama ali celo stric Josip kdaj podobne skrbi, kakor smo jih poznali mi, da bi se kdaj ponižali do stisk ali, bog ne daj, do grešnih misli, ki so bile za nas povsem vsakdanje in ki so se nam odkrivale iz dneya v dan, iz leta v leto, kakor smo doraščali ali kakor se nam je širil svet. Najprej je vera, za vero pride dvom. Ko začne otrok spraševati, ko ne verjame več vsaki mamini ali očetovi besedi, se zanj svet spremeni. Tudi zame se je, tudi sam sem bil zmeden, ko sem odkril, da Anton ni bil spočet v zakonski postelji. To sem odkril, brž ko sem v zaupnih pogovorih s prijatelji izvedel, kaj je spočetje, in ko sem znal izračunati. Oče in mama sta se poročila novembra, vsako leto smo praznovali obletnico, marca prihodnjega leta pa je prišel Anton na svet. Vse to se je zgodilo po prvi svetovni vojski. Oče se je vrnil domov kot junak in nič čudnega, če je tak omrežil Heisingerjevo dekle ... če ni omrežila ona njega ... Skraja, ko sem imel samo mamino zgodbo, sem si predstavljal očeta na konju . . . konj se je vzpel in mama je kriknila in oče jo je prijel za roko in jo potegnil k sebi v sedlo . .. tako sta se spoznala. O konju in o nevesti v belem slamniku sem nekje bral, pritaknil sem ju mamini pripovedi, da je bila zgodba lepša, in sem v tako verjel. Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja Iza, ki ga je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado. Škropivo za ribez zastrupilo vodo in povzročilo pravo ribjo morijo TOREK, 17. julija. Takoj po obvestilu o množični zastrupitvi rib v ribogoinem potoku Mišca na Bledu in v ribogojnici Ribiške družine Bled (pred meseci je slavila 20. obletnico delovanja) v Zaki pri Bledu sem obiskal prizorišče zastrupitve. Honorarni krmilec rib v ribogojnici Jože KLAVŽAR z Rečice me je odpeljal k ribogojnim bazenom, v katerih je bila voda zaradi ribje nemirnosti popolnoma kalna. Omamljene in zastrupljene ribe so begale sem ter tja, švigale kot torpeda, se poganjale kvišku, zaletavale v robove bazena in v mivko ter skušale ubežati smrti, ki jih je že krepko držala v kremp-Hih. To je bila smrtna agonija!... Zivalice so druga za drugo omago-vale, se umirjale in padale na dno, kjer so se ležeče na boku umirile. Kjer voda ni bila tako kalna, se je dalo opaziti dno, ki je bilo postlano z lesketajočimi se mrtvimi bitji, dolgim tudi do 40 centimetrov. To so Bile ameriške postrvi. »Včeraj popoldne (ponedeljek) okrog 6. ure zvečer me je Alojz Lebar obvestil, da so v približno 3 kilometre dolgem ribogojnem potoku mrtve ribe in da ima voda nekam čudno modrikasto barvo,« pripoveduje ribogojec Vik-, tor DEŽMAN. »Na žalost sem tudi sam kmalu zatem spoznal, da je voda zastrupljena. Takoj sem jo odvrnil stran in pospešil dotok sveže vode. Vendar je bilo ukrepanje prepozno. Ribe so bile že preveč okužene. Nekaj postrvi smo prenesli v popolnoma svežo vodo v koritu ribogojniške stavbe. Precej jih je že poginilo, druge pa zbegane in omotične begajo po koritu in skušajo uiti, ker čutijo, da okolje ni takšno, kakršnega so vajene-« Na smrt obsojene postrvi sem videl kasneje tudi sam. Ena je skušala zbežati skozi odtočno odprtino, vendar se je kmalu vrnila in poginila. Tudi popolnoma čista voda ni mogla preprečiti okužbe! Smrtni ples v blejski ribogojnici Poginilo več tisoč potočnih postrvi in najmanj 20.000 amerikanskih postrvi — Prva ocena: 150.000 dinarjev škode — Posledice zastrupitve tudi v Blejskem jezeru — Uničeno triletno delo ribogojcev — Zahteva po strogi kazni za povzročitelja ribjega pogina Poginilo je ali pa še bo več tisoč potočnih postrvi in naj-■ manj 20.000 amerikanskih po-SpS^H^^O strvi. Škoda je velika. Če bi te jg^iN^^iHH n^dice vložili v Savo Bohinjko, ^^^R^^psP' V^M k* moral vsak turist za ulov treh rib plačati deset starih tisoča-§P ^ kov! Prav tako smo z ribami oskrbovali gostinstvo. Kilogram V rib velja 3400 starih dinarjev in Mg^^S toliko tehtajo le 3 ali 4 ribe. Ško-■M^^H do je torej težko oceniti. Vemo H le-to, da je malomarnost uničila IHR^SPl naš triletni trud. Ostali smo brez "k za tr8» brez plemenskih postrvi in mladic, ki so se lahko do-bile le pri nas. Kako bomo v pri-. H hodnje, ne vem ...« JE LEP, PRIJETEN, PRAKTIČEN, INTIMEN — ČE GA IMAŠ, SE POČUTIŠ BOLJE, UDOBNEJE... SREČNEJŠI SI! »Zastrupitev ribogojnega potoka je zame čista malomarnost, ki jo je treba najostreje kaznovati,« je potrt pripovedoval predsednik ribiške družine Bled Ludvik BEM. »Posebna komisija je že ugotovila, da je zastrupitev ribogojnega potoka in s tem ribjih mladic ^ -s m O I C -a a> ni.tž ^ c N Si 2 o o o 55 co "O 10 40 220 100 03730 800 26240 800 65910 640 52570Q 5.000 31 40 61 20 81 20 27771 1.000 62511 600 79161 1.020 119811 5.000 469421 150.000 02 50 32 30 52 30 24362 1.000 29402 1.050 85402 850 427262 10.000 13 30 83 20 9093 300 15353 800 19443 600 47533 600 55223 600 040413 10.030 374023 10.000 411873 5.000 014 80 594 60 s « «3 O c >5 >o c 2 I 07684 45854 236764 5 19875 35305 56575 385875 6 04206 38976 47666 349356 797 7567 9557 49197 98907 029047 290967 08 58 11978 93248 060818 299 26939 64549 89949 377259 I si 1.000 5.000 10 810 610 1.010 10.010 10 810 610 1.01» 5.O10 200 500 600 800 5.000 5.000 20 20 800 800 5.000 60 600 600 1.000 10.000 Mlatev po starem Trebija v Poljanski dolini bo jutj 22. julija, prizorišče turistično-etn« grafske prireditve, ki so ji njeni p^ budniki, člani vaškega turistični društva, dali naslov dan mlatil ' Prireditev obeta postati tradiciona na, saj jo letos pripravljajo že dr ^ gič. Velik obisk prvič pa nedvom" priča, da ljudi prikaz starih običaj ^ in navad privlači. Trebijci bodo P kazali obiskovalcem, kako so kn}el} nekdaj opravljali mlatev in kaj v • je bilo takrat v navadi ob takih P ložnostih. , e Dan mlatičev se bo začel pop0' va 28, tel. 22-683 4217 VArg?,dno Prodam nov električni ŠI-Mopa1 STROJ bagat, 1 tono PRE-8eli d ln mal° rabljen KAVC. Ber- J> Pot na Jošta 8, Stražišče, Kranj P* j 4218 *5m n gradbeno BARAKO 3x Krani P°lzve se v Hrastjah št. 175, p'J, 4219 OTpA^I11 kombinirani italijanski te VOZIČEK. Škofja Loka, p 922 4220 C^^dam globok OTROŠKI VOZI-p^'Valjavec, Kovor 70, Tržič 4221 Mm n am šivalni stroj veritas Ševa električni pogon. Kranj, Re-p*' (Klanec), tel. 22502 4223 VKATAm 2 0KNI 1,3 x 1,6 m in t>anfn hrastova zasteklena; tralhr!Ss avtomatiko za peč za cen- Lok'° gretje. Stara loka 4, Škofja Prn, 4224 Ja MIVKO. Rateče 20, Škof- . Prn/ 4225 GRADBENO BARAKO, N0 BANKINE in GRADBE-felik^LEKTRO BARAKO. Slabe 5,1 škofja Loka, Mestni trg 37 , PrnH 4226 k*2ldobro KRAVO. Stara lo-„ Prnn ofja Loka 4227 970 kl m rabljeno strešno OPEKO, • *Ch°V- Brnik 50 4228 60 u m 4 kub. m SUHIH DESK slovv i m OPAŽA za napušč. Na-, TPnP!asnem oddelku. 4229 HlNj^OELNO OMARO, KU-Nlp^KO KREDENCO, DELOV-van ? 1 ugodno prodam. Poizve se ^umer, Partizanska 4, Kranj b^Ocen- 4230 ^lN^^pr°dam dobro ohranjeno PEC" Erže". Ljubno 51, Pr0H, IT 4231 HARMONIKO, 3-tonsko, ^ 17 d dln" Dobravec Anton, Ov-ft Proda dnart 4232 ^ife, PUNTE, BANKINE, ^SKlYCE. rabljene plohe, hI Ok^ŽeJezne SPONE, VPRE2-^NjK.OPALNIK, lesen ske-^ ,n PLUG. Suhadole 21, Koto proda_ 4233 apkl0 45 težko KRAVO s teletom. ^Cklf"1. SLAMOREZNICO s^u* in verigo. Breg 6, Križe S°r0OR^abljeno tridelno zastek-sta4 u • GalJot Stanko, Savska Sb^NlI^j ' 4236 »rebrni jedilni servis za h'5® PnE kovance, oddati po- Vi ()dait, Kranj. 4237 s o Prepuščeno TELICO od krave in 6 mesecev ** BIKCA. Sp. Brnik 60. 4238 Prodam novi STROJ gorenje za pranje posode. Vprašati na telefon 24-897 4239 Prodam TV SPREJEMNIK v dobrem stanju. Dvorje 15, Cerklje 4240 RADIOAPARAT Iskra Triglav z U K V, SV in DV območji ter z vgrajenim gramofonom ugodno prodam. Kokalj Rado, Nazorjeva 8, Kranj (za nebotičnikom; 4241 Ugodno prodam skoraj nov ŠOTOR za 4 osebe s predprostorom. Štular Janez, Jezerska c. 42/c. 4242 Prodam bele, rdeče in rumene OLEANDRE. Oprešnikova 12, Primskovo, Kranj 4243 Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez po izbiri. Zalog 32, Cerklje 4272 Prodam stoječo ČRNO DETELJO za drugo košnjo. Lahovče 31, Cerklje 4273 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Šink Jože, Zg. Brnik 37, Cerklje 4274 Prodam gorenjske NAGELJNE raznih velikosti. Dvorje 65, Cerklje 4275 Prodam KRAVO pred telitvijo. Šmartno 12, Cerklje 4276 Prodam mlade PSE VOLČJAKE. Nasovče 20, Komenda 4277 Prodam MOTORNO ZAGO in stroj za strešno opeko. Sp. Brnik 25 4278 Prodam nov SEKULAR in novo KROMASTO PLOŠČO za štedilnik 80 x 47 cm. Kidričeva 46, Jesenice 4279 Prodam' ŠTEDILNIK, kombiniran elektrika — plin, in POMIVALNO MIZO z dvema koritoma »rost-frei«. Sv. Duh 75, Škofja Loka 4280 Prodam KONJA, starega 8 let, in mizarsko SKOBELJNO MIZO. Za-draga 18, Duplje 4281 Prodam sobni KAMIN in električni ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku 4282 Prodam dobro ohranjen OTROŠKI VOZIČEK in ZIBELKO po ugodni ceni. Ogled možen v popoldanskem času. Baetens, Jezerska c. 130 b, Kranj 4283 Poceni prodam PUNTE, BANKINE, DESKE, PLOHE. Britof 153, Kranj 4284 Poceni prodam rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Dewa, Šorlijeva 17, Kranj 4285 ŠOTOR za 4—5 oseb poceni prodam. Ogled od nedelje popoldan po 15. uri. Kranj, Cesta Staneta Žagarja št. 18 4286 Prodam 4 GUME michelin X2 165 x 15. Tatine 6, Preddvor 4287 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo ter ELEKTROMOTOR. Poizve se Pokopališka 18, Kokrica — Kranj 4288 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Strahini 69, Naklo 4289 Prodam GUMI VOZ. Zasavska 41, Kranj 4290 Poceni prodam kombiniran MIZARSKI STROJ. Hočevar Janez, Polje 2 pri Vodicah 4291 Ugodno prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Zbilje 22, Medvode, Cegnar Marija 4292 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK italijanske izdelave in KOŠARICO. Peterlin Nada, Golni-ška c. 97, Kokrica — Kranj % 4293 Prodam traktorski PLUG za izkop krompirja panov sistem. Voklo 83, Šenčur 4294 kupim Kupim IZRUVAC za krompir na hidravliko ali brez. Kalan Janez, Suha 4, Kranj 4251 Kupim OTROŠKO KOLO za 7-letnega otroka. Leban, M&še Pijade 17, Kranj 4252 Kupim ŠTEDILNIK kupp ers-buseh ali gorenje širine 30 cm, dobro ohranjen. Črtomirova 4, Bled 4253 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Ogled v soboto popoldne ter v nedeljo dopoldne. Thaler Franc, C. JLA 12, Tržič 4194 Poceni prodam dobro ohranjen VOLKSVVAGEN 1200, Sr. Bela 29, Preddvor 4196 Prodam FIAT kombi 1300, letnik 1968. Kavčič Boris, Ručigajeva 26, Kranj 4197 Prodam FIAT 1968, ogled popoldan, Skubic Jože, Kranj, Gradniko-va 9 4199 Prodam OPEL REKORD, letnik 1960 v odličnem stanju. Sp. Duplje 92 4094 Prodam MOPED AON na 4 prestave. Izpit ni potreben. Šorlijeva 6, Kranj 4254 Ugodno prodam TAM, 2-tonski kiper. V račun vzamem tudi gradbeni material. Zadružna 2, Kranj 4255 Ugodno prodam tudi na kredit lepo ohranjen AMI 6, 1967. Zrimšek, Suha 3, Škofja Loka 4256 Nujno prodam FIAT 750. Bodov-lje 1, Škofja Loka 4257 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Sp. Jezersko 5. 4258 Prodam AVTO DKW junior de lux letnik 1961. Naslov v oglasnem oddelku. 4259 Prodam FIAT 125 letnik 1969. Ogled popoldan. Bergant Franc, Aljaževa 11, Jesenice 4260 Prod am SPAČKA — furgonet, dobro ohranjen. Sekne Franc, Voglje 63, Šenčur 4261 Prodam avto NSU 1000, lahko tudi na ček. Ogled od 15. ure dalje. Šorlijeva 29, Kranj, stanovanje 16 4262 Ugodno prodam dobro ohranjen avto NSU princ tip 110. Sp, Duplje 100, tel. 72558 4263 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Grošelj Štefan, Podgorje 29, Kamnik 4264 KS Kokrica obvešča svoje občane, da se je s 1.7. letos pričel odvoz smeti. Va-ščani naj si nabavijo smetnjake pri Merkurju ali Komunalnem servisu v Kranju. KS jih ne bo nabavljala, ker je cena v tovarni EMO s prevozom in prometnim davkom ista kot v trgovini. - Prodam avto SIM'CA GLS ali zamenjam za manjše vozilo. Lahovče št. 61 4295 Poceni prodam AMI karavan 602, Srednja vas 21, Šenčur 4296 Ugodno prodam austin 1100, letnik 1968. Dragočajna 10, Smlednik 4297 Ugodno prodam NSU 1200 C, letnik oktober 70. Ogled v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. Toma-žin, Vrhnje 10 4298 Prodam ZASTAVO 750, letnik 63. C. na Klanec 61, Kranj 4299 stanovanja Moški z lastno hišo v bližini Kranja nudi SOBO delavki za pospravljanje hiše. Naslov v oglasnem oddelku 4300 Miren mladenič, sprevodnik, išče opremljeno SOBO v Kranju. Naslov v ogl. oddelku , 4301 Oddam SOBO dvema dekletoma. Smledniška 35, Kranj 4302 Delaven moški išče SOBO v bližini Kranja. Dobro plača ali odsluži najemnino. Oddati ponudbe pod »SOLIDEN« 4203 Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Stražiščar Blanka, hotel Jelen, Kranj 4265 Dam hrano in stanovanje starejšemu moškemu ali ženski, ki bi po službi pomagala na manjši kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku. 4266 ZAKONCA iščeta stanovanje ali sobo v mestu Kranju ali okolici. Nekaj plačava vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku. 4267 Oddam ENOSOBNO STANOVANJE v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. 4268 V okolici Kranja iščem primerno STANOVANJE za tričlansko družino. Naslov v oglasnem oddelku. 4269 Lastno DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom na lepem kraju v Kranju zamenjam za garsonjero ali eno-sobno stanovanje. Ponudbe poslati pod »ZAMENJAVA« 4270 Iščemo DVOSOBNO opremljeno ali prazno stanovahje v Kranju ali Medvodah za 1 leto. Plačam dobro v 2 obrokih. Ponudbe pod »KOMFORTNO« 4271 zaposlitve Sprejmem FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno z nekaj let prakse. Naslov v ogl. oddelku 4205 Takoj redno zaposlim 2 PREŠI-VALKI za šivanje usnjene galanterije, možna priučitev, Milan Šipic, Kranj, Kebetova 11/I pri Vodovodnem stolpu 4207 Iščemo PEVCA TENORISTA (I. ali II.) srednjih let, ki ima veselje do petja v narodno-zabavnem ansamblu. Zaželeno iz Kranja z okolico do Škofje Loke. Naslov v ogl. oddelku 4303 POMOČNICO z večletno prakso v šivanju po meri in VAJENKO sprejmem takoj. Modni salon Kavčič Marija, Tomšičeva 15, Kranj 4304 Krajevna skupnost Cerklje na Gorenjskem razpisuje prosto delovno mesto grobarja in cestarja Zaželeno je, da bi bili kandidati iz Cerkelj ali neposredne okolice, z lastnim stanovanjem in z odsluženim vojaškim rokom. Plača po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. v> LIP, lesna industrija BLED Ljubljanska cesta 32 Telefon 77-384 Telex 34 525 YU LIPEX ZIDARSKI MOJSTER ima še nekaj prostih kapacitet. Naslov v oglasnem oddelku 4059 Sprejmem KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA. Ključavničarstvo Jalen, Huje 23, Kranj 4153 izgubljeno Ušel je KUŽEK rjave barve, star pol leta. Prosim proti nagradi vrniti v Mavčiče 14, Kranj 4305 V Udenborštu sem izgubila 14. julija okroglo DENARNICO z denarjem. Prosim vrnite v Sp. Duplje 85 4306 posesti Takoj vseljivo ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom v Kranju prodam. Ponudbe pod »GOTOVINA« 4307 ostalo LOKAL, primeren za obrt, trgovino ali agencijo v Kranju oddam v najem ali prodam. Ponudbe z navedbo stroke poslati pod »CENTER« 4109 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 23. julija do 2. avgusta od 19. do 6. ure zjutraj bo^dežurni dr. Gregorčič, tel. 89-060, v odsotnosti zdravnika kličite v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka, tel. 85-440. sem govoril o ČEMAZAR JOŽETU iz Stare Loke 4 glede razžaganja desk, ker za takšne očitke nisem imel nobene podlage 4311 ZŠAM TRŽIČ bo organiziralo v oktobru 6-mesečno večerno šolo za pridobitev strokovne usposobljenosti C, E in D kategorije voznikov motornih vozil. Informacije daje in sprejema prijave tajnik J. Goričan, Ročevnica 35, 64290 Tržič, do 1. septembra 1973 4312 prireditve GASILSKO DRUŠTVO VISOKO priredi v nedeljo, 22. julija, ob 14. uri VRTNO VESELICO na prostoru ob zadružnem domu na Visokem. Zabaval vas bo ansambel TIGER. Kegljanje za koštruna in bogat srečelov. VABLJENI! 4313 PGD KRIZ PRI KOMENDI priredi v nedeljo, 22. julija 1973, veliko VRTNO VESELICO. Igra ansambel TRGOVCI. VLJUDNO VABLJENI! 4314 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BREZJE priredi v nedeljo, 22. julija, ob 15.30 na Brezjah pri Radovljici veliko VRTNO VESELICO z bogatim SREČELOVOM. Zabaval vas bo tržiški instrumentalni ansambel. VABLJENI! 4315 obvestila ROLETE naročite pri ŠPILER-JU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 3546 Cenjene stranke OBVEŠČAM, da bo frizerski salon PUNKA, Vodopiv-čeva 13, Kranj zaradi letnega dopusta zaprt od 23. 7. do 2. 8. 4211 OBVEŠČAM cenjene goste, da bo GOSTILNA ALES na Bregu ob Savi ZAPRTA do 28. julija 4308 OBVEŠČAMO cenjene goste, da bo od 23. 7. do 28. 7. gostilna LAK-NER na Kokrici zaprta zaradi popravil 4309 Obveščamo cenjene stranke, da bomo 22. julija preselili frizersko obrt s Titovega trga v NOVI SALON na Zupančičevo 30, kjer pričnemo s poslovanjem 1. avgusta. Za obisk se vam vljudno priporočamo. ŠIMUNAC BOŽO, frizerski salon, Zupančičeva 30, Kranj 4310 Podpisani FURLAN LUDVIK iz Škofje Loke, Cesta talcev 12, s tem preklicu jem in obžalujem vse, kar M 20 LE T id Cesta JLA 6/1 K T nebotičnik PROJEKTIVNO 1 PODJETJE 1 K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Prostovoljno gasilsko društvo Visoko priredi v nedeljo, 22. julija 1973, hkrati s prevzemom novega gasilskega avtomobila veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom. Igra ansambel Tigri. Vabijo gasilci! nesreče Utaja davka Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika Antona Žitka obsodilo 42-letnega Vlada Mencingerja, prej obrtnika ključavničarja, sedaj invalidsko upokojenega, iz Lesc. Obtožen je bil kaznivega dejanja davčne zatajitve, ker je kot zasebni obrtnik v napovedi za odmero prispevka iz osebnega dohodka za leto 1970 napisal manjši celotni in čisti dohodek kot je bil v resnici in se s tem izognil plačilu prometnega davka, prispevkov za socialno zavarovanje na osebni dohodek in drugih prispevkov iz obrtne dejavnosti v skupnem znesku 18.178,80 din. Obtoženi je pri davčni upravi skupščine občine Radovljica konec januarja 1971 vložil davčno napoved za leto 1970, v kateri je navedel, da je imel celotnega dohodka 162.655,00 din in čistega dohodka 32.198,90 din. Davčni organi pa so podvomili o resničnosti take napovedi in odkrili, da je obtoženi Mencinger Vlado leta 1970 imel 269.845,00 din celotnega dohodka in 52.240,00 din čistega dohodka. Razlika je nastala, ker obtoženi v svoje poslovne knjige ni vpisal vseh računov, tako da je plačal za 18.178,80 din manj davka in prispevkov. Obtoženi je krivdo v celoti priznal, zagovarjal pa se je, da je dejanje storil zaradi hude finančne stiske. Navedel je še, da je že 14 let hudo bolan, lani je preživel še infarkt, tako da je od letošnjega fabruarja invalidsko upokojen kot invalid prve stopnje in za delo ni več sposoben, preživljati pa mora družino. Utajeni davek je že v celoti plačal. Sodišče je izreklo milejšo kazen od po zakonu zagrožene, in sicer eno leto zapora, poleg tega pa še stransko kazen v znesku 5000 din. Sodišče je zaporno kazen odložilo pogojno za dobo dveh let. Med obteževalnimi okoliščinami je sodišče upoštevalo, da je bil obtoženec zaradi davčne zatajitve leta 1960 obsojen na denarno kazen. Med olajševalnimi pa je upoštevalo obtoženčevo odkrito priznanje, da je zatajeni davek plačal, zlasti pa njegovo težko zdravstveno stanje. Zaradi tega, ker za delo ni več sposoben, se sodišče tudi ni odločilo za višjo denarno kazen, kot bi se sicer, če bi bil obtoženi še aktiven obrtnik. Sodišče je pri izreku kazni poudarilo, da so taka kazniva dejanja danes izredno družbeno nevarna, ker se posamezniki okoriščajo na račun družbe. V tem primeru, ki pa je po mnenju sodišča res izjemen, pa sodišče ni moglo uporabiti strožjih sankcij. Ni bila prva tatvina Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika Antona Žitka obsodilo 43-letneg Ivana Anžiča, avtoličarja brez zaposlitve iz Zaplane, na šest mesecev zapora. Obtoženec je namreč v začetku julija lani v Ožboltu pri Škofji Loki vdrl ponoči v zaklenjeno hišo Angele Potrebuješ, ko le-te ni bilo doma, in si prilastil radijski tranzistor, dva litra žganja, žepni nož in 40 din, vse skupaj v rednosti 400 din. Obtoženec je priučen ličar, vendar je že nekaj časa brez stalne zaposlitve. Od časa do časa je delal pri raznih kmetih po gorskih kmetijah od Zaplane do Škofje Loke. Vas Ožbolt je dobro poznal, saj je nekaj časa živel blizu v sosednji vasi. V Ožbolt je prišel tistega dne v juliju okoli 21. ure, ko je Angela Potrebuješ odhajala od doma na nočno delo v Termiko. Doma je ostal samo njen oče. Obtoženec se je povzpel po stopnicah na skedenj, od tu pa je po lestvi splezal na podstrešje hiše, ki se skednja drži. V stanovanju je poiskal že zgoraj omenjene predmete in si jih prilastil. Miličniki so dobili pri obtožencu tranzistor in ga vrnili oškodovanki. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da se obtoženec klati iz kraja v kraj, zaposli se le priložnostno. Že večkrat je bil obsojen zaradi podobnih kaznivih dejanj, prav zdaj pa je spet v kazenskem postopku zaradi tatvin. Med obteževalnimi okoliščinami je sodišče upoštevalo obtoženčevo pred-kaznovanost, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, med olajševalnimi pa delno priznanje in pa slabo zdravje. Brez dela in brez stanovanja Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika Antona Žitka obsodilo 21-letnega Bojana Rismana, rojenega v Mariboru, začasno brez stalnega bivališča, na tri mesece zapora. Konec novembra lani je Risman v Tavčarjevi ulici v Kranju vlomil v kuhinjo hotela Evropa. Tam je našel manjšo zaklenjeno ročno blagajno. Odnesel jo je v kanjon Kokre, kjer jo je na silo odprl in si prilastil 155,90 din. Obtoženec je zakrivil to kaznivo dejanje, ker ni bil zaposlen in ni imef denarja za preživljanje. Delal je sicer nekaj časa pri privatnem zidarskem mojstru, vendar je delo pustil, ker ni v redu prejemal plače. Nekaj časa se je hranil in prenočeval pri prijateljih in znancih v Kranju, nekaj časa pa je celo stanoval v drvarnici v Tavčarjevi ulici v Kranju. Sodišče je ugotovilo, da je Bojan Risman otrok razvezanih staršev, ki sta si vsak zase ustvarila novo družino, za sina pa se nista več brigala. Zato je Bojan že kot otrok bival v raznih domovih, ne zaradi svojega obnašanja, pač pa zato, ker svojega doma ni imel. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo vrsto olajševalnih okoliščin, zlasti obtoženčevo mladost, družinske razmere, odkrito priznanje in pa ne nazadnje tudi majhen znesek denarja. Sodišče pa se ni moglo odločiti za pogojno kazen, saj bi bila ne nazadnje tudi neugodna za obtoženca samega, ki bi se brez sredstev spet znašel na cesti, kazen pa ne bi imela svojega pomena. ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIĆNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu. Skale so .se zrušile V četrtek, 19. julija, ob 19.20 so se nad gostilno Draga v Dragi pri Begunjah kakih 250 metrov visoko od-krušile skale. Dve manjši sta poškodovali streho gostilne in električno napeljavo, tretja velika skala pa je padla na verando in jo porušila. V tem času je bilo v gostilni osem gostov, vendar nihče ni bil ranjen. Škode je za okoli 40.000 din. POPRAVEK Pri zahvali za pok. ANTONA FRIŠKOVCA se nam je vrinila neljuba napaka. Pravilno se glasi: Žalujoči: žena, hčerki in sinovi z družinami. Objavili smo samo »hčerka«. 4i Jp* v m JELOVICA lesna industrija Škofja Loka razpisuje v sredo, t.j. 25. julija 1973, ob 15. uri na obratu Trata javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev furnirska stiskalnica — mehanična, sušilnica za les žičnica, cepilna tračna žaga Bratstvo, šivalni stroj Singer, razni mizarski stroji, razno pisarniško pohištvo Ogled predmetov je mogoč od 23. julija dalje vsak dan od 10. do 14. ure na obratu Trata. -- Slabše kot lani Medtem ko je bilo lani gorenjsko območje po prometni statistiki nekaj izjemnega, saj je bilo število prometnih nesreč manjše in prav tako leto prej, posebno razveseljivo pa je bilo tudi relativno majhno število smrtnih žrtev v prometu, najmanjše po dveh letih. Številke za prvih šest mesecev letošnjega leta pa že kažejo, da se nadaljuje tendenca zviševanja prometnih nesreč tudi na gorenjskih cestah in kar je najbolj tragično zvišuje se tudi število smrtnih žrtev. Da skrb ni odveč, naj pove samo podatek, da je bilo lani na gorenjskih cestah v vsem letu 42 mrtvih, letos v pol leta pa že 37, do prve polovice julija pa že 40. Kot kaže, pa bodo žalostne številke do konca leta še veliko večje. Med žrtvami prometa je 18 voznikov, 12 pešcev in 7 potnikov. Najbolj črn v prvem polletju je bil mesec junij, saj je tedaj umrlo na cestah kar 15 ljudi, sledi april z 8 mrtvimi, februar s 6 itd. Le marca je umrla na cesti samo ena oseba, medtem ko meseca brez smrtnih žrtev ne poznamo. Statistika tudi pove, da je največ ljudi umrlo v prometu ob ponedeljkih in petkih, in sicer po sedem ter ob nedeljah (po 6). Najbolj nevarna ura dneva je čas med 17. in 21. uro. V tem času je letos umrlo 8 oseb, v tem obdobju pa se je pripetilo tudi največ prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in večjo materialno škodo. Med vzroki smrtnih prometnih nesreč si delita prvo mesto neprevidna hoja pešca in pa neprimerna hitrost, sledi izsiljevanje prednosti in vožnja po levi ter vinjenost. Med žrtvami prometa sta v prvem polletju tudi dva otroka, lani v tem obdobju je umrl eden. Pri pregledovanju krajev, kjer so se pripetile smrtne prometne nezgode v letošnjem prvem polletju, je inšpektor milice Mirko Der-link ugotovil, da je najbolj črn odsek del ceste od Pod-tabora do Bistrice. Tu so se letos v prometnih nesrečah smrtno ponesrečile 4 osebe. Po mnenju inšpektorja Der-linka bi bilo treba ta del ceste dopolniti s prometnimi znaki, da na mostu v Bistrici ni odstavnega pasu, ter znaka za prepovedano prehitevanje ter omejitev hitrosti na tem odseku. Letošnji porast nesreč na gorenjskih cestah od lanskih 208 na letošnjih 259 je po mnenjtf inšpektorja med drugim tudi odraz splošne discipline udeležencev v prometu, saj so prometniki včasih priča takšnemu obnašanju na cestah, da je čudno, da ni še več nesreč. Da je nediscipliniranost na cesti porasla, povedo tudi številke o mandatnih kaznih. Denarne kazni kršilcem cestno prometnih predpisov pa ne bodo kaj prida pripomogle k večjemu redu na cestah, če udeleženci v prometu sami ne bodo spoznali, da je gibanje na prometni površini varno le pod določenim redom, ki ga morajo spoštovati prav vsi. Porast prometnih nezgod v zadnjih treh mesecih letošnjega polletja tudi ne gre pripisovati tujim voznikom, saj je med povzročitelji le malo tujcev. Med vzroki prometnih nesreč letos je na prvem mestu neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti v križišču, nepravilna hoja pešcev, vinjenost, nepravilno prehitevanje, nepravilno srečevanje, prekratka varnostna razdalja in drugo. (Vse navedene številke' veljajo le za prometne nesreče s telesnimi poškodbami ali smrtnim izidom in večjo materialno škodo). L. M. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ v dogovoru z Višjo agrononjsko šolo Maribor odpira center za izredni študij na Višji agronomski šoli Maribor. Center bo začel delati v študijskem letu 1973/74. Kandidati se lahko vpišejo v naslednje študijske oddelke: oddelek za pospeševanje in ekonomiko kmetijstva oddelek za tehnologijo Pogoji za vpis so: uspešno končana gimnazija, tehniška kmetijska šola ali druga ustrezna strokovna šola druge stopnje. Študij na šoli traja štiri semestre, t. j. dve študijski leti. Diplomantom šole je priznana višješolska izobrazba in strokovni naslov kmetijski inženir. Prijave sprejemamo do 20. avgusta t. J. Podrobnejše informacije o študiju dobite pri delavski univerzi Tomo Brejc Kranj vsak dan od 7. do 14. ure. Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega sinčka in bratca Rudija Bošnjakovića se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki nesebično pomagali, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje-Posebej se zahvaljujemo Tončki Zihrl ter delovnima kolektivoma SGP Tehnik iz Škofje Loke in restavracije Iskre iz Kranja kakor tudi gospodu župniku iz Žabnice. Žalujoči: mamica Pavla, oče Vinko, sestrici Nada in Brigita ter stric Ivan in Tone z družinami Sp. Bitnje, 16. julija 1973. Zavil pred avtobus V torek, 17. julija, nekaj pred 7. uro zjutraj je na Cesti maršala Tita na Jesenicah voznik kolesa s pomožnim motorjem Andrija Vestan (roj. 192') iz Radovljice pri hiši št. 43 zavozil v levo pred avtobus, voznik Milan Barbo (roj. 1949), ki je vozil pred njim. V trčenju ranjenega voznika Vestana so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Kamen izpod kolesa Voznik osebnega avtomobila Albin Vončina (roj. 1943) iz Idrije je v torek, 17. julija, dopoldne vozil od Bistrice proti Tržiču. V Podljubelju se je srečaj s tovornim avtomobilom, ki ga je vozil Janez Meglič (roj. 1941) iz Raven pri Tržiču. Pri srečanju je izpod kolesa tovornjaka priletel v vetrobransko steklo osebnega avtomobila kamen in ranil sopotnico Jelko Perko (roj. 1918) iz Tržiča. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico. Škode je za 2000 din. Smrtna nezgoda mopedista Na Kolodvorski cesti na Bledu se je v torek, 17. julija, ob 13.20 pripeti}8 smrtna prometna nezgoda. Voznik mopeda Heinz Marmer (roj. 1956) 11 Zuricha je peljal po Kolodvorski cesti proti železniški postaji Bled — Jezero. V desnem nepreglednem ovinku je iz nasprotne smeri pravilno po svoji desni pripeljal avtobus, ki ga je vozil J. A. iz Kranja. Voznik mopeda je verjetno zaradi peska na cesti padel in zdrsel skupaj z mopedom pod avtobus. Ra°e mopedista so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl. Nezgoda v Zg. Bitnjah V sredo, 18. julija, dopoldne se je na cesti med Kranjem in Škof j o Lok« v Zg. Bitnjah pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnif11 motorjem Rok Bajželj (roj. 1907) iz Zg. Bitenj je peljal proti Kranju # v Zg. Bitnjah nepravilno zavijal v levo. Za njim je pripeljal osebni avtomobil' voznik Miroslav Rismondo (roj. 1944) iz Valburge, in voznika Bajžlja zadf s prednjim desnim blatnikom, da je padel na pokrov motorja, od tu pa gaJe vrglo v ograjo ob cesti. Hudo ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnic0' L. M. Zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti je v sredo, 18. julija, zve zaneslo v steber ograje na cesti od Kranja proti Kokrici NSU prinz, »^L Štefana Tkalca (roj. 1949) iz Ljubljane. Voznik jo je odnesel brez pošk<>a na avtomobilu pa je škode za 8000 din. — Foto: Perdan _ —"" Pogovor tedna Miha Kramar: Ustanovitev w SD Sava velika pridobitev y. Miha Kramar je nedvomno najbolj znan športni delavec v Stranišču in že več let vodi športno društvo na desnem bregu Save. Že osem let je namreč predsednik športnega društva Sava (ki se je lani preimenovalo iz TVD Kranj). Aktiven pa je tudi v nogometnih organizacijah, let pa je bil tudi član sekretariata ObZTK Kranj. Do leta 1954 je !p aktivni nogometaš in je igral v ekipi Stražišča pod različnimi imeni Fiirt'zan' Železničar, Projektor, Mladost). Zaposlen je v kranjski Iskri ^'ektromehanika kot tehnolog. ^ »Vesel sem, da nam je uspelo inajti skupen jezik s tovarno Sava. ovarna je prevzela pokroviteljstvo nad našim društvom. Mi pa smo Prejeli njihovo ime. Vsekakor sem prepričan, da bomo imeli oboji a) koristi. Delovni kolektiv Save ima sed&j za rekreacijo svojih lanov v neposredni bližini objekte, naši člani pa jim ob vsaki priliki u«ijo strokovno pomoč. V centralnem odboru društva sodelujejo tudi Predstavniki delovnega kolektiva Save z namenom, da imamo boljšo I ovezavo s pokroviteljem,« nam je uvodoma povedal dolgoletni športni klavec Miha Kramar. »Koliko klubov združujete?« v društvu je sedaj aktivnih 500 športnikov, ki se udejstvujejo ^stih panogah. Po kvaliteti in množičnosti smo torej drugo najmoč-eJše društvo v kranjski občini. V državnem merilu vsekakor največ pomeni kolesarski klub, ostale panoge (nogomet, rokomet, košarka, amizni tenis in orodna telovadba) pa so po kvaliteti precej enake. Jjogometu se prav ob 40-letnici nogometnega življenja v Stražišču oetajo lepši časi, saj bomo ekipo za novo prvenstvo močno okrepili in novi sezoni Startali na prvo mesto v ZCNL. Nekoliko v zastoju je okomet, ki je bil pred leti najbolj atraktivna panoga v Stražišču.« »Kako boste proslavili 40-letnico nogometa v Stražišču?« »Organizirali bomo dva turnirja. 4. in 5. avgusta bodo tekmovali oiachnci, čez teden dni pa člani (Ljubljana, Ilirija, Triglav in Sava).« »Vaše mnenje o telesni kulturi v kranjski občini?« p., »Kot dolgoletni športni delavec ne morem biti zadovoljen z delom oZTK Kranj. Najvišja športna organizacija v občini ne igra tiste l°ge, kot je njena dolžnost. Se najbolj pa zamerim neaktivnosti treh aposlenih, ki še zdaleč ne opravljajo svojega dela tako, kot bi ga jnorali. Vsekakor na terenu premalo čutimo dejavnost ObZTK. Mislim, a bo treba na tem področju napraviti določen premik, če ne prej, pa saj ob ustanovitvi telesnovzgojne skupnosti.« J. Javornik Popoldne je bil v domu JLA v Kranju v počastitev dneva vstaje ^ha. ^Jroboj telesnih invalidov. 1. mesto je zasedla ekipa Kranja, 2. Ljub-IdrU ln Ljubljana-Bežigrad. Podjetje Mladi rod je ob tej priliki u° &est šahovskih ur..— Foto: F. Perdan Kondicijski c treningi Ha eR**av je kopalna sezona don., fku »n je čas letnih ka mi v» Pa stadion Stan-breyin'akarja v Kranju ni Tj.jp, hokejistov kranjskega niesp^8, Le-ti 8e že več kot *k0 ln Po1 dvakrat teden-Marljivo pripravljajo y°d8teZOno 1973/74- pod °m trenerja, bivšega Dije J®, ljubljanske Olim-«iirai lha Zupančiča je tre-dvajset kranjskih bo v t°v. Zavedajo se, da v«č J!notni drugi ligi treba vit, 6i» 6e hočejo pono-*°he peh iz Pretekle se- ^desetdnevnem premo-kone "odo ponovno zbrali jevaii JuliJa, ko bodo nada-J»»nsrt 8 kondicijskimi tre-^do v.Začetku oktobra pa "ekv°CsVa krajS°.dthUr- Potapljači bodo tekmovali v Kranju Danes popoldne ob treh se bo začelo na letnem kopališču v Kranju državno prvenstvo v podvodnem plavanju, potapljanju in hitrostnem plavanju. Organizator te edinstvene prireditve v Kranju je društvo za podvodno dejavnost Kranj, ki je bilo ustanovljeno pred dobrim letom. Organizacija prvenstva je za mlado kranjsko društvo odgovorna naloga, hkrati pa tudi priznanje za uspešno in prizadevno delo v preteklosti. Tekmovanje se bo začelo danes popoldne ob pol štirih, po uradni otvoritvi, ki bo pol ure pred tem. Moški ii\ ženske se bodo pomerili v potapljanju »v dah«, plavanju s plavutmi in potapljanju. Jutrišnji del tekmovanja se bo začel ob 8. urf zjutraj. Ob 12. uri pa bo v hotelu Creina zaključek tekmovanja in podelitev pokalov in medalj. Udeležba bo močna. Nastopile bodo ekipe Črne gore, Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slovenije ter ekipa Jugoslovanske vojne mornarice. Vstopnice za prireditev stanejo 5 dinarjev in veljajo za oba dneva. -jk Plavalci Triglava solidni Na tretjem plavalnem srečanju reprezentanc Julijske krajine—Benečije, Koroške in Slovenije v Vidmu je plavalna vrsta Slovenije zmagala že tretjič zapored. Slovenski predstavniki so dosegli solidne* rezultate, odlično pa so se odrezali tudi reprezentantje kranjskega Triglava. Izkazala sta se brata Slavec, Grošelj ter Milovanovič in plavalke Porentova, Mandeljčeva, Pajntarje-va in Pečjakova. Rezultati, ki so jih dosegli Tri-glavani: moški: 400 m kravi: 2. J. Slavec 4:43,5, 3. Milovanovič 4:44,7, 100 m prsno: 2. T. Slavec 1:18,2, 3. Grošelj 1:18,4, 200 m mešano: 5 Mdovanovič 2:42.8; ženske: 100 m hrbtno: 2. Porenta 1:17,1, 100 m delfin: 3. Porenta 1:19,9, 100 m prsno: 1. Mandeljc 1:24,3, 3 Pajntar 1:26,3, 200 m mešano: 1 Pečjak 2:48,5. —dh Še o uspehu kolesarjev Save Po povratku z državnega prvenstva v kolesarstvu, ki je bilo ob koncu prejšnjega tedna v Skopju, nam je trener in najboljši tekmovalec kluba ter državni reprezentant Frančf Hvasti povedal še naslednje: »Na letošnjem državnem prvenstvu v Makedoniji je nastopilo pet tekmovalcev našega kluba. Poleg mene so startali še Žagar, Tulipan in Lokar ter mladinec Bojan Hopret. Tretje mesto v ekipni konkurenci pomeni za nas vsekakor večji uspeh kot smo ga zabeležili lani na kranjskih cestah, ko smo bili tudi tretji. Naš cilj smo dosegli in tako ponovno dokazali, da smo resnično tretja najboljša planska ekipa v Jugoslaviji. V posamični konkurenci sem bil peti, Žagar je bil šestnajsti,- Lokar pa trideseti. Posebej bi želel pohvaliti mladega Ropreta, ki je prispel na cilj z glavnino najboljših in se uvrstil okoli desetega mesta. Ta naš mladi kolesar je odkritje letošnje sezone, fcaj je že na nekaj tekmovanjih lepo presenetil.« J. J. 1. avgust-otvoritev sezone na plastiki v Kranju V smučarskem klubu Triglav se v teh dneh intenzivno pripravljajo na prvo letošnjo tekmo na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi. V teh dneh potekajo zaključna dela pri rekonstrukciji skakalnice in ureditvi prostora okoli objekta. Po navodilih ing. Janeza Goriška so namreč popravili radius (prehod doskočišča v ravnino) tako, da bo skakalnica ustrezala vsem tehničnim predpisom. »Vsa dela so tudi letos opravili skakalci in nekateri simpatizerji kluba brezplačno,« nam je povedal sekretar kluba ing. Jože Zaletel. »Vrednost novih del na tem objektu znaša najmanj 15 milijonov starih din, naši fantje pa so v zadnjih treh mesecih opravili najmanj 6000 prostovoljnih delovnih ur. Smo edini športniki v Kranju, ki si moramo sami graditi objekte. Pričakujemo pa, da nam bo ObZTK Kranj pokrila vsaj izdatke za material. Imamo precej nepokritih obveznosti, ki jih moramo čimprej poravnati.« Otvoritev sezone na kranjski plastični skakalnici bo združena z mednarodno telyno, ki bo organizirana tudi v počastitev občinskega praznika kranjske občine 1. avgusta. Nastopili bodo najboljši skakalci (člani in mladinci) iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Vsekakor bo za uvod v novo sezono skokov na plastiki to kvalitetna prireditev. J. J. T/UM steza v Završnici je v teh poletnih mesecih zelo obiskana. Zdaj, ko so jo nekoliko izpopolnili, je še boljša in privlačnejša za številne skupine, ki sem prihajajo ob sobotah in nedeljah, ter za posameznike, ki si privoščijo rekreacijo v naravi tudi ob prostih delavnikih. Ob mnogih tekmovanjih, shodih in piknikih, ki jih zadnje čase prirejajo v Završnici, pa se udeleženci množično podajo na TRIM stezo. Zdaj je tod odprto tudi gostišče, ki ga upravlja Turistično društvo Žirovnica. — DS — Foto: J. Pipan II. zvezna vaterpolska liga Drevi Senta, jutri Spartak Gol, gol, gol... Triglav je »ta bol«, ena, dva, tri, štiri... hočemo še »enga«, bo drevi in jutri zvečer spet odmevalo iz tisočih grlov vnetih navijačev na kranjskem letnem bazenu. Tu bo namreč drevi in jutri v nadaljevanju druge zvezne vaterpolske lige pri kranjskem drugoli-gašu, nad katerim je pokrovitelj kranjska tovarna Sava, gostovala Senta in subotiški Spartak. In ko bodo Triglavani že vodili z nekaj goli razlike, bo hvaležna kranjska »publika« ponovila že znani refren — »gotovo je, gotovo« — kar nasprotniku vzame še poslednjo volio do zmage. Triglavani so v obeh srečanjih nesporen. favorit, toda kljub temu bodo morali zaigrati s polno močjo in brez podcenjevanja, saj se lahko zgodi, da na domačem bazenu izgubijo pomembne točke pri osvajanju prvega mesta. Prepričani smo, da se to ne bo zgodilo, saj so v vseh dosedanjih šestih srečanjih pokazali vse vrline vaterpolske igre. Tudi desetdnevni premor so dobro izkoristili, ko so se dvakrat dnevno kondicijsko pripravljali za naporne tekme v gosteh. S tema dvema tekmama v prvem delu letošnjega prvenstva se bodo vaterpolisti gorenjske metropole poslovili od kranjskega bazena za en mesec. Domačemu občinstvu se bodo ponovno predstavili šele konec avgusta ko bodo v Kranju gostovale še ekipe Vojvodina, 2AK in Bečej. S tem pa bo prvenstvo zaključeno. Ce bo šlo vse po napovedih, bomo lahko v zadnji tekmi letošnjega prvenstva, 30. avgusta, v Kranju f»ozdravili domače moštvo kot prvo-igaša. Prav lahko pa se zgodi, da zadnjih treh tekem v Kranju ne bomo videli, saj muhasto vreme lahko prepreči, da bo voda v kranjskem letnem bazenu, ki ni ogrevana, premrzla, tako da bodo morali Triglavani na ogrevani letni bazen na Jesenice ali Vevče. Lestvica pred drevišnjem nadaljevanjem : Solaris 8 7 0 1 71:42 14 Triglav 6 6 0 0 75:26 12 Mladost 6 5 0 1 44:40 10 Jedinstvo 8 4 0 4 47:47 8 Bečej 5 4 0 1 30:34 8 Koper 6 3 0 3 38:42 6 Senta 9 3 0 3 42:52 6 Vojvodina 6 3 0 3 23:36 6 Spartak 9 2 1 6 29:43 5 Riviiera 6 2 0 4 29:30 4 ZAK 6 1 1 4 25:39 3 Borac 6 0 0 6 25:47 0 Srečanji na kranjskem letnem bazenu bosta ob pol devetih. Tekmo proti Sen ti bo sodil Zagrebčan Sar-delič, medtem ko bo sodnik na tekmi proti Spartaku Koprivnikar (Reka). Oba sta se že predstavila gledalcem, ki pa so jima zaradi slabega sojenja priredili pravi žvižgalni koncert. Upajmo, da bo njihovo sojenje to pot bolje. D. Humer Slovenska vaterpolska liga Delfin : Triglav 11.3:4 Rovinj, slovenska vaterpolska liga, gledalcev 700, sodnik Medvedič (Ljubljana). Triglav II.: Čermelj, Z. Malava-šič 1, Kuhar 1 Stariha, Švegelj, B. Balderman 2, Calič, Hribar, M. Pla-ninšek, R. Planinšek, Velikanje. Drugo moštvo Triglava je v Rovinju presenetilo domačega Delfina in mu v grobi igri zadali prvi letošnji poraz. Delfin : Kamnik 13:2 Rovinj, slovenska vaterpolska liga, gledalcev 500, sodnik Maržič (Kranj). Kamnik: Taufer, Šnabl I, Stare, Reisner, Vrstovšek, Vukanac 2, Šnabl II, Jamšek, Gorjub. V nedeljo poletno prvenstvo v slalomu Čeprav smo sredi poletja, so smučarji dokaj aktivni. Naši najboljši reprezentanti so opravili že prve skupne treninge. Alpski tekmovalci bodo imeli jutri ob deveti uri pod Prisojnikom poletno prvenstvo v slalomu. Najboljši skakalci pa so bili ta teden na pripravah v Novigradu. Žal na trening niso prišli vsi najboljši. Med njimi ni bilo našega najbolj uspešnega skakalca pretekle sezone Marjana Mesca, ki ni dobil dopusta v Tekstil-indusu. Poleg njega ni bilo tudi Bogdana Norčiča, ker mu je umrla mati, in Danila Pud-garja, ki je izostal zaradi šolskih obveznosti. Tako so bili od osmerice A skupine skakalcev na treningu le Prelovšek, Stefančič, Loštrek, Jurman in Blaznik. j j Kamničani so kljub borbenosti morali prepustiti točki boljšim in fizično močnejšimi domačini. Kamnik : Vodovodni stolp 4:12 Kamnik, slovenska vaterpolska liga, gledalcev 300, sodnik Kodek (Kranj). Kamnik: Taufer, Šnabl I 2, Stare 1, Reisner 1, Vrstovšek, Šnabl II, Jamšek, Gorjub. Vodovodni stolp: Torkar, Pu-har, J Rebolj 5, Veličkovič 3, Avsec 1, R. Švegelj, Žun 1, Hlebec 1, Bla-gotinšek, Pogačar, J. Nadižar 1. Gorenjska predstavnika v slovenski ligi sta prikazala zanimivo vaterpolsko igro, ki je navdušila gledalce. Toda vseeno so bili gostje iz Kranja boljši nasprotnik. Drevi se bo na letnem bazenu ob 18,30 Vodovod ni stolp pomeril z ljubljanskim Slovanom, Triglav II pa ob 119.30 z Delfinom, jutri ob 18.30 Vodovodni stolp gosti Delfina, Triglav II. pa ob 19.30 Kamnik. -dh HIDROMETAL MENGEŠ Zaposlimo za nedoločen čas: 1. inkasanta vodarine za območje vodovoda Komenda, Vodice, Mengeš. Pogoj: izpit za A kategorijo, odslužen vojaški rok in uspešno dokončana osemletka 2. dva delavca za vzdrževalna dela Ponudbe je treba poslati na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. w m cj^ jp Ji JtL^' mJP ■ 3 Sobota — 21. julija 1973 Slovenijaavto iz Kranja ima na Gorenjskem sejmu v Savskem logu začasno skladišče avtomobilov za prodajo. Skladišče v logu je le začasno, ker bo dobila kranjska poslovalnica Slovenijaavta .kmalu primernejše prostore na Laborah. Skladišče ima stalno na zalogi le zastavo 1300, zastavo 1300 de lux in fiat 750 furgon. Za zastavo 101 traja dobavni rok od enega tedna do 14 dni, za lado 1 mesec, za fiat PZ od 14 dni do enega meseca, za običajnega fička 3 do tri mesece in pol, za fička de lux pa od 4 mesece do štiri mesece in pol. Skladišče na sejmišču oživi vsako jutro že ob 7. uri. Kupci prihajajo iskat svoje nove jeklene konjičke. V četrtek sva s fotoreporterjem obiskala prodajni prostor Slovenijaavta in se pogovorila s tremi novimi lastniki osebnih avtomobilov. Štefan MENGEŠ iz Lesc, šofer pri Žitu Ljubljana: »Dve Jeti semv se vozil v fičku, vendar je postal za družino pretesen. Odločil sem se, da bom kupil zastavo 101. Dovolj udoben je in hiter, čeprav je cena precej visoka. Vendar, za malo denarja malo muzike. Za novega jeklenega konjička sem moral odšteti 45.200 dinarjev. Kot številni drugi kupci avtomobilov sem si tudi jaz pomagal s kreditom. Avtomobili, kakršnega sem kupil, so dragi in precej površno izdelani. Vendar nimaš kaj odlašati. Če se bodo podražili za 15 odstotkov, kakor obetajo, bo zastava 101 takoj za 600.000 starih dinarjev dražja. To pa za žep že nekaj pomeni. Na vozilo sem čakal dober teden. Moral bi sicer več, vendar sem imel srečo, ker je eden od kupcev obupal.« Renata KMET iz Škofje Loke, gradbeni referent na skupščini občine Škofja Loka: »Pred štirimi leti sva z možem kupila rabljenega fička. Postaral se je in treba se je bilo odločiti za novo prevozno sredstvo. Zastava 101 se nama je zdela najprimernejša. Oba sva vzela kredit, razen tega pa sva menila, da bova za avtomobil domače proizvodnje najlažje dobila tudi rezervne dele. To za lastnika avtomo- bila veliko pomeni. Ker izbira avtomobilov ni velika, sva morala vzeti vozilo krem barve, čeprav sva želela cinober barvo. Vendar se čakati ne splača, posebno če se bodo uresničili obeti o podražitvah. Garaže nimava in bo moral konjiček prenočevati na prostem. Vozil ga bo mož, ker jaz še nimam vozniškega dovoljenja. Upam, da bom izpit kmalu naredila. Enkrat sem že začela, vendar sem obupala. Na najino zastavo sva čakala tpčno 14 dni.« Vera ŠPAROVEC iz Tržiča, delavka v Peku: »Lada, ki sem jo kupila danes, mesec dni po vplačilu, ni moj prvi avtomobil. Leta 1957 sem kupila opla. Nato sem se prevažala v fordu in fiatu 850. Sedaj sem se odločila za lado. Za kaj boljšega ni bilo denarja. Ze tako sem si morala pomagati s kreditom. Čeprav še vse formalnosti niso urejene, sem že odštela najmanj 5 milijonov starih dinarjev. Mislim, da z rezervnimi deli ne bo težav, saj je servis v Ljubljani, razen tega pa so lade vedno bolj razširjene. Prostorne so, trpežne, še kar dobro izdelane, posebno pa mi je všeč trdna pločevina, kar pri drugih avtomobilih ni običaj. Prav vesela sem, da imam mesec po vplačilu že avtomobil. Slišala sem, da morajo nekateri čakati tudi 3 ali 4 mesece.« J. Košnjek Za radovljiški občinski praznik Danes se bodo začele prireditve v počastitev letošnjega praznika občine Radovljica. Ob 17. uri bo v Zdraviliškem parku na Bledu slavnostni koncert godbe na pihala Jugoslovanske ljudske armade iz Ljubljane. Uro kasneje bo otvoritev nove ceste obvoznice v Kamni gorici, ob 21. uri pa tradicionalni ognjemet z blejskega gradu. Jutri ob 20,30 bo na blejskem jezeru koncert godbe na pihala iz Gorij. -Jk LET MODE ALMIRA Da si boste lahko izbrali pletenine po najnovejši modi, se v njih prijetno počutili pri športu in na vikendu, na potovanju, različnih dnevnih in svečanih priložnostih, je Almira ob svojem 25-letnem jubileju odprla v upravnem poslopju tovarne v Radovljici, EXKL UZIVNO PRODAJALNO MODNIH PLETENIN Trgovino lahko obiščete vsak delovni dan razen sobote od 9. do 19. ure, v sobotah pa od 8. do 12. ure. Dobrodošli, zamejski Slovenci! Železniki bodo jutri popoldan drugič zapored prizorišče srečanja z našimi rojaki iz Italije. Že lani, med prvim snidenjem domačinov in zamejskih Slovencev iz Furlanije v Železnikih, je bilo sklenjeno, da mora srečanje postati tradicionalno. Do nedavna namreč stiki z rojaki onkraj zahodne meje niso presegali nivoja bolj ali manj zasebnih obiskov, ki seveda ne morejo nadomestiti uradno izpričane podpore, in naklonjenosti matičnega naroda do svoje manjšine. Lč-ta si je želela tesnejšega sodelovanja — zlasti kar zadeva področje kulture in umetnosti. Vlogo posrednika so zato prevzeli bratje Arnol, člani znanega zabavno-glasbenega ansambla, katerega priljubljenost v Gorici in njeni okolici je precejšnja. Pobudo podjetnih fantov so občinske in krajevne družbeno-politične ter gospodarske organizacije seveda sprejele odprtih rok. Jutrišnja prireditev na vrtu gostilne »Mer« bo tako potekala pod pokroviteljstvom tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra Železniki, na izdatno pomoč in razumevanje pa je pripravljalni odbor naletel tudi pri vodstvu podjetij Alples, Niko, Tehtnica in Dom oprema ter pri čevljarni Ratitovec. Delegacijo rojakov naj bi ob prihodu pred znani železnikarski Plavž sprejeli predstavniki SOb Škofja Loka, predstavniki družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Železniki in dekleta v narodnih nošah. Po izročitvi malih kruhkov, simboličnih izrazov prijateljstva, je predviden ogled muzejske zbirke v Plavčevi hiši, nato pa se bo — ob 16. uri- — začela osrednja slovesnost dneva. Najprej sta na sporedu pozdravna govora predsednika KS Železniki inž. Lojzeta Zumra in podpredsednika Slovenske prosvetne zveze v Italiji Saveria Rožiča. Navzočim bo potlej spregovoril tudi predsednik prosvetnega društva Oton Zupančič iz Štandreža pri Gorici Danilo Nanut. Poznejši kulturni spored obsega nastope folklorne skupine iz Preddvora, pevskega zbora PD Oton Zupančič i ž Štandreža in folklorne skupine iz Sovodenj pri Gorici, ki jo vodi Nada Križmanič. Vlogo povezovalca programa je prevzel radijski in televizijski napovedovalec Borut Mencinger. Naj dodamo, da bodo za dobro voljo skrbeli ansambel bratov Arnol, pevca Marta Stare in Janko Ropret ter humorist Ivan Andreje—Brežni-kov Vanč. I. G. Clevelandski Slovenec KAFRLE je že več let propagand^ mešanega slovenskega pevskega ra Jadran iz Clevelanda, ki ni z*1^ le v »ameriški Ljubljani«, temv celo v Detroitu in Pittsburgu. Na hitro je pojedel kosilo v r stavraciji Deteljica v Tržiču in Pr sedel k mizi v sosednjem prostor ' kjer sva se s fotoreporterjem varjala s člani in pevovodjem r°e v nega slovenskega zbora izseljen^ Jadran iz Clevelanda. Lojze Ka»r je že dolga leta propagandist človek, ki ve o prepevajočih • ških Slovencih, Članih drugega ^ starejšega zbora naših rojakov Ameriki, praktično vse. Rodil se J v Mirni na Dolenjskem in odŠe' Ameriko. Najprej je bil orodj3.' nato pa »matičar« v podružnici na-|| večjega ameriškega podjetja Gener.(,j Motors. V njegovi zajetni beleži so zapisani vsi nastopi zbora. Ve'' več kot 50 jih je, na njih pa se je.v^j, kokrat zbralo najmanj 500 U11.^ Vedno lepa naša pesem je v Aniera_ priljubljena tudi za ljudi drugih V rodnosti. Mikavna je in zato ni no, da so člani zbora Jadran tj* pripadniki drugih narodnosti ter mačini, Američani. Vseh manj- J manj pomembnih nastopov, ki j1*1^. imel 47-članski zbor Jadran v 5-3 tih obstoja, pa se skoraj ne da šteti. Lojze Kafrle beleži le veQ pomembnejše in popolnoma stojne koncerte. »Razen tega smo naštudirali prek 30 operet. Nastopali smo v V- v velandu v Slovenskem domu, razen tega pa so nam ploskali tu j« Detroitu, Pittsburgu itd. Z izkupičkom od nastopov ne podpiran10 ^ samega sebe, temveč ga večkrat odstopimo drugim dobrodelnih ^ podobnim organizacijam. Peli smo tudi med vojno. Denar, ki stti°Jo' dobili, smo namenili narodnoosvobodilni borbi naših bratov v vini. Razumeli smo njihov pravični boj in nesrečo, ki so jim jo VvXfy\o zavojevalci. Takrat naša pesem ni donela nič slabše kot danes^. zbor poje prvič v domovini. Člani zbora jo poznajo le po pripovedo • nju očetov in mater ali celo dedov. Precej jih sodi k tretji izselj®11^ generaciji, precej jih ne zna našega jezika, vendar pojejo. S te^,Ponašamo kulturo 45 ali 50 tisočev Slovencev, kolikor nas je v Cle landu.« . :j[i Rojak Lojze Kafrle je nato pripovedoval o slovenskih šolah, ^ Lt ustanavljajo rojaki brez pomoči tamkajšnjih oblasti. Le-te takšno dejay%. Slovenćev podpirajo moralno, materialno pa ne. Izseljenska matica iz H^V ljane pošilja tem šolam učbenike in ostalo potrebno pomoč, nekaj učben' našega jezika pa bodo rojaki kmalu izdali sami. »Slovenščine se ne. t" samo mlajši, temveč tudi starejši. Vedno bolj se zanimajo zanjo »n je hvale vredno.« m Rojaki so velika pomoč našim kulturnim skupinam, ki pogledajo Pr »velike luže«. , ^ »Pomagali smo pri organizaciji gostovanja ansambla Slaka, Avsenikov, Slovenskega okteta, pevca Ladka Korošca itd-1v $ kratkim smo za te namene ustanovili Zvezo slovenskih društev. organizacija je že imela glavno besedo pri gostovanju Henčko* r ansambla, akademskega zbora Toneta Tomšiča in Maroltove f?1* ne skupine, ki so bili pred nedavnim pri nas ...« J. Košnji Gospodarstveniki iz Črne gorel na Gorenjskem V torek, 17. julija, je prispela na štiridnevni obisk v našo republiko delegacija Gospodarske zbornice Črne gore, ki jo je vodil njen predsednik inž. Milorad Stanojević. V delegaciji so bili predstavniki kmetijskih proizvodnih organizacij, črnogorskega izvršnega sveta in zbornice. Črnogorski gospodarstve- V niki so obiskali tudi GorenjsK^ sredo so bili gostje Kmetijske z ^f ge Škofja Loka in skupščine Skofja Loka. Ogledali so si . cializirano kmetijo v .!\o ^ Gostje so obiskali še KmetiJs* drugo Medvode ih Center za njevanje govedi v Preski Pjl vodah.