IUSSIG ZUUANI ASSICURAZIONI j novi i i La tua protezione è assicurata i i i i I_T I ASSICURAZIONI I I RITAGLIA QUESTO COUPON ! E POTRAI USUFRUIRE ! DI UNO ■SCONTO FINO AL 30% ! IUSSIG ZULIANI tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 23 (1353) Čedad, četrtek, 11. junija 2009 SU ASSICURAZIONE RCA E PER LA CASA FINO AD ESAURIMENTO BUDGET SCONTI Via Carlo Alberto 31, Cividale Tel/Fax 0432.732112 Rezultati volitev za evropski parlament v naših občinah so v skladu z vsedržanimi trendi Iz Vidna v evropski parlament Serracchiani izvoljena - Največ glasov za Berlusconijevo stranko - Volilna udeležba 66,36% A proposito delle elezioni amministrative Un nuovo inizio per le Liste civiche L’impressione è che con queste elezioni amministrative si sia chiusa una fase, iniziata con la crisi dei partiti tradizionali, che si stava trascinando e consumando da troppo tempo. Ed è ora che si giri pagina. La stagione delle Liste civiche, tutte politicamente di centro-sinistra, nella Slavia è iniziata tra la fine degli anni ‘70 e l’inizio degli anni ‘80 ed è stata molto feconda. Al disimpegno della DC, partito di maggioranza e di governo, che considerava il nostro territorio un bacino di voti “gratis”, ma da tenere sotto controllo per la “questione slovena”, si è opposta una nuova classe dirigente. Impegnate a difendere in primo luogo la dignità dei cittadini, il loro diritto garantito dalla Costituzione a pari opportunità e condizioni di vita rispetto ad aree più “fortunate” della regione, insieme al rispetto della tradizione cul- turale e hnguistica slovena, le Liste civiche sono state capaci di attivare le migliori competenze e progettualità locali. Attorno a questo progetto di rinascita si sono coagulate le forze di sinistra e progressiste. I risultati di quella politica sono sotto gli occhi di tutti: la zona industriale, la politica edilizia, il dinamismo sociale, le attività culturali ed educative slovene che hanno fatto nascere istituzioni importanti come la Scuola bilingue e la scuola di musica della Glasbena matica. Il confronto tra quanto realizzato a S. Pietro al Natisone e S. Leonardo, che storicamente hanno avuto entrambe un ruolo fondamentale per le Valli del Natisone, parla da sè. Ma lo stesso confronto si potrebbe fare per Resia durante la guida del comune di Luigi Paletti e dopo di lui. E lo spopolamento per un po’ si è arrestato, (jn) segue a pagina 5 V devetnajstih občinah v videnski pokrajini, kjer živi tudi slovenska manjšina, na volitvah za evropski parlament do večjih presenečenj ni prišlo. Tako kot na državni in deželni ravni je najboljši izid doseglo Ljudstvo svobode (PdL), sledili pa sta mu Demokratska stranka in Severna liga. Slabše seje odrezala levica, kije spet nastopila razdeljena, kar je bilo zanjo ponovno usodno, saj ni dosegla štiriodstotnega volilnega praga. Tudi volilna udeležba, kije bila v mešanih slovensko italijanskih oziroma furlanskih občinah 66,36-od-stotna, je bila v skladu z deželnim in državnim povprečjem: za nekaj več kot poldrugi odstotek je bila višja od tiste v celotni Furlaniji Julijski krajini (rahlo nižja pa od skupne na Videnskem), le za desetinko odstotka pa nižja od udeležbe na državni ravni. Med kandidati posameznih list izstopa uspeh Videnčan-ke Debore Serracchiani (DS), kije bila tudi izvoljena v evropski parlament (na deželni ravni je prejela celo več glasov kot premier Berlusconi). Dokaj dobro so se odrezali tudi slovenski kandidati Boris Pahor (SSk na listi SVP), Igor Komel (Levica in svoboda) in Igor Kocijančič (SKP - SIK). beri na strani 5 voti % seggi Popolo della Libertà 1.782.377 28,10 5 Partito Democratico 1.778.447 28,04 4 Italia dei valori 456.649 7,20 1 Lega Nord 1.206.182 19,01 3 UDC 354.218 5,58 1 La Destra-MPA-Pens.-All.centro 42.524 0,67 0 Liberal democratici 7.971 0,12 0 Fiamma tricolore 44.222 0,69 0 Sudtiroler Volkspartei 143.027 2,25 1 Forza nuova 31.477 0,49 0 PRC-Sin.Eruopea-PDCI 148.670 2,34 0 Partito comunista lavoratori 47.426 0,74 0 Sinistra e Libertà 134.917 2,12 0 Lista Pannella - Bonino 164.215 2,58 0 Dogovor županov Carlantonija in Mencingerja v Čezmejno sodelovanje občin Trbiž in Jesenice Župan Trbiža Renato Carlantoni in župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger sta prejšnji teden slovesno podpisala dogovor o čezmejnem sodelovanju med občinama. Do slovesnega podpisa na Dva sosednja župana na trbiški občini Junji 2009 v Rečanski dolini KAR JO PIEJE KUKUCA “Zapuojmo jo na sred vasi” Mali Garmak, sobota/sabato 20.06 ob/alle 20.00 kulturni program: zbor Rečan, zbor Barski oktet, Beneško gledališče Pohod “Čez namišljeno črto” iz Livka v Topolove Topolove, nedieja/domenica 21.06 zjutra pietà maša, ob 14.00 koncert BK evolution “Kries” Sv. Ivana falò di San Giovanni torak/ martedì 23.06 ob 19.00 uri bomo pokušal vino z zejami (Hlodič_Clodig), ob 21.00 uri paržgemo kries na Lužah (Hostne_Costne) KULTURNO DRUŠTVO REČAN CIRCOLO CULTURALE trbiškem županstvu je prišlo po nekajmesečnih pogovorih in sestankih med upravama in ob ugotovitvi, da obstajajo skupni interesi in možnosti razvoja in sodelovanja. V uvodnem nagovoru sta župana poudarila prijateljske vezi, ki že dalj časa obstaj a-jo in jih bo treba v bodočnosti še poglobiti predvsem na področju pospešenega sodelovanja in skupnih pobud. Možnost za tako dejavnost nudijo in finansirajo tudi programi čezmejnega sodelovanja, kijih spodbuja Evropska unija. (R.B.) beri na strani 2 Savogna e Stregna al centro-destra Il passaggio al centro-destra di Savogna e Stregna, la conferma di Manzini e Sibau a S. Pietro e S. Leonardo, la tenuta di Domeniš a Pulfero, la scelta di continuità a Gri-macco. Questo il quadro emerso, nei sei comuni delle Valli del Natisone, dal voto amministrativo di sabato e domenica. Iniziando dal comune maggiore per numero di abitanti, S. Pietro al Natisone, va rilevato il consenso alla maggioranza uscente (57,97 per cento), contro la quale si opponeva la Lista civica-La nostra terra che proponeva Simone Bordon. A S. Leonardo il sindaco uscente Sibau è stato riconfermato con il 43,02 per cento, approfittando dunque del mancato accordo tra le due liste concorrenti, Per la gente con la gente che ha ottenuto il 32,67 per cento dei voti e Insieme per S. Leonardo, che si è fermata al 24,31. Pulfero ha confermato per la terza volta Piergiorgio Domeniš e la sua lista. Una affermazione netta (67,03 per cento) nei confronti dell’avversaria Teresa Dennet-ta. Cambio di guardia a Savogna. Dopo dieci anni di amministrazione Cernoia il centro-destra si impone con la lista Innovare con slancio guidata da Marisa Loszach (63,81 per cento). Sindaco al femminile anche a Grimacco, dove Eliana Fabello ottiene agevolmente il mandato (la lista civica Per Grimacco, che aveva tra le sue fila anche il sindaco uscente Lucio Paolo Cana-laz, ha vinto con il 72,53 per cento) lasciando alla lista civica Garmak-Grimacco di Fabio Bonini il 19,05 per cento ed alla lista Forza Grimacco di Walter Qualizza (che non siederà in consiglio s comunale) l’8,42 per cento. Mauro Veneto della lista Sole sì soli no! (50,88 per cento) diventa sindaco per soli otto voti di vantaggio su Davide Clodig, che si proponeva con la lista Insieme per Stregna che per tre mandati aveva guidato la maggioranza consiliare con Claudio Garbaz. Altri dati emersi dalle consultazioni: Prepotto e Taipana confermano i sin-daci uscenti (rispettivamente Gerardo Marcolini ed Elio Berrà), a Lusevera diventa primo cittadino il vicesin-daco uscente Guido Mar-chiol, a Resia il centro-destra si impone con Sergio Chine-se. A Faedis si afferma Cristiano Shaurli, ad Attimis Sandro Rocco, a Nimis Danilo Gervasi. Confermato infine a Mal-borghetto Vaibruna il sindaco uscente Alessandro Oman. Špeter - San Pietro al Natisone četrtek - giovedì, 11.6.2009 ob/alle 18.00 - Beneška galerija razstava - mostra Silvana Paletti: Mijar vistow tutu ti obracenin ziwjosti -Imille volti e risvolti della vita - Tisoč obmzov in preobrazb življenja ob/alle 18.30 - Slovenski kulturni center predstavitev publikacije -presentazione della pubblicazione REZIJA NAŠA srečanje s pesnikoma - incontro con i poed: Renato Quaglia in/e Silvana Paletti Kd Ivan Trinko • Beneška galerija Inštitut za slovensko kulturo • Kd Rozajanski dum 2 Četrtek, 11. junija 2009 Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda izvaja zakon 482 v v V Spetru in Centi okenci za Slovence in Furlane Največja podpora v Sloveniji opozicijski SDS Na sedežu Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda v Spetru in Centi delujeta slovensko in furlansko jezikovno okence, tako kot to predvideva državni zakon 482 iz leta 1999 “Predpisi o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin”. Občani se bodo lahko okenc posluževali do začetka julija, po že programirani poletni prekinitvi pa bosta spet odprti, ker je Gorska skupnost že obnovila projekt tudi za naslednje leto. Jezikovna okenca omogočajo državljanom sporazumevanje z javno upravo v zaščitenem jeziku. Zato so inovativni elementi za podporo in promocijo manjšinskih jezikov, posebno slovenščine in furlanščine. Delo jezikovnega okenca je dvojne narave. Razdeljeno je na front office, kjer gre za neposredni stik z uporabniki, in back office, ki zaobjema vse tiste dejavnosti, ki omogačajo sporazumevanje v zaščitenem jeziku. Uslužbenec okenca skrbi tudi za promocijo jezika na socialnem področju. Jezikovno okence pa bi lahko imelo pomembno vlogo tudi na turističnem področju, na primer s prevaja- njem jedilnih listov gostiln ali kmečkih turizmov v zaščitene jezike. Vse to je izšlo iz srečanja med upravitelji jezikovnih okenc občin Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda v sodelovanju z uslužbencema okenc Gorske skupnosti, dr. Alessandrom Riccatom za furlanski jezik in dr. Igorjem Cernom za slovenski jezik. Prisoten je bil tudi dr. Marco Štolfo, direktor Službe za jezikovne in kulturne iden- Comunità»"* Valli del Nati»* ti tete za deželne rojake po svetu Dežele Furlanije Julijske krajine. Več informacij o delovanju jezikovnih okenc Gorske skupnosti in občin, ki jo sestavljajo, lahko dobite na spletni strani www.cm-tor-renatisonecollio.it. Če želite boljše spoznati uslužbenca ali potrebujete podrobne informacije, se lahko obrnete na okenci, ki sta odprti po sledelečem urniku: sedež v Špetru - drugo nadstropje; slovensko okence: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 13.00, furlansko okence: ob sredah od 9.00 do 13.00; uradi v Centi: furlansko okence: ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9.00 do 13.00; slovensko okence: ob petkih od 9.00 do 13.00. Slovenija je izbrala svojih 7 poslancev, ki jo bodo v naslednji mandatni dobi predstavljali v Evropskem parlamentu. To so: Milan Zver in Romana Jordan Cizelj (SDS), Zoran Thaler in Tanja Fajon (SD), Lojze Peterle (NSi), Jelko Kacin (LDS) in Ivo Vajgl (Zares). V 736-član-skem parlamentu bodo sedeli poslanci 27 evropskih držav in sicer v takšnem razmerju: Avstrija (17), Belgija (22), Bolgarija (17), Ciper (6), Češka (22), Danska (13), Estonija (6), Finska (13), Francija (72), Grčija (22), Irska (12), Italija (72), Latvija (8), Litva (12), Luksemburg (6), Madžarska (22), Malta (5), Nemčija (99), Nizozemska (25), Poljska (50), Portugalska (22), Romunija (33), Slovaška (13), Slovenija (7), Švedska (18), Španija (50), Velika Britanija (72). Največjo podporo volivcev je v Sloveniji zabeležila Janševa SDS, kije zbrala 26,82% glasov. Sledijo ji Pahorjeva SD z 18,76%, Nova Slovenija (15,77%), LDS (11,49%) in Zares (10,06%). Volilna udeležba je bila 28,02-odstotna, kar je nekoliko manj kot leta 2004, ko je na volišča šlo 28,35% upravičencev. Volitve v evropski parlament so pokazale nekatere premike volilnega telesa. SDS se je od prejšnjih evropskih volitev nekoliko okrepila, a seje stranki podpora v primerjavi s parlamentarnimi volitvami znižala. Enako velja tudi za SD. Za NSi bi lahko rekli, da je poraženec teh volitev, saj je izgubil enega evropskega poslanca, a je v primerjavi s parlamentarnimi volivtvami, ko stranki sploh ni uspelo priti v parlament, rezultat izjemno dober. Precej podpore v primerjavi z volitvami pred petimi leti je izgubila tudi LDS, njen rezultat pa je skoraj dvakrat boljši kot na državnozborskih volitvah. Prav tako kot NSi je izgubila poslanca v evropskem parlamentu. Zares se prejšnjih volitev v EP ni udeležila, saj Motiv iz Ljubljane stranke še ni bilo, v primerjavi s parlamentarnimi volitvami pa je malenkost pridobila. DeSUS je na evropskih volitvah pred štirimi leti nastopil na skupni listi z LDS, podpora stranki pa je v primerjavi z lanskimi volitvami v DZ ostala na približno enaki ravni. SNS na vsakih volitvah doseže okob 5%, na tokratnih pa je dobila še nekoliko manj podpore, SLS pa se je na volitvah pred petimi leti odrezala precej bolje kot letos. Če primerj amo izide volitev v razmerju levi in desni pol, pa podatki kažejo, da so pomladne stranke (SDS, NSi in SLS) v primerjavi s koalicijskimi (SD, Zares, LDS in DeSUS) skoraj izenačene. Oba pola imata okoli 47% podpore. S tega vidika je rezultat zanimiv in odprt za različne interpretacije. Največ glasov je v Sloveniji dobila največja opozicijska stranka SDS. SD je sicer poslabšala svoj rezultat, zato pa so ga izboljšale Desus, Zares in izrazito LDS. Razen SDS so opozicijske stranke na teh volitvah skoraj izginile. Pričakovano presenečenje pa je NSi, od zadnjih volitev zunajparlamentarna stranka, ki pa se ji je uspelo znova uvrstiti v evropski parlament. Njen rezultat je sicer slabši kot na evropskih volitvah pred petimi leti, ko je dobila dve poslanski mesti, a nekajkrat boljši kot na lanskih državnozborskih volitvah. Volilna udeležba je pa bila še slabša od že tako pričakovano slabe, (r.p.) Trbiški in jeseniški župan sklenila dogovor o čezmejnem sodelovanju s prve strani Carlantoni in Mencinger sta se dogovorila o oblikovanju in predstavitvi programov, ki bodo vsebovali skupno turistično promocijo tradicije železarske industrije na Jesenicah in Trbižu, spoznavanje sosednje regije s skupno turistično ponudbo, izboljšanje dostopnosti za bolj privlačne gorske predele, izboljšanje medsebojnega poznavanja in sodelovanja tudi na upravnem področju, programe izobraževanja in jezikovnega znanja ter sodelovanje na raziskovalnem področju. Na podlagi teh programov bosta skušala tudi pridobiti sredstva, ki so predvidena za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo. Slovenska delegacija sije v popoldanskih urah z velikim zanimamjem ogledala območje smučarskih prog v Zabnicah in se seznanila s turistično ponudbo doline pod Višarjami, obiskala je del rabeljskega rudnika, kjer je v podzemlju prikazano delo v bivšem rudniku in na koncu še tovarno verig v Beli peči, kjer so zaposleni tudi občani Jesenic. Zupana Jesenic so spremljali še podžupan Boris Bregant, ki dobro pozna realnost Kanalske doline, ter vodje oddelkov Jeseniške občine. (R.B.) Z volilnimi izidi je pač tako, da jih vsak tolmači po svoje. To velja tudi za nedavne evropske in upravne volitve, ki jih vsi tolmačijo iz vidika notranje politike in oblastvenih razmerij, nikakor pa ne iz zornega kota evropskega parlamenta v Bruslju ali Strasbourgu. Tu je neizpodbitno, da je v splošni gospodarski in družbeni krizi napredovala desnica. Kakor nekoč delavcu, ki izgubi službo, ne vzkipi razredni konflikt z gospodarjem, pač pa sovraštvo do tujca ali drugega grešnega kozla. Včasih je to sama Evropa, oziroma zamisel o njeni združitvi. V Italiji jemljejo izide evropskih volitev kot nekakšno velesondažo javnega mnenja. In tako ugotavljamo, daje bil poražen bipolari-zem, kakršnega sta si zamislila Berlusconi in Veltroni. Svobodnjaki in demokrati so izgubili v povprečju petino svojih volivcev. Sami ne morejo več nikamor, potrebni so jim zavezniki. Berlusconijev zaveznik je Bossijeva Severna liga, ki se širi v srednjo Italijo in triumfira v delavskih periferijah. Berlusconi pa ji je že podaril umik iz referendumske kampanje. Franceschinijevi demokrati imajo uradno za zaveznika samo Di Pietro-vo gibanje, ki je kakor Severna liga podvojilo svoje glasove in pridobilo s svojo ostrino veliko glasov na levici. Ta je medtem tragično izgubila, ker ni presegla štiriodstotnega vstopnega praga. Združenim komunistom so zmanjkali glasovi, ki jih je s svojim srpom in kladivom pobral trockist Ferrando, kateremu je podpis za predstavitev liste dal prav Di Pietrov evrop- ski poslanec. Druga levičarska lista socialistov, zelenih in pristašev Nikija Vendole, ki so zapustili SKP pred nekaj meseci, prav tako ni dosegla praga in se morda sprašuje, ali se ji ne bi splačal ponujeni dogovor s Pannello-vimi radikalci. Kakorkoli to gledamo, je levica izgubila tekmo zaradi svoje tragične razdvojenosti. Popravnih izpitov pa je sedaj čedalje manj: čez leto dni deželne volitve, nato parlamentarne čez tri leta ali celo prej. Zanimivo je, kako je negativni izid svobodnjakov komentiral Silvio Berlusconi. V ožjem krogu sodelavcev je navedel tri razloge. Pokesal se je, ker si je zastavil previsok cilj 40% glasov in ga ni dosegel. Pokesal se je, ker ni nasprotoval prodaji Milanovega nogometaša Kakaja, kar naj bi - po njegovem - razburilo navijače. Glavni krivec za poraz pa je... Veronica, ki naj bi proti njemu sprožila obrekovalno kampanjo v zvezi z mladoletnicami. Kako že pravijo? Vsak si po svoje tolažbo išče. kratke, si Incontro storico di Tiirk e Fischer Sabato, 6 giugno si è tenuto un incontro storico dei presidenti sloveno ed austriaco su entrambi i lati della galleria del Ljubelj, nelle Karavanke, dove durante la seconda guerra mondiale c’era il campo di concentramento Lacaze, “filiale” di quello di Mauthausen. I presidenti Danilo Turk e Heinz Fischer hanno reso omaggio ai caduti nel parco storico Obtožujem -Io accuso. È stato il primo incontro dei capi di stato dei due paesi in questo luogo della memoria. La squadra slovena a Bruxelles e Strasburgo Il dato politico per le elezioni europee in Slovenia è la bassissima affluenza alle urne, appena il 28,02%. Primo partito i democratici (SDS) che hanno ottenuto il 26,89% - due gli eurodeputati Milan Zver e Romana Jordan Cizelj. Seguono a 18,48% i socialdemocratici (SD) con due seggi per Zoran Thaler e Tanja Fajon. Riconfermati Jelko Kacin (LDS 11,49%) e Lojze Peterle (NSi 15,77%). Nella lista Zares (10,06%) eletto Ivo Vajgl. Il governo si occupa troppo poco della crisi L’opinione pubblica slovena non è soddisfatta delle misure adottate dal governo di Borut Pahor per fronteggiare la crisi. Ben il 71% ritiene che se ne occupi troppo poco. È quanto emerge dall’indagine condotta per conto del quotidiano Deio. Alla domanda su una misura specifica, l’aiuto alle imprese in crisi, un terzo degli intervistati ha dichiarato che è indispensabile, mentre il 57,3% lo ritiene utile solo se l’azienda è sana. La Slovenia è in recessione Nel primo quadrimestre del 2009 il Pii in Slovenia si è ridotto del 6,4%, uno degli indici più alti dell’UE. Nell’ultimo quadrimestre del 2008 il prodotto interno lordo era diminuito dello 0,8%. L’ufficio statale di statistica sottolinea che due riduzioni consecutive del Pii evidenziano un peggioramento della situazione economica rapido ed evidente. In calo all’inizio dell’anno anche l’export (- 21,1%) e l’import (- 22,7%). Gli adolescenti bevono sempre di più Il consumo di alcool tra giovani e giovanissimi è in costante crescita. In Slovenia nel 1995 ben l’87% dei quindicenni aveva fatto uso di alcool. Nel 2007 la percentuale era ulteriormente salita al 93% e solo il 7% dei quindicenni non aveva bevuto nemmeno un bicchiere di sostanza alcolica. Quel che è più grave è che cresce la percentuale dei bevitori abituali, uno studente su tre in Slovenia, dove si registra un +5% rispetto alla media europea. 0 ima Stojan Spetič Kultura Nov razpis Slovenskega raziskovalnega inštituta Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje nagrade za zaključna univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Prijavijo se lahko kandidati, ki so v akademskem letu 2007/2008 diplomirali/magi-strirah/doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah in ki so v svojih delih obravnavah spodaj navedene tematike. Izmed prejetih prijav bo Znanstveni svet SLORI-ja predlagal Upravnemu odboru kandidate, oziroma diplomska in podiplomska dela, za katere bo sodil, da predstavljajo pomemben ali izviren doprinos k poznavanju slovenske skupnosti v Italiji, njene družbene strukture, funkcije v sklopu njenega naselitvenega in družbenega prostora, njenih razvojnih procesov na družbenem, kulturnem, političnem, gospodarskem, pravnem in izobraževalnem področju, medetničnih odnosov, identitetnih in jezikovnih praks ter komunikacije. Slori bo nagradil do pet diplomskih oziroma magistrskih nalog v višini 1.000 evrov ter do dve doktorski nalogi v višini 2500 evrov. Lahko bo tudi poskrbel za objavo del, ki so za to primerna, v posebni zbirki Slorija. Rok oddaje prijavne dokumentacije je 30. junija. Razglasitev nagrajencev za leto 2009 bo na Dnevu raziskovalcev v septembru 2009. Dodatne informacije: trst@slori.it ali na spletni strani www.slori.org Na prireditvi Glasovi Soče tudi beneški avtorji D giornale “Isonzo Soča” compie vent’anni Prejšnji konec tedna, in sicer v nedeljo, 7. junija, seje v Trenti začela turneja besed, glasbe, pesmi, jezikov, narečij in podob ob reki “Fare Voci Isonzo Glasovi Soče 2009”, ki jo prireja goriško kulturno društvo “Equilibri” pod pokroviteljstvom Pokrajine Gorica in v sodelovanju s Skupino mladih in Občino Zagraj. Srečanja s poezijo in glasbo lokalnih avtorjev se bodo nadaljevala vse do julija in se bodo zvrstila v različnih krajih z obeh strani meje: v San Mauru 13. junija, na Volar-jah 24. junija, zadnji pesniški in glasbeni večer pa bo na sporedu 3. julija v Za-graju. Na zadnjem sreča- nju zanimive turneje bo publika v zagrajskem občinskem vrtu lahko spoznala tudi beneško poezijo. Nastopili bodo namreč tudi avtorji Paolo Tomasetig, Andreina Trusgnach, Claudia Salamant, Luisa Battistig in Marina Cernetig, ki se je sicer udeležila tudi uvodnega večera v Trenti. Compie vent'anni “Isonzo Soča”, il “giornale di frontiera” pubblicato a Gorizia, nato nel 1989 per promuovere il dialogo fra le varie culture della città giuliana - italiana, slovena, friulana - e la contigua città slovena di Nova Gorica. Il bimestrale diretto da Dario Stasi svolge perciò una funzione molto preziosa. Il numero che segna il ventennale contiene un allegato che ricostruisce in modo sintetico ma esauriente le complesse e dolorose vicende storiche della città. Il periodico si concentra sulla cultura e sulla storia di Gorizia, ma non dimentica le altre città del Friuli-Venezia Giulia (Pordenone, Trieste e Udine) e naturalmente quello che accade nella vicina Slovenia. Il bimestrale dà inoltre ampio spazio ai fumetti di Miriam Bla-sich, giovane disegnatrice che cura anche altre parti grafiche del giornale. In sostanza, “Isonzo Soča” è una lettura utile a tutti coloro che vogliono conoscere una parte d'Italia ricca di fermenti culturali ma spesso trascurata dah'informazione. Od 19. do 21. junija bo v Idriji potekal tradicionalni Festival idrijske čipke. To je etnološka, kulturna, izobraževalna, gospodarska in rekreacijska prireditev, ki se bo odvijala na različnih lokacijah. Vse se bo dogajalo v znamenju čipke, priredili so namreč delavnice keklja-nja in ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle, razstave domačih in tujih čipk ter državno tekmovanje v ke-kljanju za otroke in odrasle. Ponujali bodo tudi kulinarične dobrote Idrijčanov in sprostitev ter zabavo z živo glasbo. Festival se začne v petek, 19. junija, ob 19. uri, z odprtjem razstav čipk, ki jih je osem. Sledila bo ob 21.30 slavnostna otvoritev festivala na Mestnem trgu in nato večerni koncert s skupino Electrix. V soboto, 20. junija, ob 9. uri, se začne delavnica ke-kljanja za odrasle v Čipkarski šoli, popoldne od 14. ure naprej bo druženje kekljaric, V Idriji tudi letos Festival idrijske čipke Na sporedu tudi državno tekmovanje v kekljanju v programu pa so med drugim še likovna delavnica za otroke, predstavitev publikacije Od črte do čipke in filma Dušana Moravca Zgodba iz Idrije. Najbolj pričakovan dogodek pa bo prav gotovo v nedeljo, 21. junija, državno tekmovanje v kekljanju, ki se bo začelo ob 15. uri na Trgu sv. Ahacija. Med spremljevalnimi pobudami, naj omenimo še v soboto in nedeljo sejem domače obrti in kekljarskih pripomočkov in predstavitev izdelave idrijskih žlikrofov ter pokušina - prodaja vin. Festivalski dogodki se odvijajo na različnih lokacijah v Idriji Centro studi Podresca, nella valle dello Judrio una piccola ‘perla’ Un borgo ristrutturato e tante iniziative legate alla formazione e alla cultura Settecento metri quadri di interno, accoglienza per una settantina di persone, circa 100 posti ristorante, una sala convegni, un centro di aggregazione giovanile e molto altro. La piccola “perla” nella vallata dello Judrio ha sede a Podresca, un borgo nel comune di Prepotto. A scoprire il luogo ed a farlo diventare quello che è - un centro di ricerca e di iniziative culturali - è stata Silvana Tiani Brunelli. “Podresca è stato un amore a prima vista - dice la presidente del Centro studi che gestisce le attività - per cui assieme a mio Sabato e domenica a Podresca il concorso intemazionale di pittura Visto il successo ottenuto con le edizioni precedenti del concorso internazionale di pittura “Podresca: immagini nell’arte”, il Centro Studi Podresca, in collabo-razione con l’Accademia Internazionale d’Arte Moderna, propone agli artisti ed al pubblico sabato 13 e domenica 14 giugno presso il Borgo Podresca di Prepotto, la quinta edizione del concorso. L’evento desidera dare un contributo per valorizzare l’espressione artistica e per promuovere la collaborazione transfrontaliera tra Italia, Slovenia e Croazia. Sopra un gruppo di ragazzi in occasione di un incontro del Centro di aggregazione giovanile, a fianco un’immagine della sede del Centro studi Podresca, sotto la presidente Silvana Tiani Brunelli marito, appena visto il rustico, abbiamo deciso di fare un mutuo e acquistarlo.” Oggi il recupero del borgo è sostenuto da contributi della Regione che l’ha riconosciuto come un progetto di interesse regionale, anche se “una parte importante della quota finanziaria deriva dai corsi di studio che organizziamo.” Ma come è nato il Centro studi Podresca e di cosa si occupa? “Io e mio marito avevamo frequentato dei corsi privati, da qui la proposta dei primi corsi nel campo della psicologia della salute” risponde la Tiani Brunelli. Oggi il Centro studi, che vanta una costante crescita di presenze alle sue iniziative, oltre ad occuparsi di accoglienza e di aggregazione giovanile (in collaborazione con la Provincia di Udine), organizza percorsi di studio sull’abilità della persona, sull’abilità della relazione con gli altri, sulla relazione di coppia, sull’arte di educare, quest’ultima esperienza legata all’Associazione Vitae Onlus, che ha sede nel borgo stesso. L’attività prettamente culturale è indirizzata invece alla pittura, con una ex tempore internazionale, a concerti e alla pubblicazione di libri, tra i quali spicca, accanto a volumi di natura didattica, la testimonianza sulla storia della valle dello Judrio raccolta in ‘Di sasso in sasso lo Judrio bisbiglia’ di Eleonora Galli, (m.o.) Četrtek, 11. junija 2009 V Podboniescu, Špietru an Svetem Lienartu so župani Domeniš, Manzini an Sibau nazaj uduobli Po starem, le v Sauodnji an Sriednjem ne Voliuci so spet zaupali Omanu v Naborjetu an B GRMEK Eliana Fabello je nova garmiška županja. Prejela je veliko podpuoro, saj ji je dalo nje glas 203 voliucu (71,99%). Kot kaže bo pe-jala napri dosedanjo politiko garmiške uprave dosedanjega trikratnega župana Canalaza, kije ostau v občinskem svetu. Drugi kandidat za župana Fabio Bonini na listi Garmak - Grimacco je prejeu 56 gla-sou (19,86%), tretji kandidat Walter Qualiz-za, ki je paršu od zuna z zunanjimi “pomagači”, je parjeu 8,42% an ga ne bo v občinskem konselju. Novi kamunski aministratorji so: Daniel Bucovaz (26 preferenc), Stefano Rossi (23), David Iurman (19), Lucio Paolo Canalaz (17), Alessandro Chiabai (14), Alberto Bucovaz (13) an Martina Chiabai (13); Fabio Bonini kot kandidat za župana, Jacopo Trusgnach (9), ki je sigurno naj mlajši svetovalec v cieli deželi, Adriano Stulin (8) an Roberto Ruttar (5). PODBONESEC Piergiorgio Domeniš bo trecji krat župan Podboniesca an tudi telekrat z močno podpuoro, saj je prejeu 437 votu (67,03%). Desnica, kije šla po kandidata na puosodo v so-siednji kamun, je ostala kjer je bila pet liet od tega. Teresa Den-netta, ki je bila pet liet asesor v Špietre, je z-brala še kiek manj, saj je prejela 214 glasov (32,87 %). V kamun-skem konselju bojo: dosedanji podžupan Mario Cernoia (47 preferenc), Giorgio Guion (43), Gabriele Manzini (36), Ivano Birtig (30), Ardeo Macorig (25), Gianni Franz (22) an Francesca Banchig (21). V opoziciji, blizu Terese Dennette, bojo še Sandra Medveš (59), Renzo Qualla (23), Pio Antonio Fedrizzi (19) an Pietro Deganutti (17). Ostu pa je zuna, ker je zbrau premalo preferenc, Mario Domeniš, zelo aktiven asesor za kulturo. SVET LENART__________________________ Trecji krat bo šindak v Sv. Lienartu tudi Giuseppe Sibau. An že drugič brez se puno “sfadjat”, saj je imeu dva protikandidata, adan je biu zaries, te drugi pa objektivno mu je pomagu. Sibau je prejeu 349 votu, (43,19%) kar pride reč 7% manj od pet liet od tega. Paolo Giuseppe Dreossi jih je zbrau 264 (32,67%), Antonio Comu-gnaro pa 195 (24,13%), glih tarkaj ku na zadnjih volitvah. V novem kamunskem konselju bojo še Bruno Chiuch (podžupan, 62 prefenc), Teresa Terlicher (34), Ettore Crucil (32), An- tonio Bracciale (28), Romano Clinaz (27), Martina Marcuzzi (27) an Germana Dor-gnach (24). Biu je izvoljen na listi od Co-mugnara še Paolo Oviszach (39). V opoziciji blizu kandidata za šindaka Paola Dreossija bota Stefano Predan (63 preferenc) an Paolo Tornada (32). ŠPETER Tiziano Manzini bo drugih pet liet vodu špietarsko kamunsko aministracjon. Pet liet od tega je udobiu, ker se je levi-center raz-klu an sta ble dvie liste, sam pa je zbrau 46,6% glasov. Telekrat jih je Manzini prejeu 839 (58,22%). Pravijo, de njemu an njega listi je pomagalo, de nieso vič kandidali ase-sore Dennette, ki je šla v Pod-boniesac. Na te drugi strani pa ni pomagalo, da sta se dvie liste spet združile, čeglih brez tega, sevie, bi bla partita zgub-jena še priet ko seje začela. Županski kandidat Simone Bordon je prejeu 602 votu (41,78%). Novi aministratorji so: Mariano Zuffer-li (ki ima rekord preferenc: 160), Aurelio Massera (75), Nicola Sturam (72), Michela lussa (54), Moreno Moratti (47) an Matteo Strazzolini (38). An še Giuseppe Marinig (86), Fabrizio Dorbolò (71), Marina Pocovaz (40) an Tatiana Bragalini (39), ki so bili kandidati liste civike. SOVODNJE________________________________ Zadnji krat je zgubila za no peščico votu, samuo pet jih je imiela manj. Telekrat pa je Marisa Loszach udobila an z zaries močno podpuoro. Takuo sada v Nediških dolinah imamo dvie žene za šindaka. Marisa Loszach je prejela 238 (63,81%) votu, 100 vič. Kandidat liste civike je biu Paolo Cernot-ta, kije biu lieta nazaj že v sauodenjskem konselju, dosedanji šindik Lorenzo Cernoia po dvieh mandatu je pustu, čeglih je ostu v listi an je biu tudi izvoljen. Lista civika je prejela 135 (36,19%) glasov. V kamunskem konselju bojo sedieli v večini: Davide Medveš (26 preferenc), Paolo Cariola (25), Stefano Gosgnach (23), Luca Vacca (20), Renzo Massera (16), Donatella Iuretig (15) an Damiano Dus (14). V opoziciji s Paolam Cernotta bojo: Germano Cendou (16), Lorenzo Cernoia (16), Božica Črnec (11) an Marino Gosgnach (11). SREDNJE PRAPOTNO Gerardo Marcolini uživa veliko zaupanje od svojih kamunjanov. Že trecji krat so ga potardili na miestu župana Prapotnega. Prejeu je 323 glasov, kar pride reč 56,08 od-stuotku votu. Kandidat na drugi listi, Prepotto per tutti, je biu Gianni Petrus-sa, ki jih je zbrau pa 253 (43,92 %). V kamunski konselj so bili izvoljeni: Ger-ry Zubiz (21 preferenc), Alberto Niemiz (21), Alessandro Lesizza (17), Claudio Mattaioni (14), Tiziana Iaconcigh (13), Barbara Qualizza (13) an Antonio De Sarno (12), ki so bili izvoljeni na Marcoli-novi listi. V opoziciji bojo Vincenzo Sirch (31), Ele-na Tomasetig (27), Francesca Macorig (19) an Francesco Iacolettig (18). f BARDO V Srednjem je za osem glasov uduobu Mauro Veneto, ki je biu konseljer večine zadnjih pet liet, potle seje premislu. Zbrau je 150 votu (51,37%). Po treh mandatih je Claudio Garbaz muo-ru pustit. Dielo njega aministracjona, kije bila adna od narbuj aktivnih v naših dolinah an je spejala puno pametnih iniciativ, pa je biu parpravjen pejat napri Davide Clodig, kije biu zadnjih pet liet podžupan. Ker mu nieso mo- V Bardu je uduobu kamunske volitve dosedanji podžupan Guido Marchiol z listo Aperti al futuro. Prejeu je 317 glasov in to v odstotkih pride reč 68,03%. Druga lista, ki je bila posebnost v cieli deželi, saj so se v njej zbrali samuo 20-letniki, je imiela za županskega kandidata Roberta Ceinerja. Zbrau je 149 votu (31,97 %). Kamunski konselj erji so Igor Cerno (40 preferenc), Dario Molaro (29), Paolo Marchiol (26), Stefano Sgrazzutti (25), Marco Muchino (17), Denis Pascolo (17) an Luca Balzarotti. V opoziciji bojo pa Luigi Pinosa (20), Irene Lovo (17), Donatello Mizza (13) an Erik Pizzamiglio (9). TIRANA____________________________________ V tretje gre raduo, pravi naš pregovor. An Elio Berrà je biu že trecji krat izbran za ti-panskega župana. Zanj je oddalo svoj glas 263 voliucu, kar je v odstotkih 58,31%. Na drugi listi je bil kandidat Nicola In-gani, zanj je glasovalo 188 voliucu (41,69%). Novi kamunski možje an žene bojo: Ro- REZIJA Sergio Chinese, ustanovitelj društva Tradizione e identità, je nov šindik v Reziji. Prejeu je 401 votu, v procentih je tuole 48,96. Kandidat leve - sredine, ki je imela v svoji listi ljudi, ki delajo v čirko-lih an so socialno aktivni, je biu Nevio Madotto. Prejel je 340 votu (41,51 %). Tretji kandidat Daniele Di Lenardo je prejel 78 votu (9,52%) V komunski konsej so bili izvoljeni: Pierino Pusca (53), Carmelo Carlo Altomonte (34), Cristina Buttolo (33), Mauro Madotto (33), Sabrina Chinese (28), Franco Siega (28), Flavia Zuzzi (17). V opoziciji kupe z Neviom Madotto bojo še Pamela Pielich (50), Michele Di Floriano (30) an Maurizio Di Lenardo (23). FOJDA, AHTEN, NEME, NABOR JET Tudi v Naboijetu so se odločili za kontinuiteto an spet zaupali dosedanjemu županu Aleksandru Omanu, kije s 396 glasov prejeu 56,33% votu. Izvoljeni so bili Delia Carlet (49), Gerard Kandutsch (45), Daniele Zelloth (38), Gianluca Bellina (33), Dario Di Vora (28), Ivano Longhini (21) in Matteo Preschern (18). V opoziciji županski kandidat Alessandro Buzzi, Boris Preschern (55), Alessandro Vuerich (30), Vincenzo Spadera (27 in Alessandro Pi-ussi (26). Novi obrazi v mešanih slovensko - furlanskih občinah Fojda, Ahten in Neme, a politično je vse ostalo ku prej. V prvih dveh je zmagala levo sredinska koalicija, v Nemah desnica. Župan Fuojde je Cristiano Shaurli (na sliki), dosedanji podpžupan, ki je prejeu 1119 votu (55,26%). Denis Petrigh, ki so ga podpirale 4 liste an med njimi tudi Pdl an Severna liga, seje ustavu pri 44,7%, kar pomeni 906 votu. Nov župan v Ahtnu je pa Sandro Rocco, kandidat leve sredine, kije prejel 726 glasov (56,02%). Njegov protikandidat je biu dolgoletni upravitelj Ezio Degano, ki so ga podpirale tri liste desnice, a ni uspeu. Prejeu je 570 votu (43,98%). V Nemah je desnosredinskega župana Picogna zamenjal Danilo Gervasi, ki je prejeu 892 glasov (54,56%), kandidat leve-gacentra Walter Tosolini pa je zbrau 45,44% konsensa, to je 743 glasov. $ gli drugega, so mu očitali, de je Slovenec an začel s protislovensko polemiko ku 30 al pa 40 bet od tega. An očitno se je splačalo. Davide Clodig je prejeu 142 votu (48,63%). V novem kamunskem konselju bodo: Augusto Crisetig, ki je že biu šindik (37 preferenc), Gianpaolo Beuzer (17), Romeo Qualizza (15), Dario Predan (13), Stefania Predan (12), Pietro Caucig (11) an Alice Clinaz (11), v opoziciji pa Franco Qualizza (25), Matteo Balus (17), Claudio Garbaz (15) an Adriano Gariup (11). berto Bassi (31), Carlo Sedola (31), Fabio Michelizza (26), Lara Vazzaz (24), Alan Ce-cutti (20), Alex Noacco(19) an Donato Sturma (17). V opozicijo pa so bili izvoljeni, mimo županskega kandidata Nicola Inganija, še Fausto Fabrino (35), Dante To-masino (17), Massimo Vazzaz (13) an Fabio Sartori (11). Volitve EVROPSKE VOLITVE - REZULTATI V NAŠIH OBČINAH ELEZIONI EUROPEE - I RISULTATI NEI NOSTRI COMUNI OBCINE POPOLO DELLA LIBERTÀ PARTITO DEMOCRATICO ITALIA DEI VALORI LEGA NORD UDC LIBERAL DEMOCRATICI MAIE FIAMMA TRICOLORE SUDTIR0LER V0LKSPARTEI FORZA NUOVA LAUT0N0MIA PENSIONATI PRC PDCI PARTITO COMUNISTA DEI LAV0R. SINISTRA E LIBERTÀ USTA PANNELLA BONINO Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % DREKA 24 30,77 23 29,49 1 1,28 10 12,82 8 10,26 0 0 0 0 7 8,97 0 0 0 0 1 1,28 2 2,56 0 0 2 2,56 GRMEK 70 26,02 82 30,48 26 9,67 29 10,78 15 5,58 1 0,37 12 4,46 8 2,97 5 1,86 1 0,37 5 1,86 2 0,74 10 3,72 3 1,12 SREDNJE 86 30,82 65 23,30 17 6,09 48 17,20 19 6,81 1 0,36 4 1,43 6 2,15 1 0,36 7 2,51 4 1,43 2 0,72 6 2,15 13 4,66 SV. LENART 211 27,65 171 22,41 64 8,39 154 20,18 86 11,27 1 0,13 4 0,52 11 1,44 4 0,52 7 0,92 10 1,31 9 1,18 12 1,57 19 2,49 SOVODNJE 103 30,29 80 23,53 19 5,59 70 20,59 29 8,53 0 0 5 1,47 4 1,18 2 0,59 5 1,47 6 1,76 3 0,88 6 1,76 8 2,35 SPETER 437 31,08 334 23,76 104 7,40 256 18,21 97 6,90 4 0,28 15 1,07 24 1,71 13 0,92 14 1,00 21 1,49 13 0,92 31 2,20 43 3,06 PODBONESEC 195 31,35 169 27,17 30 4,82 107 17,20 59 9,49 3 0,84 7 1,13 4 0,64 1 0,16 9 1,45 7 1,13 3 0,48 9 1,45 19 3,05 PRAPOTNO 141 26,50 98 18,42 34 6,39 177 33,27 39 7,33 0 0 6 1,13 2 0,38 6 1,13 9 1,69 5 0,94 2 0,38 5 0,94 8 1,50 TAVORJANA 298 26,87 267 24,08 63 5,68 289 26,06 88 7,94 2 0,18 11 0,99 8 0,72 14 1,26 13 1,17 18 1,62 11 0,99 16 1,44 11 0,99 ČEDAD 1.985 33,19 1.393 23,29 555 9,28 1.052 17,59 416 6,96 5 0,08 57 0,95 17 0,28 39 0,65 71 1,19 112 1,87 29 0,48 71 1,19 179 2,99 AHTEN 353 28,17 291 23,22 50 3,99 313 24,98 102 8,14 3 0,24 15 1,20 5 0,40 17 1,36 14 1,12 20 1,60 15 1,20 20 1,60 35 2,79 FOJDA 581 30,10 470 24,35 108 5,60 397 20,57 144 7,46 1 0,05 21 1,09 7 0,36 24 1,24 38 1,97 42 2,18 12 0,62 24 1,24 61 3,16 NEME 530 32,36 265 16,18 90 5,49 510 31,14 107 6,53 3 0,18 12 0,73 5 0,31 17 1,04 22 1,34 19 1,16 17 1,04 7 0,43 34 2,08 CENTA 1.313 30,62 1.040 24,25 276 6,44 834 19,45 345 8,05 4 0,09 62 1,45 8 0,19 31 0,72 42 0,98 128 2,99 40 0,93 61 1,42 104 2,43 BARDO 120 25,86 132 28,45 22 4,74 101 21,77 33 7,11 0 0 10 2,16 6 1,29 4 0,86 7 1,51 6 1,29 0 0 6 1,29 17 3,66 Tl PANA 151 34,47 72 16,44 24 5,48 85 19,41 51 11,64 3 0,68 9 2,05 6 1,37 3 0,68 4 0,91 15 3,42 2 0,46 4 0,91 9 2,05 REZIJA 248 33,29 155 20,81 26 3,49 184 24,70 51 6,85 0 0 8 1,07 4 0,54 6 0,81 16 2,15 13 1,74 11 1,48 11 1,48 12 1,61 NABORJET 242 36,56 103 15,56 19 2,87 176 26,59 41 6,19 1 0,15 7 1,06 28 4,23 2 0,30 11 1,66 6 0,91 4 0,60 5 0,76 17 2,57 TRBIŽ 897 42,71 383 18,24 104 4,95 376 17,90 104 4,95 4 0,19 37 1,76 32 1,52 9 0,43 29 1,38 27 1,29 8 0,38 26 1,24 64 3,05 Na evropskih volitvah v mešanih občinah na Videnskem Severna liga seje močno približala Demokratski stranki s prve strani V občinah z Videnskega, kjer ob Italijanih in Furlanih živimo tudi Slovenci, je bilo veljavnih glasov 24.897. Ljudstvo svobode je podprlo kar 8.288 volivcev, kar znaša 33,29% glasov. Stranka premierja Silvia Berlusconija se je najboljše odrezala na Trbižu, kjer je celo presegla 42% glasov, naj-slabše pa v Grmeku, Podu-tani, Ahtnu, Prapotnem, Ta-vorjani in Bardu. V omenjenih obči-nah zanjo ni glasovalo niti 30% volivcev, v Prapotnem, Bardu in Grmeku pa je morala celo prepustiti mesto vodilne stranke Severni ligi oziroma Demokratski stranki. Po številu prejetih glasov se je na 2. mesto v mešanih občinah uvrstila prav slednja. Zanjo je namreč glasovalo 5.593 volivcev (22,47 odstotkov), kar je vsekakor glede na začetne napovedi pravzaprav zelo dober rezultat. Glavna opozicijska stranka seje najbolj uveljavila v Bardu in Grmeku, kjer se je izkazala celo za najmočnejšo, v večini občin pa je na drugem mestu, v Ne-mah, Reziji, Tipani, Nabor-jetu (tuje dosegla najslabši rezultat), Ahtnu, Tavorjani in Prapotnem pa šele na tretjem. Izpostaviti pa velja predvsem velik uspeh Severne lige. Njen izid je bil približno dvakrat boljši kot na državni ravni, saj je zanjo glasovalo 20,76% upravičencev (skupno 5.168 glasov). To je omogočilo vladni koaliciji, da skupno preseže 50% glasov. Liste slovenskih kandidatov Igorja Kocijančiča (SKP - SIK), Igorja Komela (Levica in svoboda) ter Borisa Pahorja (SSk pri Južnotirolski ljudski stranki) so se odrezale slabše, saj nobena ni dosegla niti 2%. Debora Serracchiani Glede volilne udeležbe lahko povemo, da je bila višja v občinah, kjer so istočasno izbirali tudi novega župana. Najvišja je bila v občini Naborjet - Ovčja vas, kjer se je na volišče odpravilo 84,95% upravičencev. Sledita Ahten in Rezija, kjer je bila udeležba skoraj 80-odstotna, približno tri četr- voti % Popolo della Libertà 1126 29,97 Partito Democratico 924 24,59 Italia dei valori 261 6,95 Lega Nord 674 17,94 UDC 313 8,33 Liberal Democratici - MAIE 10 0,27 Fiamma tricolore 47 1,25 Sudtiroler Volkspartei 64 1,70 Forza nuova 26 0,69 L’Autonomia - Pensionati 43 1,14 PRC-PDCI 54 1,44 Partito com. dei lavoratori 34 0,91 Sinistra e Libertà 74 1,97 Lista Pannella - Bonino 107 2,85 TOTALE 3.757 100 tine upravičencev pa se je udeležilo volitev v Prapotnem, Podutani in Spetru. Vsaj 70-odstotna je bila udeležba še v Fojdi in Sovodnji, drugje pa je bila nekoliko nižja. Najslabše so se tokrat odrezali dreški volivci, saj jih je na volišče šlo le 36,87%. Kar se tiče kandidatov za evropski parlament, je kar 2.924 pristašev Demokratske stranke svoj glas oddalo Debori Serracchiani, ki so jo množično podprli tudi slovenski občani. Igor Kocijančič je v mešanih občinah na Videmskem prejel 38 preferenc, njegova lista pa 465 glasov. Marsikateri volivec ni oddal nobene preference. Podobno velja za listo Levica in svoboda Igorja Komela. Slednjega je podprlo 46 , njegovo listo pa 330 volivcev. Manjša razlika pa je bila med preferencami za Borisa Pahorja (85) in glasovi, ki jih je dobila lista Južnoti-rolske stranke in Slovenske skupnosti (192). Pahor, kije bil torej med slovenskimi kandidati najbolj uspešen, le v Fojdi in Prapotnem ni dobil nobene preference, Kocijančiča in Komela pa nihče ni podprl kar v devetih oziroma osmih občinah. (T.G.) voti % Popolo della Libertà 207.443 31,85 Partito Democratico 166.722 25,60 Italia dei valori 47.504 7,29 Lega Nord 113.695 17,46 UDC 41.202 6,33 Liberal Democratici - MAIE 967 0,15 Fiamma tricolore 6.513 1,00 Sudtiroler Volkspartei 4.336 0,66 Forza nuova 3.940 0,60 L’Autonomia - Pensionati 7.891 1,21 PRC-PDCI 16.330 2,51 Partito com. dei lavoratori 4.776 0,73 Sinistra e Libertà 10.705 1,64 Lista Pannella - Bonino 19.313 2,97 TOTALE 651.337 100 Un nuovo inizio per le Liste civiche segue dalla prima Negli anni questa spinta è andata indebolendosi, e questo è fisiologico. Ma è anche vero che le liste civiche sono diventate un fenomeno politico su larga scala, spesso trasversali, senza una propria identità al punto che a volte è difficile collocarle politicamente. Hanno cominciato a manifestarsi anche i distinguo, le reticenze e le incoerenze sulla questione slovena, mentre si è andata sfuocando la visione del quadro generale, l’attenzione doverosa ma esclusiva al proprio orticello ha penalizzato il progetto di sviluppo socio-economico e culturale di tutto il territorio. Ma il vivere giorno per giorno, amministrando l’esistente non può bastare. La sfida che ci troviamo di fronte per non scomparire è impegnativa, va colta ed il progetto di rinascita rilanciato, consapevoli però che non può riguardare il singolo comune. Oggi possiamo partire da condizioni molto più favorevoli rispetto a tren-t’anni fa. La qualità della vita è migliorata, il confine che ci aveva penalizzato è oggi una risorsa che ci eleva ad uno standard europeo, grazie anche alle risorse messe a disposizione dal-l’Ue, mentre a seguito dei cambiamenti geo-politici non siamo più marginali. Possiamo contare su leggi di tutela che non solo riconoscono e valorizzano la tradizione culturale e linguistica slovena, ma implicano interventi anche in campo economico. Disponiamo di una generazione di giovani intellettuali, mai così tanti, pre- parati, capaci di dialogare in tutte le direzioni con il Friuli, la Slovenia e l’Europa, efficaci nella loro azione e pronti a spendersi per la crescita della nostra comunità e che sono stati in buona parte penalizzati alle ultime elezioni amministrative. Da qui si deve ripartire. Protagonisti di questo nuovo inizio non possono essere che questi giovani amministratori, che hanno la capacità di elaborare un nuovo progetto di sviluppo per il nostro territorio che, noi crediamo, non può prescindere da un diverso assetto degli enti locali. La frammentazione in tanti comuni piccolissimi e debolissimi ha tra le sue conseguenze più deleterie lo spreco di queste preziose giovani energie. E non ce lo possiamo permettere, (jn) Otroška stran Alcune immagini dei saggi di chiusura dei corsi organizzati dall'Istituto per l'istruzione slovena in collaborazione con l'Istituto per la cultura slovena Karate, ples an gledališče: paršu je cajt počitnic v V slovienskem kulturnem centru v Spietre Polietne počitnice se začenjajo tudi v slovienskem kulturnem centru v Spietre. Sevieda, za kar se tiče naših otrok an mladine, ki obiskujejo dejavnosti, ki jih je center organizu za nje v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje. Sodelovala, parpo-magala sta tudi Karate Klub iz Kobarida za tečaj karateja, za tečaj plesa pa “plesna šola Urška” iz Nove Gorice. Puno sta se potrudila tudi Vida Škvor an Marjan Bevk, ki že lieta an lieta nam stojita blizu an dielata kupe z nami za kar se tiče gledališke dejavnosti (attività teatrali). Se moremo lahko pohvalit, de naši tečaji so imiel uspeh, sučes: poštudierita, je bluo vič ku 70 med otruok an mladih, ki so jih obiskovali! Nie malo če pomislimo, de vsi teli tečaji so v slovienskem jeziku. Tisti, ki so se trudili za se učit karate, so imiel izpite (esami) v Kobaridu na 30. maja. Le tisti dan otroc an mladi, ki so se učil plesat, so pokazal v Novi Gorici, kupe z drugimi 250 mladimi, ki ho-dejo v plesno šuolo Urška, kaj so se navadli vse tele miesce. V sriedo 27. maja pa, v gledališču Ristori v Čedadu, v okviru Mittelteatra so se predstavili an pokazal, kakuo so se navadli lepuo igrat pa tisti, ki so se učil gledališko dejavnost. Kupe z njim je bla tudi Beti Cencic, adna čičica iz kobariške osnovne šole. Mittelteatra, Mando positivo Trentuno spettacoli, 5 mila spettatori L’edizione numero quattordici del Mittelteatro dei ragazzi per i ragazzi - organizzato da un Comitato organizzatore formato da genitori e insegnanti e che coinvolge tutto il personale della scuola media Elvira e Amalia Piccoli, con le collaborazioni di Comune di Cividale, Associazione Mit-telfest, ERT, Banca di Cividale ed altri enti, ha visto la partecipazione di 21 scuole, 1002 giovani studenti-atto- ri e 102 insegnanti coordinatori. Ai 31 spettacoli realizzati durante i sei giorni ha presenziato un pubblico di circa 5 mila spettatori. “Abbiamo ospitato gruppi provenienti da Villach, in Austria, Budapest in Ungheria e Kobarid in Slovenia, 36 famiglie hanno ospi- tato 52 ragazzi provenienti dall’estero”, fa sapere Andrea Martinis, l’anima della manifestazione. “Il Mittelteatro - afferma - è stato anche quest’anno un momento di crescita per i nostri alunni, una occasione di incontro tra la scuola e le famiglie, ed ha arricchito di una esperien- za internazionale il nostro territorio.” I temi affrontati quest’anno sono stati il crollo del muro di Berlino, il 50° anniversario dell'AFDS di Cividale ed il 50° anniversario dalla scomparsa di Vittorio Podrecca con il meraviglioso spettacolo dei suoi Piccoli. Četrtek, 11. junija 2009 Inštitut za slovensko kulturo an Beneško gledališče vabita: “Napisajta komedijo ali dramo” Inštitut za slovensko kulturo an Beneško gledališče razpisujeta 1. KONKORŠ ZA NOVO GLEDALIŠKO DIELO Konkorš je odpart vsien tistin, ki pišejo po sloviensko. Vsak lahko zbere temo in tud, če napisat komedijo al dramo. Tekst muora bit dug nar-manj 30 strani. Lahko je tud vič kratkih tekstu. Dielo muora biti napisano po sloviensko an muora biti novuo, originalno. Moralno an pravno so zanj odgovorni avtorji. Diela bo za jezik an tud za postavitev na oder šacala posebna žirija. Sklep žirije je nepriziven (imiela bo zadnjo besiedo). Avtorji dopustijo brezplačno ob- javo tekstov v časopisih, revijah al na internetu z imenom avtorja. Prejetih tekstov ne vračamo. Avtorji morajo soje diela pošjat do 15. JULIJA 2009 na: Inštitut za slovensko kulturo - via Alpe Adria, 67/b 22049 Špietar/San Pietro al Natisone al na mail: isk.benecija@yahoo.it Nagrajevanje bo na Dnevu emigranta 6.1.2010 v gledališču Ristori v Čedadu. Najboljše delo dobi nagrado 500,00 eurov, ki jih podeli Beneško gledališče. Adno dielo bo zbrano an postavljeno na oder za Dan emigranta 2010, ostale pa bo lahko Beneško gledališče nucalo še za druge postavitve. Vsi avtorji bojo prejeli potrdilo o udeležbi. Režiser ima pravico prirediti tekst za scenske potriebe. Za postavitev diela na oder po-skarbi Beneško gledališče. V zvezi z zakonom št. 675/99 s spremembami in dopolnili, avtorji pustijo, de se njih podatki dajo tud drugim ljudem samuo an saldu v zvezi s konkoršam an tud, de se nucajo njih osebni podatki za informiranje o novostih in o inicijativah, ki bodo par-pravljene v sodelovanju z drugimi ustanovami (tudi iz tujine). Avtorji imajo pravico zaprositi Inštitut za slovensko kulturo kadar čejo, naj popravi ali zbriše njih podatke. Vsak avtor, ko pošja svoje dielo, avtomatično sprejeme pravila telega razpisa. Dežela bo podprla projekt Hospice združenja Špacapan Deželna uprava Furlanije Julijske krajine bo podprla uresničenje projekta Hospice v Vidnu, ki bo nastal na območju bivše kasarne Piave zraven bolnišnice Gerva-sutta in bo sprejemal v goste rakaste bolnike ter njihove najbližje. O tem je na sobotnem posvetu prostovoljnega združenja “Mirko Špacapan -Amore per sempre”, cilj katerega je širjenje kulture blažilnega zdravljenja za tovrstne neozdravljive bolnike, spregovoril deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosič. Na posvetu sta o pozitivnih izkušnjah središč Hospic, ki delujeta v naši deželi (“Via di Natale” iz Avia- na in tistega, ki deluje v sklopu Onkološkega oddelka Videnške bolnišnice), spregovorila zdravnika Simon Spazzapan in Giampiero Fasola. Obema strukturama uspeva olajšati bolečine in izboljšati kakovost življenja rakasto obolelih. Zdravnica Manuela Quaranta Špacapan je v svojem posegu izpostavila, da morajo onkologi in drugo zdravstveno osebje v odnosu z bolnikom vzpostaviti odnos, ki naj temelji na razpoložljivosti, poslušanju in še predvsem ljubezni. Vsakemu bolniku bi še predvsem v končni fazi življenja morali zagotoviti, da preživi te trenutke čim bolj vedro, so poudarili. neto, lingua e cultura per i gruppi provenienti dalla Slovenia. E proprio su questo ultimo aspetto il Circolo culturale resiano “Rozajanski Dum” ha organizzato nel mese di settembre dello scorso anno, in collaborazione con la Regione Friuli Venezia Giulia, un convegno -primo nel suo genere nella nostra regione - sul tema “Lingue e Turismo. Le varianti locali delle lingue minoritarie come elementi di richiamo turistico”. A tale incontro hanno preso parte anche esponenti della minoranza tedesca della nostra regione, di quella friulana, di quella greca di Calabria e di quella albanese della Basilicata. Nei prossimi mesi il circolo “Rozajanski Dum” pubblicherà gli atti di questo importante convegno che potranno offrire interessanti spunti, idee e riflessioni a coloro che si occupano o si vorrebbero occupare di questo settore. Luigia Negro il numero di visitatori Val Resia, cresce Il mese di maggio è il mese ideale per le gite e le escursioni. Anche in Val Resia da molti anni ormai arriva un discreto numero di visitatori. Si tratta soprattutto di gruppi provenienti dalla Slovenia e di gruppi di scolaresche provenienti per lo più dal Friuli. Il numero dei visitatori, soprattutto dalla Slovenia, aumenta costantemente come cresce anche il numero di coloro che decidono di visitare il Parco e, negli ultimi anni, di effettuare il percorso circolare “Ta lipa pot”. Quest’anno sono giunti anche visitatori dalla vicina Carinzia sia singoli che organizzati in gruppo. Da alcuni anni arrivano anche dal Veneto. Diversi i motivi di attrazione: la natura per le scolaresche del Friuli, gli aspetti gastronomici e folkloristici per quelli dal Ve- Mednarodni festival kitare Kras se bo letos odvijal tudi čez mejo Od 15. do 20. junija devet koncertov med Škocjanom, Gorico in Trstom Mednarodni festival kitare Kras je nastal junija leta 1998 po zamisli tedanjega vodje programov Kosovelovega doma Aleksandra Peršolje in tržaškega kitarista Marka Ferija, ki je na osnovi lastnih formativnih izkušenj, ustvaril za mlade kitariste oazo študija, konfrontacije, izpopolnjevanja in doživljanja umetnosti v stiku z znamenitimi predstavniki sodobne glasbene scene v mednarodnem merilu. Enajsta izvedba festivala se bo pričela 15. junija v duhu mednarodnega pečata, ki se ne zrcali le v izbiri protagonistov koncertnega dela, temveč v mreži sodelovanj organizatorjev in podpornikov; poleg ekipe društva Festival Kras, ki jo koordinira umetniški vodja Marko Feri, sooblikuj eo festival tudi Glasbena matica - Trst in Turistično društvo Škocjan ter še druga, sodelujoča društva, radijske postaje in posamezni sponzorji. Novost letošnje izvedbe bo širitev festivala na širši, čezmejni teritorij, saj se bo deveterica koncertnih dogodkov odvijala med Škocjanom, Gorico in Trstom (na Opčinah in Kontovelu). Od 15. do 20. junija bodo festivalske večere oblikovali uveljavljeni umetniki in vzhajajoče zvezde in ponudba bo res zadovoljila vse okuse. Otvoritev bo zaupana kitaristu Zoranu Aniču, enemu od ustanoviteljev Društva kitaristov Srbije; naslednji dan v dvorani Pokrajinskega muzeja v Gorici bo nastopil duo Francois Laurent-Stefano Pa-lamidessi (Švica-Italija) z zanimivim glasbenim potovanjem na “360°”, ki bo segalo od swinga do neapeljske popevke. Američan Mitch We-verka, ustanovitelj društva Forth Worth Guitar Guild v Texasu, bo delil svoj koncertni večer v sugestivnem okviru cerkvice v Škocjanu z nenavadnim duom, ki ga sestavljata kitarist Žarko Ignjatovič in violončelist Nebojša Bugarski (Srbija-Slovenija). 18. junija bo stopila na oder revelacija zadnjih let, mlad, a že uveljavljen slovenski talent Mak Grgič, ki žanje izredne uspehe po vsem svetu. V nadaljevanju večera bo publika lahko prisluhnila tudi ameriškemu duu, v katerem igrata dva priznana glasbenika, dobitnika prestižnih nagrad za umetniške dosežke: kitarist Jim Piorkowski in flavtistka Susan Royal. V petek, 19.junija bo na vrsti koncert ženske vokalne skupine Cappella civica iz Trsta, ki jo vodi Marco So-fianopulo. Skupina bo izvedla v dvorani ZKB na Opčinah program za zbor in kitaro, pri katerem bo sodeloval kitarist Marko Feri. Večerje nastal v sodelovanju s Skladom Mitja Čuk. Casino Lipica bo prizorišče poklona legendarni skupini Pink Floyd z bendom, ki ga sestavljajo Paolo Bembi (kitara/vokal), Alessandro Sartore (kitara), Luca de Micheli (bas), Samuele Orlando (klaviature/vokal) in Alessandro Colombo (bobni/vo-kal). Festival se bo praznično Slovenski talent Mak Grgič zaključil z izrednim gostom, makedonskim kitaristom Vla-tkom Stefanovskijem. Ustanovitelj skupine Leb i Sol in danes mednarodno uveljavljeni solist kot tudi avtor glasbe za film, gledališče in balet, bo nastopil na konto-velskem trgu. Vzporedno s koncerti se bo razvijala tudi pedagoška nit festivala z tečaji visoke stopnje in zelo uspešnim, naj novejšim tečajem za začetnike Easy guitar, v katerem Dario Viviani in njegovi sodelavci uvajajo mlade kitariste v svet glasbe in v osnove angleškega jezika. Njegovi učenci bodo oblikovali svoj ustvarjalni, zaključni nastop v petek, 19. junija, ob 17.30, na terasi cerkve v Škocjanu, medtem ko bodo bolj izkušenj kitaristi 6. Masterclassa nastopili v soboto ob 18.30. Vsi dogodki imajo prost vstop. Podrobne informacije na spletni strani www.festi-valkras.com. Harmonikarski orkester domenica a Cividale “Giardini e corti in musica” è il titolo della rassegna di concerti organizzata dalla Pro loco di Cividale nella cittadina ducale per il mese di giugno. La rassegna musicale è iniziata domenica 7 con il concerto, in Foro Giulio Cesare, delle Crunchy Can-dies, sestetto composto da una sezione ritmica di chi-tarra-contrabbasso-batteria che vede come protagoniste indiscusse le tre voci femminili di Mario, Claire e Juli. Domenica 14 giugno, alle 17, l’Harmonikarski orkester della Glasbena matica di S. Pietro al Natisone, diretta dal maestro Aleksander Ipavec, si esibirà nel Giardino Cudicio, in Borgo di Ponte. Ad accompagnare l’orchestra, una delle realtà musicali più interessanti della nostra regione, saranno i solisti Paola Chiabudini (pianoforte), Matej Špacapan (tromba) e Franko Reja (chitarra). La Barbariga Funky Band sarà protagonista domenica 21 giugno, alle 17, in piazza Paolo Diacono. La band propone un repertorio ricercato, difficile da suonare anche per i musicisti originari, improntato sullo stile funky della metà degli anni ’70 e fa particolare riferimento al grande Steve Wonder, ma non solo. La rassegna si concluderà domenica 28 giugno, alle 17: nei giardini pubblici di via Marconi si esibiranno Lorena Favot con il Rudy Fantin Trio. Lorena Favot, una delle voci più interessanti e creative del panorama italiano unita alla bravura di tre accompagnatori di eccezione, il pianista Rudy Fantin, il contrabbassista Alessandro Turchet e il batterista Luca Colussi, condurranno l’ascoltatore nell’universo delle canzoni italiane utilizzando il linguaggio comune del jazz. L’ingresso ai concerti è libero. Četrtek, 11. junija 2009 Tri momenti od predstave Beneškega gledališča na Kambreškem Sedmi kulturni dnevi pod Globočakom Dober program, slava ura L Is* ; Oblast, morala in etika Programje biu dober, zanimiv an bogat, saj so se srečali an pokazali vsak svoje dielo kulturni an turistični delavci iz vsega prostora blizu meje, od Trsta do Rezije. Organizatorji v turističnem an rekreacijskem društvu Globočak s svojo dinamično predsednico Jožico Strgar na čelu so se puno potrudili, da bo vse dobro teklo na 7. kulturnih dnevih pod Globočakom. An takuo je tudi bilo. Pa daž an vietar so malo-manj vse vederbali še posebno zatuo, ker so se ljudje buj tiščali doma an je bluo manj obiska od tistega, ki bi ga prireditve zaslužile. Kulturni dnevi so se začeli v soboto, 6. junija, zvečer pred domom veteranov vojne pod šotorom. Nebuo je bluo čarno, oblačno, vietar je gulu an se žaganju v tel “kulturni dom” iz platna. Notar pa, mimo vsega, je bluo intimno, toplo. To parvo sta Lucia Trusgnach an Iole Namor predstavili lie-tošnji Trinkov koledar, dvojezični zbornik “Paskval Gu-jon očak z Matajurja”, kije paršu na dan aprila lietos za 100-lietnico rojstva beneškega Čedermaca na skupno iniciativo časopisov Novi Matajur an Dom, kulturnega društva Ivan Trinko an Fundacije Poti miru iz Kobarida an še knjigo “Mi smo tu”, ki jo je izdal Inštitut za slovensko kulturo, v njej pa je z besiedo an fotografijo prikazana slovenska manjšina v videnski pokrajini. Publikacije so se rodile iz sodelovanj a med Slovenci iz obieh strani meje an iz želje se buj od blizu spoznat an kupe dielat za kulturno an ekonomsko rast, za podriet tisto mejo med nami, ki šele stoji zaradi zgodovine, bu-rokracije an drugih aparatov, ki so nimar na diele pa Gledališče gre na Livek Beneško gledališče bo zigro“Kožjakoža” v nedeljo, 14. junija, ob 20. uri, nastopilo na Livku, kjer je zelo priljubljeno in kamor gre pravzaprav vsako leto. S tem delom se bo predstavilo še 26. junija zvečer v Drežinci in 28. junija na gledališkem festivalu v Mavhinjah. L tudi zaradi strahu an neznanja. An kulturna integracija, ki z življenjem bogati oba prostora, je tudi na-mien Kulturnih dnevov pod Globočakom. Protagonisti sobotnega večera pa so bili igrauci Beneškega gledališča (Anna Bernich, Marina Cernetig, Manuela Cicigoi an Gianni Trusgnach), ki so predstavili igro Kozja koža italijanskega avtorja Uga Bettija v priredbi Marine Cernetig an režiji Marjana Bevka. Po premieri za letošnji 8. marec v Spietru, tel na Kambrie-škem je biu parvi nastop an so bili zaries dobri. Publiko je pa seveda prevzela tudi zgodba od treh žen, ki žive na samem an v samoti med kozami, dokjer se na parka-že v njih hišo mlad mož, ki zmote an zapeje vse tri, na koncu pa za tuole draguo plača. V nediejo je bila v programu etno tržnica, na kateri so sodelovali Kraševci, Benečani, Rezijani an seveda domačini, ki so ponujali vsake sorte dobruot an zanimivosti, pa tudi spomine na stare cajte an njih okus, ku recimo kafe s komara-čam, ki so ga ponujale domačinke... Vse se je začelo pa zjutra na pokopališču, v britofu v Ročinju, kjer je podkopan Rezijan Dominik. Popudan pa je bluo obupno slabo vreme, tržnica an koncert Treh prašičkov sta bila v domu an pod šotorom, lil pa seje takuo močan daž, da se ljudje niso mogli premikati iz doma v šotor an nazaj. Škoda, velika škoda za organizatorje, saj njih velik trud ni biu poplačan. Utrdili pa so se solidarnost an prijateljske vezi med nami. Moč oblasti, ki se rodi v človeku kot nevihta v vročini, je od nekdaj v prikritem ali odkritem sporu z etiko in moralo. Na vprašanje, kaj je prav in kaj ni, ima oblast, in z njo tisti, ki jo izvaja, pogostokrat odgovore, ki niso ne moralni in ne etični, ampak funkcionalni: tudi sami oblasti. Starodavni epi, kot so Ili-jada in Odiseja pa tudi Ep o Gilgamešu in drugi, nam še danes govorijo o tem, kako je moč muhasta in kako lahko združena s strastjo povzroči tragedije zaradi vzrokov, ki niso sorazmerni s posledicami. Če navadnemu človeku prijatelj vzame ženo ali ljubico, lahko pride do medosebnega obračunavanja, ki se zaključi v ozkem krogu. Zaradi Helene je izbruhnila desetletna Trojanska vojna z mrtvimi, s trpljenjem, sovraštvom in s prevaro. Še bogovi so se vmešali v zadeve. V Antigoni je Sofokles zoperstavil moč države in torej državne razloge, ki so trčili ob naravni zakon, da sestra pokoplje mrtvega brata, neglede na to, kako se je vedel do države. Trčili sta dve etiki in dve morali, predvsem pa naravno pravo in to, kar Italijani imenujejo “ragione di stato”. Umetnost je prepojena s pripovedmi o konfliktu med oblastjo, ki ni vedno racionalna, predvsem pa ne etična in moralna, ter človekovo plemenitostjo in dostojanstvom. Oblast lahko v svoji amoralnosti ponižuje. Machiavelli je svojega Princa pisal z bolečino. Opisal je tehniko oblasti, a uvo- doma dal vedeti, da se z njo ne strinja. Shakespeare je postavljal oblast na rob norosti, nekam v človeško divjino, ki ni obvladljiva. Skratka, oblast ali volja po moči teži k preseganju mej, pravil etike in morale. Zaradi tega si je človeški rod, ki ga ne urejajo samo instinkti, ampak svobodna volja in razum, ki sta zmožna najbolj nerazumnih dejanj, postavil, zapisal in skušal uveljavljati določene zapovedi in zakone. Mojzesovi kamniti tabli z desetimi zapovedmi še vedno urejajo pomemben del našega družbenega in osebnega življenja ter pomenijo široko sprejet družbeni etos. Tako je v bistvu zgodovina človeštva prežeta s slo po brezmejni oblasti in potrebo po zakonih, ki omenjeno strast omejijo, jo uredijo in ji dajo pravila. V tem smislu so zakoni pomembnejši od politične družbene ureditve. Demokracije si na primer ne moremo zamišljati brez pravne države. Skušnjava po moči brez pravil in omejitev pa ni nikoli umrla. Ponekod se uveljavlja bolj, drugje manj. Lahko torej zapišemo, da je Italija država, kjer ima o-blast brez pravil kar dobre možnosti za uspeh. Čeprav se italijanski nacionalni ponos večkrat sklicuje na Rim in na njegovo pravno ureditev, je v Italiji nadpovprečno razširjena nezakonitost. V državi, ki gosti rimskokatoliško cerkev, je oblast pogostokrat prekipela in postala rušilna. Pomislimo na fašizem, na mafije in na vrsto pojavov, kjer se moč združuje z nehumanim, nezakonitim, neetičnim in nemoralnim početjem. Glede tega niso vse države in narodi enaki. Iskati vzroke lahko postane banalno, vendar so tudi današnji izrazi politike, gospodarstva in moči takšni, da pri drugih vzbujajo začudenje in odpor. Sam premier ni najbolj občutljiv na meje in rade volje preskoči plot spodobnosti. To pa enostavno pomeni, da državljani ne smejo povsem izgubiti občutka za etiko, moralo in posledično za zakonitost. Če postanejo tudi ti regulatorji življenja in oblasti malo pomembni, potem se družbi resnično odpirajo zelo različne in tudi avtoritarne poti. Ker je Italija to preizkusila, bi morala biti cepljena proti pojavu. Zal je del svoje zgodovine odpravila nekam ležerno: kot pesmico ljubici v mesečini. Migrazione: paura, rifiuto e accoglienza con don Di Piazza Giovedì 11 giugno, alle ore 20.45 presso la sala conferenze della Società Operaia - Piazza Foro Giulio Cesare - nell’ambito delle iniziative “incontriamoci, conosciamoci e parliamo di....” il circolo del PD di Civi-dale organizza un incontro pubblico dal titolo “Migrazione: paure, rifiuti, culture e politiche di accoglienza”. Interverranno don Pierluigi Di Piazza, responsabile del Centro Balducci di Zugliano e Guglielmo Pitza-lis, responsabile del servizio Medicina Sociale dell’Azienda per i Servizi Sanitari n°4 Medio Friuli. J = cca 110 fife! tè J m cca 110 tm V r*- #-f 3^= Cifra «-e -n n ~ ■Q- > 1 .6 f ft f f Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi Dei canti popolari raccolti sul nostro territorio Renata Steccati tenne una relazione al secondo Congresso del “Comitato nazionale delle tradizioni popolari” tenutosi a Udine nel settembre del 1931. Dal suo contributo “Sulla poesia popolare in Friuli”, pubblicato sulla rivista “Ce fastu?” (Vili, 1932, p. 228) della Società Filologica friulana “G. I. Ascoli”, riportiamo il canto “Donna lombarda” che per noi ha tradotto Bruna BaUoch. Zaki me nimaš rada ti? Zaki jest 'mam moža. Jest te čem naučit, kako maš tujga moža ubit. Maš jet ti u vrt tujga oče in maš ujet anga madrasa in ga pust u karatel. K'd'r' pride tuj mož, mu maš dat to vino. Ona mu je djala: Jest se bojim. T'ga bom pa ujeu jest. An je šeu an ga je ujeu an ga spustu u karatel. Njen mož je pršu potan an trudan an je d'jau: Dej mi an ot vina. Ona mu je dala in on je vidu, kje b'lo motjeno. On je vzeu spadu pa je d'jau: žena Lombarda, popij ti! Potem je djala: Kako ga 'mam popit, k' nisem žejna. Popij ga, če ne te ubijem. An ga je popila an je umrla. (Perché non mi ami? / Perché ho marito. / Ti voglio insegnare / come uccidere tuo marito. / Devi andare là, nell'orto di tuo padre / e devi catturare un serpente / e liberarlo nella botte. / Quando tuo marito tornerà / devi versagli quel vino. / Gli ha risposto: Io ho paura. / Allora, te lo catturerò io. / E' andato, l'ha catturato / e l'ha liberato nella botte. / Suo marito è tornato / sudato e stanco e ha detto: / Dammi un goccio di vino. / Glielo ha dato e lui ha visto / che era torbido. / Ha preso la spada e ha detto: / donna Lombarda, bevilo tu! / Allora lei ha risposto: / Come posso berlo / se non ho sete. / Bevilo, / altrimenti ti uccido. / Così lo ha bevuto / ed è morta, (fine) “La maestra Steccati e il prof. Matičetov”, Bruna Balloch, pubblicato su Mlada lipa, 10 Še ankrat tek parjateljstva iz Sužida do Nokule Je že sedmi krat, ki so organizal tako lepo prireditev: se lieta od adne vasi v Sloveniji do druge v Benečiji, nazaj pa se vsak varne takuo, ki želi. Kar človek hitro zastope, pa je tuole: de tel tek je zlo všeč skupini prijatelju z adne an druge strani konfina, meje. Za srečo seda tista meja, tist konfin, je napisan samuo v katastu an za jo prehodit nie vič tistih težav, ki so ble do malo liet od tega. Varnimo se pa na tek prijateljstva. Štart je biu v soboto, 23. maja, ob 9. uri v vasi Sužid, blizu Kobarida. Pot za preletat je duga 18 km an iz Sužida gre do Robiča, na-tuo do Stupce an Loga. V Logu se zavije na te pravo roko, an ob Nediži se gre skuo-ze Sčiglo, Laze, Tarčet, Kras, Bijačo an se na koncu pride v Nokulo. Je zlo lepuo teč po teli ciesti, saj si ob Nediži an le grede videš lepe, tipične beneške vasice. Naše tekače, bluo jih je 20, kar so paršli v Nokulo, jih je čakala dobra paštašu-ta an ker so se bi vsi lepuo spotil... kaj je bluo lieušega, ku se ohladit v bistri an fri-šni Nediži, ki blizu vasi teče? Je biu pru liep dan, ki je paršu h koncu takuo, ki seje biu začeu: v prijateljskem vzdušju. Cinquant’anni possono essere tanti o pochi: per un uomo sono tanti, per un albero secolare pochi, per una sorgente la cui evoluzione è dovuta alle mutazioni geologiche della crosta terrestre, sono pochissimi. E chi se non essa che da epoca preistorica è sempre scaturita nello stesso luogo può essere miglior testimone del cambiamento dei tempi? Vicino a Cividale del Friuli, sulla collina chiamata Monte dei Bovi, a nord di Sanguarzo, sopra l’abitato di Guspergo, ci sono due sorgenti a breve distanza una dall’altra: una viene chia- Al lavoro un gruppo di amici di Sanguarzo Insieme per il recupero di una nostra ricchezza: le sorgenti mata Fontana di Grop, dal nome del proprietario del sito, o anche Fontana Lamia (fontana insipida). L’acqua di questa sorgente era rinomata in quanto leggera e di facile digeribilità. A qualche centinaio di metri, un po’ più in alto, sgorga direttamente dalla roccia, formando una pozza, un’altra, chiamata Fontana di Ghender, la cui acqua è dura e di difficile digeribilità, infatti nel ruscello che ne consegue si notano abbondanti depositi calcarei. All’acqua di queste sorgenti si sono sempre abbeverati gli animali selvatici ed anche le mandrie di bovini che pascolavano nei dintorni e che hanno dato il nome alla collina. Probabilmente queste acque hanno dato ristoro ai nobili del castello di Urusbergo durante le loro passeggiate o le loro battute di caccia nelle vicinanze. Hanno dissetato i contadini che lavoravano sulla montagna per il taglio della legna d’inverno, la pulizia dalle foglie in primavera, la fienagione d’estate e la raccolta delle castagne d’autunno. Flavio Cicuttini, Mario Liberale, Silvano Sniderò, Franco Luis, Pierino Narduzzi e Marino Coszach (da sinistra) soddisfatti del lavoro compiuto! Marino è originario di Stregna, e precisamente di Presserie, della famiglia Poličnjakova. La riscoperta, la pulizia delle sorgenti è una cosa che gli sta molto a cuore e intende continuare a portare avanti il lavoro iniziato con gli amici di Sanguarzo Nei pomeriggi d’estate alla Fontana Lamia c’era la coda di donne e bambini con fiaschi e bottiglioni in attesa del turno per attingere l’acqua che lentamente scorreva lungo la grondaia ricavata da un pezzo di corteccia di castagno, per poi portarla ai falciatori assetati dal faticoso lavoro nella calura estiva. Da mezzo secolo ai giorni nostri il sistema di vita è profondamente cambiato: quasi nessuno va a lavorare sulla collina e i terreni sono abbandonati e incolti, la gente beve acqua minerale imbottigliata in contenitori di plastica e i giovani non sanno neppure dove si tro- vano le sorgenti. Qualche anno fa una frana aveva coperto la Fontana Lamia ed era praticamente impossibile attingere l’acqua. Domenica 3 maggio alcuni “giovani dai capelli grigi” di Sanguarzo, amanti degli usi e delle tradizioni, con pale e picconi hanno risistemato la sorgente mettendo, come una volta, la corteccia di castagno per attingere l’acqua. Dopo, per festeggiare l’evento, hanno cucinato e mangiato una buona grigliata bevendo l’acqua, ma anche del buon vino! L’acqua della Fontana Lamia è buona, ma il vino è più sapido! Prima comunione a San Pietro per quindici bambini Notizie relative al Modello Red 2009 Il Patronato INAC di Cividale del Friuli informa che i pensionati devono comunicare entro il prossimo 30 giugno 2009 i redditi relativi all’anno 2008 altrimenti si vedranno sospesa, a partire dal mese di ottobre 2009, quella parte di pensione o prestazione legata al livello reddituale. Il mancato rispetto del termine dà luogo ad un sollecito e se questo dopo 30 giorni resta senza risposta, l’Ente (INPS, INPDAP, ENPALS ecc.) provvede a sospendere la prestazione (pensione) collegata al reddito. La comunicazione va presentata anche se l’unico reddito percepito è quello della pensione. Si ricorda che anche quest’anno il Patronato INAC di Cividale del Friuli in via Manzoni 31, dal martedì al sabato dalle ore 8.00 alle ore 12.00, è pronto a fornire gratuitamente tutta l’assistenza del caso per tutti i pensionati che hanno ricevuto dall’INPS e/o dall’INPDAP il Modello RED. Il 10 maggio per un gruppo di quindici bambini della comunità di San Pietro al Natisone è stato un giorno davvero importante, anzi, oseremmo dire speciale, perché hanno ricevuto da don Mario uno dei sacramenti principali per chi è cristiano, l’Eucarestia. Sono un gruppo molto vivace, ma agli occhi di tutta la comunità sono apparsi come degli angioletti. Segno che gli insegnamenti della famiglia, di don Mario e delle catechiste è entrato nei loro cuori e a far parte della loro vita! Che questo giorno tanto importante per i nostri bambini non rimanga solo un lontano ricordo, ma sia l’inizio di un lungo cammino di fede basato sul rispetto per se stessi e per il loro prossimo, sull’umiltà, la pace, l’amore per il prossimo. Se lo augurano i genitori, le catechiste ed il parroco don Mario. Četrtek, 11. junija 2009 Slika nie te narlieuših, pa vam povemo, de med telimi tekači jih je an part tudi iz Nediških dolin, predvsem od Planinske družine Benečije anureasai v Sport Četrtek, 11. junija 2009 Sono stati ben trecento i ragazzi impegnati nelle competizioni di calcio, mountain-bike e Triathlon orienteering A S. Leonardo davvero una Festa dello sport Settanta i concorrenti nel trofeo Junior bike - Scarsa affluenza di pubblico, assente l’amministrazione comunale Arricchita da altre due competizioni, oltre al calcio, la “Festa dello sport - Sport senza confini” di S. Leonardo ha avuto un buon successo: 300 ragazzi impegnati tra calcio, mountain-bike, triathlon orienteering. Scarsa la presenza di pubblico, a parte i genitori dei ragazzi, come pure nulla era la rappresentanza comunale. Forse perché non hanno figli che vanno a cavallo, o in bici, o che giocano a calcio e non praticano il podismo... Comunque questo non giustifica l’assenza. Malgrado ciò il tempo è stato clemente, un po’ meno l’influenza che ha tolto dalla competizione locale del trofeo Junior bike ben quattro ragazzi del Team Granzon con il quale gareggiano molti nostri bambini e giovani. Settanta i ragazzi che si sono dati battaglia su un percorso tecnico e divertente arricchito dalla coreografia di un me-ga scarpone aerostatico. Iniziamo con il raduno: pur senza supporto delle sue coetanee di team (Lucrezia e Aurora), assenti per malattia, Martina con un “dest riga fissi coprirsi” (alla militare) ha messo tutti in riga andando a vincere la seconda manche ed aggiudicandosi così la gara d’apertura. Grande bagarre nei Gl, mancavano Francesco ed Aurora (ammalati). Combattuta anche la gara dei G2 dove Nicolas Carruzzi piazzandosi al 2. posto rafforzava la sua leadership in classifica generale di categoria. Affollata anche la gara G3 dove Jacopo e Berton si davano battaglia sin dall’inizio facendo il vuoto alle loro spalle. Balzava in testa il veneto con Jacopo incollato alla ruota per due giri, alla prima indecisione del caorlese Jacopo passava al comando e vinceva per distacco. Nelle retrovie Thomas NelFOrientriathlon a piedi, in bici ed a cavallo Organizzato dal MTB Friuli con il supporto dell’Audace e la collaborazione di Dario Masarotti si è svolto il 2 giugno, sempre a S. Leonardo, il Primo Orien-triathlon. Si tratta di una staffetta composta da un podista, un ciclista ed un cavaliere. E un abbinamento unico nel suo genere, sperimentato qui per la prima volta in regione e non solo. I concorrenti fanno uso di una cartina e devono seguire un percorso raggiungendo dei punti di controllo in sequenza. Il percorso è stato semplificato e segnalato di tanto in tanto con fetuccie per dare la possibilità ai concorrenti che non avessero mai fatto uso di cartine orienteering di poter portare a termine le prove singole senza grandi difficoltà. Una settantina i concorrenti, sette le squadre composte dai tre frazionisti. Si sono aggiudicati il Trofeo Articolar a (a cavallo), De Bortoli (podista), Forabosco (mountain-bike). Nelle classifiche individuali tra i 15 bikers miglior tempo per Forabosco. Per i podisti, una cinquantina, miglior tempo per Bartulovich Lorenzo e tra i cavallerizzi per Alessio Sauroni. Tra i locali sul podio Patrizia Trinco (cavallo) e Leonardo Chiuch per la mountain-bike. Interessante e molto divertente la formula, sperando che abbia un seguito cosicché possa portare nelle Valli del Natisone una nuova manifestazione che faccia conoscere a tante persone le bellezze locali. (gs) Filpa ko nella finale Nulla da fare per la Filpa di Pulfero che sabato a Reana del Rojale si è giocata la finalissima regionale degli Amatori UISP. La squadra pulferese è stata sconfitta per 3-1 dal Mereto di Capitolo che si è quindi aggiudicato il trofeo. A segnare la rete della Filpa, quando già gli avversari erano andati per tre volte in gol, è stato Almir Be-sič. ed Edoardo si alternavano (tra una caduta e l’altra) al 5. posto. Volata finale a tre, si piazzavano 4. e 5. Buono l’esordio di Riccardo, nuovo entrato del Team Granzon, che si piazzava al 7. Nella gara G4 subito al comando Davide seguito da J Michele col goriziano Bran-cati e da Stefano. In 6. posizione Mattias, dopo alcuni giri con due lunghezze di vantaggio su Michele e Branca-ti. Davide urtava il paletto che delimita il percorso cadendo e lasciando via libera agli altri due che si davano battaglia per conquistare il primo posto. Vinceva il goriziano davanti a Michele. Terzo Davide. Volatona finale di Stefano che cedeva di mezza ruota il quarto posto. Buona prestazione di Mattias che con il 6. posto mantiene la 6. posizione nella classifica di categoria. Motivi di studio non hanno permesso al fratelli Cro-atto di gareggiare e il 7. posto di Iole nella categoria G5 ed il 2. posto di Valerio nella categoria Allievi fanno onore a questi due ragazzi. Terzo posto per il ragazzo di Patrizia ed il suo cavallo nella gara di Orientriathlon. Qui a fianco Edoardo in azione con la sua mountain-bike Pulfero, Federico Manzato, che ha corso nella categoria Esordienti. Ben cinque podi con tre punti di distacco sulla seconda società. I ragazzi si sono aggiudicati il trofeo e con il contributo di tutti siamo ritornati al secondo posto, (gs) Chiavris, 6 giugno - Gli Esordienti della Valnatisone hanno iniziato il torneo Giuseppe Tomasetig, giunto alla quinta edizione, conquistando il primo posto nel girone B e l’accesso alle semifinali. Un risultato ottenuto grazie ai due successi nei confronti del Libero Atletico Tomeo Tomasetig, Valnatisone avanti I Giovanissimi della Valnatisone che a Trivignano hanno conquistato il secondo posto nel Torneo Birri I Merenderos di S. Pietro al Natisone Rizzi e dei padroni di casa del Chiavris. Nella prima gara, per i valligiani sono andati in gol nell’ordine Samuel Panta-rotto, Daniel Cudicio, Stefano Marseu, Giacomo Go-renszach ed ancora Marseu. Cinque a zero il risultato finale. È seguita la sfida tra Libero Atletico Rizzi ed il Chiavris, vinta dai primi per 3-0. Nella terza partita la Valnatisone ha superato la giovanissima formazione di casa per 5-1 grazie ai centri In finale Paradiso contro Merenderos Con la vittoria per 4-3 sul Boca Juniors il Paradiso dei golosi si è guadagnato l’accesso alla finale UISP di calcio a cinque. Sabato 13 giugno a Feletto Umberto incontrerà l’altra formazione di S. Pietro al Natisone, i Merenderos. di Cudicio e Simone Coren ed alla tripletta di uno scatenato Pantarotto. Le semifinali del torneo si giocheranno sabato 13 giugno: alle 17 scenderanno in campo Cometazzurra e Libero Atletico Rizzi, alle 18.15 la Valnatisone sarà impegnata con l’Assosangior-gina, seconda classificata del girone A. Le finali sono previste per sabato 20 giugno alle 16.45 per il terzo e quarto posto, alle 18 la finalissima. Kronaka Tle par kraj: v Ligu, kjer Herman (v parvi varsti na sliki) an njega mama sta nas pru lepuo sparjela Tle zdol: za zaključit lepuo tel dan... mineštron od Gabrielle v Bordonu! Po adni an drugi strani... Ah kak liep dan je biu v torak, 2. junija! Te pravi ajar, sonce... Šli smo z našim kolesam, z bičikletam iz For-nalisa po Idarski dolini, ku de bi plul! Nomalo buj težka je bla prit gor na Brieg, v dreškem kamunu, pa je var-glo ratingo: kosilo je bluo zlo, zlo dobro. Na koncu pa smo se nomalo po-kumral, polamental: so nam storli sniest previč an naše noge nas nieso vič tiele bugat zavoj o tistega praseč-jega stegna (stinco di maiale)! Pa je bluo takuo vse dobro, deje bluo škoda pustit ta na tontu... Še bruozar, de potle iti dol pruot je bluo lahko, an kar smo paršli na Kombrieško, smo se pru oddahnil. Čakala nas je naša parjateljca Jožica (Strgar) an nas die-la vse na mest z nje žganjam. Vidli smo tudi muzej, ki ga ima doma. Je zaries zanimiv, interesant. Iz Kam-brieškega smo šli v Lig an v teli vasici smo srečali drugega parjatelja, Hermana, an njega mamo, ki sta nas sparjela, ku de bi bli njih žlahta. So nam nariezli vsega, kar so doma imiel, an nam zalil vse s pijačami, s pivo, z vinam... Herman nam je jau, de nas bo čaku tudi druge lieto: kuo mu moremo reč, de ne? Smo paršli do Bordona, ki smo se šele menai, ki dost smo sniedli. Tle smo ušafali Gabriello, ki nas je že na poti čakala z mineštronam!!! “Mitica” Gabriella, nimar parpravjena na-rest kiek za te druge! Zaries an liep dan, an vsi iz sarca zahvalemo parjateljco Jožico, parjatelja Hermana an njega mamo, an Gabriello, (d.m.) Kuo je bluo lepuo se “maltrat” V Gorenjim Tarbju so tele dni paršli h koncu s te parvim delom tečaja (corso) gi-nastike (telovadbe). An kup judi se je zbieralo dvakrat na tie-dan, za dva miesca, an so se gibal an mal-tral pod vodstvom, pod učilom, fizioterapi-ste Giuliane Carrer. Vsi so bli navdušeni an so vprašal, de naj se tela ginastika ponovi v jesen. Telo iniciativo sojo organizal tisti od društva Srebarna kaplja, še posebno se je po- trudiu za tuole spejat podpredsednik Sergio Balus. Sriedenjski kamun je dau na razpolago, je posodu, prestore v te stari šuoli an takuo tela liepa stvar je mogla uzletiet. Društvo Srebrna kaplja se potrudi za or-ganizat kiek takega tudi po drugih naših vaseh, v sodelovanju s kamunami. Ni trieba velikih reči za napravt konkretne stvari. Če imata kajšno posebno miseu za napravt al organizat kiek, lahko nas obvestita, pokličeta, jo bomo gledal kupe spejat. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro . Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v USPI Associato alPUSPI SP [pritež^h s krčnimi žilami in odprtimi ranami se OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU - DR. SCI.MED. J. ZIMMERMANN, SPECIALIST KIRURG. BREZPLAČNI SPECIALISTIČNI PREGLEDI ŠTANDREŽ (GO). VIA DEL SAN MICHELE 141, TOREK 16H -20H; Trst, Via dell’istria214, sreda 16h - 20h. TEL. 00386 31 837 218 CAI Sottosezione “Val Natisone” 21 giugno 2009 ČRNA PRST (1844 m., Alpi Giulie, SLO) Difficoltà: Escursionisti/Escursionisti Esperti - Dislivello: 1340 meni Tempo in salita: 4 ore circa Programma di massima: in auto fino a Most na Soči, in treno fino a Podbrdo, salita al Črna Prst, nel caso di condizioni favorevoli discesa dal versante opposto fino a Bohinjska Bistrica, rientro a Most na Soči in treno. Ore 6.45 - Partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) ^^eiUr^nnazioni^iarmU0432 701618), Willy v Gorenjim Tarbju! In ricordo di Romano Romano Franz ci ha lasciati. Non aveva ancora 52 anni, li avrebbe compiuti il 18 giugno. Persona molto attiva e molto disponibile sia nel campo sociale che nell’ambiente di lavoro (era un dipendente della Telecom), Romano era sempre attorniato da molti amici. Era consigliere comunale di Savo-gna ricoprendo la carica di assessore per 10 anni e si era ricandidato come consigliere anche in queste ultime amministrative. In questi anni si è sempre impegnato perché fossero realizzate sempre al meglio tutte le opere pubbliche, soprattutto nella sua frazione, Montemaggiore. Era sempre presente anche nelle attività ricreative e associative. E’ stato anche uno dei dirigenti della società amatoriale calcio “Škrat” di Pulfero. La passione ed il desiderio di aggregazione lo hanno spinto a dedicarsi in prima persona, con caparbietà e passione, alla riqualificazione di tutto l’impianto sportivo di Savogna, quando era ormai in stato di abbandono. Successivamente, con il finanziamento arrivato dalla Regione Friuli Venezia Giulia ottenuto in favore del Comune sono state realizzate le gradinate coperte ed un campetto di sfogo. Romano, intuendo la grande opportunità del rilancio del rinnovato campo sportivo e collaborando con società di calcio amatoriale locali quale la “Sos Putiferio” e successivamente la rinata “Savognese”, è stato capace di ridare un’anima a questo centro di aggregazione sociale. Romano inoltre era sempre presente nella organizzazione e impegnato per la buona riuscita di tutte le feste paesane. Partecipava alle gite e alle feste natalizie organizzate per i nostri anziani. E’ stato anche per molti anni donatore di sangue. Per questo e per tante altre cose, caro Romano, tu ci sarai sempre vicino perché avremo bisogno del tuo esempio per darci la forza e la costanza di riuscire a realizzare tutte le cose che tu hai fatto per la nostra gente. Zbuogan Roman. Prejšnjo saboto an nediejo po malomanj vsieh beneških kamunih so ble volitve za zbrat šindaka an evropske kandidate. Tonina an Marjuta sta se srečale par maš potle, ki sta ble že dale njih voto. - Kaj si votala, Tonina? - Saj vieš, Marjuta, de ist se zastopem malo tu politiko an potle, ki na volilnim sedeže so mi dal škedo za votat, sem zamerkala, de je bluo puno niekšnih čudnih simbolnu, pa sa-muo na adnim so bli narisani sarp an kladvo, an pravejo, de tisti so pruoti kristianom, zatuo sem ga zbrisala: sem nardila an liep križ gor na tist simbol! ★ ★ ★ Tudi an karabinier je šu na njega volilni sedež, je vzeu njega škedo an šu v pripravljeno kabino. Je šlo napri vič ku dvajst minutu, ki je biu šele notar. Predsednik sedeža nomalo jezno ga je poprašu, če je naredu njega dužnuost an de naj pride uon s kabine, ker je že puno ljudi, ki čaka. - Ja, gaspuod predsednik, sem naredu mojo dužnuost, ampak čakam te druge tri! - Kere tri! Vi muore-te narest vašo dužnuost! - Ne, ne, gospuod predsednik, ist muorem počakat te druge tri zatuo, ki snuojka naš ma-rešjal nam je parpo-ročiu: “Dopo aver votato, piegate la scheda in quattro!” ★ ★ ★ Lieta nazaj, kadar sta se nasprotovala de-mokristijani an komunisti, tudi Katina je ostala puno cajta v kabini. Predsednik jo je poprašu, če je votala an de naj pride uon. - Ja, ja, gospuod predsednik, sem votala za kristijansko demokracijo an sem tle, ki čakam! - je odguorila Katina. - Mene nič ne briga, kaj ste votala, an na morete čakat obednega, muorete pridit hitro uon s kabine! - je jezno zaueku predsednik volišča. - Ne, ne, gospuod predsednik, ist sem votala kristijansko demokracijo an sem tle, ki čakam! - Povejte mi alora, ki čakate? - Snuojka muoj kužin komunist, ku je zavie-du, ki bom votala, mi je jau: “Bieš, bieš Katina dajat voto za kristijansko demokracijo! Boš videla, kuo te lepuo na-trieskajo!” Francesca, Federico an njih mala Mila v v Živi v Cedade, pa je adna “naša” čičica Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 14. JUNIJA Api Čedad (na pot pruot Manzanu) Planinska družina Benečije 17., 18. in 19. julija Skupni izlet s planinskim društvom Kobarid Info in vpisovanje: Germano 0432/709942 Že odkar san se rodila, mama an tata mi runajo ad-no fotografijo za drugo an vebierajo, vebierajo za jo diet na Novi Matajur. Če spiem, če jem, če zie-han, če se “posmiejem”... tata je nimar atu s fotografsko makino. “Tle na bo ne cinka ne uinka”, san študierala, “an bojo le napri vsi vprašal, kuo je tuo, de me nie še na Novim Matajurju”. Pa... pa se mi pari, de te-lekrat bo. San čula mamo an tata reč, de tiste dvie fotografije so jim pru všeč, an tele krat obadvieman, zak do seda če mami je bla všeč adna, tatu ne zadost, če je bla terjam... se mi pari, de so van pošjal ki! Če je takuo an če me deneta, bom pru vesela, takuo s telo parložnostjo pozdravem vse tiste, ki so me čakal an tiste, ki so veseli, de san paršla med vam. An če me na poznata še, vam po-viem, de san Mila Morandini, san se rodila na 27. marca lietos, živim v Če-dade, zak tle živi an dieia muoj tata všeč tatu, mama nie bla pre- Federico, pa san na beneška vic dakordo, seda pa san jih čičica, zak moja mama je vidla “mandrat” s kompu- Francesca Clodig iz Černeč. V nediejo opasilo na sv. Martine 'r VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Hitre atlantske fronte se pomikajo čez Evropo in delno vplivajo tudi na vreme pri nas. Od petka pa se bo okrepil anticiklon, ki bo zagotavljal stabilno, toplo in suho vreme. oso Četrtek, 11. junija Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme .Lahko s ebo ponekod pojavila kakšna ploha ali nevihta, ki bo bolj verjetna na vzhodu in v hribovitem svetu; sicer popoldne tudi ponižinah Petek, 12. junija Dopoldne bo na zahodnem pasu prevladovalo jasno vreme, na vzhodnem pa zmerno oblačno. Popoldne pa bo povsod po deželi zmerno oblačno do spremenljivo. Zjutraj bo sprva ob morju pihal in ob morju. Nižina Obala burin, nato pa zmorec. Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 15/18 18/21 Najnižja temperatura (°C) 14/17 17/20 Najvišja temperatura (°C) 23/26 21/24 Najvišja temperatura (°C) 25/28 22/25 Srednja temperatura na 1000 m: 15°C Srednja temperatura na 1000 m: 16°C Srednja temperatura na 2000 m: 8°C Srednja temperatura na 2000 m: 8°C OBETI V soboto bo dopoldne prevladovalo jasno vreme; ob morju bo pihal burin. Popoldne bo zmerno oblačno do spremenljivo. V nedeljo pa bo prevladovalo lepo a soparno vreme, le v Alpah se bo popoldne lahko razvilo nekaj kopaste oblačnosti. Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s k 0-5 mm k 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Od lieta 2003, vsako drugo nediejo junija farani od lieške fare (Kozca, Topo-luove, Liesa) gremo na Svet Martin za počastit oblietinco, odkar so požegnal cierku (opasilo) potle, ki so jo bli postrojih Takuo lietos bo že to sedmo lieto, ki se zberemo gor vsi kupe za preživiet še ankrat adno posebno nediejo. Tela posebna nedieja bo tista, ki parhaja, 14. junija. Je zadost, de pridemo gor ob 11.30, saj ob tisti uri bo sveta maša pietà an pre-cesja okuole cierkve. Po sveti maši, opudan an pu parbližno, bo pastašuta za vse. Za jo skuhat po-skarbe tisti od Komitata za Kuatarinco. Sevieda, ku nimar, na bojo manjkale ramonike an dobra volja. Muoramo sa-muo upat, de nam bo liepa ura naklonjena! Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 5. SEPTEMBRA 2009 Iz Čedada v Videm: ob 6.00*, 7.00,7.30*, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 17.30*, 18.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.33,8.03*, 8.33,9.33, 10.33, 11.33, 12.33, 13.33, 14.33, 15.33, 16.33, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.33, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinjerji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 12. DO 18. JUNIJA Sriednje tel. 724131 Čedad (Fornasaro) tel. 731175 Ukve 60395 - Rezija 353004 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Prapotno: do 28. junija Mojmag: do 14. junija Premarjag: od 15. do 28. junija