! PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Leto 1. štev. 132 - Cena 3.« lire TRŠT, sreda 17. oktobra, 1945 Z A ■- i . SLOVENSKO PRIMORJ 1 Kdor dvomi v uspeh, ta ni videl in doživel borbe na življenje in smrt. Kdor gleda nazaj in ne prizna dejstev, ta bo slep za vedno. Kdor se spotika oh malenkostih, ta ne ho zapazil velikih dogodkov. Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št, 1-1. I Tel, št. 93806,93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo Kdor vidi samo sebe in ne vidi skupnosti, ne more razumeti sedanjosti in ne bo našel poti za bodočnost. Dr. BOŽIDAR LAVRIČ Jagoslavija pred z' Vsem onim, ki prijateljsko ter iskreno gledajo na novo Jugoslavijo in ki zaupajo zavednosti naših narodov, je demokracija v naši domovini očitno dejstvo. Demokratičen značaj naše oblasti se je kazal tudi v vprašanju volivne pravice državljanov, kakor tudi v sami praksi pri sestavljanju stalnih volivnih imenikov. Narodni odbori so opravili po predpisih zakona o volivnih imenikih v kratkem času obsežno ter pomembno delo. Milijoni državljanov demokratične federativne Jugoslavije so razumeli, da je sestavljanje volivnih imenikov splošno narodno delo ter da bo zakon o volivnih imenikih uveden dogledno in temeljito v življenje samo ob aktivni udeležbi ljudskih množic. Sodelovanje med ljudstvom iw organi ljudske oblasti je o-mogočUo, da so bili v volivne imenike sprejeti vsi, ki imajo volivno pravico ter da so bili izbrisani tisti, ki jim zalcon odvzema to pravico. Rezultati tega dela so bili objavljeni v poročilu zvezne volivne komisije. Aktivno in pasivno volivno pravico je dobilo 8,020.671 državljanov, iz volivnih imenikov pa je bilo črtanih 223.108 oseb. Ti podatki še niso definitivni, ker l*o prišlo do manjših sprememb, ko bodo sodišča rešila pritožbe zaradi odvzema volivne pravice. Stara jn nova Jugoslavija Te številke govorijo o demokratičnih pravicah, ki so jih naši narodi izvojevali v osvobodilni vojni. Večina prebivalcev Jugoslavije je dobila na podlagi enega tako demokratičnih zakonov, kakršen je zakon o volivnih imenikih, pravico, da sodeluje pri delu za nadaljnjo graditev naše osvobojene domovine. 2e to, da ne govorimo o drugih pridobitvah borbe z orožjem v rokah naših narodov, naglaša ogromno razliko med staro in novo Jugoslavijo. Zakon o volivnih imenikih je dal volivno pravico vsem moškim m ženskam v starosti nad 18 let, vojakom naše vojske pa vsem, ne glede na starost. Narodi Jugoslavije niso imeli nikdar prej takšnega zakona. Režimi stare Jugoslavije so si brezvestno prizadevali, da bi votivno pravico dobilo čim manj državljanov. V novi Jugoslaviji, kjer ima ljudstvo vso oblast v svojih rokah, so vsi zakoni, ki se tičejo volitev ter tako tudi zakon o volivnih imenikih, izdani zato, da ze ljudskim množicam omogoči udeležba pri reševanju vseh vprašanj, ki se tičejo množic sa- mih. Žene in mladina Ženam in velikemu delu mladine, ki prejšnje čase ni imela volivne pravice, se v novi Jugoslaviji nudijo pogoji, da se najbolj aktivno udeležujejo političnega življenja svoje domovine m da po svobodno izvoljeni u-stavodajni skupščini potrdijo Pridobitve osvobodilne borbe ter izrečejo odločilno besedo o obliki in ureditvi svoje države. To Pomeni, da imajo vsi, ki so se med osvobodilno vojno izkazali kot odločni ter sposobni, da branijo in osvobajajo domovino in ki so se v najusodnejših časih narodne zgodovine pa tudi zdaj v dobi obnove izkazali vredni, Volivno pravico, da bodo branil-°i izvojevanih pridobitev in so steber, ki na njem sloni prihodnost nove Jugoslavije. Volivna pravica je odvzeta raznim izdajalcem tn zločincem, ker so se v dobi stare Jugoslavije ter med fašistično zasedbo borili z vsemi sredstvi proti koristim ljudskih mno.ic. Demokratičen značaj zakona o volivcih imenikih se kaže med dru-tudi v tem, da daje polno Pravico ljudskim množicam odstraniti iz političnega življenja Vse tiste, ki so se hudo pregrehi proti koristim naše države m ki so nasprotniki demokratičnih pravic naših narodov. Oflozlclja Narodi Jugoslavije so pozdravili zakon o volivnih ime- volivno pravico že v starosti iznad 18 let in da jo dobijo vojaki izpod starosti 18 let. Te gospode nič ne moti, da je ta naša mladina predvsem tista, ki se je v vrstah naše vojske z o-rožjem v rokah borila za svojo domovino ter pokazala ljubezen do te države, medtem ko so ti in njim podobni «demokrati» živeli ves ta čas tam, kjer ni mesta poštenim ljudem. Sovražniki nove Jugoslavije Strah te gospode pred ^samovoljo^ organov ljudskih oblasti ni nič drugega, kakor zagovor izdajalcev in dokazuje našim narodom, da ta gospoda, upoštevajoč upravičeno te izdajalce kot svoje volivce, želi državo znova spraviti v bedo ter uničiti pridobitve osvobodilne borbe. Stališče, ki ga je ob vprašanju volivne pravice zavzela «opozicija», je stališče vseh sovražnikov nove Jugoslavije in nič čudnega ni, da bi rada odvzela volivno pravico večini rodoljubnega prebivalstva naše države in jo dala neznatni manjšini — četnikom, ustašem in njim podobnim. Ker nimajo v državi nikogar za seboj, razen ljudskih sovražnikov, se pristaši vrnitve starih razmer opirajo na reakcionarne kroge v tujini ter zahtevajo od njih pomoč v borbi proti novi Jugoslaviji. Kakor ta gospoda v državi napada zakon o volivnih imenikih, tako n. pr. Vladko Maček v Parizu izjavlja reakcionarnim novinarjem, da bo večini volivcem na Hrvatskem odvzeta volivna pravica. Grol, Maček, Pera Živkovič in vsi drugi, ki so vladali, ko se volitev ni moglo udeležiti niti tri milijone državljanov Jugoslavije, so se začeli soglasno ter složno «bati», da bodo volitve v u-stavodajno skupščino izvedene brez udeležbe in proti volji zvečine* volivcev. Na pesku zgrajeni upi Jugoslavija, Bolgarija in Rumunlia hodijo trdno po poti demokratičnega razvoja Reakcionarni krogi v inozemstvu vodijo zagrizeno gonjo proti balkanski demokraciji. Po neuspehu prvega zasedanja Sveta zunanjih ministrov 3e je ta gonja znatno in vidno okrepila. Reakcionarni časopisi znova poudarjajo in trdijo, da vlade balkanskih držav niso reprezentativne in pravijo, da odredbe teh vlad niso odredbe prave demokracije itd. Istočasno je neuspeh londonske konference okrepil nade bolgarskih in jugoslovanskih reakcionarjev, ki že dolgo časa računajo na neuspeh sodelovanja velesil. To je dovedlo do aktivizacijs reakcionarnih bolgarskih in jugoslovanskih skupin, ki upajo, da bodo s tem svojim delovanjem prišle na oblast. Tem reakcionarjem, ki nimajo nobenih pristašev med ljudstvom, pa povemo, da uživajo se-danja jugoslovanska, bolgarska in rumuneka vlada podporo pretežne večine ljudstva. V resnici izvajajo te vlade politiko, ki je v interesu vsega ljudstva in so v pravem pomenu besede, ljudske vlade. Ce hočemo soditi o demokratičnosti te ali one vlade, moramo predvsem pogledati, v čem so interesi, ki jih zasleduje njena politika. Ce proučimo delovanje rumunske, bolgarske in jugoslovanske vlade s tem merilom, nam bo takoj padel v oči ne le njihov reprezentativni značaj, ampak bo tudi obtožba o pomanjkanju demokracije sama od sebe odpadla. Dovolj je če se spomnimo gospodarskih in političnih ukrepov, ki so jih podvzele Rumu. nija, Bolgarija in Jugoslavija v po-vojnem razvoju. Ti ukrepi so izpremenili značaj narodnega gospodarstva teh držav in njihovi odnošaji temeljijo na prijateljstvu in na obrambi miru in varnosti v jugovzhodni Evropi, Bolgarski ministrski predsednik Georgijev je z vso upravičenostjo v razgovoru z dopisnikom lista »Chicago Sun» izjavil, da so odno-saji Bolgarije z Jugoslavijo, Rumu-nijo in Albanijo sijajni. Sodelovanje ljudskih množic Te klevete na račun države, ki se je junaško borila v borbi proti Hitlerju, in ki je neodvisna, ponavljajo ter širijo posamezni reakcionarni listi v tujini in dajejo tako življenjsko injekcijo tistim, ki so v naši državi že davno pokopani in ki nimajo nobene pravice, da govore v imenu narodov Jugoslavije. Če se doslej niso potrudili in niso hoteli razumeti demokratičnega značaja naše oblasti, bodo zdaj reakcionarji v tujini in njihovi varovanci «demokratii> lahko sprevideli po številu vpisanih in izbrisanih volivcev, da so vsi njihovi napadi brezpredmetni ter da nova Jugoslavija nadaljuje pot, ki najbolj ustreza koristim narodov Jugoslavije in svobodoljubnemu človeštvu. Rezultati, ki jih je objavila volivna komisija, so odkrili vso puhloglavost tistih, ki jim ni všeč ljudska demokracija v novi Jugoslaviji. Velika večina državljanov, nad 8 milijonov, je dobila volivno pravico in le majhna skupina izdajalcev, S.6 odstotkov števila volivcev, se ne bo mogla udeležiti volitev v ustavodajno skupščino. Tudi v tem pogledu kakor pri pri vseh drugih vprašanjih, se je znova izkazalo, s kakšnimi lažmi skušajo razni »demokrati* in zopo-zicionalch podkopati ugled naše države. Naši narodi znajo ceniti pravice, ki so si jih izvojevali v osvobodilni vojni. Naši narodi pa tudi vedo, kako si morejo obvarovati te pravice. Zato bodo milijoni državljanov te države glasovali za Ljudsko fronto, za republiko, za Tita. (Iz »Borbe*) Z obnovo so bile v Jugoslaviji pritegnjene v politično življenje široke ljudske množice. S tem se je odnos med reakcionarnimi silami in demokratskimi skupinami izpre-menil. V teh deželah so se demokratične sile okrepile, medtem ko so bile reakcionarne sile, ki predstavljajo manjšino, še bolj oslab. ljene. V zvezi s tem je značilna konferenca narodno zaranistične organizacije, ki pripada narodni demokratični fronti. Ta konferenca se je vršila pred kratkim v Bukarešti. Izrekla je odkrito kritiko reakcionarnih voditeljev tako zvanih zgodovinskih strank; reakcionarnih voditeljev, ki postajajo vedno bolj generali brez vojske. Vodje na. ‘rodno zaranistične stranke so se v teh 6 mesecih prepričali, da je odvrniti od te njihove poti. (Tass). Mft VW|V|W.SV.VV\%%VV.VVVWAVVAVWA\VIW. nikih kot pridobitev svoje bor-°e in močno sredstvo za utrdi- ~ TnucntJ BTCuaivu *** ***»«*• 'ep svoje oblasti. Narodi so se *°to tudi lotili dela, da bi bil ^kon uveden v življenje, med-ko so Grol, Maček in drugi vrnitve starih razmer topili proti temu zakonu. 'tthovi ugovori se delijo v glavam v dve smeri. Pravijo, da je ^Pravilno, ker dobiva volivno Juhico številna mladina, na strani pa trdijo, češ, črtate t* volivnih imenikov bo pre- ^''eno zsamovolji» organov ^sti. - ^atco imenovana opozicija je Jt*! razpravo v Začasni narod-J skupščini in potem med vso ll^olivno kampanjo nastopaču temu, da dobi mladim* k Slavke v Angliji London, 15. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga iz Londona poroča: List «Reynold News» objavlja članek svojega strokovnjaka za gospodarska vprašanja Gordona Shafferja o stavkah, ki se v poslednjih dneh širijo v Angliji. Članek pravi, da je zelo lahko drrzati stavkujočim pridig« in zavračati vso odgovornost stavke na »mahinacije neodgovornih agitatorjev*. Toda stavkujoči delavci trpe velike žrtve, da bi dosegli upravičene zahteve. Njihove žene in otroci stradajo, ker ne dobe stavkovne pomoči, ki bi Jim do neke mer« nadoknadila izgubljene mezde. Delavci so pripravljeni na velike žrtve, kadar stavkajo, in stavkajo samo takrat, kadar imajo za to stvarne razloge. Problem, ki je v ozadju stavk, je zmanjšanje zaslužka pristaniških delavcev, de lavcev ladjedelniške industrije in večine industrijskega delavstva. Do tega je prišlo veled zmanjšanja nadurnega dela in ukinjenja posebnih vojnih premij. Gospodarski strokovnjak »Rey-nold Newsa» a. hte ra, naj s« zvi. šojo mezde v primeru z mezdami iz letr 1938. za 32 odstotkov, ker so se po uradnih podatkih za ta odstotek dvignili kivljenjakt stroški. Toda Shaffer dodaja: »Vsakdo ve, da tl uradni podatki o zvišanju življenjskih stroškov niso točah* politika vlade demokratične koncentracije pravilna in da se je izkazala politika Maniua in njegovih sodelavcev kot pogubonosna za deželo. Politika vlade demokratične koncentracije si je pridobila simpatijo širokih ljudskih množic. Tako govore reakcionarji Bolgarsko ljudstvo ve, da ne more računati na voditelje in agente reakcionarnih krogov v tujini, če hoče doseči nspehe na polju političnega in gospodarskega razvoja lastne dežele, ampak samo na voditelje ljudske fronte. Na konferenci narodnega odbora Domovinske fronte, ki g« je viršila pred kratkim v Sofiji, so voditelji petih strank, ki pripadajo Domovinski fronti, razpravljali tudi o važnih vprašanjih gospodar- skega razvoja dežele. Za številna taka vprašanja so našli rešitev s posegom privatne, državne in zadružne pobude in končno so bili odobreni pripomočki za prebivalstvo, ki mu je suša povzročila mnogo škode. Kot je lahko razumeti, zanimajo ti ukrepi veliko večino prebivalstva. Kako je mogoče po vsem tem trditi, da bolgarska vlada nima reprezentativnega značaja? Tako morejo govoriti samo reakcionarji. Delo opozicije Pravijo tudi, da v Jugoslaviji in v Bolgariji opozicija nima prostih rok. To ni res. V teh deželah lahko opozicija svobodno izraža svoje mišljenje in razvija svoje delovanje. V Sofiji na primer tiskajo številne opozicijske liste in bolgarska in jugoslovanska opozicija imata vse možnosti, da vstopita v voliva i boj. Bolgarska in jugoslovanska vlada nista krivi, če se opozicija ne drzne predložiti lastne liste in če opozicija raje sabotira volitve. Ce je storila to, je to zato, ker bi izidi volitev samo še enkrat potrdili njeno bankrotno politiko. Namen opozicije je izpodkopati enotnost demokratičnih ljudstev in izzvati nesporazume in s tem porušiti sodelovanje med velesilami. Zato je neuspeh prvega zasedanja Sveta zunanjih ministrov vzbudil v opoziciji nove upe. Toda vsi ti upi so zgrajeni na pesku. «Naši reakcionarji*, je pred kratkim napisal rumunski časopis «Li-bertaria*, «skušajo na vse načine ustvariti aapletjjaje, ki bi lahko služili kot povod za mednarodne nesporazume. Na te nesporazume polagajo svoje upe.* Rumunija, Bolgarija in Jugoslavija hodijo trdno po poti demokratičnega razvoja in nič jih ne more' Šole v SZ Moskva, 16. Tass. — Vsezvezni odbor za višje šolstvo je zbral re-, zultate sprejemov v posebne .vzgojne ustanove. Po začasnih podatkih so letos tehnične šole sprejele 358 tisoč dijakov. Tako študira sedaj približno 1 milijon dijakov in dijakinj na 3.000 industrijskih, poljedelskih, gospodarskih, .pravnih gledaliških in umetniških šolah. Zahteve povojnega petletnega načrta polagajo posebno važnost na srednje tehnične šole. Število tehničnih šol se veča z vsakim letom, posebno v zveznih republikah. Georgija ima več kot 120 tehničnih šol, medtem ko jih ima Azerbejdžan približno 70. V teku svojega obstoja je na tehničnih šolah dovršila študije o-gromna armada strokovnjakov. Od leta 1929 de leta 1941 je na njih študiralo 1.852.000 oseb. V prihodnjem letu bodo nudile tehnične šole industriji 180.700 strokovnjakov; v letu 1947. pa 252.800. Resolucija Osvobodilnega sveta za Trst Mestni osvobodilni svet za Trst je na svoji seji dne 14. t. m. sprejel naslednjo resolucijo; Vlada je zelo povečala kredite za tehnično šolstvo. V letu 1940. je bilo porabljenih 1500-1.700 rubljev letno za vzgojo vsakega dijaka; sedaj se je ta znesek dvignil na 1.900 do 2J.0O rubljev letno na osebo. Zapadni blok Tanjug 16. — Agencija »France Praše* poroča: Georges Cogniot, ki komentira potovanje generala d« Gaullea v Belgijo, piše v časopisu »Humanite*, da se je nemogoče zmotiti pri ocenjevanju potovanja predsednika začasne franooeke vlade. To je propagandno potovanje v korist «zapadnega bloka*. Vsi uradni pozivi in govori za časa njegovega bivanja v Belgiji se nanašajo na idejo tega bloka. V odgovoru de Gaullea na govor belgijskega princa namestnika se poudarja, da je potrebna utrditev vezi med zapadnimi narodi. Toda duhovi, ki jim pojem hvaležnosti ni tuj, opažajo, da je obnovo Evrope omogočilo dejstvo, da je evropske narode rešila iz dna propada Rdeča armada, združujoč svoje napore z napori vojakov. Dopisnik Tanjug-a poroča iz Pariza: V svojem pred voj i vnem govoru, ki ga je imel po radiju, je Jac-ques Duclos v imenu komunistične stranke med drugim dejal: Narodni interesi nalagajo Francozom, da ostanejo nasprotni politiki zapadne-ga bloka, ki bi nas pripeljala do tretje svetovne vojne s strašno uničevalno perspektivo atomske bombe. Položaj na Portugalskem Nemški ujetniki ? Franclji Beograd, 15. — Dopisnik Tanjuga poroča: Ves francoski tisk zelo razburjeno komentira odlok ameriškega glavnega štaba, da se preneha s pošiljanjem nemških vojnih ujetnikov v Francijo, kjer bi morali delati za obnovo opustošenih krajev. Ob tej priliki piše časopis »Vois de Pariš*: 6 mesecev po za-ključku vojne, ko trpe naši ujetniki še vedno od sledov nesreč in strahot, ki so jih preživeli v Nemčiji, nam oporekajo, da slabo hranimo nekatere Nemoe, kakor da večina francoskih državljanov ne živi slabo. Francoski narod je presenečen nad čudnim sočutjem do nemških zločincev in Be istočasno sprašuje, iz katerih političnih razlogov se podpira obnova nemške industrije. Sprašujemo »e, zakaj? Proti komu? Na kakšno novo politiko opozarjajo ta dejstva? Užaljeni francoski narod ne more dopustiti, da posvečajo naši zavezniki več pozornosti' nacistom kot Franclji, kjer ni nikdar umrlo več otrok, kot sedaj. Število umrlih je mnogo večje, kot število rojenih. Argentinska kriza Buenos Airea, 16. — »Associated Press* poroča, da je Juan Alvarez sprejel nalog, da ustvari nov kabinet in tako reši sedanjo vladno krizo. Alvarez je sprejel ta nalog pod pogojem, da mu predsednik Farrel pusti popolno svobodo pri izbiri, da nadomesti prazna mesta v vladi. Vojni min teter Avalos je istočasno objavil- osvobojenje Victorla Cpdovvllla, voditelja komunistične strank«. Moskva (Tass) — Mednarodni opazovalec lista «Krasnij Flot* piše: 13. novembra pe bodo vršile splošne volitve v narodno skupšči. no na Portugalskem. V zvezi s tem se je vršilo v Lisbooi zborovanje, na katerem so predstavniki portugalskih razumnikov zahtevali odložitev volitev za 6 mesecev. Omembe vredno je, da je to prvi opozicijski politični miting, ki se je vršil na Portugalskem v poslednjih 20 letih. Ni čudno, da je objava dneva volitev izzvala močan pro. test. Demokratične svoboščine so bile v deželi že 20 let odpravljene, delo političnih strank in strokovnih zvez ni bilo obnovljeno. V takih pogojih bi volitve ne bile nfč drugega kot prevara. Zakaj pa se je po 20 letih diktature portugalski ministrski predsednik Salazar odločil, da bo izvedel splošne volitve? Manever tega fašističnega diktatorja bo težko ko. ga preslepil. Kot je ameriški tednik »Nation* pred kratkim poudaril, je »Salazarjev režim fašizem v svoji najčistejši obliki*. Po porazu hitlerjevske Nemčije je Salazar sklenil, do si bo hitro nadel krinko »demokrata*. Izjavil je: «mi smo resnični demokrati in nimamo nobenih vzrokov, da bi izvedli kakršnekoli znatne politične izpremem. be». Kdo pa ne ve, da je Salazar kot Franco zagotovil pravico azila hitlerjevskim beguncem in jim pomagal potovati v Argentinijo? Nemškim vojnim zločincem so priredili na Portugalskem lep sprejem. Med vojno portugalska »nevtralnost* ni ovirala Salazar ja, da ne bi napravil solzavega govora, v katerem je ugotovil, da je solidarnost med ZSSR in zapadnimi zavezniki naredila na Portugalskem »negativen vtis*. Istočasno je Salazar odkrito in prikrito podpiral hitlerjevsko Nem. čijo v vojni. Sedaj je Salazar določil dan volitev pod pretvezo, da je demokrat. To komedijo je treba neusmiljeno razkrinkati, tembolj ker ima Salzar vplivne varuhe v nekaterih reakcionarnih krogih v Britaniji in ZDA. Vpraianje Dardanel Moskva, 16. Tass. —Pred nekaj dnevi se je v ameriškem, časopisju pojavilo poročilo, da so se na berlinski konferenci voditelji treh velesil sporazumeli, da bodo vsak zase poslali turški vladi spomenico z ozirom na revizijo moutreuške pogodbe z namenom, da pridejo Dardanele pod mednarodno upravo. Po obvestilih, ki jih je prejel Tass iz uradnih virov, j« to poročilo neresnično. Na berlinski konferenci so se sporazumeli, da bo pogodbe, o ožinah, ki je bila sklenjena v Mcntreuzu, revidirana, ker ne od-govaija sedanjim okoliščinam, in da bo to vprašanje še predmet ne- posrednih pogajanj med vsako od treh vlad in turško vlado. New York, 16. Reuter. — «New York Times* piše, da je njegov dopisnik iz Washing|bona izvedel, da so Združene države poslale Turčiji noto, v kateri predlagajo popravek Montreuxdške pogodbe v zvezi s svobodno plovbo ladijj skozi Dardanele. Ta sprememba bo tudi nad rug način olajšala prehod ladij skozi Sredozemsko in Crno morje v skladu z določbami varnostne- ga sveta. Obsojanje Šubašičeve ostavke Pariz, 15. Tanjug. — Današnji francoski tisk je delno objavil pismo, ki ga je maršal Tito naslovil svojemu ministru za zunanje zadeve dr. Shbašieu, ki je podal ostavko. Časopis »Fbont National* komentira ostavko dr. Subašiča in pod naslovom «Zakaj je dr. Subašič podal ostavko* poudarja, da je Subašič podal ostavko na predvečer volitev, ko vodijo vsi sovražniki nove Jugoslavije iz inozemstva kampanjo proti njej. »To kar želi opozicija in kar ieli dr. Subašič, je tuja intervencija, ki bi omogočila, da se ustavi oživljanje demokracije in da bi predvojne klike znova prišle na svoja mesta. Vprašanje južne Tirolske New York, 15. United Press. — Dopisnik Walter Kolar poroča iz Londona: Dobro obveščeni avstrijski krogi so dopisniku agencije «U-nited Press*, izjavili, da bo avstrijska vlada pod vzela nove korake glede Južnotirolskega vprašanja, kakor hitro bo pet velesil priznalo vlado dr. Rennerja. Iz istega vira j« bilo izraženo mnenje, da avstrijska vlada trdno zaupa v ugodno rešitev avstrijskih zahtev. Se pred den bi se priključila Južna Tirolska Avstriji, naj bi se nemško govoreči Južnotkrolc, ki žive v Avstriji, smatrali za domačine in naj bi imeli pravico, da se udeležijo splošnih volitev 25. novembra, pri čemer naj bi tvorili izjemo samo organizirani nacisti.. Prav tako j« bi! stari borec za južnotirolsko stvar dr. Reuth Nilovaal imenovan pristankom francoskih zasedbenih ob-lastev, ki kažejo mnogo simpatij za avstrijske zahteve, ze člana tirolskega narodnega zbora v Innsbrucku. Merodajni italijanski krogi nasprotno trdijo, da Italija sicer želi prijateljskih odnosov z Avstrijo, vendar — pa se upira avstrijskim zahtevam, zlasti iz gospodarskih razlogov. Italija je v Južno Tirolsko mnogo investirala ter v nekdaj poljedelsko doželo uvedla industrijo. Italija je pripravljena podeliti Južni Tirolski, podobno kot doiini reke Aoste, poseben režim, ki bi vseboval krajevno somoupravo in svobodno uporabo nemškega jezika v /vzgoji in uPjJSS#* Lokomotiva «Zmaga» Moskva, K. Tass. Včeraj je prispela v Moskvo lokomotiva »Zmaga*, ki je bila zgrajena v Kolomni. Po zunanjosti se močno razlikuje od lokomotiv, ki so bile zgrajene pred vojno. Lokomotiva je bila namenjena za tovorne vlake, in ima velika kolesa s premerom 1 in pol metra. Kotel leži visoko nad ogrodjem. Najnovejše pridobitve industrije za gradnjo lokomotiv so bile uporabljene pri novi lokomotivi, ki je bila zgrajena pod nadzorstvom Vrhovnega konstruktorja tovarne Kolomna Lebedj‘anskeg&. Zgodovina lokomotive je sledeča: Ko so konstruktorji, tovarne Kolomna pričeli z načrtom za tovorno povojno lokomotivo, so dobili naročilo naj zgrade stroj, ki bo i-mel visoko kapaciteto in ki se bo znatno razlikoval od obstoječih lokomotiv ,po svojem učinku, enostavnosti proizvodnje, primerno velikem osnem pritisku in večji varnosti v polni brzini. Konstruktorji so to nalogo rešili. Nova lokomotiva ima 18 ton oanega pritiska. Lokomotiva «Zmaga» lahko razvije brzino 80 km na uro. Ima 2200 HP. Je za 12-15% bolj gospodarstvena kot zadnji modeli. Načrt lokomotive olajšuje množično proizvodnjo. Tovarna Kolomna gradi te nove lokomotive v rekordnem času. Prva poizkusna vožnja se je vršila 15. oktobra med postajama Kolomna in Rignoje. Na povratku, je vlekla vlak, ki je tehtal 2.300 ton in z lahkoto razvila brzino čez 70 km Jugoslovani Novega Zelanda Beograd, 15. Tanjug. — Hrvat sko društvo v Oaklandu je podalo maršalu Titu naslednjo brzojavko: »Jugoslovani v Oaklandu na Novem Zelandu, zbrani na velikem mitingu, izražajo popolno zaupanje in podporo Ljudski fronti pod Vašim vodstvom. Prepričani smo, da bo Ljudska fronta prav tako kot v vojni tudi v miru prebrodila vse težave in ustvarila boljše in srečnejše življenje narodom demokratične federativne republike Jugoslavije.* Osvobodilni Svet za Trst izjavlja, da je v sedanjem družabnem redu zaman vsako upanje, da bi se mogli v celoti rešiti osnovni šolski problemi. Ponovno poudarja, da more samo res. nično ljudska in napredna demokracija dati deželi šolo, ki bo obnovljena tako v programu kakor v načinu učenja in ki jo bo vrnila k njeni prati vzgojni funkciji. Samo na ta način se more narodu zagotoviti potom tehnično in duhovno usposobljenega osebja, ki ga ne bodo morile gospodarske skrbi, izbran vodeči sloj. Na osnovi tega smatra, da se aktualnim vprašanjem ni dala ona zadovoljiva rešitev, ki bi jo mogli pričakovati tudi v sedanjih težkih razmerah, v pogledu vseh problemov na-splošno in še posebej v pogledu problema čistke. Važnost in nujnost tega zadnjega problema je jasno dokazala obžalovanja vredna manifestacija šovinistične nestrpnosti ob priliki sestanka učiteljev v nedeljo 14. t. m. Ker Osvobodilni Svet za Trst smatra, da je potrebno učinkovitejše sodelovanje med družino in šolo,' zato kot tolmač te potrebe zahteva, da se v šolah vsake vrste in vsake stopnje ustanovijo roditeljski sveti. Spominjajoč se narodnostnih borb iz nedavne preteklosti, ki so se zlasti zaostrile na šolskem polju polpreteklosti, ko je v imenu pretiranega in nespametnega patriotizma izbruhnila najgrozovitejša vseh vojn, ki je ves svet napolnila z zločini, nad grozovitostjo katerih se je zgrozilo vse človečanstvo in v želji, da vidi zadovoljene zahteve kulturnega značaja slovanskega prebivalstva, v gotovosti., da bo mir dosežen na šolskem področju, izgladil pot za učinkovito pomiritev in sodelovanje med raznimi narodnostnimi grupami, Id živijo na tem področju, Osvobodilni Svet za Trst obžaluje, da so, bili s strani Zavezniških Oblasti na odgbvoma mesta imenovali ljudje, ki zaradi svoje politične preteklosti ne morejo uživati zaupanja slovan. skega prebivalstva, ki je v toku osvobodilne vojske žrtvovalo najboljše ljudi in pretrpelo ogromna uničenja. Osvobodilni Svet končno obžaluje, da slovanske šole niso bile odprte v določenem roku. Kar se tiče ukrepov zavezniških šolskih oblasti v pogledu ljudskih kulturnih krožkov, ki imajo svoje sedeže v občinskih rikreatorijih, Osvobodilni Svet smatra, da ne more sprejeti o-pravičila, ki so ga te oblasti navedle. Obžaluje in protestira proti prekinitvi delavnosti teh krožkov, Id imajo namen, da duhovno prosvetijo delavski razred in dosežejo mirno sožitje različnih plemen, sožitje, ki ga tudi Zavezniške šolske oblasti v nasprotju z omenjenimi ukrepi, želijo v uradni izjavi na ome> njenem sestanku učiteljev v Trstu. Ker smatra, da je potrebna obnova strokovne izobrazbe za izpopolnitev našega kvalificiranega delavstva, Osvobodilni Svet za Trst odobrava in podpira delo Enotnih Sindikatov za reogarnizaeijo in usposobitev raznih mestnih ustanov, ki imajo nalogo širiti strokovno izobrazbo. Vojna v Indoneziji London, 16. Reuter. — Nizozemska časopisna agencija* in Reuterjev dopisnik v Bataviji poročata: Glavni stan indonezijskih ljudskih čet je izdal proglas, v katerem napoveduje vojno Nizozemcem, Evrazijcem in Ambonezom na Javi. Proglas poziva Indonezijce, da pričnejo z gverilsko vojno. Proglas nadaljuje: »Ko bo zašlo sonce, stopimo mi, indonezijsko ljudstvo, v vojno proti Nizozemcem. S tem proglasom pozivamo vse Indonezijce, da si najdejo svojega sovražnika —-Nizozemce, Evrazijce in Ambone-ze. Uporabljali bomo vse vrste strelnega orožja, strup, zastrupljene puščice, požig in vse vrste divjih živali — n. pr. kače. Gverilsko vojno bo stopnjevala gospodarska vojna. Sovražniku se ne sme prodati nobenih živil. Trge je treba močno zastražiti in vsi tisti, ki bo do prodajali živež našim sovražnikom, bodo ostro kaznovani,* Za vojne sirote Zagreb, 16. Tanjug. — Upravnik mineralnih vrelcev v Krapinskih toplicah Ferdo Krašovec je sklenil v zvezi s prvim rojstnim dnem maršala Tita v osvobojeni domovini izročiti maršalu Titu vrelce in zdravilišče Medija v Sloveniji. To zdravilišče zavzema zemljišče dveh ha s številnimi toplimi vrelci. Maršal Tito je sprejel darilo in v svojem pismu darovalcu poudaril, da bo ta zdravilni vrelec služil kot zdravilišče za uboge otroke, v prvi vrsti za otroke padlih borcev, ki so dali življenje v narodno-osvobo-dilni vojni. Stavka v Sidneyju Sidney, 15. BBC. — Uslužbenci električne centrale, ki dobavlja strujo Sidneyu, so stopili v stavko. Zahtevajo 36 urni delovnik. V mestu se dela v uradih pri svečah. Več kot 100.000 delavcev raznih industrij ne more delati. Tudi 70.000 delavcev Jeklarskega podjetja je stopilo v stavko. Zahtevajo 40 urni delovnik. Sole v Sloveniji Ljubljana, 16. Tanjug. — Letos bo delovalo v Sloveniji, razen v Slovenskem Primorju in na Koroškem, 24 višjih Sn 43 nižjih srednjih šol. Skupno število vpisanih učencev, znaša več kot 19.000. Poleg srednjih šol bosta otvorjeni v Ljubljani in v Mariboru učiteljišči, Število učencev, k-i bodo letos po-stčali sredo j% šole bo verjetno znašalo več kot 19.000. Vpisovanje še ni končano. W.W.W1WAV.VAVAA %WAV.V.VW.,.V.VAV.\ Visoka odlikovanja Predsedstvo Vrhovnega Sovjeta ZSSR je odlikovalo s sovjetskimi redi in odlikovanji generale, častnike in vojake jugoslovanske armade za odlične zasluge na bojišču in za pogum in junaštvo, ki so ga pokazali v boju proti skupnemu sovražniku ZSSR in Jugoslavije — hitlerjevski Nemčiji. Red Suvorova I. reda so dobili: generalni poročnik Arsa Jovanovič, Koča Popovič in Aleksander Ran-kovič. Generalni poročnik Peko Dapče-vič je bil odlikovan z redom Kutu-zova I. stopn je, 81 oseb je bilo odlikovanih z drugimi redi ZSSR, 131 pa z raznimi odlikovanji. Sledeči jugoslovanski državniki so biii odlikovani z redom Kutuzo- a I razreda za 'S&KT* organizaciji jugoslovanskih oboroženih sil in za spretno vodstvo operacij jugoslovanskih čet v boju proti skupnemu sovražniku — hitlerjevski Nemčiji: Andrija Hebrang, Blagoje Neškovič, Boris Kidrič, Rodoljub Colakovič, Blažo Jovanovič, Djuro Pučar, dr. Vladimir Bakarič. Sledeči narodni heroji Jugoslavije, ki so padli v boju proti hitlerjevskim zavojevalcem, so bili odlikovani z redom domovinske vojne I razreda za vzgledno izpolnjevanje dolžnosti v boju proti skupnemu sovražniku ZSSR in Jugoslavije, nemžko-fašifltičnlm zavojevalcem in za pogum in hrabrost, ki so jo pokazali v tem boju: general-ni poročnik Iran Milutinovič, Pero Cepkovič, Radko Mitrovič, R&tko Pavlovič, Sava Kovačevič in Ivo Iz predvolilnega zborovanja mladine Beograd, 15. Tanjug —< V Beogradu se je vršilo včeraj veliko predvolilno zborovanje mladine, ki mu je prisostvovalo več kot 40.000 mladeničev in mladenk. Z zborovanja 30 poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu in generalisimu Stalinu. Brzojavka maršalu Titu se glasi: »Globoko smo Vam hvaležni, ker je pod Vašim vodstvom bila uresničena svoboda in neodvisnost našega ljudstva, kakor tudi srečni razvoj mladega rodu naše dežele. Z Vami, dragi tovariš Tito, zastavljamo vse sile za obnovo naše dežele in za obrambo demokratičnih pridobitev narodno osvobodilnega boja, pred vsemi reakcionarji in izdajalci doma in v tujini, naj se imenujejo kakor se hočejo, za popolno zmago ljudske fronte. Naj živi ljudska fronta! Naj živi nosilec liste ljudske fronte, najdražji prijatelj mladine, narodni heroj, maršal Tito!* Brzojavka generalisimu Stalinu se glasi: »Beograjska mladina, Vam pošilja s svojega velikega predvolivnega zborovanja, voditelj bratskega sovjetskega ljudstva in vrhovni poveljnik Rdeče armade, prisrčne, mladinske pozdrave. Danes je skoraj eno leto, odkar so pogumni bojevniki Rdeče armade, žrtvovali svoja življenja za osvoboditev našega mesta. Pozdravljajoč Vas, se obvezujemo, da bomo čuvali in hranili svobodo, za katero je Rdeča armada prelila svojo kri.* Bolgarske poljedeljske zadruge Sodja, 16. Tass, — Sofijski radio poroča, da se je v Sodji pričel 28. kongres splošne zveze bolgarskih poljedeljskih zadrug. Pri otvoritvi kongresa so bili navzoči regent Todor Pavlov, minister za poljedelstvo dr. Mihail Genovski, minister za gradnje Georgie Dragnev, predstavniki zadružnih središč in društev ter posebne delegacije Sovjetske zveze, Jugoslavije in Rumunije. Po otvoritvi kongresa je spregovoril minister Genovski, ki je poudaril veliko vlogo zadrug pri utrjevanju in razvoju poljedelstva v Bolgariji. Obnova šol Ljubljana, 14. Tanjug — Med vojno je bilo v- Sloveniji porušenih 700 šolskih poslopij, od katerih jih je obnovljenih že 70, obnavlja se jih pa 301. Ministrstvo za gradbe narodne vlade Slovenije je izplačalo za zgradbo in popravilo šol sedem milijonov dinarjev. Za čimprejšnjo obnovo šolskih poslopij je gradbeno ministrstvo narodne vlade Slovenijo objavilo tekmovanje pri obnovi šolskih poslopij. Ljudstvo po vseh krajih Slovenije se je temu pozivu odzvalo. S posebnim navdušenjem obnavljajo svoj® šole Slovenci v Julijski krajini, ki so bili , 0 ipt bm sloy*nj»kih tol* PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 17. oktobra 19*5; Primorci za »Našega dliaka" Po vsej Primorski so se vršile nabiralne akcije «Za našega dijaka*. V naslednjem prinašamo nekaj rezultatov: Dne 7. 10. t. 1. se je vršil v TOLMINU miting, ki ga je priredila tolminska mladina s sodelovanjem-borcev. VII. brigade XII. divizije. Političen govor je podal tov. Milan, šef. prop. odseka VU. brigade. Med drugim je podčrtal in pojasnil važnost mirovne konference. Nato je bilo prečitano pozdravno plsmct ki ga je prebivalstvo tolminskega okraja poslalo maršalu Titu ob priliki odlikovanja z redom »Zmage*. Sledila je predstava. Ljudstvo, ki je napolnilo do zadnjega kotička kinodvorano, je spremljalo z velikimi ovacijami predvajane pevske točke, skeče, šaljive prizore in' ruske plese. Vstopnina je Ha v korist akcije «Za našega dijaka*. Celotna vsota ki je bila ob tej priliki nabrana, znaša 5700 Ur. Pionirji iz PRVAČNE se zbirajo v delovne čete in radi pomagajo ljudem na polju in drugod. Pretekli teden je ta pionirska četa napravila 223 delovnih ur. Poleg tega se urijo tudi na kulturnem polju. Dne 4. 10. so priredili miting. Nabrali so 886 lir prostovoljnih prispevkov in jih darovali »Za našega dijaka*. S tem so dokazali, da 3e tudi oni zavedajo važnosti naših šol in našega dijaštva* Dne 8. oktobra t. t. je nastopil na prireditvi v KANALU mešan pevski Zbor s »Pesmijo o svobodi* in »Pridi Gorenje*. Zenski trio pa j« napel «Drežnica» in »So ptičice zbrane*. Sodelovali so tudi mladina in pionirji iz Morskega ln Kanala. Predvajali so igro »Vse za svobodo* in »Moja punčka*. Lep uspeh je žela tudi živa slika »Dokle, dekle, delaj pušelc*. Ljudstvo, ki je udeležilo prireditve, se ni utrudilo, kljub temu, da ja moralo čakati na začetek prireditve do 9. zvečer, ker preje zavezniki niso hoteli odstopiti dvorane. Ob tej priliki so darovali udeleženci 500 lir »Za našega dijaka«. Tolminska vas POLJUBIN Js imela v času osvobodilne borbe e- najat mrtvih, 24 interniranih, od katerih se jih 13 ni več vrnilo. Isto tam so fašistični razbojniki pomorili tudi U talcev. Velike žrtve so to. Toda prebivalstvo Poljubina ss žrtvuje na vsakem koraku. V prid akcije «Za našega dijaka* so podarili 337,60 kg krompirja, 96 k* fižola in nekaj jabolk. Prosvetno društvo pa Je nabralo 300 lis. 22. 9. t. h Je bH v IDfRUI PRI BACI miting »Za našega dijaka*. Priredil ga je Krajevni akcijski odbor »Za našega dijaka*. Udeležba je bila znatna. Poleg prebivaloev okoliških vasi ao prihiteli tudi oddelki naše vojske is Tolmina. Ob tej priliki so darovali udeleženci v prid akcije «Za našega dijaka* 2.200 Ur. Poleg tega je mladina darovala 1.690 lir, 117 kg krompirja ter 32 kg fižola. Dne 30. 9. je priredila mladina is BATUJ in UKANJA PRI BENEČIJI prvo kulturno prireditev v svobodi. Predvajala js Klopčičevo »Mati* in zapela par pesmi. Pionirji so plesali »pionirsko kolo*, Nastopil je tudi pevski Zbor iz Kostanjevice. S klici »Hočemo Primorsko s Trstom, Gorloo, Istro in Slovensko Benečijo v Titovi Jugoslaviji!* sta bili sprejeti resoluciji, naslovljeni na Zavezniško vojaško llllllllllllllillllllillllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIII upravo in na tov. maršala Tita. Udeleženci so darovali «Za našega dijaka* 434 lir. Krajevni akcijski odbor v BUKOVICI PRI GORICI je nabral »Za našega dijaka* 369 kg krompirja, 14 kg koruzne moke, 4 kg bele moke, 6.464 lir prostovoljnih prispevkov, 130 lir trimesečne prostovoljne podpoire in 1.700 lir čistega dobička od kulturnih prireditev. SREDNJA KANOMLJA, do skrajnosti Izčrpana in poškodovana od okupatorja, je darovala »Za našega dijaka* 1.210 lir, 168,25 kg raznega blaga in 20 stotov drv. Akcijski odbor «Za našega dijaka* v BARKOVLJAH je sprejel naslednje denarne prispevke: V počastitev spomina pokojnega Milič Karla daruje družina Cergolj 250 Mr; prijatelji in učenci nepozabnega Starca Nandeta darujejo preostanek vsote za nakup rož 1.760 lir; v počastitev spomina pok. učitelja in tovariša Starca Nandeta darujejo: Makoršič Cveto lir 60, Terblšan Marija 50 lir; Turk Jože Goriške žene v Rihemberku Vabile 20 lir, Ukmar Franc 100 Ur, Volk Pepl 50 lir, Vrtovec Ivanka 10 lir, Vrtovec Milka 10 lir, in Škerl Ivan 15 lir. «Za našega dijaka* so darovali tudi sledeči tovariši in akcijski odbori: Križman in Novak 100 Ut, Kralj 2.560 lir, Tavčar 200 Mr, Karlo P. 100 Ur, N. N. 1.250 Ur, N. N. 300 lir, pionirji iz Kontovelja in Proseka 1000 Mr, Brana Janez 50 lir, akcijski odbor iz Rojana 6.272 lir, akcijski odbor Skedenj 9.775 lir, lutkovni odsek 692 lir, tov. Kocjančič in sodelavci 1.515 lir, akcijski odbor Kolonkovec 17.669 lir, akcijski odbori Opčine, Bane, Padrlče in Trebče skupno 17.887 lir. Tovariši Ujka Peter, Marija Hervatič, Škrinjar Josip, Suman Josip, Sancin Albin, Luin Nerina, Škabar Marija, Sosič Bruno, Primožič Dionizij, Stefančič Anton, Tončič Stana in Cac Alojzij so podpisaU obveznice «Za našega dijaka*. Vsem darovalcem ae najlepše zahvaljujemo! Po gorlških vilah ln hišah so ves teden zbirali denar, blago, kuhinjsko opremo in pohištvo. Goriške žene ao ae pripravljale na obisk v pogorelo vas Rihamberk. Vedele ao, da primanjkuje v teh pogoriščih tega in onega, kar one lahko odstopijo, zato so priskočile na pomoč, Včeraj ao pomagale borcem, danes revnim družinam. Zbrale so 17 parov čevljev, 50 kosov obleke, čez 100 kosov kuhinjske posode, precej kuhinjske opreme in mnogo drobnarije. Razen tega je darovalo goriško okrožje še 3460 Ur okraj Gorica pa 2230 lir. V Rihemberku samem so nabrale 500 lir za neko revno družino, 780 lir za otroke, 150 Ur za fond pevskega zbora. V popoldanskih urah ata se odpeljali na Vipavsko dva avtobusa, polna ljudi. Goriške žene ao vso pot prepevale, neka starka pa je ponosno dr.žala ob oknu zastavo. Rihemberčani ao sprejeli obiskovalce v povorkah sredi golih sten rodne vasi. Goriške žene j« pozdravila vaščanka in dejala: »Veseli amo vašega obiska. Danes se lahko same prepričate, kako revno je naše življenje. Drage žene, naše pogorišče in vse naše žrtve naj vam povedo, da amo ae borili vsi in da amo zaslužili svobodo v naši domovini Jugoslaviji. Ponosni smo na našo razdejano vas. Pripravljeni smo še trpeti.* Nato je neka mlada rihemberška kmetica pripovedovala o življenju v internaciji in o vrnitvi. V imenu vseh gorlških žena je Rihemberčane pozdravila članica mestnega odbora AFZ ter povedala, da bodo feoriike žene > vsemi močmi pomagale, da se čim-prej zacelijo rane, ki jih je zadal okupator. V tem vidimo kako sta se združili goriška mati in mati porušene vipavske vasi, Goriška žena je pokazala, da ne bo nikdar več nepovezanosti med njima. Prepričani smo, da bodo goriške žene skupno z vsemi ostalimi ženami nadaljevale začrtano pot. Rihemberčanke so jih skromno pogostile s tem kar imajo. Na razvalinah nekdanje gostilne se je zbrala množica vaščanov in Goričanov. Stolice so nadomestovali kamni, v sredi pa je stal liter Vipavca, Rihemberški pevski zbor, sestavljen skoro iz samih sivolasih mož, je* z nasmehom na ustnah zapel »Čuvaj narod majka Slava*, Kot v času borbe, so tudi ob tej priliki Rihemberčani pokazali, da hočejo pripadati k domovinnl Jugoslaviji. večer so se gori&ke žene napotile nazaj proti Gorici. V pozdrav so jim vaščani zapeli nekaj partizan skih pesmi. Pismo iz Gorice Zadnje dni, posebno pa po zaključku Sveta zunanjih ministrov v Londonu, se je gonja zagrizenih šovinistov in reakcionarjev, raznih 'strank in klik, proti Slovencem in Jugoslovanom v Gorici znatno povečala. F ozadju tega podtalnega rovarjenja in gonje so brez dvoma fašistični skrivači, belogardistični agentje in pomagači fašističnega okupatorja. Znani po-bornik in aktivni SS-ovec kot n. pr. Braunizer, ki je bil te dni prijet pri mazanju, toda zopet izpuščen. Namen teh razbijačev je jasen. Terorizirati napredno prebivalstvo, predvsem Slovence, povečati nacionalno mržnjo, ustvarjati javne nerede in s tem v zvezi prikazati, da so vsemu temu krivi: slovenski napisi in table, ki se Urijo v Gorici. Torej slovensko pisano ime in beseda je postala nevarna in zato mora izginiti nasilno, kot pred 25 leti. Poniževalni napisi na račun našega voditelja in prvo-borilca za našo nacionalno svobodo nam pa vlivajo še večjo ljubezen in ponos do naše domovine m nas še bolj združuje proti novemu nasilju, ki ga prir pripravlja fašistična reakcija in narodni izdajalci naših narodov. Odgovor na to gonjo vidiš, če se pelješ iz Gorice po soški dolini. Ni vasice niti hiše, ki ne bi bila okrašena z našimi narodnimi zastavami in rdečo zvezdo. Slavoloki pozdravljajo mimoidoče. Ze v Solkanu, ki je komaj 1 km izpred Gorice, so vsi napisi in table v slovenčini: kjer smo lahko mirno delali. 1 man ju časopisov. VUVWWyUWWWWWWV«WiWiAWiMfl/VAVWWWlA Progreb garibaldincev v Romansu Nedelja, Skozi furmansko vas se vije šalni sprevod. Dekleta v betih oblekah in furlanski partizani v uniformah a rdečimi rutami okrog vratu, ne«ejo nad žtirkležet prelepih vencev; ki jih krasijo italjan-eke trobojnice z rdečo zvezdo. Se vedno prihajajo ljudje iz vse širne olfoliče, ki žalujejo za petimi borci, garlbaldinci iz Romanaa: Zoff Arduino-Ercole, padel v zadnji o-fenzlvi, marca t, 1, na Trnovskem, ubit od španskih falangistov; Pon-tel Narciso-Mlrko iz bataljona »Manin* ln Criatančič Analdl-Pablo, padla v veliki trnovski ofenzivi letošnjo pomlad; Peloa Bruno, padel v Benečiji in Trevisan Adelchi iz bataljona G. A. P„ zajet in ustreljen od fašistov v Palmanovi. Godba iz Gradiško Igra žalno koračnico, »premija jo moški pevski tero so prav dobro naštudirali. Do- •■V/^WA!WWWWWVtfWUWWWtfWWVW/WAWSVVWAVAVWWWVlW,AViWičWAWiWWA,.WVWl.W. Nikolaj Ostrovski 49 Kako se je kalilo jeklo (Romnn) Na umanakem sektorju je bila prekinjena aktivna borba. Neprekinjeno so bile vzpostavljen* neposredne telegrafske žic* od Moskve do štaba bojišča-Harkova; od tu pa k štabu štirinajste in dvanajste armade. Na ozkih trakovih telegrafskih kolobarjev so se vrstili Morsejevl znaki, šifrirana povelja; »Ne dovolite Poljakom, da obrnejo pai-njo na grupiranje konjeniške armade. Ce so že »prejemali borbo, je bilo to edino tam, kjer so premiki Poljakov pretili, da bodo povlekli v borbo divizije budžonovske konjenic«.* Z rdečim plamenom J« g01-*1 ogenj. V mrkih apiralnlh krogih «e je dim dvigal v zrak. Mušice nimajo rade dima: Lete v hitrem roju plašno, nemirno. Malo naprej ao okoli ognja posedli borci. Plamen Je razsvetljeval njihov* ohrut, S* so bakrene barve. Poleg ognja se v sivem »apetu gr« j*jo lonci. V njih kipi voda. Izpodi zažganega štora se pokaže majhen jeziček pla. mena in oblizn« a koncem vrh neka kosmate glave. Glava se hitro odmakne in nekdo nezadovoljno zagodrnja: — Oh za vraga! Vse na okrog se smejejo. Star rdečearmejec v sukneni bluzi * podstrizenimi brki je takoj, ko sl je prt ognju vgledal cev puške, izgovoril v basu: Ce »e mož vda znanosti — niti ognja ne občuti. Povej nam Korčagin, kaj si tam dttah Mlad rdečearmejec se je nasmehnil in potipal pramen osmojenih las, - V resnici j e knjižica vredna denarja. Tovariš Aodroščuč. Od. kar sem Jo dobil, se ne morem ločiti od nje. Korčaginov sosed, mladenič potlačenega ki j« grizel konec pasu za nabojnic*, ga izpustil iz zob in ga radovedno vprašal: — O čem pa piše 7 — In medtem ko je navijal na iglo, ubodeno v šltin, malo sukamca j« dodal: — Zelo me zanima, če piše o ljubezni. Vsi so se nasmejali, MatvCjčuk je dvignil glavo, ostviieno na ježa in se, posmehljivo na mlgavajoč s prebrisanim očesom obmil k mladeniču: — Kaj hočeš ljubezen J« - dobra stvar, seveda. Ti si lep mladenič, tek ko slika. Kamor pridemo, pov. sod se vse deklice zatreakajo v tebe. Edino to je škoda, da imaš majhen defekt - tvoj nos je prlfrknjen. Toda to se lahko popravi. Za konec nosu sl priveži daeet funtno granato Novickega in no* si tl bo povesil nlž. Zaradi krohota so se preplašeno premaknili na mltraljeske vozove privezani konji. Sereda se je leno obrnil. — NI glavno lepote, temveč tisto, šar j« glavi. — Pri tem s« Je kot po navadi potrkal po čelu. — Jezik Imaš oster, toda sam *l bučman, pravi nevedmei. Tovariše, ki »o bili pripravljeni, da se udeleže prepira, j* razdvojil Tatarlnov, ki je stal ob strani. — No, no otrool moji, zakaj se prepirate. Naj rajše Korčagin nekaj prečita, če je kaj vreCno. — Daj, daj Pavluaka, se je razlegalo od vseh »trami. Korčagin je privlekel sedlo k ognju, sedel nanj ln odprl na kolenih malo, debelo knjigo. — Ta kmjlga se imenuje tovariši »Obad*. Dobil sem jo pri vodnemu komandantu bataljona. Ta knjiga zelo vpliva name. Ce boe te mirno sedeli, bom bral. - Kar beri! Kaj bomo delali tu ve* dan, nihče te ne bo oviral. Ko sc je a komisarjem neopazno približal ognju komandant polka tov. Puzircvski. Je zagledal enajat parov oči, ki so bile nepremično uprte na njega, ki Je čital. Puzlrevskl Je obrnil glavo proti komisarju In pokazal z roko na skupino. To je polovica polkov« izvidnice. V njej so štirje, — še zelo mladi komsomolci, a vsak izmed njih velja toliko kot dober borec. Glej ta, ki člta ln oni tam, saj ga vidii? - Oči imasta kot-mlada volkova - to sta Korčagin in Žarki. Prijatelja sta, toda njima nikdar ne prestane tajna ljubosumnost. Preje je bil Korčagin pri meni prvi Izvidnik. Sedaj ima zelo nevarnega konkurenta. Sedaj vršijo svoje politično delo neopazno, toda vpliv j« zelo velik. Popolnoma jim pristoja naslov »Mlada garda*. — Ali čita politični vodja izvid-_ nice? — je vprašal komisar. — Ne, politični vodja je Kramer, Puzir*v*ki Je vapod bodel konja. — Zdravo, tovariši! — je gromko vzkliknil. Vsi so se obrnili. Gibčno je skočil s sedla ln odšel nasproti onim, ki so sedeli. — Ali se grejete, prijatelji? — jih je vprašal, smehljajoč s« in njegov hrabri obraz, z ozkimi, mongolskimi očmi, Je izgubil vso strogost. Komandanta so pričakali veselo, prijateljsko, kot dobrega tovariša. Komisar Je o«tal na konju ln »e pripravljal, da odjaha naprej. Puzlrevskl je odvrgel torbo s pištolo »Mavzer* ln se vsedel na sedlo poleg Korčaglna ter predlagal: — 81 hočemo prižgali? Imam dober Idovoljstvom vzkliknil: tobak. 4 <£e nadaljuj* Ko je prižgal cigareto, se je obr. nll h komisarju: — Tl pojdi naprej, Doronln, Jaz bom pa ostal tukaj. Ce m« bodo v štabu potrebovali, ml Javite. Ko Je Doronin odjahal, s4 je Pu-zirevskl obrnil h Korčaginu in predlagal; — Cltaj naprej, tudi jas bom rad poslušal. Ko j« ppečltal poslednje strani, Je položil Pavle knjigo na kolena ln se zamišljeno zagledal v plamen. Nekaj minut ni nihče Izrekel besede. Vsi so bili pod vtisom Obadovega propad*. Puzlrevskl je kadeč cigareto pričakoval, da bodo pričeli z diskusijo. — Mučen doživljaj — J« prekinil molčanje Serida. Obstajajo na svetu tudi takšni ljudje. Takole človek n« bi mogel vdršatl, toda, kadar gr* za idejo, tedaj lahko naredi vse. Govoril je vidno razburjen. Knjiga j« zapustila v njem močan vtis. Anderjuša Fomičev, čevljarski pomočnik iz B«le orkve, J* g »bor Iz Romanša. Strumna četa ga-rlbaldincev, ki jim Je tiha brid-kost zatemnila obraze, nosi visoko dvignjeno italijansko zastavo z rdečo zvezdno in bojni prapor divizije »Garlbaldi-Nattsonc*, pod katerim so se — skupno s padlimi borci — borili, ln med ognjem in krvjo utirali narodu pot v svobodo, Ovite v garibaldinskih zastavah gredo ena za drugo krste, kt jih neso na domače pokopališče na ramah partizani. Nepregledna množica se pomika za njimi, črnooblečene matere, se etre, vdove težko premagujejo jok, ki jim trga srca. Na pokopališču je naenkrat zbranih nad 4000 ljudi. Ko duhovniki podelijo padlim, ki so položeni v domačo grudo drug poleg drugega, zadnji blagoslov, tedaj nihče v množici ne zadržuje več solza. Tov. Pul-oe pa se je s toplimi besedami poslovil od njih. Odgovorni nrednlk iTER CIRIL Poizvedbe JOSIP SLAVEC, roj. 24. 5. v Tomaju, mitraljezec pri 2. XIX. brig. XXX. div., ranjen 7. 1944 na Oblakovem vrhu, o®4*, prepeljan v bolnico v Mrzlo RUP pri Vojskem (Idrija). Po prip° „ do-vanju tov. Vlrgilja GomizeljM. bi) po tridnevnem zdravljenju „ poljan neznano kam. Kdor kaj **. njem, naj »poroči materi Francki, Tomaj 72, Trst . LUDVIK KURET KOMAR 1908 v Ricmajnih. intern®* v Sohorgenhulzu Klelnmuencu. Linz Donau, Kdor kaj ve, najjf^ Kuret Antoniji, Rlcmajne, GRUDEN ALBERT, roj. I«1*J| Prečniku pri Nabrežini aretira1* j S8, odpeljan v Nemčijo. Kdor »j. ve, naj javi ženi Gruden Fra®\: škl, Prečnik 9 ali sestri Ka"° Amaliji Trst, viale Bonnlno «A ^ MALI OGLASI BOLJŠA SLOVENSKA DRT^£je sprejme na hrano in stanov dijaka ali dijakinjo lz dežela nudbe pod ».Slovenska veetao*', upravo »Primorskega daevnggrjf KRASEN DRUŽINSKI SPO^o-NIK z okvirjem in tri navadne v dam Guštin Anton, kamnose* pentabor Opčine.____________ POMOČNICO IN VAJENKO f(r moška krojačnica Vasta, Tr»U »colo 16-1. TržaSko okrožje je zbralo ob liki brezoviSke kom«mor*c’l* lir za tiskovni »klad. ST1 S? POSEBNO PA STROJE IN ONODJE ZA MEHANIČNO IN MIZARSKO OBRT IN INDVSllP Vam najhitre|e dobavlja »omnipol« ViACOMMERCIALE5-TRST - TELEFON NALIVNA PERESA ter ostala pisarniške potrebščine na debelo va najhitreje dobavi „omnipol“ TRST Via Commercial« Stov« S • TeUf