ttliuil« Jti£oslovaii>k(* kiuolslio /vezo. — (rn k .IS Diti /;i pelo Iftii, — /, itinzeinalro dO lliit. — l'osn- _ Izhaja *'*;tko fiveila olt G y j (i I r;i j. — Njiisl in dniti^i n ftj ko |mkH j aj trctluišlvu ., I toni 1.1 j 11 Ii n", narotitlna niMna StoviJka I llin. — V insoralnmi ilolii vsaka ilrnlma vršilca nli ni p |ir<P9tor 10 llin.	reklaiuaiije iu Inseratl |ia l|itnviiišlvii ,,llomol.l«lia" v l.jiililjani, Ko|iltai.ieva ulica čler. (i.
* *
mm
mL

Samomorilna kuga.
Domoljub« načeloma ne prinaša novic o samoumorih. Zakaj ljudski časopis ni samo zato tu, da poroča vse, kar S3 zgodi doma in po svetu, temveč tudi in v prvi vrsti za to, da izobrazuje in vzgaja. S podrobnim poročanjem o samoumorih, kot to zlasti delajo svobodomiselni časopisi, pa se samomorilna kuga naravnost vsiljuje v bolno čustvovanje in zmešano mišljenje slabotnih natur,
Samoumori pa se v zadnjem času tako pogostoma in zaporedoma vrše, da je treba e tej stvari načelne besede. Treba je načelne besede tem bolj, ker se v današnjem zlasti mlajšem rodu docela mešajo pojmi o vrednosti in veliki odgovornosti življenja.
Naš človek izgublja tla pod nogami. Naš človek postaja duševni slabič. Saj je bilo med ljudmi vedno dovolj duševne, telesne in gospodarske bede, a naš človek je bil junak. Zavihal je rokave, napel mišica in prijel, da je vse pokalo — in šlo je. Seveda je hvala Bogu danes tudi v večini še tako, a preveč, le preveč jih je, ki nimajo nič več mišic, ki nimajo nič več duše in ki se ob prvem viharju podro. Trohnoba, notranja trohnoba.
Ta trohnoba pa je nalezljiva, nalezljiva tem bolj, ker jo brezversko časopisje z vso vnemo in brez slehernega čuta odgovornosti vceplja v naše ljudi.
Odkod ta trohnoba?
Manjka globoke in žive vere, prvič. Cilj našega življenja je in ostane neskončna sreča v večnosti pri Bogu. Ta cilj je pisan v naši duši in ni je sile, ki bi mogla to pismo izbrisati iz naše notranjosti. Pot do tega cilja pa jc samo Bog, njegov nauk in njegova milost. In naj bo življenje še tako težko, naj pod njega bremenom še tako globoko klonemo, cilj, veliki končni cilj nas drži pokonci in pri moči.
Kdor pa jc Boga zavrgel, zavrgel njegov nauk in njegovo milost, je zgrešil pot do edinega pravega cilja, ki ga ima človek, Je kakor barka brez krmila in brez zvezde-vodnice. Trpljenje in beda in pomanjkanje nimajo več pomena niti smisla. Življenje izgubi razlog. Razlog dobi revolver.
Pomanjkanje žive, globoke vere, je prva trohnoba.
Nebrzdana uživaželjnost je druga trohnoba. Naši stari ljudje so živeli neprimerno bolj skromno, kot živimo sedaj. Znali so si mnogo odreči in so živeli srečno, vsaj znosno. Danes pa čini več si privoščimo, tem bolj smo lačni vsega: zabave, neomejene svobode, raznih telesnih užitkov. In čim več si privoščimo, tem teže si kaj odrečemo. Ker pa naša uživaželjnost kmalu zadane na meje naših dohodkov in na meje dostojnega življenja, nastane razdor. Ker pa si odreči ne znamo — starši v tem oziru otroke največkrat prav nič ne znajo naučiti — je revolver, lizol, plin tisti, ki najde izhod.
Pomanjkanje samopremagovanja i» sa-movzgoje je druga trohnoba.
Opolzko in dražeče berilo. Tretjič. Le poglej naše brezverske časopise, razne šundroniane, ki izhajajo v listkih in samostojnih knjigah: vedno in povsod se visoko vihti kadilnica trem vrhovom človeških strasti: napuhu, nečistosti, pohlepu. In mlad človek, ki to prebira in požira dan za dnevom: ali mu ne prekvasi vse duše samo ta želja, kako ustreči svoji brezmejni nečimer-nosti, nebrzdanemu spolnemu nagonu in hrezdanjemu pohlepu po denarju, denarju, denarju in z njim vred združenemu razkošju, In ko to ne gre, pa revolver! Kadar pa to gre, pa grozno spoznanje, kako ogabno in nevredno človeka je vse to — in zopet revolver!
Mi ne poročamo veliko ali celo nič o samoumorih in ne bomo poročali. Zlasti ne na način, kot to delajo nekateri brezverski časopisi, ki naredijo iz ubogih in pomilovanja vrednih samoumorilcev zavidanja vredne dnevne junake, ob katerih žaloigrah so naslaja ljudska radovednost in se pri tem ubija čut za vrednost in odgovornost življenja. Pač pa smo spregovorili o samoumorih načelno besedo, ker hočemo v našem, v splošno šc zdravem ljudstvu okrepiti in poglobiti pravo pojmovanje življenja in njega razmerja z večnostjo.
Še vedno rvmamo vlade.
Sestavljanje nove vlade se vleče kot morska kača. Pa še ni videti izhoda, dasi se je med Vukičevičem in DavidoviČem dosegel popoln sporazum in ni bilo nobene cvire več, da se sestavi nova vlada, ki bi bila samo nadaljevanje stare vlade 7, nekaterimi osebnimi premembaini.
Pa so prišle vmes nove zapreke. Baje to da bo morala nova vlada izpeljati sporazum 7. Italijo, češ, da je na to navezano naše veliko zunanje posojilo, ki ga je sklenil naš finančni minister v inozemstvu. Za ta sporazum, ki bi brez dvoma vseboval tudi od naše strani nekaj žrtev, pa naj bedo odgovorne stranke. Nadalje se predvideva kraljevo kronanje, pri katerem naj bi sodelovali vsi trije narodi. Zato se je znova pojavila misel koncentracijske vlade, ki naj obstoji iz zastopnikov vseii treh strank.
Dogodki so se vršili takole:
Vukičevič, ki je imel naročilo sestaviti delovno vlado, še je razgovarjal 7. demokrati, s katerimi se je pogodil glede delovnega programa in oseb, ki naj vstopijo v vlado. Le za notranjega ministra se Vukičevič in Davidovič nista mogla zediniti. Demokrati so hoteli imeti svojega človeka, radikali pa svojega. Ker se je bilo bati, da se radi tega vprašanja morejo razbiti razgovori za novo vlado, je predlagal zunanji minister dr. Marinkovič za notranjega ministra našega dr. Korošca, češ, da kot ugleden poštenjak daje najboljše jamstvo, du bo svojo službo na vse strani pravično vršil. S tem predlogom sta bili zadovoljni obe strani, edinole stari sovražniki slovenskega ljudstva, naši žerjavovci, so strupeno grizli na vse strani, ker je baš Slovenec bil tisti, ki je dobil eno najčastnejših četudi eno najodgovornejših mest v vladi.
Ko je Vukičevič že bil docelo dogovorjen z DavidoviČem, je poklical v Bel-giad še Radiča, da dobijo tudi Hrvati možnost sodelovati v vladi. Radič je prišel, a je odbil sodelovanje v Vukičevičevi vladi. Vukičevič je zato naročilo za sestavo vlade vrnil v roke kralju.
Kralj je sprejel Radiča, ki mu je svetoval, naj sestavi vlado osebnost izven narodne skupščine, najboljše kak general. Ta Radičev nasvet kralju je naravnost presenetil vse politične kroge v državi. Tisti Radič, ki venomer pripoveduje, da je prvo-boritelj kmetske demokracije, ki samo to
Enonadstropna vila - glavni dobitek Stadionske loterije!

poudarja, da naj v resnici vlada ljudstvo, ta Radič predlaga za vladnega predsednika ne od ljudstva izvoljenega poslanca, temveč vojaka.
Sicer smo pri Radiču vajeni naravnost vrtoglavih preobratov, a da je mož zmožen takih nenadnih vratolomnih skokov, tega ni nihče mislil. Seveda so bili radi tega Radiievega predloga radikali in demokrati silno razburjeni. Zakaj, ni je večje nevarnosti za državo, kakor če se armada poda v politiko. Armada je poklicano, da brani državo na zunaj, zato mora biti enega duha, enega mišljenja, ene discipline, ln naša jugoslovanska armada, ki je glede duha in discipline ena prvih v Evropi, če ne morda sploh prva, je bila doslej kakor mogočna skala, na kateri sloni Jugoslavija. Če se zanese v armado politika, pade na eni strani zaupanje vanjo, na drugi strani pa se v njej sami začne kal razdora in to je ia armado kot za državo pogubonosno. Zato izjavljajo radikali kot demokrati, da se bodo v interesu državne moči odločno borili proti siljenju armade v politiko. Le slovenski žerjavovci. ki so bili vedno proti domek raciji, so navdušeni za vojaško vlado.
Kralj pa na tu predlog Radiča ni šel. temveč ie poveril sestavo vlade dr. Marin- j keviču, ki je. dasi bolan, sprejel to naročilo. Kako se bo posrečilo Marinkoviču. tvmo poročali prihodnjič.
Pripominjamo še to. da se je zveza Pribičevič-Radič-Pavidovič po par tednih obstoja že razbila. Pavidovič je uvidel, da hočejo zlasti pribicevičanoi po njegovem hrbtu spl-;a'i kvišku, zato se je rajši posodil i radikali in SLS, o katerih ve. da jim X v pni v rs; i ra resno delo. Žerjavovci so »led fcfi Dmjdniimp koraka kar zbe-saelL Na vse preicge so zopet aMl biti po i 'i-, .vvPriMJevič pa je proglas I. da ;'e
-' njim konee. Le Radič se še no more in ne ma znebiti Pribičevlla in Žer ava.
p Za dohovmka neprimerno ®e*to e
P°	Domovine« okrajno cc<:n8
naecsivo v Žužemberku, kamor w fcil u-\ o .ion i i upnik Antc-n Porenta u H-5 o ži a s no. Pravi, da ni primemo -i duhovčuka. če ^ledtv ceste mostove kanale Imenitno' Na 0-, s;rarj -cnavcvci duhovnikom, da b-a'o na ->--4 ur prostega časa. na drogi -a še soo-
Slovenčeve nagrade.
V peiek 17. t. m. zvečer od 9—11 se jc vršilo žrebanje za 23 nagrad, ki jih je razpisal -Slovenec za vse tiste, ki so poslali sestavljeno sliko ter vsaj za dva meseca plačali naročnino za Slovenca*.
Vsega skupaj je došlo 7744 rešitev. Žrebanje jc bilo strogo nepristransko: 7 letna Anica Rakovec jz vlekla iz vrečicc številke in njena rokica je podelila srečo naslednjim:
I.	nagrada: Herman Kalb, Brežice ob Sa\i (štev. 1476). (Pariz ali Berlin in še 2000 Din na roko.)
II.	nagrada: Leop. Arko, Žalec (štev. j 7350). (Pot v Lurd z vso oskrbo.)
III.	nagrada: Janez Lcpoša, Mala vas, p. Sv. Tomai. pri Ormožu (štev. 6433). (14-dnevno bivanje ob Boh. jezeru in <ožnja.)
Nadaljuih 20 nagrad (Dom in svet ali Mladika):
5991 Dula: Emilija. učiteljica, Slovenj-gradec.
3S44 Klinar Fr.. Dovje. p. Mojstrana.
t>645 Pavlovič Franc, Loke, p. Trbovlje.
1293 Burja Ara, trgovka, Bled.
5446 Habič Janez, Bizovik, p Spod. Hrušica.
4S93 Debeljak Franc. Hotavlje, p. Poljane nad Skofjo Loko.
981 Toplikar Ivan, Ljubljana, Rimska cesia 9.
3tMl Riiner Iv.. Zagcjiči p. Moškanjci.
1917 Brie Dominik, nadučitelj, Dobrova pri Ljubljani.
5505 Pečaric Martin, trgovec, Sunor pri Metliki.
4S20 Nemgar Jože, Laze, p. Planina pri Rakeku.
353S Dr. Franc Cukala, Maribor.
2375 Kokalj Aleš. Letence p. Kranj.
5747 Josip Klcpčič, Javorje, o. Poljane nad Škof jo Loko.
7302 Janez Urbane. Zalog. p. Kranj.
22°0 Rcškar Martin. Lastomcrci, p. Gor Radgona
179« Helena Mlinar. Črna rri Preva-
Lcka.
n c m o
™ v semt ljudstva. , Domov-V K v sseri naprednosti pač sta let
T^rrV,
4'.w oerae: eva 49. 7-k o Ar:; a
Res da 5 T ! bm an
Pi-.k Sv. Duh, p. Fab-.nn, Novo mesto. Di-Skohk Žiri.


- s
M
p Kmetska demokracija, te
seoe te gor.i! »Kmetski H demo k rac in tn par!a vičeva vlada tr e t in
iao.
ee!e me-ep-- rejca o
dve
radičevce ni
smi tarnam. VukR
'•e ime'a za seboj u poslancev. naj€
bda parlamentarca. ampak vj« kaj dni-?«slu list« « iato kikaJ preJansko fronto, ki Srbiji. In konec predlagal g. Radič stavo vlade — generalu, so ic radičevci resni li
Čeja. skupai mede
Kir.c
smete nai po-Te dni je nai poveri $<-V praiamo: ali
ali OC?
:ca 11.1- ~ e ntiTrsM iti še	capra-ril c<E»*abrj* k:nki za
•-step v laicmki s-.ir. i-^šl-* i'
bo fcsdi ie fe! Zarcčenki >No lahko vedel t
e rmari! ko b-co peatal rti? ? < to pa ia kraoBs
Kam
z denarnimi prihranki..
«© rožnate Zato
caith d e noreč a
-:re ni Skn ti.}k; r. »eiakifc d-eaars2s vfoj Mvc-či prav i.i ztit ai. --en, kaplja p« aaai<eai »ka-Ia. kraja Bo-go. i* * ra Slc-remkem precej raketnih ts. rti-iz-k fcdi ki jJtibe
Vse ka.r
s« ca:
za svojo in svojih otrok bodočnost. Pr;. trgujejo si pri ustih, trudijo se noč in dan da spravijo skupaj prihranke za slabejše čase, za izboljšanje svojega gospodarstva za preskrbo otrok itd.
Čim težje je pridobljen ta denar, te.n važnejše je vprašanje, kje naložimo denar res varno. Brž po vojni so mnogi hiteli z denarjem v razne nove banke. Ker je bilo takrat denarja primeroma precej, je bilo tudi skrbi za varnost denarja prema/o, Marsikdo se je pri takem nalaganju denarja opekel. Znano je, da je lepo šte\ilo bank, ki so zrastlc na nesolidnih tleh. žalostno izhiralo.
Čas pa je pokazal, da je varnost sta-rih domačih denarnih zavodov največia. Tu \elja v polni meri načelo: Svoji k svojim. Na razna vprašanja, kje sc denar \arno naloži, odgovarjamo torej: Če ti količkaj kaže, nesi denar v domačo > Hranilnico in posojilnico«. Ta je z neomejenim varstvom. To sc pravi: Vsi, ki so pri tej posojilnici vzeli denar na posodo, so poroki z vsem svojim premoženjem za vsako paro, ki jc v tem zavodu vložena. Varnost denarja jc torej tukaj popclna. — S tem, da denar doma vložiš, pomagaš obenem drugim, ki rabijo posojil po nizki obrestni meri. Saj nikoli nc veš, če ne potrka kdaj potreba tudi na tvoja vrata.
Cc pa misliš, da moraš nesti denar v L,ubljano naložit, potem se drži tudi tu strogo načela: Svoji k svojim. V Ljubljani je prevzel ljubljanski oblastni odbor v svoje roke znano staro posojilnico, ki ima naslov: Kranjska hranilnica. Za ta veliki denarni uvod je porok vsa ljubljanska oblast. Nemogoče je, da bi se tu izgubil kak dinar. Za varnost je torej tukaj preskrbljeno v najvišji meri. Ta zavod je bil dclgo časa tuj, sedaj pa je v naših slovenskih rokah. Kadar bo kak prebitek, bo imela od tega dobiček vsa ljubljanska oblast.
Tistim torej, ki sprašujejo, kam z denarjem v Ljubljani, priporočamo poleg drugih naših zavodov Kranjsko hranilnico, ker je tukaj denar varno naložen in ker tudi tukaj vsak dela po geslu: Svoji k svojim.
Kmete iz ljubljanske okolicc opozarjamo na to hranilnico. Obresti v Kranjski hranilnici so iste kot v drugih ljubljanskih denarnih zavodih.
Kranjska lirtuillnlca Ima svoje pro-rtore v lastni hUi v Knnllovi ulici, kako
2iirruto od glavne pojite.
d Jubilejno romanj« v Lurd, Ars, Para? !e Monial ob priliki sedemdesetletnice prikazovanj I.urške Matere božje bo >i 10. do 21. aprila. Odhod iz Ljubljane 10. aprila ob 6 zjutraj. Brzovlak vozi preko Milana, Genove, Ventimiglie, Nicc prenočišče), Marsseilles, Lurd. kamov dospe 13 aprila ob 9 dopoldne. Odhod iz Lorda 16. aprila preko Lyona t avto-
ora \ Ars, nato v Parav le Monial.
»noMorjrp. 102«
Stran 115.
kamor dospe 17. aprila zvečer. Naslednji dan se vrača vlak preko Lyona, Turina-Milana (prenočišče), Benetke (6 urni odmor), Trsta v Ljubljano, kamor dospe dne 21. aprila ob 6 zjutraj. Stroški za hrano, stanovanje in vožnjo znašajo za III. razr. 2900 Din, za II. rezred 4000 Din. Priglasiti se je treba pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 do 1. marca.
d Vojaško službovanje v Ljubljani. Ker dobiva vojaška oblast dnevno nebroj prošenj, da dovoli temu ali onemu naborniku odsluženje predpisanega roka v Ljubljani, opozarjamo tem polom vse prizadete, naj si ne delajo nepotrebnih stroškov s koleki in naj nc vlagajo takih prošenj, ker se jim po obstoječih predpisih ne more ugoditi. Lc malenkostnemu številu pešcev bo mogočo v res nujnih in neobhodnih primerih odslužiti svoj rok v Ljubljani. Tozadevne prošnje pa naj se ne po'= ciljajo naravnost vojaškim oblastem, temveč naj se vlagajo potom pristojnih županstev ter opremijo z vsemi potrebnimi dokazili.
d Kraj n i m šolskim odborom. Slomškova družba v Ljubljani izdaja vzgoje-slovni mesečnik Slovenski učitelj., ki se zavzema z vso odločnostjo za vzgojo mladi- ; ne na krščanskem temelju. Tak časopis je uujno potreben, posebno v današnjih zme- : denih časih, vsaki slovenski šoli. Žalibog |ia ogromna večina slovenskih šol na "Slovenskega učitelja še danes ni naročena. 1'rosimo torej krajne šolske odbore, oziroma njih predsednike, da Slovenskega učitelja vsak za svojo šolo takoj naroče, saj sta ga priporočila oba oblastna šolska odbora, ki bodeta torej tozadevni izdatek brezpogojno odobrila. Slovenski učitelj , stane letno 50 Din in se naroča pri Slomškovi družbi v Ljubljani.
d Nova cesta Turnišče—Radmožanci >e je po prizadevanju mariborske oblastne skupščine pričela gradit.
d Zračna zveza Belgrad — Zagreb, i5. februarja je prispel prvikrat iz Bel-orada v Zagreb prvi potniški aeroplan. Z njim so se pripeljali nekateri belgrajski novinarji. Popoldne se je aeroplan vrnil v Belgrad in vzel s seboj zagrebške 110-^ inarje.
d Za 600 Din se pelješ z zrakoplovom iz Zagreba v Belgrad. 15 kg prtljage vza-meš lahko s seboj brez doplačila.
d V Nemčiji je študiralo v letu 1927. na raznih vseučiliščih 235 jugoslovanskih dijakov.
d Romunski poslanik na našem dvoru
g. Emandi je odšel 14. febr, na svoje novo službeno mesto v Prago, poljski poslanik Okenski pa odide v Tokio na Japonsko.
d Preskrbljeno je, da se bo odslej »Slovenec« redno prodajal na kolodvoru v Zagrebu.
d Predor skozi Lupinje na novi železniški progi Rogatec — Krapina je bil dovrtan 13, februarja. Ako bodo denarna sredstva redno na razpolago, bo proga izročena prometu žc 1, decembra letos,
d Gradba poslopja poštne hranilnice v Ljubljani, Poslopje bo veljalo 6 milijonov 130 tisoč dinarjev. 9, marca se bo izvršila oddaja del. Zopet en uspeh našega sodelovanja v Vukičevičevi vladi.
d »Samouprava«, uradno glasilo obeh slovenskih oblasti, je izšla 17, februarja. Vsebuje proračunsko uredbo, proračun in vse uredbe glede novih oblastnih davščin.
d Za župana v Špitaliču je izvoljen g. Korošec Jurij iz Bele št. 39, Tudi oba svetovalca sta somišljenika SLS.
d Novo moderno kopališče ob Dravi bo zgradila mesina občina mariborska,
d Avtomobilna proga Nova vas — Lajteržberg bo te dni podaljšana. Avtomobil bo vozil do kolodvora na Pesnici.
d Nezakonito volitev odsekov pri ljubljanskem občinskem svetu je veliki župan razveljavil. Še je torej čas, da žer-javovce pamet sreča.
d Gradbena zadruga Delavski dom v Ljubljani. V okrilju Jugoslovanske strok, zveze se je ustanovila »Gradbena zadruga Delavski dom v Ljubljani^, katero je deželno sodišče žc registriralo. Zadruga ima svoj sedež v Ljubljani na Starem trgu št. 2, I. nadstr. Zadruga ima narnen preskrbeti svojim članom lastne hiše in druge zgradbe. Zato zadruga: 1. zida zadružnikom hiše na lasten in njihov račun ali kupuje za člane hiše; 2. pa more snovati vsa tista podjetja, ki so s stavbnim podom v zvezi: opekarne, žage itd. Delež zadrugi znaša 250 Din, ki se lahko plača v peiih mesecih, pristopnina pa znaša 25 Din. Zadruga je pričela s svojim poslovanjem dne 9. januarja in sprejema člane vsak delavnik v poslovnih prostorih in uradnih urah Jugoslov. strokovne zvsze na Starem trgu.	(
d Nova elektrarna na Gorenjskem. Inžener Oskar Jenko je izdelal načrt za ' izkoriščanje vodne sile Kokre nad Kranjem. Vcdopravna razprava se vrši dne 23. febr. Zgradi naj se betonski jez pod Hajiiriharjevo žago. voda bi se odvajala po skoraj 4 km dolgem tune'u. Centrala /, močjo 3100 konjskih sil bi stala par kilometrov nižje od Dolnje Kokre.
d Kako je v Argentini, Kmet Anton Vaupotič <z Huma pri Ormožu je povedal te dni sledeče: Dne 7. maja 1927 sem se odpeljal iz Slovenije v Argentino v upu, da si bcni tamkaj nekaj prihranil. Po dolgem moledovanju so me zaposlili na ' železnici, kjer sem služil v našem dj-narju 12 Din dnevno. Gorje onim delavcem, katere pošiljajo v hribe podirat gozdove in pripravljat teren za gradbo železnic. Te uboge pare so izpostavljene grozni vročini in drugim vremenskim ne-prilikam. Vsak dan se pripelje v Argentino do 800 tujcev, ki iščejo boljšega zaslužka, čakajo po večini zaman za suho skorjo kruha. Nazaj v domovino sem se vkrcal 10. januarja 1928 in sem se pripeljal v Maribor 17. febr. Porabil sem za vožnjo tja in nazaj 5400 Din; moral sem še beračifi in ni*em prinesel niti ene pare prihranka. Vesel sem, da sem sc vrnil v domovino in nikdar več ne pojdem v Južno Ameriko,
d Upravni odbor javne borze dela v Ljubljani se je sestavil in 15. febr, prevzeL svoje posle. Predsednik je g. P. Popovič, člani pa gg.: Evgen Jarc, I. Šparhake!, Žumer Srečko, Vinko Vrankar in Ivan Gajšek, Člani ravnateljstva so: Popovič, Jarc in Gajžek; zadnji se bo izmenjaval z
Vrankarjem. Najnujnejša naloga novega upravnega odbora bo, da sestavi proračun in da se odločno loti stanovanjskega vprašanja v smislu uredbe, o posredovanju dela in dajanju cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj. Kakor znano, je po zaslugi dr. Gosarja za Ljubljano v ta namen na razpolago 2 mil. dinarjev.
d Železnica Kočevje—Vrbovsko. Ministrstvo je odobrilo vse potrebne kredite za zgraditev železniške proge Kočevje—Vrbovsko. Bela se bodo oddala 23. februarja.
d Izobraževalni tečaj za dekleta ptujske okolice se bo vršil 23. in 24. febr, pri Sv, Marjeti niže Ptuja.
d Prvo obnožino so prinesle čebelice čebelarjem v Naklem na Gorenjskem dne 15. februarja.
d Velik naval na razpisana službena mesta. Ljubljanski oblastni odbor je pred dobrim tednom razpisal 32 službenih inest, za katera se poteguje nič manj kot 600 prosilcev.
d Občinske proračune, ki imajo doklad do 500 odstotkov, bo odobraval sam oblastni odbor; pa tudi vse one proračune, brez ozira na doklade, ki dosegajo 50.000 Din, Tako bo večina občinskih proračunov v mariborski oblasti potrjena v Mariboru in lc malo število jih bo šlo še naprej na finančno ministrstvo.
d Le naročniki »Domoljuba«, ki so tudi naročnino za »Domoljub« poravnali, imajo pravico, da dobijo »Naš dom« po 12 Din na leto. Nekateri naročajo »Naš dom« in ga zahtevajo po znižani ceni 12 Din, čeprav nimajo »Domoljuba«, Za take velja »Naš dom« 20 Din. — Pišite razločno in točno! Pošta je vrnila upravi »Našega doma« več izvedov, češ, da je naslovnik nepoznan. Če kdo lista ni dobil, naj ga reklamira in naj napiše natančen naslov! - Če nimate položnice, si jo kupite za 25 par na pošti in vpišite številko čekovnega računa za »Naš dom«; 13.577. - Naslov: »Naš dom«, Maribor, Aleksandrova cesta 6.
d Odlikovati prosvetni delavec. Z redom sv. Save V. razreda je odlikovan g. Kornelij Iglic, šolski upravitelj pri Sv. Trojici pri Moravčah.
d Kdo ve? V San Franciscu v Ameriki je umrl neki Božo Rucovič ali Božo (Rade) Ko-cavič ali Kočevič. Pokojnik je zapustil nekaj imovine, pa se iščejo nasledniki. Prosi se, kdor kaj ve o pokojniku ali njegovih naslednikih, da to javi Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ulica 15.
d Kdo je dedič? V avgustu 1926 je umrl v San Frrnciscu naš državljan Matija Golo. bič (Golobic) in zapustil okoli 400 dolarjev. Isti bi imel biti rodom i/. Gorenje Vasi (Lu-čine), kjer menda živi njegov brat Matija, fa se poziva odnosno prosi se vsakdo, ki kaj vc o pokojniku ali nasledniku, da to takoj javi Izseljeniškemu komisarijatu v Zagreb«, Kamenita ulica 15, da bi se mogli podvzeti dalj-ni koraki glede dedščine
d Tvornico za aeroplanske motorje bodo sezidali v Belgradu s sodelovanjem francoskega kapitala. Delnice so že razpisane.
d Pred sodišče pridejo. Železniški minister je izdal odobrenje, da se vse bivfii
3l
železniški uradniki, ki jih jc sveicčasao obsodil državni svet zaradi oškodovana državnega imetja v Zagrebu, zroče sodiš č-j d Obsojeni komunisti, 16. februar,j. je bilo pred belgrajskim sodiščem obsojenih: 5 komunistov na pel let. 9 pa n:« t> mesecev zapora. Dr. Sima Markovič šest drugih obtoženccv je bilo cprcvščer.ir d Strahovit glad je zavladal v zad-njem času po vsej Hercegovini K v >;» županstva in oblastni odbor'
d V Ljubljani sta umrla rdrav.--k cr Peter Košenir.a in znani trgovec Žargi. Pogrešali ju bodo re-.eii iz ž::::-delne naprave.
d Pustite avtomobile pri suni. v i trinajstletni deček v Ž-sruiai r,- ?' -cv je zagnal steklenico v	scsmtt
trgovca g. Hafnerja ir Star? L.->i.: n -bil hladilnik pri so!:r.: Vi j. dib:.'i bo veljal 6000 Din
d Volkove so prefst.- tu sr s; razpasli po kočet^kis £c.zzyrii, a ti: .t-j šiči. ki delajo ogrorrr.;	(•'•;.>.
Prizadeti bodo ped voc>:. - i čiča ustanovili poseben cor -	-.;
prašičio zalego.
d Vse ljudske šele so zaprli \ Siri-jevu. ker se je poiavila škriatinka. mestu pa je tudi več slučajev davke in trebušnega tifusa.
d Zob si je sam Lzdrl s kleščami. V vasi Gabravcu pri Mostarju so kmeta Lu- j ko Božiča te dni zelo boleli zobje. Ker ! kir.ei ni mogel dalje prenašati bolečine, j se je odločil, da izdere zcb. Ker v vasi i m bilo nobenega zobozdravnika, se je od- i ločil za to operacijo sam. kar mu jc sicer 1 uspele, toda pri tem si je odtrgal tudi j kcscek mesa. Toda krvaveča rana <e je i vne:a m kmalu je zatekla vsa glava. Luka fcsozič je 24 ur nato umrl.
d Tele s petimi nogami se je povrglo i v Uolenji vasi. Je popolnoma zdravo in i pravilno razvito, le iz desnega prvega i plečeta raste peta nega z enim parkljem.
d Porocd se jc 15. februarja t. 1 po-se s t m k Matija Zajec iz Velike Račne 9 . , Meh'e s Ponove vasi, župnija St Juri, pri Grosupljem. Mlademu paru obilo sreče!	F
r.-s-csv. u r. i hribu :ki 70 c~ ao!
u.i.
S: '
•-vlttUl
nato umrl. Takoj je bila uvedena oblastvena preiskava. Odkod je ropar, do sedaj še niso mogli ugotoviti
d T ra mi so zmečkali 16. febr. 26 let-r-t-^a Franca Erčula iz Gradišča blizu Ro-h pri Volikih Laščah. Vez s tramovi za v>-Vga trgovca g. Hitija se je preobrnil -.a	e'3 pokončal do smrti.
d Mckdr&i: žc prihajajo na dan. Dne febniarU -e Prcnik Egidij. posestnik . '.usv.r-kv r-i .'letniku, na svojem Jasovrik ubil d", a ve-i in zelo debela mo-se na toplem solncu rok.;; izrednega za ta ča?. i« srt-.'kt oeijitonv. <"e-!. ci nlvr. Naroči jih ki nje nepreklicno dne
V rrafiko so vlomili neznani i:zmo-•*	s hzt.-. Jap.iovi v Domžalah
"i e; i ka :s C--L23 Din.
; Ns fvjtbi so se stepli fantje - pre-:xr: ■ j: — ; pri Lečah. Konec: 24- : '<■" -'ikcb Lovie zaklan. Alkohol!
Drevesa so stlačila Jožefa Roškar- • i V	s kom vrhu, ko jih je podiral v j
<':-. zv. pesesinika Jožefa Ernsta na Ščav- r niči. Mrtvega so zapeljali na dom.
d Na devet mesecev leče jo bil obsojen v Belgradu neki vreučiliščnik, ker ! je prenašal komunistično pošto med i Dunajem in Moskvo ter Dunajem in Bel-gradom.
d Ko jc padel na ledenih tleh. se je
sprožila pištola Francu Radoslavniku i/. ' Shornega pri Smartnem ob Paki. Po ne-rreči mu je strel zadel levo roko. Rado-s/avnik je v bolnišnici umrl, ker se mu je kri zastrupila.
d Iskra iz lokomotive tovornega vla-
Ka je vžgala hišo Jo\e Gjordjiča v Bra-stini pri Mostarju. Požar so imejili. bila nevarnost za vso vas, ki šteje
100 his.
d Požar je izbruhnil v to\arni za obleko v Varaždinu. Ogenj so gasilci pogasiti, vendar ,e 60.000 Din .škode
PO 5VETU
Vatikan.
s Prešla v a sct(' obletnice kronunia lj«lir:u l>ija XI. V Sikstinski kapeli v Rjnui se je 12. februarja vršila svečana proslava šeste obletnice papeževatija sv. očeta. Svet,', ■ mašo je daroval kardinal Locatelli. slov s. \ nesti sc so udeležili mnogi kardinali, pape. i ževa sestra in svakinja ter razni drugi cerkveni in posvetni dostojanstveniki, med njimi tudi \ Rimu navzoči švedski kralj s svojim spremstvom.
s In peklenska vrata Je ne bodo zma-gale. (Nekaj zgodovine.) Cesar Henrik IV. se je uprl papežu Gregorju VII. Kmalu jo'
meral prositi odpuščanja v Kanosi._|>an.
cc.ski kralj Filip Lepi se je prepiral s pa-poženi Bonifacijem VIII. Filipovi naredniki so izgubili prestol. — Cesar Napok-on ie pahnil papeža Pija Vil. v pregnanstvo. Pij se j" vrnil v Rim, Napoleon pa ie umrl zapuščen in penižan na otoku Sv. Helena. — Hoc neelerji so našuntali italijanskega framasonskega kralja Viktorja Emflnuelak ropu cerkvene države. Svetovna vojna jih je vrgla laz, prestol in z Viljemom vred ie hr.encolerska vladarska rodbina grenek kruh pregnanstva.
s Ser ur en /»Hišk goriškega prefekla. Razpu«} upravnih organov Zadružne zveze v Gorici in postavitev italijanskega komisarja vzbudila ni vsestransko razburjenje samo na Goriškem, temveč po vsem jugo-"lcvan.skem svetu. Umevno, da je fašistov-ske vlada v zadregi in zato pritiska na časo-pisje. da piše v tem oziru tako, kot je za prefekta prav. Gospodarski list n. pr. o!:
d Stekli psi so se pojavili v okolici : Subotice. Obgrizli so že več oseb, ki so !
Nori ŠT"™* V PaSleUr,'eV	v j
d Pes kaznoval roparja. V občini Va i radia v južnem Banatu se je te dn pri
korčar^rf napSd' ki 59 ie roparja i Konca' na grozen način. O starcu Pav, I
Boni«, enemu najbogatejših ljudi v ob ; 7 ' 50 P"P°vfd0vali. da ne nosi svojega : denarja v banko, temveč da «, k '
zahteval od starčeve žene z revol erjem i v roki denar. Zena mu je odgovorila
denar)a in?a. Ropar pa je deTal da ^
da se nahaja v hiši ter ga je vztrajno za h eval m grozil ženi s smrtjo Žena iP £
E£ tgiSsS t^ssmttvu
c, d Amentkc zadeve zahtevajo posebno rkrb m znanje. Gospodarska pisar na dr. Lan Črne v Ljubljani, Mikloši-
kiaJ:es!%6;Vam nudi cboe- Nizkih.
rki po ureditvi.
1928d<n?fOZarrm0', da se 'c jamarja 1923 Spremenil naslov tvrdki I. Gajšek na
a^mka Anton Siiligoj, trgovina s' papir-
tem m devocijonalijami. Ljubljana. Sv
Petra cesta 2. - Glej oglas!
P,.?211316. krrV° uš' raka' Ustne Pokončajte ,,h z Arborinom, ki ga
Mestnftrg^lO	MubljaiS
čreviTe!r,SK° ZaPurt,'e' r°nitve >v debelem ■ h S'arba	razkroj in gniloba
iJfn ' Pfevellka množina kisline v že-
t l S°ku' Vnet'e iezik«. nečista ko" na obrazu in na hrbtu, tvori izginejo prav
grenčice' ^	,FraL - Josef^
Fra t t-eVl!m zdravniki in profesorji
raslih °Sf i -\°do že desetletja pri od! z uLn- r0kihL °beh SpoIov uP°rabljajo a .us?ehom- Dobiva se v lekar-nah, drogerijah in specer. trgovinah
avlja detične zloglasne odredbe s sledečim pristavkom uredništva: Moremo zagotoviti, <Ia imajo zgornji ukrepi samo namen omogočiti vladi takoj in izdatno koristiti razvoju kredita in kmetskemu gospodarstvu Goriške. Naši prijatelji naj zato gredo na roko in podpirajo delo vladnih organov, da tako pospešijo sarni sebi uživanje moralnih in materijelnih dobrot, ki jih hoče vlada bogato deliti.- — Ubogo ljudstvo in ubogi slovenski časopisi, ki morajo prenašati take— nerčije.
s Svoji k svojim. V slovenskem časopisu iz zasedenega ozemlja čitamo sledeči klic domačih vinogradnikov „a naslov ta-mesnjih gostilničarjev: Vi, ki ne točite našega domačega vir.a, nas puščate v obupa m bedi, da moramo sami prazniti sode, potapljati svejo bedo v vinu. Veliko odgovornost nesite i;a svojih plečih vsi gostilničarji, ki nimate v svojih kleteh naših domačih \m I omagajmo si vzajemno! Vi Tolminci, Kobaridci, Bovčani, Cerkljani, Idrijčani in arugi, točite naše vino, pijte našega vipav-cat m\ Pa "O m o jedli vaše maslo, vaš sir, \a^o skuto, vaš krompir in pili bomo \aše
d Draga zdravila plačujete? Boljše je paziti, da bolezen sploh ne pride v hišo. iroč s škodljivci! Namesto prave kave Pijte :?Žiko» I	y
s Kužne novice. Okoli Trsta že cveto mandlji. — Darilo 600 lir je poslal v Viguz-zolo gosp. Mussolini Ivanu Coscia, ker ima 15 živili otrok. — Mesto Pazin v Istri je dobilo elektriko. — V Landolu na Pivki je umrla 90 letna vaščanka H. Ogrizek, p. d. Boletova. Se jc vzlic starosti bolj zanimala za politiko kot možje in fantje. — Županstvo v Podgradu si je naročilo političen dnevnik »Popolo di Trieste« in časopis ■ Balila«. — Na Svcčnico je bil v Postojni glavni tajnik fašistovske stranke Kobol v svrho pospešitve potujčcvanja v obmejnih krajih. — Znano potujčevalsko društvo Lega Nazionale« deluje zlasti v okolici Trsta in na Krasu. Postojanko ima v Bazovici, Barkovljah, Proseku, Sv. Križu, Bre-žini, Občinah, Trebčah, Sežani, Senožečah, Dutovljah, Tomaju, Št. Vidu, Vipavi, Komnu, Štanjelu, Ajdovščini, Št. Petru in Postojni. V severni Istri pa imajo Legine« naprave: Bistrica, Mune, Krhavce, Račja vas in pa St. Pietro deli' Amata. Najbolj se je ugnez-dila >Lega« v južni Istri in na otokih. — >Ni kupca,« pravi kmet. "Ni pivca,« pravi gostilničar v Istri. Vina ne morejo kmetje prodati in jim gre huda za denar. — Občinski urad v Vipavi se je preselil iz žup-nišča v hišo znanega jurista Žaneta Lekana.
—	Goriški nadškof je izdal Pastirski list, ki poziva k samozatajevanju. — Radi pijanosti jc bila obsojena neka Josipina Mozetič na 2 meseca zapora. — Novo himno za fašistovske visokošolce je priredil učitelj Blane.
—	Občini Dolenje in Kožbana v Brdih sta združeni v eno. ki se bo nazivala Dolenje v Brdih.
Avstrija.
s Primorski Slovenci imajo tudi v Nemcih zagovornike. — Ugleden časopis Wiener Neueste Nachrichten« objavlja dolgo poročilo o uničevalnem boju fašistov proti slovenski manjšini v Italiji in navaja dokaj točno mnoge grozne krivice, ki še gode našim zasužnjenim bratom. Svetuje tudi, naj bi Slovenci posredovali v Belgradu, da pride čimprej do nemško-jugoslovanskega sporazuma, ki bi lahko italijanski prenapetosti pristrigel peruti.
s S potovanjem avstrijskega kanclera (lr. Seipla v Prago se bavi vse domače in tujo časopisje, zlasti ono iz Nemčije. Menijo, da se je dr. Seipel razgcvarjal z vodilnimi češkim krogi zlasti o nameravani preselitvi Društva narodov« iz Ženeve na Dunaj, ki bi Lila za Avstrijo vsestransko važnega pomena. Oni Nemci, ki so za »Anschluss«, to je za združitev Avstrije z Nemčijo, pa si preselitve s Društva narodov« na Dunaj ne želijo, ker se boje, da bi potem misel združitve Avstriji zaspala, morda za vedno.
Nemčija.
s Državnozborske volitve bodo letos vicseca maja. Radi šolskega zakona je šla vladna večina vsaksebi, %Cenu'um« namreč ne odneha. Na prizadevanje drž. predsednika Hindenburga pa so se dosedanje vladne stranke vendar sporazumele, da sprejmejo še proračun, zakon o pomoči za invalide in zakon o podpori za v bedi se nahajajoče poljedelce. Ko bo to delo dovršeno, bo državni zbor razpuščen in razpisane bodo nove volitve za mesec maj.
s Veliko mezdno gibanje. Napori nemškega delavstva za vsakdanji kruh zavzemajo v k ,vinski industriji vedno večji obseg. Prizadetih je že do sedaj okrog 900.000 delavcev. Gospodarska kriza bo v naslednjih mesecih še težavnejša, ker bo odpovedanih preko 2000 tarifnih pogodb, ki zadenejo 3 milijone delavcev. Mezdno gibanje je že prešlo tudi na Bavarsko. Nemčiji torej grozi velika brezposelnost, ki ne obela nič dobrega.
Cehos&vaška.
s V češkem parlamentu je zunanji minister dr. Beneš branil Vatikan in jako uspešno zagovarjal sporazum s sv. stolico. Zelo ostro je dr. Beneš nastopil proti voditelju čeških orjunašev, proti znanemu bivšemu generalu Gajdi.
s Rudarji stavkajo. V severočeških prs-mogokcpih je izbruhnila stavka, ker so se vsled nepopustljivosti lastnikov in bojnega razpoloženja delavstva pogajanja razbila. Štraika okrog 30.000 rudarjev. Lastniki se pritožujejo, da je proizvodnja draga in da radi tega ne morejo zvišati plač. Računi zadnjih let pa kažejo, da čisti dobiček pre-mogokcpnih družb vedno bolj narašča, delavske mezde pa so dokaj skromne. Ako bo štrajk doigo trajal, bo imel za češko industrijo, ki rabi veliko premoga, zelo neugodne posledice.
Anglija.
s Težave z Indijo. Indijski parlament v Delhiju je po tridnevni razpravi sprejel sklep z 68 glasovi proti 62, v katerem se poživljajo vsi indijski poslanci, naj ne imajo z ustavno komisijo, poslano iz Anglije, nobenega opravka. Najbolj odločni poslanci so izjavili, da gre Indija nasproti revoluciji proti angleškemu gospodstvu.
Madžarska.
s Madžarska ima tajno armado. Na neko vprašanje socijalistov je vojni minister priznal, da obstojajo v madžarski vojski pod krinko športnih društev tajni vojaški oddelki, za katere se vrši prisilno novačenje.
Kitajska.
s Napad na misijonsko postajo. Med službo božjo, sredi januarja 1927 je vdrlo podnevi 100 razbojnikov v poslopje nemške katoliške misijonske postaje v Putschau in so odvedli tri misijonarje in eno redovnico. Razbojniki so poslali par svojih tovarišev v Tungtschangfu s ponudbo, da bodo misijonarje oprostili, toda proti nagradi 60.090 dolarjev (okrog 3 milijone 420 tisoč Din). Odposlance so oblasti zaprle in poslale proti razbojnikom vojaštvo. Ko je prišlo do spopada, so postavili razbojniki misijonarje z redovnico v prvo vrsto. Med bojem je redovnica umrla.
Drobne novice.
V Chikagu v Ameriki so uvedli novo kazen za moškega, ki napade žensko na ulici. Ženska ga namreč v policijskem zaporu lahko lastnoročno pretepe z orod-em, ki se imenuje maček z devetimi repi.
Nagloma je umrl 12, februarja fran-
coski poslamk pri Vatikanu Jean Doucet.
Grand hotel »Evropa« v Salzburgu,
menda največji v Avstriji, je nedavno zgorel.
V	Vilni na Poljskem je streljal te dni neki dijak na profesorja Slembeckega, ker je dobil slabo spričevalo, nato pa s samokresom končal še sebe. Profesor je težko poškodovan.
V	prvi polovici 1. 1927. je bilo sklenjenih v Rusiji 156.692 zakonov, ločitev pa je bilo 162.280.
Na dunajski trg je došlo decembra 1927 v celoti 64.278 živih prašičev, od teh 98 odstotkov iz inozemstva, največ iz Poljske. Jugoslavija jih je poslala 15 tisoč 880.
Zi 4 do 8 odstotkov so zvišali plače delavcem v večini industrijskih podjetij v Avstriji.
Že tri leta ni bilo nobene poroke v francoski občini Rirquat, ki šteje 2623 prebivalcev.
Dvaindvajseti otrok se je rodil te dni družini Van Hul v vasi Basel v Belgiji, Krstil ga je papeški nuncij mons, Micara.
150?1 km dolgo železnico bo zgradila Rusija med Taškentom in Novosibirskim. Največ materijala za to progo so nakupili sovjeti v Ameriki.
Obrestovanje hranilnih vlog so dunajske banke takole določile: pri dnevni odpovedi 4%, pri enomesečni	pri
dva- in trimesečni 5%,
Hoteli v Nemčiji hočejo najeti skupno dolarsko posojilo.
Tovarna stekla v Invvaldu na Češkem je zaradi pomanjkanja premoga odpustila 500 delavcev.
V	Gradiški (v Avstriji) je 88 odstotkov zemlje v madžarskih rokah.
Smučanja na 50 km v St. JVIoritzu se je udeležilo 42 tekmovalcev, Slovenec Joško Janša je dosegel 23. mesto, in sicer pred Francozi in Japonci.
Na grški Kreti so uporniki, ki niso z davki zadovoljni, zažgali hišo davčnega upravitelja. Vlada je odposlala tja močne oddelke orožništva,
Župana v Ženevi (sedež Društva narodov) je na smučarski turi na Mont Fortu zasula lavina. Njega so odkopali mrtvega, spremljevalca sta ostala živa.
Zlatih palic je nakupila zopet angleška banka v vrednosti 414.000 funtov (okrog 114 milijonov 678.000 Din),
Avstrijski trgovci prodajajo v zadnjem času bolj ko prej domače blago. Uspeh propagandnega tedna.
Ruski boljševiški tajnik Stalin je poročil svojo hčer z nekim francoskim baronom. Balo za 100 tisoč frankov so naročili iz Pariza. To so proletarci!
Štiri milijone brezposelnih je ta čas v Zedinjenih državah Amerike,
Krški škof Adam Hefter je resno obolel na vnetju rebernice.
Preganjanje katoličanov v Mehiki se nadaljuje. 40 vernikov, med njimi 34 žensk in 2 duhovnika, ki so se zbrali k bogoslužju, so vladinovci zaprli, 35 m visok, še ne izgotovljen spomenik Kristusu Kralju, ki so ga katoličani pričeli postavljati leta 1925., so brezverci z di-namitom pognali v zrak,
ZAGORJE.
Zlato poroko sla praznovala 13. t. nt. v krogu svoje družine Janez in Marija Drnovšek iz Sela. Dasi sta vzredila s trdim kmečkim delom štev ilno družino, sta oba še močna in zdrava kljub visoki starosti. Prijatelji in znanci kličemo: Bog ohrani zlatoporočenca še do višjih jubilejev.
Pri Rcnčofu v Potoški vasi je dne S. t. m. neznan tat ukradel 7500 Din. Ko so domači večerjali, jc prišel skozi nizko okno v stransko sobo in ukradel denar, katerega je imel gospodar pripravljenega za nakup volov na sejmu 'J. t. m. Doma denar res ni nikoli varen.
1 judska hranilnica in posojilnica v Zadružnem domu je imela v 1. 1027 1,370.000 Din vlog; posojil je dala pa 650.000 Din. V lagateljem je plačala obresti 12-5.000 Din. Zavod zasluži tako zaupanje pri ljudstvu, ker ima v načelstvu najboljše in najtrdnejše posestnike, obrestuje \ loge po najvišjih obrestih, posojila daje zelo poceni.
DOLENJA VAŠ.
Odkar imamo pri nas no\ Društveni dom ie prosvetno delo kaj razvilo. Imeli smo tu zimo gospoda'.-ki poučni tečaj. J;L ga je vodij ekonom g. Hladiiik, Dopoldne moški, popoldne ženske. Obravnavala so se predvsem vprašanja o gnojenju, o živinoreji in drugo. Predavanja se bodo še nadaljevala. — Islo lako nas liaša mladina zelo pogosto razveseli •/. topimi igrami, ki na novem odru zelo lepo uspevajo, V kratkem bomo imeli zani mivu predavanje s skioptikonom. — Občinski Dom pa ludi lepo vrši svojo nalogo. Ob-čiu.-ki urad /. javno moderno tehtnico ustreza v poJno zadovoljil ost, na drugi strnai pa poštni urad, Kar prihrani ljudem mnogo truda iu časa. Ppamo, da v kratkem dobimo š(. telefon.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Kljub slabim gmotnim razmeram je pri nas narastlo število naročnikov naših časopisov. — '.'parno, da ho poraslo tudi število Mohorjanov. ■Močno zanimanje se kaže posebno za knjigo Živinoreja , ki bo res precej veljala — vezana n0Dm, pa bo za kmetovalca bogat vir navodil in napredka v živinoreji. - Tudi kmetijska podružnica se čvrsto drži in ima 143 članov, ki , v ,,,■„,,, imajo na razpolago mnogo kmetijskega orodja «., , (J,J" ,J-!)' M"'- ''"eli političen namreč 7 čistilnikov zn >ito n	J I Ml0d sl"v- ljudske stranke. G. oblastni posla-
nec Mazovec je pojasnil delo oblastne .-kun-
sci uo .11 ..1.1,, i..; .......v	i
čanom, i<i so že ali še bodo vozili ln darovali krmo ali vozili material za novo stavbo. Naj Bog vsem dobrotnikom obilno povrne! — Rudolf Benedičič, posestnik.
PREDOSLJE.
Pot iz Predoselj Čez Malo Rupo je letošnjo zimo postala taka. da se človeku udere do členov prav pri vsakem koraku. Ker po tej poti hodi dan na dan zelo veliko občanov, bi prosili občinski odbor, da nam kar najhitreje mogoče poskrbi za primerno ureditev te poti.
MOTNI K.
V nedeljo dne 2t>. febr. se vršijo v trgu Motuik občinske volitve. Vloženi sla dve lili in sicer prva Slovenske ljudsko stranke in druga tej nasprotna pod naslov0111 Napredni; gospodarska lisla. Radovedni smo. zakaj ne pridejo naši nasprotniki s pravim imenom na dan, ker v resnici je bila ta lista sestavljena pod vodstv »HIl m. demokratske stranke. Gotovo je >rain naših demokratov njih pravega imena, zatorej se morajo posluževali raznih bolj prikupljivili imen. Todn \se lo jim ne bo veliko pomagalo, ker naši ljudje jiJi že od nekdaj preveč dobro poznajo. V le,i v ojivni borbi gre samo za politično na-sprolstvo, ker niliče ne more sedanjemu obč. odboru, v katerem je večina pristašev SLS, očitati, da bi ue gospodarili povsem pravilno, liajti v zadnjih treh letih si je občina pod vodstvom sedanjega župana K. Novaka kupila in prenovila občinsko liišo in v zadnjem času je kupila občina mostno tehtnico, ki .se nahaja trgu Motuik in tako ima občina sedaj do en četrt miljoua kron premoženja, kar je zasluga samih kimovcev . kot nazivajo naši nasprotniki sedanji občinski odbor. Zatorej volivci, ako Vam je na leni, da se bo š<> \ bodoče v občinskem odboru pravilno in v prid občine gospodarilo, sc Vam je lahko odločili. komu zaupati svoj glas. JSre/. premislekov vsi enoglasno glasujte v prvo skrinjico >!.s, katere nosilec je sedanji in svoj čas od nasprotnikov po nedolžnem preganjani župan Novak.
ŠT. GOTAMD.
"amivc / čistilnikov za žito, 13 osipalnikov s vita 1, I travniške brane in 7 gnojničnili se.alk - tukajšnja Hranilnica in posojilnica 'i je
uuela v letu 1027 prometa 6 milijonov dinariev, bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo fe-bruarja popoldne ob pol 3 v mali društveni dvorani. /deti je obilne udeležbe.
*V. I0ŠT NAD KRANJEM. Zalivala. Podpisani sem imel nesrečo da j'1 T V petek:	'■ -n. pogorelo go^o-
0 ^*»PJe iu orodje; le živino smo s te-. a° rof ; Tinini se dolžnega izreči vse«, k'so mi ob moji nesreči prihiteli na pomoč
onn n M ' ' S0SCSk' ki lak<»j »!' glaSU
Aona pnsh reševat; požarni Hrambi iz St.a
iS g3; ŽUPaUU V	>»korIudi
t i-	' mami za izkazane nslu-e
Istotako vsem voznikom, tudi pridni,,, BeS
>en.e m oblastni proračun. Par nasprotnikov jc .sUusaJo shod motiti j„ župniku odrekati naravne državljanske pravice. Bili so pa te-meljito osnieseni. Navzoči naši možje pa imel. priliko temeljito spoznati, da liberalni vo k sicer neprestano menja svoja politična omacila, svoje narave pa nikoli. Od takih Jjud. n, pričakovati nobenih koristi za sploS-»ost m naši somišljeniki bodo (udi pri teh občinskih volitvah v nedeljo dne 26. febru-rf s fim Pisanimi nasprotniki temeljito ob laeunali. Možje, preizkušeni borci SLS, vr/ite vsyvojo kroglice v L skrinjico, v skrinjico
praprotno-bukovica.
z ozirom na dopis v 2 Domovini x dne ; Januarja izjavlja odbor prostovoljnega nasilnega društva na Bukovici sledeče: (Lihio
društvo jo strogo nepolitično, člani so pristni; vseh političnih strank, in tudi v odboru si, zastopani, kdor se pa ni prijavil na ustanov, nem občnem zboru kot redni čhui, tu 110 um,,! biti voljen v odbor glasom pravil JOZ. _ jz. redni občni zbor gasilnega društva se bo vrši) v nedeljo dno 20. febr. po prvi sv. maši i,h pol 8 v prostorih gostilno Janeza Fojkar dj Bukovici, kjer se bodo sprejemali novi eventualno se vrši volitev novega odbora Odbor.
TRZbšrK.
Poročil se je predsednik tukajšnjega orlovskega odseka Anton Gorenje r. orlico Barbaro Udovč. Orli in Orlice so se udeležile po-1 nke v krojili. — I mrla je mlada gospod)),;., Marija Silur roj. Klevišar, stara šele :-(5 ]ej Zapušča nedorasle olroke-sirote. N. p, v m < — S pomladi )),ično najbrž graditi železnic Tržišče—Sevnica. Potem dobi Tržišče let>„ postajo, odpade pa zato postaja .Šentjanž.t« /ejezuico dobimo ugodilo zvezo 7. Ljubljano Celjem in Zagrebom.
ČEMŠENIK.
V občini Trojane kateri pripada večji del naše župnije, bodo v nedeljo 26. februrarja občinske volitve. Zastopniki samostojno demokratske stranke so vse storili, da so nekaj naših mož pregovorili, da sc podpisali njihovo kandidatno listo, lako jim je dana možnost, da pri volitvah nastopijo s svojo listo. — Slpvenska ljudska stranka z nosilcem Gašperjem Cukjati bo imela na volišču prvo skrinjico. Možjc-volivci, ako hočete, da bo vladal poštenost in red v občinskem gospodarstvu, tedaj vrzite kroglico v prvo skrinjico.
PREDOSLJE.
\ ponedeljek, dne 13. februarja smo obhajali v Predosljali izredno slovesnost. Bili sta namreč kar dve zlati poroki na en dan, česar v naši fari tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. Vsi zlatcporočenci so iz Predoselj in sicer: Jožef iu i lekna Beton (Soršekova) ter Jakob in Marij« Narobe (Bavantova). Bog jih živi še ntnogo let!
STARA JUŽINA V BOHINJU.
Nenadna smrt. Dne 10. t. in. jc nenadema umrl Martin Zupane iz Stare Južinc. Zjutraj jc šel z drugimi fanti v gozd na delo. Po nesreči prileti od zgoraj stoječih drvarjev poleno tiko nesrečno na glavo, da 11111 prebije lobanjo. Prvo pomoč je nudil ponesrečencu g. dr. \Val/.k — pa metpotoma je že umrl. Blag in lih mlade,ličje bil Martin. Vesel pa v pravi fantovski družbi V nedeljo namesto da bi nasiopil :ia odru ~ smo ga položili v prerani grob. — Počivaj v miru, dragi naš tovariš in pri j; tclj -- cslali družini pa naše sožaljc!
ŠT. PETER PRI NOVEM MESTI.	J
»sreča res nikdar ne počiva... O lem smo se spet merili dne J7. febr., ko smo izvedeli, da je 20 letni Bernard Koren, hlapec pri Selaku na Gor. vrlin, našel smrt pod vozom. S ltoljem naložen voz sc jc nanj prevrnil in voznik je bil pri priči mrtev. Pokojni jo bil doma iz Loke pri Zidanem mostu. - Na zadnjem občnem zboru naše hranilnice in posojilnice smo čuli, da so vloge pri tej zadrugi v minulem letu narasle čez milijon dinarjev. Lop prihranek! - V >Katoliškem domu smo imeli od novega lela sem precej živahno življenje. Orel c nam je vprizoril »TurSki križ-"
P°voljno, da se je predstava na željo ob-
Stev. 8.
> POMOL JI.iB< 102«
SI ran 123.
Dvajset koles po 10 dinarjev v Stadionski loteriji!
činstvu ponovila. Gasilno društvo nas .jo na pustno nedeljo zabavalo s aScapinoviini zvijačami". Dekleta-kongregamstinje pa so imele poleg tega Se sanic zase malo predpustuo veselico, pri kateri so se ob pevanju ;>Kava-rire ' in vprizoritvi ^Razbojniške jame " gotovo bolj prisrčno povazveselile, kakor na kakem vrtoglavem sbalu'. —■ Skioptično predavanje o sv. Mali Tereziji bi nam bilo prineslo še več užitka, da nam ni nekoliko nagajal skioplikon oziroma njegova razsvetljava. Je že tako! Tudi ta stvar'ima-svoje muhe... — Za 1. pustno Dede! jo, še nam obeta novo zanimiv« predavanje. — V novomeškem frančiškanskem samostanu biva na Oddihu g. p. Kazimir Zakrajšek 1/. Amerike. Ta gospod je obljubil,. d» bo prišel prihodnjo nedeljo med nas. ■
ŠENČUR PRI KRANJU.
šeneursko prosvetno društvo priredi prvo ,K>stno nedeljo, 26. febr., ob treh (»poldne v Ljudskem domu redno mesečno poučno predavanje brez vsake vstopnine. Tokrat bo predaval g. župnik 1. Piber o planšarstvu: Na planincah dobro biti-'. Veselje planinskega življenja nam predoči na odru planšarica z lepim prizorom. Obenem sodeluje moški pevski zbor iz Hrastja, ki bo med predavanjem zapel več lepih pesmi. Vabimo, pridite vsi poslušat zanimivo predavanje in pelje vrlih Hrastjanov!
TRŽIČ.
Slike sladionskih dobitkov. V izložbi I. delavskega konzuinncga društva v Tržiču,'št. 142, se nahajajo 4 povečane slike krasnih dobitkov
II. stadionske loterije, med katerimi je prvi glavni dobitek — Vila Stadion — druge 3 slike enačijo pregled nadaljnih dobitkov, kakor 20 moških koles, 10* šivalnih strojev ter večje število raznovrstnih stenskih in žepnih ur. — Srečke so po 10 Din ter se prodajajo v trgovini 1 kon-zumnega društva in pri br. predsedniku Jaro-slavu Valjavcu v Tržiču. -7- Žrebanje se bo vršilo dne 25. marca t. I, — Zato pridno segajte po njih.
IHAN.
Streha je zgorela posestniku Megan u. Ne ve se., kako je nastal ogenj. Toda s hitro pomočjo sosedov se je rešilo gospodarsko poslopje. Vsa čast tudi domačim gasilcem, ki so bili v najkrajšem času na mestu požara.
JEŽK A PRI LJUBLJANI,
Zadnji čas se je pri nas ustanovila strojna zadiuga, ki je tudi že imela občni zbor. Namen zadruge je, svojim članom nudili možnost skupne nabave strojev in jih uporabe, kakor nilatiluice, slamorezuice, ter po potrebi še ostalih v pošte,v prihajajočih strojev. — Društveno življenje je zadnje tedne osredotočeno na pripravo Orlove poslovilne Akademije, ki se bo vršila v nedeljo, 4. marca, ter Župančičeve proslave, katero priredi Prosvetno društvo prihodnjo nedeljo, '26. t. ni. </b pol 8 zvečer. Na sporedu so recitacije Župančičevih pesmi, nekoliko pevskih točk iu govor akademika Lenarčiča. Vabimo vse, zlasti, ker je vstopnina nizka: po 2 in 1 l)in. F>og živi!
Družba sv. Mohorja leta 1927.
(Konec.)
162. Banja loka (160.) . ... .
103.	špitalič (Kil.) ......
104.	Leakovica (100.) 1 , , , ,
105.	Blagovica (77.) ......
100. Zlata polje (197.) . . , , ,
107.	Šmartin pri Litiji (170.) , . .
108.	Polica (107.) ....,,,
109.	Kov m- (178.)......,
170.	Pclšnik' (218.) -...,,,
171.	Sv. Planina (51.) . ; . , .
172.	Cerklje pri Kranju (180.) . ,
173.	Dobrova (104.)......
174.	Vel. Lašče' (10».) . . . , ,
175.	Kostanjevica (177.) .... 170. Ljubljana: frančiškanska župnija
177.	si ari trg pri Ložu (157.) . . .
178.	Kamnik, Radomlje (175.) . .
179.	Št. Lambert (102.)-
180.	Vavta ras- (140:) ......
181.	Itadeče pri Zidanem mostu (154.
182.	Trebnje (138.) ......
183.	llovte (105.)
184.	Radovica (215.)• ..,>.,
185.	I.eskovec (232.)......
180. št-.Janž (221.) ......
187.	št. Vid pri Stični (171.) . , .
188.	Sorica (2t7.) .......
189.	Kol) (193.) ........
190.	Metlika (181.) ......
191.	Šenčur, Hrastie, Olsevek, V oglje
192.	Ploliov -gradeč (129.) ....
193.	Sv. Gora (185.)
194.	Ljubljana: Sv. Peter (212.) ,
195.	Dolenja vas (199.) . . . , 190. Horovnfca (187.) . . . .
197.	Kopanj (198.) '.'...,
198.	Sela prt Sumberku (138.) -
199.	Koltfvrat (?)
200.	Zagmdee (190.) . . . ,
201.	št.Rupeit (2(W.) ...
202.	Moko C-'03.)' . , . .
(151.)
) .
(200.)
• «
> 1
. . . . S M
4.14D 4.12U 4.111 4.038 4.028 4.027 4,— 4,— 4,— 4,— 4.— 3.991 3.9f!S 3.907 3.897 3.883 3.803 3.857 3.805 3.733 3.721 3.712 3.075 3.066 8.008 3.540 3.473 3.410 3.325 3.271 3.202 3.191 3.1H1 3.170 3.153 3.145 3.143 3.125 3.111 3.003 3.002
41
Razno.
1'iippadimitra kuponu Inus se pjše 13 letni (irk v Ameriki, ko so ga oblasti vprašale, zakiij dolgega priimka noče ameri-aizfrati, Je rekel: Ponosen sem ua ime, ki mi ga i«! dala mati.;
Prva pisana ustava. Zgodovinsko dejstvo je, da jc bila prva pisana ustava sprejeta v Novem svetu. Mala skupina kolonistov v Connecticutu je Io storila. Ti priseljenci iz Angleške, ki so obsojali absolutizem kralja in nestrpnost angleške cerkve, dali so ze I. 1039. izraz nazorom o politični svobodi, ki so 150 let kasneje postali osnovno načelo ustave Združenih držav. Kolonisti v Connecticutu so prišli v dolino reke Connectieut iz Massachussettsa ia so bili pod vodstvom nekega angleškega begunca - duhovnika, po imenu TI10-■mas llocker. Ko so došli izven oblasti massachu-settske koloni,jnlne vlade, so se lotili organizacije Svoje lasi ne vlade. V tem zgodovinskem dokumentu niso prav nič upoštevali oblast angleškega kralja in pripoznali le oblati ljudstva. Poglnvit-
Slavko Savinšeks
V goliških plazovih
Povest z gorenjskih planin
Cilka pa, ko da ni slišala opravičila, vpraša dalje:
. Ali niste šli nič pogledat za njimi?
; Jaz ne, ker mo je drugi prevrnil po tleh ler sem si izpahnil nogo. Toda šla sta dva z Nemci in čez čas prišla nuzaj povedat, da sta se morala oba, Tilen in Matevž povaliti v Koroško stran v grmovje in tum kje obležati, kakor kažejo sledi. Nemci so šli za sledjo in gotovo so ju dobili!::
Pa se ustraši strašne bledice v Cilkinein obrazu in tolaži:
: Upam pa, da ni bilo smrtno; saj nisem meril v glavo, ampak samo v život. Če jc ranjen, so ga dobili Nemci, ga obvezali in zanesli k ljudem ali celo do zdravnika.«
Toda bledica iz Cilkinih lic so ne umakne. Tako ji jc, da se niti prestopiti ne. more. Ali financar ne sme vedeti kako jo boli!
Kaj pa je z drugimi tihotapci? vpraša.
* :?Dva, Anžeta in Mohorja, smo vjeli. Menda so bili samo ti štirje. Več vsaj jih nismo videli. Toda Anže nam jo ušel iz Spodnje koče in nismo ga dobili več: morda so ga Nemci. Samo Mohorja so odpeljali avstrijski stražniki.
2Kaj je z Matijo?« sili Cilki v misel in vpraša dalje: :;Samo štirje so bili, pravite?«
Kolikor je meni znano. Siccr so Nemci popoldne menda ujeli nekoga z Dobravo v Rožici, toda jim Je ušel, pa je baje samo po opravku šel čez mejo in
utekel, da ne bi bil kaznovan, ker ni imel prehodnega dovoljenja.
Tcda kako, da vam financarjem vsi ufeko? vpraša Cilka porogljivo.
Nimamo peruti in ne poznamo vsake kozje stezice kot domačini, posebno tihotapci. Oni, ki so ga Nemci zajeli včeraj popoldne, je padel po plazu, da sta ga morala stražnika skoro nositi; pa jima je vendar ušel, čeprav je imel polomljeno nogo. Tako so pravili snoči Nemci, ki pa seveda niso vedeli dovolj natančno, ker so samo slišali pripovedovati.:
::Matija je bil to, ; si misli Cilka. Toda včeraj zvečer šele, saj je bil vendar obljubil, da bo šel že v petek ponoči?
Financar stopi bliže k Cilki in jo vpraša bolj
tiho:
Cilka, si huda name? Dekle pa ga niti ne pogleda, ampak se obrne in odide proti hiši. Financar si ne upa kljub vsej drznosti danes siliti vanjo. Tudi on ima človeško srce, ker je i njega mati rodila. Zato se obrne tudi on in zavije po stezi na ccsto.
Cilka sede na klop pod tepko in si skrivši obriše solze, ki ji silijo na vso moč v lica. Janez stopi k njej: :: Se mi je kar videlo, da se je Matiji moralo nekaj pripetiti!«
y. Kaj je neki ž njim?-
"Čakaj, Cilka, do Breznika stopim in Lizo pobaram, morda ona kaj ve o njem.«
»Pojdi no, Janez! mu prigovori dekle. Sram jo je jokati pred Janezom in bi rada, da se Ji umakne in jo samo pusti. Toda ko misli Janez oditi, zavije proti njima po kolovozu od Jernejevca sem Lovračeva Lona in jima od daleč kličei
203.
204.
205. 200.
207.
208.
209.
210. 211. 212. 218.
214.
215.
216.
217.
218. 210. 220. 221. 222.
223.
224.
225.
226.
227.
228. 229. 280.
231.
232.
233.
234. 233.
237. 288. 239
240.
241. 2+2.
243.
244.
245.
246.
247.
248. 2 49.
250.
liakilna (237.) .,...» Sv. Trojic« (208.) . • • • '
Osilnicu (241.) ......
Studenec (229.) ,...■«
Žiri (174.)........
Trata (211.) .......
Snuuije (184.) ..>.•• Stranjo (210.)
lc (195.) ........
Mirna poč (204.) .....
Dcbrepolje (201.) . . . . • Sv. Križ pri Litiji (225.) . .
Dole (284.) .......
I lotil' (191.) .......
Prečim (224.) . . . . i . • Čatež ob Savi (202.) . . . .
Itaka (214.) .......
Primskovo (179.) .....
Brusnice (189.).....t
Pobovec (231.)......
škocijan pri Turjaku (226.) . . šmarjela (223.) ....■•
Hotederšics (190.) . . . . . Cerklje ob Krki (213.) . < > ■ Ajdovec (233.) ......
Adlešiči (238.) ......
Jahče (192) .......
Sela pri Kamniku (183.) . • > Velika Dolina (186.)' . . . • VniV (219.) '. . . . . . . Pčdgrad (230.) ....._.
Sv. Križ pri Kostanjevici (235.) š!. Jurij pod Krimom (207.)
Žužemberk (220.).....
Tivbeli:.; (228.)......
Semič :52.)...... .
Hc.itanj (242.).......
št Vid nad Cerknico (216.) .
Zagcrje (239.)'......
Suhcr (246.)...... .
Sv. Trriica % Tržiču (241.) ■ •
Cešnjice ............
Stopiče (247.) ......
Vinica (257.) .......
št. Jernej (253.)......
šmihel pri Žužemberku (249.) Podzemelj (256.) ..... Kočevje (250.) ......
i	« K '
I	•
i	i
»	I
> I . »
> ■
t I
3.059 8.052
8.044 8.028 8.027 3.009 8.002 2.902 2.921 2.892 2.87.-) 2.869 2.866 2.777 2.759 2.742 2.735 2.724 2.705 2.681 2.606 2.008 2.60-1 2.590 2.540 2.501 2.500 2.181 2.440 2.369 2.333 2.285 2.230 2.176 2.139
2.060
2.045 2.027 t.985 1.785 1.681 t. 606 1.660 1.581 1.176 1.462 1.428 1.380
1 282
osi šlcocijan pri Mokronogu (250.) .	■ •	t',{)(|
252.	Drava ....................,	1.013
253.	Golo (245.) • • • ; : '	,	i.ol3
254.	Stari t« pri Črnomlju {-*•>■) • -	_	0.043
255.	Sinji vrli (255.)............( ,	0 913
256.	Dragatuš (200.)	.	0.660
257.	Planina nad Crnom jem (•) • •	iuuiu
258.	Nemška Loka (2bl.).......0530
259.	llinje (200.) .. • • • • •„ j	,	0.838
m Stara cerkcv pri Ki^Mi' (-<>-■'	„ |00
201.	Poljane pri Toplicah (->•'•) t	, 0.050
262.	Stari l.og (?) • •	0.002
263.	Spodnji Log (2,>8.).......0
_	Krka (188.) ..............(I-
_	Zdihovo (230 )................„'_
I SStiK« ne' izkazuj; nobenega na-
ročnika.
Motnik tudi to leto nosi zastavo. Vidi se. kako so tekmovale za prvenstvo nekatere župnije, ki so že prejšnje leto ime e veliko naročnikov. Bevke so se z 12. mesta dvignile na 2.. Lese s 17. na 6 Mavčiče z •>■> na 13., šenturška gora s 43. na 21 41i~bo tudi prihodnje leto Motnik prvi.' V nevarni bližini so mu že Bevke, Mošnje in Bohinjska B^la. Zelo napredovale so se: Lesce za 28 mest, Zali log za 39, Ljubljana: Trnovo za 25, Tunice za 29, Dol. Logatec •/a 26, Gora istotako, Sestro za 25, Brdo-ši Vid 'a 27, Ambrus pa kar za 131 in Vrh (sv. Trije Kralji) za 102, Javor za 74, Bo-hinjska Bistrica za 53, Tržič za 28, Mokronog za 49. Jesenice za 28, Smihel pri Nov. mestu za 43, Lipoglav /a 46. Polšnik za 48. št. Janž za 3o itd.
Mnogo župnij pa je nazadovalo; kar strahotno Sv. Planina za 120. Blagovica za 88, Št. Lovrenc za 83, Polhov gradeč za 63 mest. Znatno so nazadovale še župnije Velike Poljane, Sela pri Šumberku,
Primskovo, Sela pri Kamniku, Vel. Dolina, Dragatuš, Žiri, Trebnje, Šmarje, Vavta vas, Bela cerkev, Nova Oslica, Bučka, Soteska, Krasu ja, Brusnice, Hotedršica, Črnomelj, št. Vid nad Cerknico.
II, Izkaz po dekanijah.
8.
9. tO. 11. 12. 18.
14.
15.
16.
17.
18.
Radovljica d ) • • Kranj (3.) . • Ljubljana, okolica (2.) Stara Loka (4.) . • Kamnik (5.) . • • Vrhnika (6.) . • • Ljubljana, mesto (11) Moravče (7.) . . . Cerknica (8.) a . « Lilija (12.) ...» šmarije (10.) . . • Ribnica (9.) . . . ■ Trebnje (13.) . . . Novo mesto (14.) • Leskovec (10.)_ . • . Žužemberk (15.) • • Semič (17.) . , » « Kočevje (18.)
■ i • i
Vsa škofija: 4.403.
Najbolj sta nazadovali ribniška žužemberška dekanija, nazadovala koliko tudi semiška, vse druge so niči napredovalo, četudi se jo kater maknila za kakšno mesto nazaj.
8.152
7.3.-)«
6.394
0.892
0.307
5.573
5.828
5.10(1
4.8(12
4.853
4.304
4.181
3.595
3.421
3.118
2.4«:,
2.30T,
1.550
m pa je ne-v res-e pre-
Poglavje o veselju.
(Pijano o sv. Martinu, pa za vsak čas primerno.)
Martinova nedelja je danes, ko to pišem. Ko bi ta dan pogledal sv. Martin takole pod noč po naši zemlji, pa bi zagledal po cestah gugajoče se postave svejih »častilcev« in njih negotove korake, če bi poslušal po nek;i-
Sta ga videla: Se ne da miru!
So, Lona, ali imaš (i kaj novic od tihotapcev? vpraša Janez pristopivšo Lovračevko.
JaZ, kako naj jaz kaj vem, ki vedno doma litim? Ničesar več mi ni znanega ko vsem v Dobravi.
Ej. Lona. gotovo je, da ste malo bolj domači ž
njimi.'
Lej ga. plenta, kaj mu na um no hodi! Si prav tak. kot ti iblajtarji, ki venomer vame tišče, kakor da bi jaz tovorila tez Golico, ki sem žc triinosemdeset lel stara!
No, vcasi se pa le ustavijo pri vas, kaj, Lona?
še nobenega ni-om za čeber skrivala, se odreže Lona.
Ti, sli>iš. Lona, rajši se \ jezik ugrizni predno zineš neumno! jo zavrne Janez in pogleda Cilko, ki molče posluša razgovor. Rajši povej, kar veš o tihotapcih!
Tudi Lona pogleda Cilko in ko vidi njen bleda, objokani obraz, ji govorica steče mehkeje: šimen ji vprašal semtertja, ali ničesar gotovega ne more zvedeti. šel bi v Golico sam. da bi morda izsledil Anžeta, ki je odnesel pete, pa si ne upa, ker lovijo orožniki m financar ji po vseh stezah in bi bil takoj sumljiv, če bi ga zateli danes v planini. Le tega ne morem razumeti, da so bili tako drzni in šli čez, čeprav bili opozorjeni. Pa Matija seveda, la Matija je tudi kriv'
Kaj je z Matijo? vpraša naglo Cilka.
Namesto da bi bil šel že v petek zvečer v Koro-šijo. kot je bil tebi obljubil, se je smukal okrog Lizc se v soboto v jutro in šel šele, ko sem ga jaz napodila v graben U se jezi Lona.
>Kaj, šele v soboto zjutraj je šel?: plane Cilka ln Janez pristavi:
^M°temie^n..B0t0V0 oni> ki 80 6a biU "ieli Nemci popoldne v Rožici!?
5'
Lom:
Beži, ujeli? Kdo ti je pa to povedal? se čudi
Financar pravkar zdajle. Na!
je menda precej pobil, ko
se
je zgrmel po
plazu. A menda jim je kasneje ušel. Že ui pravočasno dobil Matevža in Tilna; najbrže so oni že šli v planino in tako so jih zalotili financarji!
Uh, saj pravim. Ta pretoti Matija! Pa kako se je še uslil in me za norca hotel imeti, predno je šel! To mu nasujem ušesa, ko ga dobim v pest!
Bog ve, kaj je ž njim? Ničesar ne vemo, kakor za druge ne,, ugiblje Janez. Cilka pa dvigne zasol-zene oči in vpraša Luno:
Mati Lona, ali ste o Matevžu kaj slišali? : 1, samo to, kar vjc goiuvo ves: da ie bil menda zadet, pa je zginil s Tilnom vred ko kafra.';
In ko vidi, da dekle znova gre z robcem preko oči, pristavi:
Toda, verjemi, Tilen je od muh. Grem stavit, da ju niso dobili stražniki. Samo če je Tilen še mogel dihati. Saj si čula, kako je postregel z nožem finan-carju in mu izplel puško. Ju puške niso dobili!
Za hip vstane upanje v Cilki nem srcu. ali Janezov molk in strah v obrazu jo znova oplaši.
Če le nista kam padla oba skupaj, dč Janez in pogleda Lono.
Ej, Tilen in Matevž poznata čeri in goliške plazove! Sta bolj pretkana ko devet Matijev, le verjemi. Jaz pravim in še rečem: Tilen in Matevž sta živa in zdrava nekje na Koroškem in se v pest smejeta (matičarjem;: Pri tem pogleda Janeza, mu prikima, se po-smeje in s pogledom na Cilko pokaže. V tem pride mimo Razingarjev Tine. : Kam se pa ti nesel?.; ga nadere Lona. Saj si tak kot In v oglede rinil!«
n. načela te ustav, -o lr-la: 1. Vmi vladna oblast, prilinj.i od Ijildslv:' 2. Ljudstvo ne sme bili obdavčeno brez privoljenja svojih zastopnikov. 3. fttevilo zastopnikov naj sc ravna po številu prebivalstva. 4. Splošna vo-livna pravica naj velju za vse.
Se en* >anieri«k»«. 16 letni Alrni Overgrad v Ameriki so olrpnela plju-fu 19. novembra, da m mogla sama dihali, tod" umrla je šele 27. decembra. Ve* čas so jo v/.Jr-žali pri življenju z umetnim dihanjem. V lo svr-ho so ji prihiteli na pomoč vsi domači vhSčh:"-Po štirje možje in fanlj1' so menjaje noč in dan i« nji proizvajali umetno ("; hanje. Prijateljice so Ji priredile ined tem časoni celo božiču ico. ZdravniK' — tudi ameriški 11' poznajo slučaja, da bi kaka oseba tako dolgo živela z umetnim dihanjem.
Čudna zgodovina matere angleške*« roman«-pisca. Slavnem« tn«11 škeniu romanopiscu terju Scottu je umrla mati; položili so jo v rakev in nato v rodbinsko grob n ico. Grobokop se je skr.' vaj iKHlat v grobiiKO " odprl rakev, da P°beie dragocenosti, ker nehat prstanov ni mogel , je zasadil nož v meso.
Deset šivalnih strojev po 10 dinarjev v Stadionski loteriji!
terih vaseh in vasicah strahotno, naravnost zverinsko rjovenje od alkohola omamljenih pijancev, če bi mu na uho prišli razklani in liripavi glasovi desetkrat razglašene harmonike, če bi videl veliko število pomandranega cvetja nedolžnosti in sramežljivosti: — verjemite mi, sv. Martin bi v nebesih vdaril ob mizo in bi dejal: »Nak, to ni moja nedelja, to jc nedelja hn ...! Ne, v nebesih ne smem tako govoriti, ampak res je pa le, res!«
In vendar smo ustvarjeni za veselje!
»Za nebeško,« praviš. »Tako nas uče duhovniki. A na zemlji? Če bi še pijače ne bilo, potem bi bila pa zemlja res prava dolina solza. Tako se pa vsaj pri litru malo razvedrimo in pozabimo vsakdanje skrbi.
Prijatelj, počasi! Povedati ti moram nekaj, kar se ti bo morebiti čudno zdelo: Kdor hoče kdaj v nebesih deležen biti nebeškega veselja, ta se mora že zemlji znati veseliti. Pustih in čmernih svetnikov v nebesih ne poznajo, pa tudi na zemlji se po nebesih hrepeneče duše ne smejo pusto držati. Grešniki naj se drže kakor se hočejo; otroci veselja pa bodimo veseli.
Ampak to je pa spet ena: Mi se ne znamo prav veseliti. Zlasti nam, Slovencem, tujci radi očitajo, da ne poznamo pravega veselja. In zato tudi skoro ne moremo verjeti, da je mogoče svetim in pobožnim dušam biti veselim.
Prav zato ti hočem zdajle malo odgr-liiti nebeško zaveso in pokazati vrsto svetnikov, naših vzornikov, iu ti povedati, kako so oni umevali poglavje o veselju.
1. Veseli svetniki.
Stopimo najprvo med puščavni-ke. V odljudnih egiptovskih samotah so živeli, a njih življenje je bilo ena sama dolga vez veselja. Sv. opat Apolonij je svoje tovariše takole bodril: ;Človek, ki ima svoje upanje v Bogu in svoje zveličan je v nebesih, ne sme biti žalosten. Pogani imajo vzrok žalostni biti, judje naj jokajo in jadi-kujejo, grešniki naj žalujejo, pravični nasprotno pa naj se radujejo in vesele.«
Kjer govorimo o veselih ljudeh, gotovo ne sme manjkali sv. Frančiška Asi-škega, ki so mu ljudje njegovih časov rekli vedno veseli brat in katerega neki nekato-liški pisatelj imenuje najbolj srečnega človeka, kar jih je kdaj na zemlji živelo.
Svelnica III. reda sv. Frančiška, sv. Elizabeta Turinška, je bila pregnana iz svojega gradu, postala tako rekoč beračica, pa je ukazala zato, naj v bližnji frančiškanski cerkvi zapejejo zahvalno pesem. O tistih pobožnih dušah, ki mislijo, da se ravno vsled pobožnosti morajo kar mogoče kislo držati, je rekla: »Taki se mi zde, kakor bi hoteli Boga preplašiti. Kar imamo, motamo dati Bogu z radostjo in z veseljem.«
Sv. llonaventura je bil mož strogega posta in zatajevanja, vendar je njegov obraz kar žare! samega veselja; bil je izraz notranjega miru, ki je vladal v njegovi duši. Večkrat je dejal: »Duhovna veselost je najbolj gotovo znamenje, da biva v nas milost božja.« Veselo srce,« tako piše on sam, je bolj pripravljeno sprejeti milost
božjo, kakor pa žalostno; zakaj sv. Duh je ljubezen in veselje Očeta in Sina in enako ima po naravi večje depadajenje nad enakim.«
(Dalje prih.)
Stara knjiga.
(Konec.)
A Marija ni ničesar razumela. Videla je okoli sebe množico ljudi, ki so jo občudovali in blagrovali, od vseh strani so govorili vanjo, a še vedno ni vedela, kaj pomeni vse to. Prečudeno je bilo vse. Ni mogla verjeti tega, kar so ji pripovedvali ljudje.
Veliki kino je razpisal za nocojšnji večer nagrado. Deset tisoči obiskovalec filma ,/Paradiž«, ki ga predvajajo že več tednov, bo dobil pet tisoč dinarjev. Zato je bil danes tak naval, tako razburjenje in pričakovanje pred blagajno ...
Marijo so bolj nesli, kot je pa sama šla v pisarno. Zdelo se ji je, kot da sanja. Saj ni več živa. Umrla je in je sedaj v raju. Nič več ni cunjarjeva žena, temveč kraljica, ckoli katere se gnetejo ljudje in jo občudujejo.
Nekdo ji je kazal pot v pisarno. Tresoča se po vseh udih je stala končno v ravnateljstvu. S trepatejočimi prsti je dvignila svojo zmečkano vstopnico in trikrat je morala zastaviti pero, predno se je mogla podpisati na papir, katerega so ji pomolili.
Nato si je obrisala solze z lic, zagledala je enega, dva, trije, stri, pet bankov-
42
Navidezno mrtva se je dvignila in pričela kričali. (Jrobar jo pobegnil, živi-pokopani so prišli na pomoč drugi ljudje. Živela jp Se dolgo lel zdrava v krogu svoje družine. He več. Pel let po prvem jiogrebu je rodila «ina — \Valterja. Znano je, da se je naš pisatelj Jurčič učil svoje umelno-Mi največ v po veslih NValterja Seotta.
Kako daleč leti seme rastlin. Mnogo prej, nego je človek izumit aero-plan. je zgradila narava čudežne letalske aparate v rastlinskem rarstvu. Pri natančnem opazovanju 7. letalskimi pripravami opremljenih semen različnih rastlin, posebno cvetlic, najdemo zelo značilne oblike letalnih mren. vijakov, kril in resničnega padala. Dunajski znanstvenih \Vil-helm Schmidt je napravil presenetljive zaključke o tem, na liakšen način nosi veter leteča semena, ki napravijo včasih izredno dolge poti. Ce računamo pri določenem številu semen po istem pravilu, tedaj vidimo 11. pr. Pri regralovih semenih, (ia jih od 10.000 preleti kakih 1000 8 km, okoli 100 preko 10 km in dn
: Saj tudi grem! odgovori Tine. Ali v besedi ni veselja, ni sladkosti ženinove.
Kam greš, Tine? vpraša Janez.
K Jermanu za Mano pobarat starega. Tudi če me ubije; mi jc vseeno!
Je slaba Mana, kaj-nc, Tine? vpraša sočutno
Cilka.
Šele danes se je prav zavedla, mi je Miha dejal. A mene kliče še v enomer. Zdaj sc-m si dejal: poskusim, snedcl me ne bo stari njen. Ne morem več prenašati, ln staremu so bo vendar zasmilila zdaj, ko vidi, da je iz uma, ker ji brani. Zato pobaram zanjo. :
»Trda bo! meni Janez. »Nisi gruntarjev in bajta rjevega noče stari, se je zaklel. Pa kar si utepe v glovo, je kot zabito. Voščim ti srečo!
, Nazaj grede se oglasi, Tine, da poveš. Potlej stopim še jaz k Mani. Grdo je že, da še nisem šla!; meni Cilka. Tine vtone za parobek.
»Tule doli, pri Jermanu danes ne bo dobro izteklo,:. meni Janez. »Stari je kakor popadljiv pes na Tineta. Pravi, da raje ubije hčer, kakor da bi jo dal bajtarjevemu sinu. Vem: držal bo besedo!
:>E, se bo že ujedel tudi on, le verjemi! meni Lona. »So se že drugi K'
xSam Bog daj!« zaželi Cilka in vstane. Oče pridejo domov iz cerkve. Prvo pogledajo Cilko, ki jim umakne oči in stopi v vežo.
»Hribar, Bog daj!« pozdravi Lona. »Tebe čakam.«
»Kaj bi?«
»Ali boš šel jutri na Fužino z voli?/.
»Čemu baraš?«
»Bi mi nazaj grede potegnil vrečo moke do bajte.«
»Bom, če ne bom svojega preveč naložil. Kje pa dobim?«
Pri Kramarju. Sem že dopoldne plačala in naročila, naj jutri dado onemu, ki bo z vozom prišel. — Lepo zahval jen, Hribar. Kar v vežo postavi, če me ne bi bilo doma.
Bom.
Tako, pa z Bogom! in odide.
Mrak že lega v dobravski graben, ko se vrača Janez od Lipovška. Šel ie bil doli, da bi poizvedel kaj o tihotapcih. Mnogo ljudi je bilo po večernicah prišlo v krčmo. Semtertja so govorili. Mnogokatero uganili o snočnjem spopadu na Golici, toda pravega ni vedel nihče. Šele pod večer je prišel Brežnikov iz Podrega, ki se je vračal po opravku od Rudnika, kjer je pri Drobniču za pastirjem pogledal. In je pravil, da je davi, ko jc šel živini pokladat, prišel od Podbregarja sem mlad fant, ki je po koroško zavijal ter poprosil kruha in malo mleka. Na vprašanje, kdo je in od kod. se je odgovoru izmikal in trdil, da gre čez Rožico na Koroško nazaj, pa je bil zgrešil pot. Potem je še spraševal, katera pot je najbližja čez Petelina.
Brž so vsi ugenili, da bi lo znal biti Anže, ki je financarjem ušel iz Spodnje koče. Ali Brežnikov je dejal, da je fant krenil nato proti Dovški planini. Janez pa si je mislil, da bo to le Anže, in brž je hitel domov, da Cilki pove, kaj je slišal.
Ko zavije Janez po dvorišču, mu pride nasproti Tine. Bled je, srajco ima raztrgano in na čelu moder rog od udarca z nečem trdim.
»Križ božji, kakšen pa si, Tine? se začudi Janez. »Kaj pa je bilo?«
Stari me je k
»Daj, stopiva v hišo, da si oddahneš in poveš, kako je bilo!« povabi Janez in Tine mu sledi. Prav potreben je počitka; vidi se mu, da kuha v njem in da komaj, komaj vleže noge za seboj, od notranje bolesti trpinčen.
.Tin 126.

cev, ki naj bi bili njeni, veliki luji b«"' kovei. bi solzo so ji lilo po licu.
Sedaj... sedaj ne morem iti... \ ... v >Pnradiž« jo jecljala, kot bi prosila oproščeni«. Ako ste tako dobri, da bi vstopnica veljala /a jutri, ali pojutrišnjem ..
Saj ste že sedaj v paradi/.ii, je veket nekdo, in glas se mu jo tresel.
Marija pa jo stopala po stopnjieah navzdol počasi... neskončno počasi, in vendar jo komaj čutila tla pod nogami. Zunaj na cesti ji je snežilo v obraz. Z odprtimi ustnicami je pila sneg. kot bi bil vino. sladko, težko vino. kakršnega ni še nikoli pok usi la.
ln vsa omamljena .k' prišla domov k možu in otroku.
Y kuhinji je sključeno sedel Karel pred staro knjigo — iu spal.
Ali jo sanjal o bnmjariji, da je njegova. ker je bil njegov obraz tako svetel in dober, ko je Marija dvignila njegovo glavo, da bi mu z enim samim krikom sporočila svoj doživljaj? Precej dolgo je trajalo, preden se ie popolnoma zdramil in v se razumel, iu tedaj se je zgodile nekaj nenavadnega.
(."unjar se je vzravnal kv išku, kol da bi morali v si njegovi udje zrasti v pravljično višino, a se je takoj zopet naglo skljtieil.
Marija ni mogla storiti drugega, kot da ga je držala, božala in mu počasi vlila j \ zavest, kako blizu jima ie bil Beg — ra- i di... radi .-tare knjige ...
n Redili obrni »bor l dr. t«h. trat. za Slovenijo se 1h> vršilo dne tetiv. 11 »iS ob ! popoldne v hotel - Lovdii . Sv. Petra cesta št .">.
nočjo ."as kratili Eden izmed treh pa da je skoraj vedno le bil. Pil je 'vsled tega
pomočniki so
Meh za smeh.
Spreobrnitev prekliujevidca
Trije ubogi rokodelski 1 se ustavili v nekem prenočišču ter s. precl tem. da so igrali S kocko, je imel smolo, tako zaigral, a nikoli do-ilno razkačen ter pričel grozno preklinjati. Zaman sta ga tovariša .-varila ter prosila, naj preneha. S celo ploho najizbrniiojših kletvic je kone-j no legel k počitku. Kar naenkrat pa se i pivbudi. Čudno, popolnoma temno je bilo i v sobi in vendar čuje, da kocka se vedno pada. iz česar je sklepal, da njegova to-! variš« še vedno igrata. Tu se oglasi eden i izmed onih dveh: Midva sva si needina. Oni pravi, da je zadnjikrat vrgel dvanajst pik. ia/ pa trdim, da le deset. Pojdi sem, da ti razsodiš.
Kako naj to storim v temi. saj ne mo-| ioni videti, koliko pik je kateri izmed vaju j vrgel! je odvrnil preklinjevalec.
Prazen izgovor, pravi nato oni, -ai vendar vidiš luč in pa kocko tukaj.
1'odn preklinjevalec je trdil, da nič , sar ne vidi in da ne more razsoditi.
Ako je t(inu res tako. sta odvrnila tovariša, potem -i pa gotovo oslepel. Vidiš. to je kazen za tvoje preklinjanje.
Od strahu .«e j< sedaj preklinjevalec sesedel na tla. V strahu je naprav il slov. s-no obljubo, cla ne bo nikdat več klel. \ kratkem času pa je zopet zaspal. Ivo ;e zjutraj odprl oči ter videl vse stvari okoli sebe, je bil nad v se vesel in srečen, da ni oslepel za vedno. Mož ni nikdar več
ter poslal spoštovan in čislan rokodelec. Njegova nekdanja tovariša pa nista nikdar izdala, da sta ono noč luč ugasnila ter dozdevno v teini igrala.
*
Ona: »Vedno sem mislila, cla imaš nekaj premoženja. Kakor pa se je sedaj i/.k ■ /Vo, nimaš popolnoma t;'č <
On: »Ali ti nisem vedno pravil, cla si ti moje vse?«
Fotografa so pri stalnem obinizju prj jelenu« dražili radi njegove pleše.
»Hej,« pravi fotograf, > eno dobro sIi^d pa ima vendar le «
»Kakšno pa?«
Fotograf: »To je namreč edina pk.iui,
katera se sama razvija« ★
Bila nista še dolgo poročena in nič ni kalilo mlade zakonske sreče. Nekega jutra pa mu ona pravi: »Sinoči, ko si že zaspal, sem ti luknjo v hlačnem žepu zašila Ali nisem pridna?« — On: Hm — ju, hm - pridiu si /ares in skrbna, toda povej mi, kako pa je Jo tega prišlo, cla si luknjo v žepu spi >h "pada? .
★
Prodajalec: Tale pisalni stroj vam posebno priporočam. Ta se sani plača. Ku-pcc: Dobro, kadar sc bo, mi ga pošljite na dom.
*
Mama, ali bi ne bilo boljo, da bi vis zobje boleli, kot pa da bolijo \nico?
Zakaj bi bilo bolje?
Zato, ker vi zobe lahko iz ust vzamete. Anica pa ne.
Vsi trije v hiši planejo v Tineta, naj pove. kaj i<-bilo. Tine sede za mizo in pripoveduje:
Starega ni bilo doma, ko sem prišel. Mati so me plašno pogledali, ko sem povedal. jh> kaj -cm prišel. In sem po očetu (Htvpraša!. Lepo >o me prebili, naj raje odidem, ker bodo oče zdivjali, če me dobe. Toda nisem se dal odvrniti, ker sem bil sklenil, da se mora stvar končati tako ali tako. \ Kamri je Mana prosila mater, naj me puste. Tudi Miha je prigovarjal, ki sem mu bil že davi povedni, da pridem danes iu mi j. bil obljubil, da !>o zame prosil. Tako so se mati u Lili, » oprav jim jo šlo na jok in so vsak ča- skrbno pogledovali sko/i okno, kdaj pridejo oče domov, .laz p« som sedel v kamro k Mani in menila sva so in ugibala. kaj poreko ooo. Tudi Mana ji trdno verovala, da se bodo oče ndali. ker malo srca morajo pa tudi imeti. Ah tako so jo razburjala radi vsega tega, da sem res v.e menil iti in pričakovati Jermana raje zunaj kje iu ga na samem zaprositi. \' tem pa pridejo mati v kamro m me prosijo, naj grom v hišo. ker gredo oče in bi bil ogenj v strelu takoj, ako me dobe pri Mani No rešeni jih ubogal. -ode! v hiši za mizo in se menil z Miho sem in tja.
Tine preneha za čas in si nemiren gladi lase raz u lo m otipava udarjeno mesto. Pa nadaljuje:
. t Ve pridejo v hišo. Takoj, ko me zagledajo, ob-?n vr;,bh in molče. - .Dober dan. oči Jei-~ TlV'a	odprta in mi
Mih«T ^NiJ?^ N,aS rad ,u;kaj ^haral- ^ ojunači
ne jo od SI «LKl„Pmen! ^^ovarjajo mati in sc dvig-D™i™. ' T U)UU ~ S™ rekel, kar sem rekel' Dvakrat se v mlinu povV pretrgajo oče materino ^
-odo in ne stopijo od vrat. — Oče Jerman, saj Imuh koj oprav il, samo nečesa bi Vi- poprosil, jim pravim. — Glej, tule je pustil zidar luknjo, že veš, zakaj — iu p kažejo na vrata ter iili še bolj široko odpro. —
V meni vre in kipi in planil bi nadnje, da si nisem dopovedoval, da morem samo zlepa kaj doseči, tli Mano som slišal ihteti v kamri, pa sem -e premagal.
Zope t preneha Tine iu vidi se mu, da ga peče premagovanje še zdaj iu da le s težavo pripoveduje o svojem ponižanju.
Surovina ti taka! -e zgroze Hribarjeva mati in Janez položi pest na mizo, kakor bi stal Jerman poleg
njega.
•Dajte, oče Jerman, samo besedice si pustite blizu, potlej grem takoj, poprosim mirno starega. Suj gre za Vašo hčer. za Mano, ki je bolna! — Radi tebe, bajtar, potopen i! suje stari iz sebe in čutim, kako mi plane kri iz lica. — Ti si mi jo spridil, potepe, ti. da zdaj nori in meni. da umrje brez tebe. —
Hočem mu v besedo. Pa že zazija vame: Kaj še čakaš, ven! — Komaj se krotim, tako mi vre po vsem životu. A še se zmorem in mirno vprašam: Oče. ali mi daste Mano? —
stane srečka Stadionske loterije
• lo-ežej iicl.a'era eelo ie kilometrov od laljeuo-li. Eksperimenti z barvani-mi semeni kažejo, ila <ak.i semena napravijo . č-je lote. Cvetni prah borovcev leti 100 km daleč. Gotove disje cvetke, kakor tudi razne žitne io travne vr-te pošiljajo svoja semena stotine kilometrov daleč. Vse pa pobijejo senieua mahu in «ob. ki napravijo <l"'-et-tisoče kilometrov!
Albansko bom-lvo Al> h.iiuja ie revna dežela. \ tujine prodaja |H>ronleifl kože, a kupuje nazaj usnje, prodaja les. a kupuje pohištvo. Največ ilo-hi za tobak, ki se jTcl'-iava v domačih tovarnah; fine so albanske cigaK-lf. Izvažajo se tudi olive, jajca in precej rib, katerih je fkadrsko jezero žilo bogato. Izvaža -c ,uJl asfalt iu nekaj male?« drugih rudnin, llalijnnskl kapital gradi sedaj v Albaniji tovarno za cenieni v Skadru. Napravili boii" tudi pivovarno in "Pc' karno. Z italijanskim Kapitalom se grade ce-le l« železnice ter moderne pri.-tauiške naprave v l»r.uu.
tkS novih trakoploTnili rrt. po katerih se preval" pošla Zedinjenili držav, je bilo vpeljanih v Ameriki tekom leta
HiČfl z"*ano' z optko krito, vse v dobrem sta-flldU nju, prodam. Posestvo zelo ugodno in ceno, okrog 50 oralov sveta, na šolnini legi. Redi se 10 glav živine, četrt, ure do lame cerkve. Prodani tudi inventar in živino po dogovoru zaradi preselitve. Cena je 100.000 Din. — Janez Ovčak, Dol pri Hrastniku - Kristan dol 19.	1087
Edino najboljši Jjva|nj SfrQjj j„ pfetjIfl! ŠVk.
„Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so lo
los. Petelinca
tirltzner, Adier
Najnižje cene! Tudi na obroke!
Uublfana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vedenju brezplačno. Večletna garancija.
Kmečko posestvo
pred tremi leti dograjeno hišo, zidano, z opeko krito ter kozolcem (hlev za živino pod streho hiše), se takoj proda iz proste roke. Celo posestvo je nerazdeljeno v enem kosu ter za pridnega kmetovalca zelo rentabilno. Cena 60.000 Din. — Naslov sc izve v upravi »Domoljuba« pod St. 1431),
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „l)omoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Dober zaslužek dobi vsakdo (moški in ženske^, ki je pošten in hoče delati. Priložiti 2 Din. — »Brezalkoholna produkcija". Ljubljana, Poljanski nasip 10/c.	Službe išče krši1, kmečki hiši. — Naslov v upravi pod štev. 1419.
	Lepo posestvo kraju nn Dolenjskem naorodaj. Naslov pove uprava Domoljuba pod štev. 1383.
Učenca/a kova5,<° uuBiiua obr( m aek. re, iščem. Janez Pokom, školjaloka.	
	Mizarski vajenec
Pehovshi vajenec so sprejme. Ivan Vovk, Novomesto 69.	se sprejme z vso oskrbo. - Naslov pove uprava po l št. 1415.
	Trezen, oženjen cecili-janec dobi s 24. aprilom 1928 službo organista in cerhou.
Proda se p°ses,lx° «» (kmetija) na Viču pri Ljubljani. — Poizve se pri Francu Vovk, Vič 58.	
	v Rakitni pri Preserju.
SEDAJ
vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgovina R. StermecKi v Cellu najboljši vir za nakup sukna in kam-garnu za moške obleke, volne, svile, celirja in delena za ženske obleke, platna, oksforda. modrotiska, cvilha, ter sploh vse manufakture, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugo 1. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino R. STERMECKF, C sij« it. 1».
Naročila čez. 500 Din poštnine prosto.
V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«!
Največja izbira
moškega in ženskega sukna je v trgovini
JOSIP ŠLIBAR, Ljublfana,
_Stari trg 21 (poleg Zalaznika).
Išče se izučena KUHARICA
za dobro hišo na deželi, v bližini Celja. Opravljati mora v prostem času skupno z drugo služkinjo vsa hišna in vrtna dela. Starost 25 do 40 let, popolnoma zdrava. Ponudbe z zahtevo plače in navedbo dosedanjega službovanja je poslati pod »Savinja« žtev. 1436 na upravo »Domoljuba«,
Pouk v krojnem risanju
in prikrojevanju damskih oblek daje redno — za dom in poklic — edino strokovno izprašana učiteljica in'lastnica modnega salona
ROZA MEDVED, Ljubljana, Mestni trg 24
(nasproti rotovža). — Uspeh pouka zajamčen. — Učenkam z dežele se preskrbi stanovanje in hrana po zmerni ceni. — Istotam se izdelujejo vsakovrstni kroji po meri. /i M ................—M——
Popravila in pokritje zvonika!
Delo se to kmalu začelo; ponudniki naj se zglase v Župni pisarni v Št. Lambertu p. Sava.	1447
Neomejena varnost!
KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI
Knatljeva ulica št. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena 1. 1820)
zdaj last Ljubljanske oblasti,
katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto-vanju ter izposoja denar glasom štatuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 je znašalo okroglo Din 50,000.000—,
Po 10 letnem znanstvenem in praktičnem delu je
DISTOL
pri točni porabi popolnoma sigurno in absolutno zanesljivo zdravilo proti
metljaVosti.
Nadomestni izdelki in potvorbe ne dosežejo dosedaj učinkovanja
DISTOL-a.
Izdatek za zdravljenje znaša 3—5% vrednosti živine, zato ne porabljajte cenejših in manjvrednih izdelkov.
Male kapsule za ovce s cirilskim napisom
AMCTOJ1
Velike kapsule za govedo z latinskim napisom
DISTOL
Proizvajanje DISTOL-A je pod stalno kontrolo goveje klinike veter, fakultete vseučilišča v Zagrebu (prof. Rajčevič).
Varujte se ponaredb In nadomestnih Izdelkov!
Navodila in brezplačno preiskavanje govna daje
UT ~]lk	■4» i €€ tovarna kemijsko farma«
M MJtMA cevtsklh proizvodov d. d.
KARLOVAC.
jM
.ix»roi li'«
Slov. 8.
Lovske puške
llobcrt puške, revolverje, pištole in ščine u lov in ribolov, kupiš pr.: F. K. KAISfcK, Ljubljana, šelenburgova ulica St. 6.
817.
Ali so (o clcnKl?1
roke?
noge? -oči ? -ušesa? -nos ? zobfe?
glava?


_ - . « m? (najcenejii predmet R|Sg| i f za Jganjekiiho) 1F K 1 1 *	dobile najceneje pri
|.fnii l'<igainiku. Ljubljana. Dun.ii.ka <esta M. M. r ; . .. |„.nh (prej SERNEC), vljudno
Radoslav Jereb 'L'™,.- ««»
, , Izlakah št. 31 (Cegonca) svoio delavnico za stavbeno in pohištveno mizarstvo
ustanov il lavnico z
priporočam za prijazna naročil.'.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union1.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
Ali jo reln Icl«, katero Vas muči in pov-zrocu e boli? Ak« Vas draži v grlu. nko črnite mrzloto \ nogah, (eda.i je dana tudi Vam prilika, da »e nr.vedočite.v kako kratkem casii lahko oiisiranite - -Inrim priljubljenim narodnim sredstvom in kormetikom, ki <0 ga rabili ie naii dedje, Irpoili-oiim ..Keller-jevini" .,l.l»:i!lniilom" te Vase muke. ("'utitc sili ifM-f duševno in telesno trudne, prekinjene, liripate. nahodne, pojavljajo se Vam li če«re revmatične bolezni in sc čutite slabo. tedaj budno tuili v 1 potom drgnenja. mazanja in prauia 7 l- l-alluiUnm odpraviti to rlo. Nekoliko kaplji' tudi za 110iMi1.rn upora ho!To preprečuje ■ iclodruk iierazpoložcuja in pri.ia izvanredno.
\ ! I,nnuiii in loz:uii'v;;il' trgovinah ^.iliti-vajlo i'o\.soil (■ \i 1	i:i-.'il'lui 1 v imizkiiMi i li slHileillčicrili
t ti Pin. i <l\ ' i: l-., ' I Mri. :ili Sj». v i.-illiih ln, Min. Uo nar,i. 1I1' ,':ri'':tnu ini t> .li. Ii-iiuj \ .i> slini*' y |u»l/-(;ii>tiili s.,.kI:'!.i .ili r, 111' o.'i. i ii itli L' i;.1 In: t"-' 1 >1 't .'
<imotom in uoitninn vrcil. Nasprotno pa 27 |H>iskii8ii*u
ali is ih ...n;'1 i,ii 1 • r i i:ilui h saui.i 1:1:1 l>w, .Va^lm 1 : :i 1 • :;imio: tcllliriiiif.iil
1 riiGEN v. ni it« siubitu domja
Najuspešnejše sredstvo za rejo demeče živali jc brezdvomno
!
»M A S TiN«
ki pospt>i:ie rasi. odcbelilcv in omastilev domače, posebno klavne živine, .lasen dokaz neprecenljive vrednosti Maslina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. -16 Din, lil skrit 811 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4
Vse vrste bakrenih
3j>	izdeluje
■r	solidno in po
\	konkurenčni
1	ceni tvrdUa
Jos.OTOREPEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. II.
Kmetovalci, gnojite s
KALIJEVO U\m
na en hektar (1 orala) s sledečimi količinami 40X kalijeve soli: Na žitih in (ravnikih: 100—15« kg (50—75 k ti na oral). Na krompirju, repi. pesi detelji in koruzi: 200—300 kg (t!W 150 kg na 01 al). Nii Iimeliu vinogradu in sočivju: 250—350 kg (125 -200 kg na oral).
Večjo (u navedeno količino iabite na hektar (oral) tedaj, če v istem letu niste zadostno gnojili s-hlevskim gnojeni. Vsakolet. gnojerie 5 40"., kalijevo soljo, superlosiatom in aprenim duiikoni jc edino sredstvo za dosego največjih pride'kov. Tako gnojenje imenujemo POPOLNO GNOJENJE, ic mei. gnojilo Vilrofoskal Ruše« je zelo priporočljivo.
flgriliiiltiirno heinščni urad - 2AGHEB,
Trg N. br. 4 b,
ki deluje po nuiogn znanega nemškega Kali sindikata . Vam da vedno brezplačno vsa potrebna pojasnita in brošure od vseh v 1 st umetnih gnojil.
Anton Sfiligoj
trgovina s papirjem, pisarniškimi potrebščinami in devocijonalijc,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2
priporoča ?vojo bogato zalogo: papirja iu vJCh pisarniških potrebščin. - Velika zaloga slik na-božne in naravne po konkurenčnih cenah. . Velika zaloga kipov. (Srce Jezusovo veličine ud 20 cm. 3(1 cm, -10 c:n 50 cm, 60 cm, 70 cm, 80 Cm, 100 cm in 140 cin.) Brezmadežne, Ludske M. B,' sv, Auii na, sv. Terezije Deteta Jezusa od 20cm' do 1 metra, svete podobice, svetinje, križi (razpela] leseni in jekleni, rožni venci itd. — Založba mo-lilvLnikov Sveta pomlad in Življenje mojega živ. Ijcnja v raznih lepili vezavah, primernih za bi>.
iranska iu sv. obliajilna darila. Na drobno.	Na debeVi,
V vsako hišo Domoljuba!
Resnična tolažba za boine na živcih
I IDO'	'*. r 17.1 11 6piS T-fi ->•> opisni
mii<»•;•' • • >'i,«•!i fii<» i/.!;uMij" «• %r»<»Kili. po-• nkn : .•navij- nju J£v£qo bol« čdI Poiljom \sakomur »r ■/ rnvitvetr. ovanu« lij j»oi»ol« noma / ustoai < j.i> pou na »pMnii n;»a\ov. J no. i /jhvaltur potrjuj »J" «losl«j o iinuDiorncKn «Ur>*«i»'pi» rr i^k.ivanj.i v btogor trpc-ct-Ka clovcalv. . KUur . v
veliko armado živeoo bolnih.
L«lor trj \ nu rn/.troaono«!* ^trnhopotriosH, p 1 h ti n • Hpomiuu, nrrv«»/.i»6sinon glnvol»olit
vomunikanju Rpmia. tnotonji' v /.< lo len jirr olM.ntljivosti. bojo« inah v mllh. rj.Umiu •lolni ti lomil »lsil>or»ti .-I. »Inij/ '. liolozvuHkih pojavih.
si mora naročiti mojo, tolažbo prinašajoco knjižico!
lv<'or jo I o prt »ral puzljivo, l»o «io*p< l o ponurjovalncK.* nropri umm. Iu m» jo
« i oMuvi .i i'U» • « zilravia in veselja -'u ž.ivli njivi No i 'k.tjto in plsito b<? d.uaoi'
Ernst Pasternack, Berlin S.0.
Micliaclkirehiilalz 13. Abt. 760.
Zadružna gospodarska banka d. d.
2057, 2470 in 2979. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 BrsoJav., Cospobanka, Kapital rezerve skupno nad Din tS.ooo.ooo -, vloge nad Din 25o,ooo.ooo -
Izvršuje vse vr*te brcnil, poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7»,0 drž. invest. posojil« lor 2U,«0 vojne odškodnino in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji
■Jlav,, in največje zastopstvo v Sloveniji 2a prodajo sreCR Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansi o tiskarno: Karel < «$