\ 98. številka. (t Trato, t torek zvečer dne 17. avgusta 1897.) Tečaj XXII. lihaja po trikrat na teden v leatih ti« danjih ob torkih, čatrtklh !r »chot&h. Z jutranje izdanje izdaja eb K. uri zjutraj, rečemo pa ob 7. ari te*nr. — Obojno izdanje stane: ta Jei1«niDA»«o . (. 1—, laven Avatrlje f. 1.50 *% trt mee^c!. . . 3.— 0 . 4.50 k» pol lutk . . , 6.— . • ■ 8.— I«« . , . , , .18.— Nurttflbe jo plačevati naprej h uriiki kraz priložene i9706nlne te upravi ■• ezlra. Pocamitine itovilke »e dobivajo t pro« dajalnicah tobaka v Iratu po S nvč, EDINOST V izven Treta po <1 avč. 11 Oglasi »o rsenno po tarifu v petita; sa aaalovtt * dobili?*- ArkM*' ■»« pladnje Sroator, koMkur ob»esf» navadnih vratie. oalana, osmrtnice In javne zahvale, do« maii oglaei itd. ae računajo po pogodb'; Yai dopisi naj te po&iljajo uredništva a lio a Caaermu 13. Vaako ptamo nora biti frankovano, ker nefrankovana ae aa aprejemajo. Bokopiai ae na vračajo. KaScćnino, reklamacije in oglaae apre-jetna nprrtvniitvo ulio« Molino pio« aolo hit. 8. II. nadat. Naročniao in oglaie je plačevati loco Trat. Odprt« reklama eije ao proata poitnine. j t„ r min«*« Jm mor". Cesarjev dan. Z denašnjim duetu završi naš mili vladar Njeg. Veličanstvo cesar Fran Josip I. svoj 67. rojstni dan. Ako se ozre presvitli oče tolikih narodov nazaj na dobo svojih dnij, tedaj ga mora napolniti s ponosom zavest, da mn je vkljnb viharjev, kateri so hrumeli okoli barke Njegovega življenja, obranil Bog zdravje in tisto izredno duševno jasnost, kakoršna je dana le malokomu na vladarskem prestolu. Zares moramo reči, tako hudih bojev, kakor-ine je morala prenašati preblaga duša in najple-meniteje srce našega cesarja tekom dni Njegovega vladanja, prebil je malokateri evropski vladar. Toda, kaj hočemo naštevati te boje, ki nas napolnjujejo kakor zveste Avstrijce le z žalostjo, skoro vsak zaveden Avstrijec jih pozna. Danes nam je samo posvetiti vrste uvodnega članka visokim čutilom, ki nas navdajajo ta dan, na dan rojstva Nj. Veličanstva cesarja. Vsakega pravega Avstrijca misli se obračajo danes tja gori, kjer živi še svoje čile dni naš dobri vladar, vsak pravi Avstrijec se spominja danes cesarja Frana Josipa I. in je hvaležen Vse-večnemu na dobroti, da je obranil državnega nam očeta še čilega in idr a ve ga. Kaj bi bilo danes, ako bi ne bil več med nami naš ljubljeni vladar ? Marsikdo si stavi to vprašanj«, marsikdo, ki količkaj razume politiko sedanjih dnij. Naš vladar je vladar miru. A to ne zaradi tega, ker je v visokih letih Svojega življenja, tudi ne zato, ker bi Mu nedostajalo poguma, stati junaško proti sovražniku domovine. A Njega navdajajo višji cilji, kakor sta vojfca in boj; On ve, kaj je vojna sfe vso svojo nesrečo, On ve, da vojna potisne za stoletja nazaj ves napredek človeštva in uniči vse, kar si je človek pridobil z nepopisnim trudom na polju umetnosti in vede, kajti On je car napredka. Koliko lepega se je ustanovilo v državi avstrijski za dobe Njegovega vladanja; kako visoko se je dvignila pred vsem obrt in industrija; kako pa so se razvila tekom zadnjih desetletij poglavitna avstrijska mesta, v prvi vrsti cesarska stolica sama, svitli Dunaj, to je znano po vsej naši širni državi. In vse to je možno samo v mirni dobi, samo v Času miru zamore se razvijati napredek, razcveteti v bujni cvet, vojna zavira slednji razvitek. Seveda v pogledu napredka Svojih narodov se milemu vladarju niso vresničile vse želje, vse misli, a temu so krivi mej seboj narodi sami. Koliko zadržujejo napredek politični boji v državi, to ve cesar sam najbolje. Ako jeden narod v Njegovi domovini zatira drngega in ga tlači k tlom, braneč mu nečloveško krutostjo k napredku, ne zmeneč se za najsvetejše temeljne zakone, ki jih je postavila Njegova modrost v zaščito slabejim, tedaj mora obiti bridka žalost Njegovo človekoljubno srce. Naredite mir mej mojimi narodi! Zaklical je naš presvitli cesar krmilnikom S?oje državne ladije. Toda, ali ni tako, kakor bi bil ta klic vladarjev glas vpijočega v puščavi? -Oni, kateri bi lahko naredili mir mej narodi, kakor se vidi, malo mislijo na mir, kako bi bilo sicer mogoče, da se nočejo poleči besni politični viharji ? Kako ]e to mogoče, ako se izpolnjuje volja vladarjeva, da moramo mi avstrijski Slovani vendar-le trpeti krivico od onih, ki se po sili čntijo „boljše, vredniše" ? Ne, volja oesarjeva se ne izpolnjuje in neizpolni-i tev Najvišje volje je podlaga političnim razporom v državi. Vendar bas radi tega, ker vidimo vsi pravi državljani avstrijski, da želi vladar naš srečo in nič ko srečo in blagostanje vsih Njegovih narodov v jednaki meri, radi tega smo mu i mi, tlačeni Njegov narod, hvaležni iz vsega srca; radi tega Mu posvečujemo danes svoje srce, svoje misli in jih dvigujemo k Bogu v prošnji, da nam še mnogo let ohrani na prestolu prejasnega očeta Frana Josipa I., —• da! PODLISTEK ---9 Nantas. ROMAN. Francoski spisal Z., prevel Hinko. V desetih letih je Nantas splezal na najviše financijelno in industrijelno stališče. Udeležen pri vseh večjih železniških podjetjih, posredovalec in merodajen pri stavbin?kih špekulacijah, ki označujejo prva leta druge cesarske dobe, pridobil si je bil ogromno imetje v neverojetno kratkem času. Njegovi eastililepnosti pa to ni zadostovalo; on je hotel igrati politično ulogo in je dosegel, da so ga V nekem departemento, kjer je imel obširna posestva, volili pcslar.cctn. V zborn'ci se je takoj s prvim govorom označil za bodočega finančnega ministra. Hvala njegovi strokovni znanosti in priku-pljivi govorniški nadarjenosti si je osvajal vedno znamenitejšo stopinjo med svojimi kolegi. Poleg tega je kazal slepo udanoit do cesarske hiše ne gledč na to, da je pri vseh finančnih zadevah raz* vijal osebne teorije, katere so dale mnogo govo. riti in je vedel, da se tudi cesar bavi žnjimi. Ta dan je bil Nantas ves obložen s poslom. V prostornih pisarnah, ki jih je imel, je vladala nenavadna delavnost. Tukaj je delala mala armada uradnikov, ki so deloma nepretrgoma prihajali in odhajali, da vrata niso mirovala ni za trenotek. Tu je vladal nepretrgan žvenket zlata, ropot odprtih in zaprtih vreč z denarjem, vedno prijetna godba blagajne, čigar zlati tok je pretil preplaviti ulice. V prednji sobi pa je bila množica najrazuo-vrstnejših Ijndij: prosilci, trgovski agenti, politiki — ves Pariz, ki je klečal pred to oblastjo. Mnogokrat so morale viBoke osebe Čakati ceie ure, da jih je Nantas vsprejel. On sam je sedel pri svoji pisalni mizi ter od tu vladal ves promet s provincijo in inozemstvom, z razprostrtima rokama bi lahko zarobil svet. Kn svoje pogoje, ne da bi za trenotek zgubil hladnokrvnost. Za hladnostjo njegovega obraza pa se je smejal triumf. Konečno je dospel do poslednje stopnjice, prišel je do vrhunca. Še jeden korak dalje, in vse glave se bodo klanjale pred njim. Že se je hotel predsednik posloviti rekši, da pojde takoj predložit cesarju program, ko se odprejo mala vratica v sobo in nstopi sobarica. (Pride še.) kričali s ono, v primorskih mestih domačo sodrgo, ki se po dragih mestih, raz ven Celja, 1» malo h je nahaja. Kričali so vedno ono pesem .Lasse pur" in slednjič napadli mirno idočega hrvatskega dijaka ia ga naklestili. Siromak sre je swveda drogi dan pritoiil pri g. ravnatelja. A kaj mo je to pomagalo? Ta gospod je stvar tako zasukal, da je bil ta dijak sam kaznovan; dobil je 12 ar zflpors in razven tega je zgubil radi (slabega ?) Manji še odliko. Napadalci so dobili po 4—8 ar zapora, Ja, nai g. ravnatelj na to mnogo gleda, da ae ne zameri italijanski gospodi. Naši dijaki tnkaj mnogo trpijo od italijanski strani. Napadajo jih tudi časniki: .Giovine pensiero" je pisal včasih tako, da bi si človek mislil, naSi dijaki so največi rogovileži. Naveden samo jeden dokaz. Za časa volitev gresta dvtf sfof. dijaka mirno po »lici in se pogovarjata v slov. jeziku. Kar pridrvi par pobalinov, katerih se dijaka le na ta način rešita, da sbežita v kavarno. Za njima prišla pa je že naša .slavna* policija in zahtevala imena dotičnikov. Dragi dan je stalo v puljskem lističu sledeče; „Gli studenti del Ginoasio, appartenenti al partito panslavista — contro le disposizioni disciplinari deli' Istitnto — presero parte attiva alle demo?trazioni di questi giorni, promosse dai croati, provocando V indignatione dei propri cg-leghi (ha, hal) e quella della cittadinanza. I nomi di queste future speranze della Gran-de Croazia li daremo in altro namero. Ali ni to ironija? Io kako je stvar iztekla? Ne bodem o tem pisal, ker bi bilo preveč, ako bi hotel podrobnosti navesti. Samo to navedem, da je cela stvar prišla še pred sodnijo, da so naše dijake gonili mestni stražarji kakor zločince po mestu. Pri sodniji so bili seveda oproščeni, ker dragega zločinstva niso naredili, kakor da so slov. govorili. — A kazen jih je doletela v šoli. Gosp. ravnatelj sam se je po dobrem izreku izrazil sledeče: „Pri sodniji ste oproščeni, a kaznovani bo-dete v šoli." To je res brez komentarja 1 In kazen je tu'li prišla. Klasifikacija je izpadla za dijake slov. narodnosti precej nepovoljno. Posebno slabo se je zvršil zrelostni izpit za slov. maturante. Od 8 slov. maturantov so dovršili maturo samo — trije. O zrelostnem izpitu povem samo to, čeravno je mnogo podrobnoslij, da so nekateri naredili skušnjo dokaj lahko — da ceI6 z odliko, nekateri pa slabo. Ni vse jedno, katerega roda in stanu da je kandidat. Je pač smola, če so bili slov. maturantje tako nesrečni. Ni treba si pa misliti, da bi bili zaradi znanja na slabšem kakor »propri colleghi" in .Collegen". Goipod urednik ! Mislim, da to zadostuje za danes. Samo jedno vprašanje še imam — namreč, zakaj da g. ravnatelj našo slov. mladino na stran tišči ? Znabiti pa je v srcn le tako ne sovraži; saj vidi, da ni tako hudobna, ampak marljiva. Odgovor je lahek. Gospod znabiti malo misli na kako višje mesto v Trstu ? — Sedaj še seveda ni upanja, a počasi bi že bilo kaj. — Ako bi torej bil g. ravnatelj Slovencem pravičen, je upanje za zmiraj ničevo, ker takih v Trsta ne marajo. Slednjič naj še omenim, da se naš g. ravnatelj pridno italijanščine uči. Drugega deželnega jezika mu ni treba znati, ker ima šolsko slugo, ki razume ta jezik in mu časih po potrebi raztol-mači, če kdo tak pride, ki ne razume nemščine. Ne res, gosp. urednik, lepe razmere! No, smo pač v Istri, in a tem je vse povedano in tudi opravičeno. Finis! P e r u n. Politiike vesti, V TRSTU, ate 17 avgusta 1897. Avstrija in Bolgarija. Vidi se, kakor bi diplomacija vedno po malem skrbela za žurnali-stiko v večjem slogu. Vedno se kaj pripeti, o čemer zamorejo razpravljati časniki po svoje v predalih svojih listov, razpravljati in se — motiti, kajti časnikar misli jedno, diplomat pa drugo. Zakaj se brani namreč sedaj bolgarski ministarski predsednik od sebe dati izjavo, ki bi zadovolila avstrijsko diplomacijo P Zakaj ne prekliče jedno-Btavno svojih za Avstrijo žaljivih besed ? Da, to vprašamo mi, a Stoilov najbrže ve, zakaj se obotavlja. Ugibajmo 1 Ga-li ženira ponižanje pred sve-tom, da bi moral preklicati svoje besede, on, visoki bolgarski državnik ? In vendar bi mu bilo to lahko, ako se pomisli, da se celo najvišji državnik lahko — spozabi. No, posledica njegovega upirania je, da je avstro-ogerski glavni konzal in diploma-titoi age* laron CaU, o*4vtt befgamko stolico in se podal na Dunaj na začasni dopust. Diplomatske fMUferš mej našo ffldrfarltjo fn Brigati j o m Utrt j t«4t začasno pretrgane in ostanejo, dokler ne prekliče bolgarski ministerski predsednik raz-žaljivih besed. Ta korak avstrijske vlade se splošno odobrava, a v Nemčiji se celo čadijo potrpežljivosti in zatajevanja avstrijske vlade, kar kale, da bi Nemčija v takem slučaji vse drugače postopala. Iz tega dejstva pak je tudi razvidno, da Avstrija noče iz vsake malenkosti izvajati takoj daleko- * sežnih posledic, da-si bi imela zlasti z ozirom na Bolgarijo vzrok, biti še posebej nevoljna. Saj je ravno v Avstriji imel poročnik princ Kobnrški jako močnega zagovornika za Časa, ko mu je slo za bolgarski prestol. Tako nastopanje, kakor je korak prvega ministra Koburžanovega nasproti Avstriji, spada naravnost na indeks politične nehvaležnosti. Sicer pa časniki in diplomatje so si v svojih nazorih mnogokrat v navskrižju in videti hočemo, kaj prinese bodočnost. Nemški cesar in Rnsija. Piše se, da je nemški cesar jako zadovoljen ostavil dvor carja Nikolaja II. Že carjeva napitnica kaže, da razmere v istini niso tako napete, kakor jih slikajo kričeči slavofobi, ki vidijo v vsaki slovenski tro-bojnici panslavizem in katerim je vsakteri .živijo* izdajstvo. Nam se je v prvi vrsti ozirati na to, kar pišejo o tej zadevi najvplivneji ruski listi. Baski dnevniki naglašajo o posetu nemškega cesarja na raskem dvoru veliki pomen glede razvitka notranjih razmer v Rusiji in Nemčiji, a v posebnem pa še z ozirom na homatije na Vztoka. Dva tako odločua nasprotnika v Orijentu, kakor sta Rusija in Nemčija, sta si morala konečoo podati roki v osebah obeh vladarjev, ako se je hotelo obdržati npanje na konečno rešitev vprašanja mej Grško in Turčijo. Velik korak se je v tem ozira dosegel, ako se je posrečilo carju, dokazati svojemu gostu, da je za ubogo Grško pretežka naloga, podvreči svoje finance kontroli vlasti; to bi značilo za Grško oropanje vseh za gmotni obstoj naroda in države potrebnih sredstev. Nadejamo se, da se je to doseglo. Vendar je v Franciji opaziti malo nevoljo, da je nemški cesar tako rekoč prehitel s6 svojim obiskom predsednika Faure-a in opažajo, da je obisk Vilielma II. v nekakem protislovju z izrekom Bismarckovem o ponosni nemški politiki, ki pravi: „wir laufen Nie-manden nachH. Sploh da bodo Nemci morali korigirati marsikateri visokoleteči izrek premogočnega Bismarcka, ako bodo hoteli harmonirati z oblastmi želečimi odnošajev vrednih prosvete devetnajstega in dvajsetega veka. Riba pri glavi smrdi! Nikjer — razen v Belgiji in na Ruskem — se ne zgodi toliko in toli strašnih nesreč na železnicah, kakor v Avstriji. Teden za tednom, da, včasih celo dva dni zapored čitamo, da sta se zadela vlaka, da je ubitih in razmesarjenih ali pa opasno ranjenih ta ali tam ogromno število ljudij, da je zašel vlak na nepravi tir ter povozil uradnika, da obcostne zapornice niso bile v reda, in potniki idoči preko proge, so postali strašna žrtev, vlaka. Največ pa se zgodi takih nesreč na južni železnici. Pri tej železnici vladajo najslabše razmere. Židovski podjetniki štedijo kolikor morejo. Vse mora biti ceno, samo da so dividende židovskih milijonarjev še večje. In tako štedijo pri južni železnici tudi^ z osobjem, ki mera opravljati službo na progi. Čuvaji morajo imeti službo po 23 ur neprenehoma 1 Kako more ostati čuvaj ves čas pozoren in pazen, kako se more ustaviti spancu, kako je možno, da ne omaga — vsaj za par minut — od utrujenosti ? In v teh par minutah nepazljivosti se zgodi nesreča, ki napravi milijone škode in ki požre število človeških življenj 1 In kdo je tega kriv ? Morda ubogi čuvaj, katerega vržejo v ječo, ali strojevodja, ki se pri tem navadno ubije ali vsaj pohabi ? Ne, riba pri glavi smrdi! Krivda zadene pred vsem železniško mi-nisterstvo, ki trpi tako stanje pri južni železnici. Ministerstvo ima dolžnost, pa tudi vso moč, da prisili upravni svet in direkcijo južne železnice, da se prenehajo škandalozne razmere, izvirajoče iz umazanosti in iz skoposti. To se je pokazalo tudi pri obravnavi radi železniške nesreče pri Gostungu. Čuvaju je smrtno obolela žena. Prosil je dopusta, a niso mu ga dali. Opravljal je 23 ar službo ter od utrujenosti in skrbi — zadremal. Tedaj pa je pridirjal vlak ter povozil voz ljadij. Petorica j« bila takoj mrtva, ostali so pohabljeni ia vse živ« ljenje. Sodišče je čuvaja povsem oprostilo, s tem pa izreklo najhujšo obsodbo ftidovskim podjetnikom južne železnice.__ Različne veatl. Naši „Narodni domovi". .Slovenski Narod" prinaša na uvodni strani svoje 185. številke nekaj jako umestnih opominov glede „Narodnih domov" mej Slovenci. Ondi povdarja povzdigo meščanstva na podlagi domačega narodnega kapitalizma. Ako so naši posestniki premožni, razlil se bo njih blagostan tudi na nižje sloje; ako pa so naši •posedujoči* sttfnćvl tako rekoč siromaki, kaj pa se naj reče o druzih ? Nič, nego, da so sužnji v pravem pomena besede. Slovenci sicer nimamo kapitalistov podobnih onim Ub Angfežkem, ki so si takorekoč v pradavnem času ustanovili svoja bogatstva na — lahek način, vse naše bogatstvo izvira iz pridnosti in slučajne sreče. Vender imamo že tudi v tem obziru nekaj svojega in ako se to osredotoči v mestih, tedaj smemo govoriti o narodnem meščanstvu. Sredotočje tega meščaostva, nekaki centri pa so naši »Narodni domi", poosobljenje našega slovenskega meščanstva v podobi krasnih palač. Že torej tndi sć stališča ideje narodnega meščanstva bi si morali staviti povsodi, kjer živimo v mestih Slovenci v večjih stalnih skupinah, „Naredne dome" in krtatalizovati okrog njih več in več slovensko narodno meščanstvo. Za Ljubljano dvignilo se je Celje se svojim krasnim „Narodnim domom", sredotočjem slovenskega naroda spodnještajerskega, a meščanstva še posebej in kakor tretja postojanka mora se dvigniti trž. .Nar. dom". Za trž.slediti ima še Gorica, Celovec itd. Med vsemi temi sijajnimi spomeniki slovenske samostojnosti pa se vleče tok slovanske narodnosti in se spaja v jedno veliko krasno celoto. Toraj dvigajte se, „Narodni domi", dvigajte se iz tal kakor sijajne priče slovanskega življa, slovensko moči v širji naši domovini 1 Naia okolica in pa socializem! Ne kimajte glavami, ta naslov ni karsibodi, ta naslov mora biti — na dnevnem redu. Dan na dan čujemo, kako se naši .mednarodni" (?) socijalisti babajo, češ: sedaj smo na kouju, sedaj ni samo mesto popolnoma na naši strani, nego je i okolica že vsa (?) naša! Ne bodem trdil, da bi v okolici ne bilo ljudi, koji delajo na to, da bi si zboljšali svoje tužno gmotno »Unja; ne, tega ne more in ne sme nlkdo trditi. Priznata tuii, de je v naši okolici že precej takih, ki že na pol verujejo sladkim besedam socijalnih agitatorjev. A da bi bilo med našimi narodnimi okoličani takih, kateri bi zatajili svoj rod in jezik samo da vstrežejo odpadnikom socijalistom — tega ne morem verjeti. Recimo, da bi bilo tudi takih, toda to niso pravi okoličani, nego gotovo kaki tujec, kateri pa, ako je postal socijalist, ni to storil i& lastnega prepričanja ampak iz — neumnosti! Mi dobro vemo, da socijalizem naglo napreduje ; vemo, da se tega napredovanja udeležujejo vsi slovenski delavci, ker, ko bi delali drugače, bi istim dokazali, da nečejo dobrega niti sami sebi in še manj svojemu bližnjemu. Vemo toraj in radi priznavamo, da socijalizem ima mej toliko slabimi i dubre strani; a vemo pa tudi in to z vso gotovostjo, da nađi slovenski delavci ne bodo, akoravno socijal-de-mokratje — n kdar zatajili in izdali svojega naroda. KaVor se hlinite Vi Lahi z Vašim lažnjivim inter-uacijonalizmom, pa ste v resnici zagrizeni nasprotniki vsemu kar je našega; baš tako se lahko hlinijo naši, ako jim je tako prav. Račune pa bodumo delali v svojem času in na svojem mestu 1 Te dni mi je prijatelj poročal o nekem Slovencu, ki se brati s Kamberjem in drugovi; da upije „živel socijalizem in doli s<š — Slovenci !" Tako je baje nekdo nalagal prijatelja. Jaz sem se osebno prepričal pri tem strašnem socijalistu, da ee niti ne meša več s tisto ultra-italijansko kliko! .Ne bodo več jedli mojih žuljev; ne dam jim niti vinarja več, ker sedaj sem odprl oči". Tako mi je govoril bivši sodelujoči član .Lege". Dostavil je še: Uvidel sem daoninam (Slovencem) hočejo iz srca iztrgati našo narodnost, da bi nas ložje potem izročili svojim židovskim patronom. Delavci! kadar gre aa zboljšanje našega močnega stanja, bodimo vsi složni. Spoštujmo druge narodnosti, ako one nas spoštujejo — drugače pa klin s klinom 1! 1 Okoličanskim veljakov priporočam, naj ljud-■tvo poučujejo pri vsaki priliki. Naj se ne čaka volitve, ker potem bodo lafcko prepoWo. Kjer še ni narodnih bralnih društev naj te nemudoma ustanovijo, da se ljudstvo pouči, predno ga zapeljejo apostoli laži-internacijonalizma. Onim gospodom pa, ki trosijo stjt&ke v zapreko takim društvom — kar se je baje neki na vipavskem zgodilo — kličem: dosti je tega in sram Vas bodi!! Nebodigatreba. Volilni shod bode v nekeljo dne 22. t. m. v Radečah pri Zidanem mostu. Oovorili bodo gg. poslanci: dr. J. Šusteršič o točki „državni zbor in slovensko ljudstvo", Fr. Povše o „položaju slovenskega kmeta", dr. J. Krek o „položaju slovenskih delavskih stanov". Deželni poslanci za ta ekraj, gg. dr. Fr. Papež, Fr. Košak in dr. Ig. Žitnik bodo poročali o delovanju dež. zbora kranjskega. Shod se bode vršil ob lepem vremenu na travniku, sicer pa v prostorih g. Fr. Petriča. Tako pišejo pristni Nemci. „Der Pobel von Gilli hat am letzten Sonntag seine Orgien gefei-ert, u ni die Slovenen von Untersteiermark ihaten jetzt gut, dieser icilden pangčrman ischen Brut mit dmBoijcott — zu erividern !" (Sodrga celjska je praznovala minole nedelje svoje orgije in Slovenci spodnještajerski bi storili dobro sedaj, ako bi odgovorili z — bojkotom tej divji pangermanski zalegi.) Tako je pisal te dni konservativen nemški dunajski list o celjsko-nemški svojati! Kdor trezno premisli vse to nemško rogovilenje, mora res vsklikuiti: Slovenci, nas tepe naša lastna ponižnost, ki je že smešna vseskozi, in pa strahopet-noat, ki ne zasluži druzega nego — šolskih batin! Slovenci spodnještajerski: Bojkotujte celjske Nemce in nemškutarje, pa ste jim — kakor goriški Slovenci Lahom — stopili na vrat. Ne podpirajte z ničemur teh ljudi, ogibajte 8 e j i h vedno in povsod i, pa boste videli, kako bodo ponižni pred vami. Če tega ne storite, metali bodo ne samo jajca - nego tndi vas kmalu — Cez prag! — Ergo na delo! — Tako piše „Domovina". Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico vabi na svoj redni občni zbor,'ki se bode vršil v nedeljo dne 29. t. m. ob uri predpoludne v dvorani „Slov. Čitalnice", ulica S. Francesco št. 2. Dnevni fH ■ 1 T>Tnvor predsednika. 2. poročilo tajnika. 3. poročilo blagajnika. 4. volitev novega odbora in 5. eventuvelni predlogi. Velika slavnost v Barkovljah, o kateri smo ie enkrat poročali, vršila se bode dne 29. t. m. S praznikom farnega zaščitnika sv. Jarneja in lepe, jako zanimive veselice, katero priredi istega dne vrlo pevsko društvo „Adrija*, združena bode še tretja in za Barkovljane častna in velepomembna slavnost. Istega dne namreč se bode slovesno otvo-ril barkovljanski „Narodni dom"! lastnina tukajšnjega uglednega „Obrtnijskega društva", o katerem bodemo več ob priliki še pisali. Za danes bodi omenjeno le toliko, da v onih prostorih, kjer se bode dne 29. t. m. razlegala naša pesem, zbirajo se še danes naši najzagrizenejši nasprotniki in ravno pod ono streho zbiral, zboror&l, sklepal, gojil, navduševal in razveseljeval se bode v bodoče naš še vedno zatirani narod (A prej treba prostore dobro pokaditi. Stavec.) ; da ravno na onem lepem, popred tujem, a sedaj narodnem velikem vrtu, vršila se bode ome-njeut&a tiiie plav lepa, vesela, narodna slavnost. Program istej je jako zanimiv in ga priobčimo pravočasno. Rodoljube * mestu in okolici opozarjamo že danes, da storć svojo narodno dolžnost, namreč: Pridite in zaaedite prostore, kateri bodo Vam pripravljeni 1 Veselica pev. društva .Velesila11 v Skednju je nadkrilila minole nedelje vse dosedanje, v kolikor jih je priredilo to društvo v dobi svojega obstanka. Občinstva je prihitelo toliko, da je bilo prostorno dvorišče natlačeno: veliko število Trža-fianov, mnogo je bilo posebno Barkovljanov, kateri so prišli z ladijami po morju ter drugih rodoljubov iz bližnje in daljnja okolice. Dvorišče, kjer se je vršila veselica, je bilo okinčano prav ukusno; visoki zidovi stoječi okolo dvorišča so bili vsi pre-preženi z raznovrstnimi zastavami. Ob ari prio«l se je izvajati prvi del vsporeda a mešanim zberom „Na planine". Že ob tem nastopa je društvo pokazalo, da zna ceniti važnost ia ljubezen do petja; zbor „Velesile" poje s tako preciznostjo in melodijoznostjo, da človeka kar očarajo njih mofini ia čisti glasovi. Menimo, da je ta zbor dosegel minole nedelje najvišjo stopinjo svoje vrednosti in o tem priča dejstvo, da je občinstvo kar navdušeno ploskalo in vsklikalo „živio Velesila" ter zahtevalo ponavljanja pri vsakem zvršenem komadu. Vsa hvala gre g. pevovodji Val. Pižonn, kateri je zopet pokazal, da njega trud pri poučevanju petja doseza vedno boljšo vspehe. Le neki mali nedostatek smo opazili pri petju; da primanjkuje namreč pri nekaterih zborih tisti „pianissimo", kateri napravlja petje bolj gladko in mileje; posebno pri začetku „Sarafana14 in „Je pa pa davi slanca pala". Toda ta nedostatek se da lahko odstraniti. Tudi tamburaški zbor ni zaostal glede svojega doseženega vspeha prav nič za pevskim zborom : tudi ti so pokazali občinstvu njih pridno in marljivo poučevanje in da vlada pri njih stroga disciplina pod vodstvom g. Drag. Godine. Smelo rečemo, da takega igranja na tamburicah nismo se slišali v naši okolici. Tamburaši želi so zato mnogo odobravanja in pohvale. Igra „Domači prepirw ni dosegla popolnega uspeha in to radi tega, ker so imeli igralci po dve in celo tri naloge in se je niso mogli dobro naučiti in tudi radi teme, katera je pričela vladfaCi po vsem dvorišču. Vsekako pa »a je završila v popolno zadovoljstvo občinstva. Posebno dobro sta igrala gosp.čna Dragotinka Gregorič in gosp. C. Kariž. Pri završenju vsporeda dodal je pevski mešani zbor še „Vesela družbaw in „Slovenac in Hrvat" možki zbor, pri katerem so se posebno odlikovali basisti. Domača godba je tudi prav lepo izvajala slovanske narodne komade. Po veselici je pričel prav zanimivi ples, pri katerem se je vrtela večinoma mladina do ranega jutra. Pevsko društvo „Velesila" sme biti ponosno na svoje uspehe, katere si pridobiva svojo vztrajnostjo in ljubeznijo na glasbenem polju. Razpisane službs. Na državni gimnaziji v Novem mestu učno mesto za klasično filologijo s sistemizovanimi dohodki. Prošnje do dne 30. avgusta dež. šolskemu svetu v Ljubljani. — Po smrti notarja Adolfa Bakesa prosto notarsko mesto v Kranjski gori, eventuvelno kako drugo mesto, ki nastane prosto. Prošnje je mvjdalje v 14. dneh po 3. objavi v uradnem listu poslati notarski zbornici v Ljubljani. Okrajne bolniike blagajno. Upravno sodišče je v nekem slučaju razsodilo, da delodajalec za« dosti zakonitim določbam giedć naznanitve, četudi ta ne odgovarja formalnim določbam blagaj-ničnih pravil Slovensko posojilništvo leta 1896. oziroma v prvi polovici leta 1897, Kakor leta 1895. tako se je tudi leta 1896. število naših posojilnic zel6 pomnožilo. Prirastek je posebno na Kranjskem velik. Le na Koroškem se od leta 1895. ni ustanovila nobena nova posojilnica. Ondi je ostalo do zdaj nespremenjeno število, t. j. 19. Na Kranjskem pa je že 61, na Primorskem 17 in na Štajerskem 31, skupaj torej 128 posojilnic, katere slovensko ura-dnjejo vse brez izjeme. — Veliko teh posojilnic, morda polovica je, ki so diuatveriice „Zveze slovenskih posojilnic" v Celji; kacih 30 kranjskih posojilnic, posebno novejših je pri društvu „Zveza kranjskih posojilnic" ; eno kakor drugo društvo daje moralno podporo svojim društvenicam, katere nadzoruje in poučuje z besedo in pismom. Mate-rijelno podporo dobivajo naše posejinice največ v svojem delokrogu, pa tudi pri večjih sestrah in pri slovenskih hranilnicah (nekatere kranjske tudi pri nemški kranjski hralnilnici). Posojilnice, katere so društvenice „Zveze slovenskih posojilnic", zalaga nekoliko tudi „Mestna hranilnica" v Ljubljani; društvenice „Kranjske /.veze" pa zalaga „Ljudska posojilnica v Ljubljaui*. Nekoliko materijalne podpore so dobile slovensko posojilnice, katere so pristopile kakor zadružnice (do zdaj 17) k „Centralni posojilnici slovenski" v Krškem tudi od te zadrnge. Prvotno je bilo videti, da bode za vodstvo slovenskega posojilništva zadostovala celjska „Zveza* sama ; a zdaj se vidi, da imate „Kranjska zveza" in „Centralna posojilni a" posla dovolj, ker se je pesojilništvo razvilo hitro in zelo. Za podrn2oico sv. Cirila in Metoda na Gret nabralo se je v krčmi pri g. Katalanu 2 g Id. 54 nč. V isti namen je daroval gospod Pilčanc 2 gld. Hvala gosp. darovateljem! Razstava grozdja na Bizeljskem. Vsem kupcem, posebno vinorejcem in dragim, kateri se sa novo vinoiejo zanimajo, naznanja vinorejsko društvo na Bizeljskem, da se bode že lansko leto napovedana razstava grozdja vtšila letos meseca septembra na Bizeljskem. Ob času razstave napravi vin. društvo izlete v bližnje gorice, kjer imajo vinorejci in vinski kupci priložnost, se o napredku v novi vinoreji osvedočiti ter se lahko tudi prepričajo,^ da ima Bizeljsko in ves breški okraj zopet vinorejstvo in še boljših vinskih pridelkov, kakor nekdaj v starih, popolnoma po trtni uši uničenih vinogradih. Pri tej priliki se nudi posebno vinskim knpcem najlepša priložnost stare kupčijske zveze obnoviti In nove zveze skleniti! Dan otvoritve razstave kakor tuli še druge okolnosti se začetkom meseca septembra v časopisih naznanijo. Kaj bode s hrvatsko Reko ? Z Reke se nam piše: Pravijo, da je po toči prekasno zvoniti, tako je tudi tukaj pri nas. Reka se ponaša kot avtonomno mesto, ali odkar so Madjari zvabili Re-čane v svoje zanjke, začeli so jih počasi vedno zatezati i zategnjena bo kmalo. Pri zadnjih volitvah v mestni zastop zavzeli so meščani za avtonomijo, a Madjari, kakor je bilo že v nekem dopisu javljeno, se več ne zmenijo za to, kakor se ne zmeni ribič za ribe v mreži, naj še iste tako po mreži razsajajo. V Pešti odredili so, da večje kazenske razprave za Reko se morajo vršiti v Pešti, kjer porotniki jezika ne razumejo, kar je združeno z velikimi stroški in težavami in je očitno proti avtonomiji. Pomagal ni nič tudi govor njih poslanca. Dne 10. t. m. zbrali so se na predlog županov na zaseben posvčt. Vsi govorniki so odločno govorili za avtonomijo, najodločneje župan sam. Znani Valušnik, zagovornik avtonomne Reke v zvezi z Ogersko, drznil se je celo svetovati, da bi se Reka stavila — dokler je potreba — na stališče ogersko - hrvatske nagedbe in izbrala dva zastopnika v hrvatski sabor. Bil je vsprejet predlog Osajnov, da naj se sestavi odločen ugovor, katerega naj nese posebna deputacija v Pešto. Prekasno spregledujejo mestni očetje, zanjka je že za vratom. — Kakor se vidi, ne bo tudi guvernerja, ker so samo novega namestnika imenovali. Lnksurjozna nova palača bo menda zastonj postavljena, ako niso morebiti hoteli Rečanom samo peska v oči vreči. Strela. Iz Reke nam poročajo: Na Zlobinu, kake tri ure od tukaj, je treščilo pred nekoliko dnevi v zvonik ravno ko se je vršila sv. maša. Bil je delavnik, a ker je bito deževno, zbralo sa je k božji službi kakih sto ljudi Jednega je ubilo in nekoliko jih je hudo ranilo. Mašnika je vrglo z jedne strani oltarja na drugo. Največ škode je napravilo s poškodovanega zvonika v cerkev padajoče kamenje, ki je porušilo pol strehe in stolpa. Čudno, da oblastvo ni dslo postaviti strelovoda na novo popravljenem zvoniku. Telefon ji ja dabil moža. Bjgat v lovec v Lillu je vprašal telefonično svojega prijatelja v Parizu, ali pozu* kako dekle, ki bi bilo pridno, pošteno in lepo, će tuli siromašno. Oienil bi se rad, a časa niti spretnosti nima, da bi si sam poiskal novo ženo. Prijatelj mit naj torej v Parizu poišče kako pripravno dekle, pa naj mu pošlje j fotografijo in životopis. Ni minula še ura po tem, ] odkar je bogati, a nikakor ne stari vdovec telefo-] noval svojo željo v Pariz, ko ježe dobil f.to^rafijo in životopis mlade in lepe — telefonistini^, ki je kot uradnica, zvezala Lille Pariz. Uradnica je s tem prekršila svojo uradno tajnost, a vdovcu je dekle ugajalo in — vzel jo je. Vdovec pa je ravnatelj telefonske centrale v Lillu! Nadškof v košu. Davno je že, koj se je to-1« zgodilo na Goriškem. Neki mož koraka s Prvačine proti Gorici s košjui na hrbtu. Iz koša pa malo boječe gleda deček bistrega pogleda — „Kaj pa nesete v košu, oče ?M vprašujejo ljudje na poti. — „A kaj nosim na hrbtu ?" odgovori mož : Goriškega škofa nesem I" Res je nesel svojega sina, da ga di v prvi razred v Gorici. Ta deček je bil pokojni nadškof dr. Alojzij Matija Zorn. — Stari možje so to pripovedovali, ko je blagi vladika še živel. Hajduštvo ob Kolpi. Z Vrha pri Vinici javljajo, da se je ob Kolpi od Vinice do Lukovega Dola na Hrvatskem pojavilo veliko hajduštvo, ki razširja med narodom testran Kolpe ■nogo straha. Nekaj dni predno je bila viniška pošta okradena, prišlo je ob prvem večernem mraku osem hajdukov ali tolovajev k dobro četrt ure od Lukovega Dola oddaljenemu gostilničarju Geriču. Zahtevali so pečenko in odnesli nekaj steklenic žganja. Ob istem času sti bili ukradeni dve pro« dajalnici onostran Kolpe, in sicer jedna v Priban-cih in jedna v Bušancih onkraj viniškega mosta. O hajdukih ni nobenega sledu. Nekdo je tudi pre-tečeno soboto po noči novo obleko ukradel Skol-nikovemu hlapcu v Vinici. Ravno pred jednim letom je neki tat v isti krčmi nekemu profesorju na mornarski akademiji na Reki, ki je bil prišel pregledovat in fotografirat te kraje, nkradel ves de-.nar in vso obleko. Profesor je bil pozabil zapreti sobo. Tat, ki je dobil 13 meseeev ječe, je prišel v sobo in okradel tujca. V Vinci so itirje orožniki. Ako ide takč naprej, treba bode kmalu i na Vrhu jednega ali dva, da bodemo vami. Tostranski orožniki v dveh, treh urah hitro obkrožijo svoj rajon in kmalu zvedo, ali je hudodelnik na kranjski strani, ali jo je popihal na Hrvatsko. Ako jo popiha na Hrvatsko, je precej varen, ker na oni strani so bolj redke orožniške postaje. Dokler izve bližnja orožniika postaja, hudodelnik je že Bog ve kje. Tudi na oni strani Kolpe domačin domačina ne izda radi zločina tako hitro. Uboj. V Moravi, občina Novi Lazi na Koroškem, je dne 12. t. m. posestnik Hutter s polenom ubil žensko Schleimer, s katero se je več časa prepiral zaradi meje. Najnovejie vesti* Trst 17. Danes dopoludne so dospeli z br-zovlakom v Trst Nj. ces. in kralj. Visokosti nadvojvoda Oton in nadvojvodinja Marija Josipina se spremstvom. Ob 11. uri so Nj. ces. in kr. Visokosti odpluli na Indiji „Pelikan* v Pulj k slav-nosti ipustitve v morje Nj. Velič. Indije „Zenta", katera se bode vršila jutri dne 18. t. m. Trst 17. Jutri dopoludne ob 9. uri bode slovesna sv. maša pri Sv. Judtu v proslavo godu Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. v prisotnosti vseh najviših tu bivajočih vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Pariz 17. Pii7atna brzojavka časopisa „Petit Journal" poroča o novem spopadu na Sudanu. Jeden francoski poročnik je bil ubit pri Dori. London 17 „Daily Chronicle* je izvedel, da je dobil drugi East - Lancashire - iiolk povelje, da se do 15 septembra ukrca za v Indijo. Trifovlnak« braojavke ln vietl. jias:EnptiiS». Pfiemcn -/.ajesen 11.60 11.62 Pšenica spomlad ihP8 11-48 Ho 11.50 Ovps »a jesen 6.15 6.17. — Rž a« jesen 8.64 8.66. Koruza za september 18»?. 5.06' 5 07 i'nf.rtvca nova od 78 kil. f. 12.25—12.33 od 79 hilo. 12 85 12-40 o.'. 80 kit f. 12.40—12 45., od 81. kil. f. 1246 12 50, od 82 kil. for. —. .ledtm.c 6*80 10.— proso 6 20' G-40 Pšenica: Sredne fponudbe, dobro povpraševanje. Prodaja 25000 mt. st. 10—15 nvČ. dražje. Trg stalen. Koruza 5—10 nvč. Oves 5 nvfc. dražje. Vreme : lepo. 5'fiFC.. Nerafinirani »ludinu ror. 11.45 do •—.Novi po f. 11.65. Za notranji trgovini : Centrifugal f. 357« 3b/t, Conc&Hfle f. 36'/,, Četvorni f. 37»/,, v glavah f. 36'/,—37-—. fitt1!*?*. havs, Kaiivo» i{0ritgo vn avgust 43.75 december 44.50 Saibun/?. ft»n"n rood nv«r 7-r. september 36.50, i* decomber 37.25 za raarc 37.75. za maj 38.25. mimo._ ~ Dannlal« m. tvuovnoa 17 av^uata »H&t. Državni dolg v papirja » B v nrtibru Avstrijska renta ▼ zlat'.; „ „ t kronati Kreditne akcije , . , London 10 Lr. . ..... 20 m&ii 100 itai: »čornj dunes 102-25 102.88 102-30 102.35 124.— 123.85 101.60 101.65 3tio 60 366.40 119 80 119.75 H.621/, 9.621/« 11.75 11.75 15.10 45.20 .t je na prodaj v odlikovani kleti Josipa Živec v Skopem na Krasu. Spiritus sinapis compositus algofon. Jedino sredstvo proti zobobolu. revmatičnemu glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nč. ter ae dobiva jedino lo v lekarni Praxmarer (Ai due Mori«) TRST — Piazza grande — TRST. Paziti na ponarejanje. Assicurazioni generali v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.") To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse reje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti poiaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in rezerva dne 31. decembra 1891. f Premije za poterjati v naslednjih letih f. Glavnica ?a zavarovanje i\-vonja do 31. decembra 1894 f. Plaćana povračila: a^ v letu 1894 f. b) od začetka društva do 31. decembra 1894 f. 262,401.706-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-ikodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via della Stazion?, 5*. 888/1 lastnej hiši. 12—12 58,071 673-84 30,541 700-64 169,929.625 03 9.737.614*48 Gostilna (Hotel) y „Narodnem domu" t Cetfu se odda od 1. septembra 1897 pod jako ugodnimi pogoji v najem. Pismene ponudbe naj se blagovolijo doposlati vsaj do 25. avgusta 1897 na vodstvo „Narodnega doma" v Celje. LA FILIAL® della BANCA UNION TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute. a) Accetta versamenti in conto cnrronto ab-buonando P interesse annuo per banconote 27/»0/o con preavvis^ 5 giorni Rt/ 13 3Vg „ a 4 mesi flsso 37, » » 8 „ por Napoleoni 2 °/0 con preavviso di 20 giorni 2'/s n r » n ^0 n 2*/* „ „ „ « a meBi 3 * u n n & n II nuovo tasso d* interesse principiora a de-correre sullo lettere di versamento in circola-zione a dutare del 3 Maržo rispettivamente dal 10 Maržo a sccondo del relativo preavviso. b) In banco giro abbuonando il 2V4% *nte" resso anuo sino a qualunquo somma; preleva-zioni sino a fior. 20.000 — a vista verso ch%quo ; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. Con-ferma versamonti in apposito libretto. c) Conteggia per tutti i versamenti fatti in qualsiasi ora d' utlicio luvaluta del medeshno giorno. Assnme dei propri correntisti V incasso d i conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, liudapest ed altri principali citta; rilascia loro assegni per ipieste piazze, ed accorda loro la facnltd di donticiliare effetti presso la sua cassa franco d' ogni spesa per eesl. e) Rilattcia Vaglia del Banco dl Napoli, pngabili ovunque presso gli stabillmeuti dol Banco e presso i Buoi representati e corispondenti tacol-tati alla emissione degli insegni. d) S1 incarica dali' acquisto e della vendita di effetli publici, valute e divi se noncM del incasso d' assegni, cambiali e cotipotis, verso modica prov-vigione, Sulle lettere di versamsnto attualmente in circolaziono il nuovo tasso d1 trteresso entrera in vigore al 25 corr. o riBpettivnmento al 2 Maržo a. c. a seconda del rispettive preavviso. Trieste, 20. F^bbraio 1896. 1 12 Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dnnajaka cesta) katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k. Vis. prejasne gospe prestolonaslednice-udove nadvojvodmje IT i« a f«a i j a "M Steklenica velja 20 kr. Saunig & Dekle va V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika, zaloga. in dvokoles šivalnih strojev raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delafnica za popravljanje in nikliranje. Trin« oana (Cene »e razumejo na debelo In $ carino vred.) Domaći pridelki. Cena Fitol: Koks...........100 E. Mandoloni ......... „ svetlorudeči................„ temnomdeči .............n kanarček ...............„ bohinjski..................„ beli veliki........... . mali.......... zeleni, dolgi................„ „ okrogli................n mešani hrvatski.......„ „ štajerski............„ Maalo fino štajersko ............... Ječmen št. 10....................„ ff 9 n » 8....................n Zel]* kranjsko....................„ Eepa « ....................n Krompir, ........ „ Froao kranjsko....................w Leča, kranjska....................„ opeh ogerski......................N Kait ............ Kava Mocca...............„ Cevlon Plant. fina............n n Perl .......... Portoriooo ......... „ Java Malang................„ Guatemala..................„ San Domin go................„ Malabar Plant................n „ native................„ Laguajra Plant..............„ „ native..............„ Santos fini..................„ , srednje fini............„ w srednji................B n ordinar................„ Rio oprani..................„ „ najfiniji ...............* „ srednji..................„ Blfdkor Centrifugal I. vrsto .... , ConcassA..................„ v glavah..................„ razkosani ................„ B12 italijanski fini................B „ srednji............... Japan fini . . *..............» n «rednji................M Raugoon e*tra..................„ I. ......... n II. ... •..... Petrolej ruski v sodih..............„ v zabojih od 29 kil. . . . „ Olje italijansko najfineji............„ „ RrGdnjeflno..........» bombažno, amerik. ..... „ dalmatinsko..................» Limoni Mesinski ................n Pomaranče „ ........zaboj Mand .ljni Dalmatinski I 100 K. » Bari . . f „ Pinjoli .............. Božiči Dalmatinski novi............» PuljeSki..................... 0k7i PuljeSko ................n „ Grflke v venoih, ... „ S.itanine .................» V-rrperli novi....................n Oib be ............ Modra galioa ................» Polenovke srednje velikosti .... » ji velike ........ » m male..................n Slanikl v velikih sodih............„ ▼ V, - ...... Žveplo . * ........... o