GLAS LETO XXII. ŠT. 24 (1038) / TRST, GORICA ČETRTEK, 29. JUNIJA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY foto dd Apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz na Sveti Gori “Zgodovinska slovesnost” v čast “Kraljici naših src” ristota obletnica kronanja milostne podobe Svetogorske Marije je bilo po besedah apostolskega nuncija v Sloveniji, msgr. Juliusza Janusza (na sliki) , “zgodovinska slovesnost”. V nedeljo, 25. junija, se je v baziliki kot predstavnik papeža Frančiška v Sloveniji in kot duhovnik, ki ga je pred 50 leti v mašnika posvetil kard. Karol Wojtyla, poklonil “starejši sestri Črne Marije iz Čenstohove”, ki je bila kronana le tri mesece po Svetogorski. Vernike je spodbudil, naj Marijo častijo kot “kraljico našega srca”, in jih prosil, naj molijo zanj, da bi “še naprej opravljal svoje duhovniško delo tudi v dobro slovenske Cerkve”. Opogumil jih je, naj ne skrivajo svoje krščanske identitete. Ker je bil v nedeljo tudi dan državnosti, je rektor bazilike pred blagoslovom z iskrenim narodnim ponosom povabil prisotne, da so zapeli tudi slovensko himno. T www.noviglas.eu 300-letnica kronanja milostne podobe Svetogorske Marije Mavhinje / 12. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin Spet se vrstijo čarobni večeri v družbi modrice Talije sredo, 21. junija, se je že dvanajstič dvi- gnil zastor Zamejskega festivala amater- skih dramskih skupin v Mavhinjah. Po uvodnih besedah organizatorjev, ki so med drugim predstavili letošnjo žirijo festivala (se- stavljajo jo dolgoletna urednica dramskih spo- redov na tržaški radijski postaji Nataša Sosič, kulturna delavka na področju gledališke umet- nosti Dajana Kočevar in igralec Franko Ko- rošec), so bili na vrsti pozdravi gostov, ki so se udeležili odprtja festivala. Med njimi naj ome- nimo novoizvoljeno županjo občine Devin-Na- brežina Danielo Pallotta, podpredsednika tržaškega občinskega sveta Igorja Gabrovca, podpredsednika Zadružne kraške banke Drago- tina Daneva, predsednika Slovenske prosvete V Marija Maverja in odbornika Zveze slovenskihkulturnih društev Martina Lisjaka ter predstav-nico Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Ireno Vajdnal. Vsi so z navdušenjem poz- dravili novo izvedbo festivala in poudarili njen pomen za našo narodnostno skupnost. Po odprtju festivala je na odrske deske stopila letošnja prva dramska skupina. To so bili učenci Državne nižje srednje šole Iga Grudna iz Na- brežine. Njihova predstava Tata ne zna je na- stala v okviru gledališke delavnice, ki jo je v le- tošnjem letu vodil profesor glasbene vzgoje Ste- fano Iob, pripravili pa so jo za letošnjo za- ključno prireditev. / str. 8 MNC Svet okrog nas29. junija 20172 Povejmo na glas Za lepa poletna spoznanja rišlo je poletje in z njim tako težko pričakovane počitnice in oddih. Za- ključuje se t. i. delovno leto, ki se ujema s tistim šolskim in traja od konca avgusta pa vse do junija. Gre torej za kar dolgo obdobje, v katerem smo bili nepretrgoma vpeti v delo in dolžnosti ter se spoprijemali z najrazličnejšimi izzivi. Želeli smo si kar najboljše spričevalo in zanj si je treba prizadevati. Odrasli so morali biti na svojem delovnem mestu skrbni in od- govorni, saj pomeni imeti delo danes veliko in predragoceno dobrino. Vse pa nas je spremljal hiter vrtinec časa, ki ne dovoli počitka, vrtinec, ki nas sili v nekakšno hlastanje in dohitevanje dni. In nemara je bil in je prav čas s svojo hi- trostjo, ki jo med drugim povzroča ogromno število tudi nelepih dnevnih informacij s cele- ga sveta, tisti dejavnik, ki vse bolj določa naše življenje in počutje. Občutek imamo, da smo z obveznostmi in opravili dobesedno zasuti in v nenehnem zaostanku, kar nas navdaja z mučno nejevoljo in se težko dokopljemo do zadovoljstva in miru. Pogosto se zato dogaja - in to je že splošen pojav - da je časovni pritisk prevelik in smo ogroženi. Ogroženi telesno in duševno, ker stresna stanja pričenjajo prizade- vati zdravje in načenjajo našo notranjost s tre- nutki nemoči, da ne bomo zmogli, ker je vsega preveč. Na srečo smo vedno na novo odkrili takšno ali drugačno spodbudo in se je spet raz- jasnilo nebo nad nami in v nas. Uspelo nam je rešiti problem, ki nas je mučil, izboljšali smo ocene v šoli, osvežili smo medsebojna prijatel- jstva in ponovno smo bili polni prepričanja, da bo v prihodnje vse v redu - trenutki nemoči, potem ko smo jih premagali, so nam celo po- darili nov zanos, lepša razpoloženja, kot smo jih poznali prej. V nas je spet zasijala svetloba vsega lepega, ki nas, se zdi, ne bo nikoli več za- pustila. In čas počitnic oziroma zasluženega dopusta nam toliko bolj in v mnogo večji meri ponuja možnost novega pričetka. S pomočjo lepot narave, morja, planin, potovanj, vedre družbe bomo zagotovo na novo zaživeli, se bo- mo spočili, pri tem umirili in se iztrgali udar- janju časa, ki v nas sicer ustvarja nemir in ne- zadoščenost. Pregledali bomo leto, ki je mini- lo, prepoznali morebitne napake, ki jih ne bo- mo več ponovili in odprle se nam bodo nove poti, da se bomo učinkoviteje spopadli z izzivi zgodnje jeseni. Pri tem pa bi bilo prav, ko bi pomislili, čému bi veljalo posvetiti največ pri- zadevnosti, da bi bilo naše življenje tudi med delovnim letom prijetnejše in manj obremen- jujoče. Prav gotovo medsebojnim odnosom, odnosom v družini, da bi bili ti še lepši, odno- som s prijatelji v službi in v šoli ali pa s tistimi, s katerimi se družimo v prostem času. Ker od teh odnosov z drugimi je odvisno, kakšno bo naše počutje. In da bi se počutili zares dobro tudi potem, ko bo poletje mimo, se je vredno potruditi in kar vnaprej dati drugim svojo do- bro voljo, prijaznost in razumevanje - ta pobu- da bo gotovo najkoristnejši rezultat našega počitnikovanja. Janez Povše P Stranka napoveduje programski kongres Deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ki se je sestalo 20. junija zvečer, je soglasno zavrnilo odstop, ki ga je po nezadovoljivem izidu upravnih volitev ponudil deželni tajnik stranke Igor Gabrovec. Vodstvo stranke je svojemu političnemu tajniku in deželnemu svetniku potrdilo polno zaupanje in podporo ter osvojilo njegov predlog, da se skliče programski kongres za analizo političnih trendov na krajevni in vsedržavni ravni, posodobitev strankinih vsebin, sprejetje programskih smernic, določitev zavezništev in tudi operativno reorganizacijo stranke, še piše v tiskovnem sporočilu SSk. Programski kongres bo po vsej verjetnosti meseca oktobra, tako da bo lahko pripravljen za aktivno soudeležbo sekcij, izvoljenih predstavnikov in članov, za katere se je po sprejetju novega statuta šele pred kratkim začela kampanja včlanjevanja. Seja tajništva je bila posvečena oceni volilnih rezultatov, ki bodo dokončni po nedeljski balotaži v Gorici. Že znani podatki pa kažejo na zelo prožno voli lno telo, ki ga lahko učinkovito nagovarjamo le z jasnimi in konkretnimi vsebinami. To velja tudi za slovenske volivce. Vodstvo SSk soglasno potrdilo zaupanje GabrovcuTrst Generalna konzulka RS Ingrid Sergaš srečala vodstvo SSk eneralna konzulka Republike Slovenije Ingrid Sergaš se je 21. junija srečala z vodstvom stranke Slovenska skupnost. Na srečanju, ki je potekalo na sedežu stranke v Trstu, je Sergaševa povedala, da je ob koncu svojega mandata v Trstu želela še enkrat srečati delegacijo slovenske stranke, s katero je med svojim delom v deželi Furlaniji Julijski krajini navezala zelo tesne stike. Povedala je, da ji je bilo bivanje pri nas prijetno in zelo dragoceno, saj je v teh letih podrobno spoznala bogato in raznoliko sestavo naše skupnosti. Konzulka je izpostavila pomen neposrednega vsakodnevnega doživljanja z G manjšino, kar ji je dalomožnost, da gleda na našostvarnost z bolj globokim pogledom od tistega, ki si ga človek lahko ustvari na podlagi poročil in dokumentov. Deželni tajnik stranke Igor Gabrovec se je konzulki zahvalil za stalno razpoložljivost pri obravnavanju najrazličnejših tematik in problemov, ki se vsak dan spreminjajo in razvijajo. “Konzulki Ingrid Sergaš smo hvaležni ne samo za njeno pripravljenost in strokovnost, temveč tudi za odkrite in prijateljske odnose, ki so nas povezovali. V tem smislu, je poudaril Gabrovec, ne gre za sloves, saj verjamemo, da bomo ohranili z gospo Sergaš tesne stike tudi v bodočem”. Tržaški pokrajinski tajnik stranke Marko Pisani se je Sergaševi še posebej zahvalil za njeno vsestransko prisotnost med našimi društvi in ljudmi, predsednik Peter Močnik pa je poudaril temeljno vlogo, ki jo ima institucionalni pristop matične države pri obravnavi tematik, ki so ključnega pomena za ohranitev in razvoj manjšinske narodne skupnosti. Na pomen državniškega pristopa do problematik manjšine je spomnil tudi pokrajinski tajnik za Goriško Julijan Čavdek, ki je posebej izpostavil pomen zastopanosti slovenskih predstavnikov v javnih upravah, tako na deželni in krajevni ravni kot tudi v obeh vejah parlamenta, ki ne bi smela biti odvisna od politične volje ali kratkoročnih volilnih sporazumov. Vsi prisotni predstavniki stranke Slovenske skupnosti so si bili ob zaključku prijateljskega srečanja edini ob ugotovitvi, da bo odslej na Ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani globoka poznavalka naše stvarnosti in dragocena pomoč slovenski narodni skupnosti v Italiji. Letos od prvega julija do konca septembra Poletne razprodaje v Furlaniji Julijski krajini se bodo začele 1. julija, trajale pa bodo do 30. septembra. Sklep, k i ga je po posvetovanj ih s t rgovc i pred laga l podpredsednik Sergio Bolzonello, je potrdila deželna vlada. / ARC/PV Poletne razprodaje ladi in navdušeni člani društva F. B. Sedej že vabijo 7., 8., in 9. julija 2017 med Borovce v Števerjanu, kjer bo potekal 47. Festivala narodno-zabav- ne glasbe “Števerjan 2017”. Tudi letos so ga predstavili v pri- tlični dvorani Trgovskega doma v središču Gorice, kjer sta o njem spregovorila pred- sednik društva Fi- lip Hlede in tajni- ca Liza Terčič (na sliki). Na občnem zboru novembra 2016 so namreč člani po- trdili predsednika in imenovali novo tajnico; podpred- sednik je Fabijan Mužič, bla- gajničar pa Elija Mužič, je še povedal Hlede. Društvo je M znano po tem, da na glavna,odgovorna mesta postavljamlade. “Z mladimi obrazi na- prej”, torej! V sezoni, ki se končuje, so še posebno pono- sni na Otroški pevski zbor in na mladinsko dramsko skupi- no M+ (“nov izziv”), pa tudi na Števerjanski vestnik, ki 48 let neprekinjeno poroča o vsem, kar se “premika” v Šte- verjanu. Poleg tega so seveda po ustaljenih tirnicah delo- vali mladinski in mešani pev- ski zbor, odrasla dramska skupina in mladinski krožek. Člani vseh teh skupin - z združenimi močmi - postavlja- jo na noge poletni festival, ki je torej zahtevno ekipno delo in - dodajamo mi - njihova roža v gumbnici. Letos se je prijavilo 16 an- samblov, “vsi so žal iz Slovenije”, je de- jal Hlede, ki še ved- no pogreša kakšne- ga zamejskega. Liza Terčič je, prvič v tej vlogi, s svojim le- pim nasmehom najprej izrazila upanje, da bo kot tajnica dobro speljala fe- stival, nato pa je navedla ime- Prireditev bo med Borovci potekala 7., 8., in 9. julija 2017 Mladi Števerjanci vabijo na 47. festival na prijavljenih ansamblov, ki se bodo v festivalskih dneh pomerili na odru, in pa na- grade. Med drugim je pouda- rila, da bo publika sodelovala že na prvih dveh polfinalnih večerih, ko bo z glasovanjem na posebnih glasovnicah lah- ko izbrala po en ansambel na večer, ki se bo potegoval za nagrade na finalnem večeru. Hlede je dodal, da jim je v po- sebno čast, da bo eden izmed članov strokovne komisije tu- di “prijatelj”, Slavko Avsenik ml. Napovedovalka bo dobra znanka Tjaša Hrobat, ob njej pa bo znani radijski voditelj Jure Sešek. Nedeljski popol- dan, pred razglasitvijo zma- govalcev, bo letos popestril nastop najstarejšega sloven- skega ansambla: Beneški fan- tje namreč praznujejo časti- tljivo 65. obletnico neprekin- jenega delovanja. Festival bo potekal med Borovci, v pri- meru dežja pa imajo v nepo- sredni bližini na razpolago kar dve alternativni prizo- rišči: veliki beli šotor, k ga da- je na razpolago Zveza sloven- ske katoliške prosvete, in pa seveda lepo obnovljena veli- ka dvorana Sedejevega doma. Hlede se je na koncu zahvalil navzoči županji Franki Pado- van in občinski upravi, ki društvo dobrohotno podpira in pri kateri vedno najdejo odprta vrata, pa tudi deželne- mu sedežu Rai, ki je postal njihov medijski pokrovitelj, ZSKP-ju, SSO-ju ter vsem sponzorjem. Zadnjo, najbolj prisrčno zahvalo pa je upra- vičeno namenil vsem čla- nom društva, ki se na dogo- dek pripravljajo že od meseca septembra, od srede junija dalje pa intenzivno delajo. Brez požrtvovalnosti takih članov bi gotovo ne prišli do 47. števerjanskega festivala! Foto dd V otroškem vrtcu in osnovni šoli v občini Naborjet- Ovčja vas bodo od septembra začeli izvajati eksperimentiranje večjezičnega šolskega modela. Tako je napovedal Alberto Busettini, tamkajšnji odbornik za kulturo in šolstvo. V sodelovanju z izkušenim profesorjem Gombosom z Univerze v Celovcu, bo Občina Naborjet-Ovčja vas ustanovila tehniško-znanstveni odbor, ki bo izdelal dokončni model, ki ga bodo spomladi predstavili ministrstvu za šolstvo. Eksperimentiranje je nastalo v okviru projekta z naslovom »Odraščam v več jezikih: furlanščini, slovenščini in nemščini«, ki ga je Zavod Bachmann pripravil prav za občino Naborjet-Ovčja vas. Projekt spremlja konvencija, ki pri dosegi ciljev projekta združuje Občina Naborjet-Ovčja vas, Zavod Bachmann, deželno agencijo za furlanski jezik Arlef in društva nemške in slovenske jezikovne skupnosti – Kanaltaler Kulturverein, Združenje Cernet, Središče Planika in Združenje Blanchini. Med eksperimentiranjem bo znanstveni odbor izdelal dokončni večjezični model. Da bi izvedla ta projekt, je občinska uprava skupaj s šolo Deželi predstavila prošnjo za financiranje posebnega projekta. V ponedeljek, 19. junija, so ta projekt predstavili tudi podpredsedniku deželnega sveta Igorju Gabrovcu, ki se je mudil v Naborjetu. Posvetu je tudi sledil podpis skupne resolucije. Od septembra trijezična šola v Naborjetu - Ovčji vasi Aktualno 29. junija 2017 3 rav prvi konec tedna v juliju bo Izseljensko društvo Slovenija v svetu proslavilo petindvaj- setletnico obstoja. Ob tem pomembnem mejniku smo se o društvu, ki opravlja ne- zamenljivo vlogo, pogovo- rili z generalnim tajnikom društva Slovenija v svetu, Boštjanom Kocmurjem, in predsednikom Urošem Zor- nom. Za čas, ki sta nam ga namenila, in za izčrpne od- govore se jima iskreno zah- valjujemo. Pri Izseljenskem društvu Slovenija v svetu (SVS) letos obeležujete po- membno obletnico, pe- tindvajsetletnico delo- vanja. Naše bralce bi gotovo zanimalo, kako je društvo sploh nastalo, kakšni vzgibi so privedli do njegove usta- novitve in kakšne cilje si je ob tem zastavilo. Zamisel društva Slovenija v svetu se je rodila leta 1991, v času, ko se je slovenska država osamosvajala in vključevala v zbor narodov. Mnogi od nas smo skoraj leto dni že bili ak- tivno vpeti v procesu osamo- svajanja po različnih metro- polah po svetu. Po uspeli osa- mosvojitvi poleti 1991 so se nekateri Slovenci, rojeni v Ar- gentini, preselili v Slovenijo. Na pobudo Katoliškega sre- dišča za Slovence po svetu in drugih organizacij doma in po svetu so se v stari Ljubljani januarja 1992 skupaj z delega- ti slovenskih skupnosti po svetu dogovorili, da ustanovi- jo društvo izseljencev za izsel- jence, ki bi zapolnilo šestinšti- ridesetletno vrzel povezovan- ja povojnih slo- venskih izseljen- cev z matično do- movino. Društvo je prejelo ime Slo- venija v svetu po izseljenski himni, pa tudi zato, ker smo si zadali kot nalogo skrb za Slovence, ki so v svetu in tam ohranjajo sloven- stvo. Na takrat- nem notranjem ministrstvu pa so zahtevali, da ime- nu Slovenija v svetu dodamo še opis dejavnosti, Izseljensko društvo. Kje ima društvo svoj uradni sedež in koliko članov šte- je? Sedež društva je v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvi- du nad Ljubljano, na ulici Štu- la 23. Članov v Sloveniji pa je 153, izven Slovenije pa poleg raznih organizacij in ustanov še več sto članov. Katero je njegovo najpo- membnejše vodilo? Povezovanje Slovencev po svetu z matično domovino je naše osnovno vodilo. Povezo- vanje z organiziranimi slo- venskimi skupnostmi po sve- tu je bila tudi naša prva nalo- ga in na tej poti lahko rečemo, da v dvajsetih letih je to delo obrodilo obilne sadove. V slo- venskem prostoru nam je uspelo s trdim delom dati ka- kovostno noto v prid odnosu do slovenskega izseljenstva in P do vsega, kar izseljenci ustvar- jajo. Izvirna ustvarjalnost ter izvirno razmišljanje sloven- skih izseljencev sta v sloven- ski prostor prinesla osvežitev. Preko obstoječega šolskega si- stema ter športnih in kultur- nih ustanov v izseljenstvu smo lahko organizirali razne prireditve in obiske, ki nas vedno znova obojestransko bogatijo. Pod okriljem SVS se združujejo slovenski izsel- jenci iz različnih držav. Bi lahko navedli iz katerih? Sodelujemo z različnimi orga- nizacijami in skupnostmi v Argentini, Kanadi, Avstraliji, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Švedski in Ameriki, ki redno gostujejo pri nas. Slovenske skupine, umetnike, strokov- njake, učiteljice in ustvarjalce pa pošiljamo k Slovencem, ki živijo v omenjenih državah. Kolikokrat na leto imate redne seje in kakšne so na njih najbolj pogoste točke dnevnega reda? Pri SVS imamo več rednih sej na leto. Njihova pogostost in vsebina pa je odvisna od zah- tevnosti dogodkov, ki so pred nami. Delovanje društva SVS je razvejeno. Bi nam lahko povedali, katere so najbolj odmevne dejavnosti, ki jih prireja društvo od ustano- vitve dalje? Najbolj odmevne dejavnosti društva so brez dvoma vsako- letni tabori in redne predsta- vitve Slovencev po svetu ter njihove izvirne dejavnosti ob gostovanjih, nastopih, turnir- jih in tematskih srečanjih. Po- membno je bilo tudi naše so- delovanje pri sestavi zakona o Odnosih RS s Slovenci v za- mejstvu in po svetu, kjer smo bili soavtorji posebno pri po- glavju o repatriaciji Slovencev po svetu. Kako skrbi društvo za mla- de, ki predstavljajo že drugi ali tretji rod tistih Sloven- cev, ki so si v tujini uredili življenje? Kaj jim ponuja, da se ne bi pretrgala njiho- va vez z domovino? SVS je že v začetku, pred 25 le- ti, z raznimi programi prevze- la skrb za mlade. Preko šolske- ga sistema in raznimh obiskov je vedno skušala približati Slo- venijo vsem generacijam, po- sebno generacijam, ki niso imele še osebnega izkustva v Sloveniji. Vsako leto so nas obiskovali in nas obiskujejo dijaki iz prekomorskih držav, razni pevski zbori, različne gledališke in folklorne skupi- ne; prirejamo različne športne prireditve, na katerih vsakič sodeluje več sto mladih. Ali se društvu približajo tu- di mladi, ki so iz domovine odšli v zadnjih letih, da bi si na tujem dobili službo? Ali pa ti ne čutijo potrebe po tovrstnem druženju? Ko Slovenija še ni bila čla- nica EU, so se nam zelo po- gosto oglašali mla- di z željo, da bi jim pre- skrbeli kakšno službo v tuji- ni. V tistem času smo vedno skušali mla- de prepričati, da pot v tuji- no ni Indija Koromandija in da v Sloveniji so tudi dobre možnosti za uspeh. To smo jim zagotavljali iz prve roke, saj smo mi prihajali z obratne strani, iz izseljenstva v Slove- nijo. Po vstopu Slovenije v EU pa so se stvari malo spremeni- le, mladi si zdaj lahko sami preskrbijo delo in vso potreb- no informacijo. Ponudba za odhod mladih iz Slovenije pa je za vse dostopna. Ti mladi, ki zdaj odhajajo, nimajo še nobene potrebe, da bi se družili s Slovenci na tujem. Kako pa SVS obravnava naša matična domovina Slovenija? Namenja njego- vemu delovanju pozornost in kaj finančnih prispev- kov? SVS je v 25 letih dokazala, da se uradne institucije lahko za- našajo na nas. Če pogledamo nazaj, je bilo naše začetno de- lovanje izključno odvisno od našega prostovoljnega dela. V tistem času nam je brez red- nega financiranja uspelo iz- peljati več pomembnih programov, gostovanj in dogodkov. Po letu 1997 pa so se stvari bistveno iz- boljšale, ko nam je Urad za Slovence po svetu omo- gočil profesionalizacijo z enim zaposlenim, nekaj let pozneje pa še z dvema za- poslenima. Zaradi zmanjšanih dotacij v letu 2010 imamo zdaj le enega in pol zaposlenega. Zanima nas tudi, ali gojite pri društvu stike z drugimi podobnimi organizacijami. Organizacije, ki se ukvarja- mo v Sloveniji s Slovenci po svetu – te so štiri -, pokriva- mo različna področja in zara- di tega stiki z njimi niso tako pogosti. Redno pa si izmenju- jemo vabila in srečujemo ob pripravah na priredi- tev Dobrodošli do- ma, ki jo vsako leto prireja Urad za Slo- vence v zamejstvu in po svetu. V juliju bo v režiji SVS že dobro ustaljena vsakolet- na prireditev, poi- menovana tabor. Ob letošnjem po- membnem mejni- ku na ustvarjalni poti društva bo njen potek gotovo slovesnejši. Bi nam lahko razkri- li, kdaj in kje jo boste priredili in kako ste si zamislili njen program? Praznovanje 25-letnice SVS bo letos v okviru 24. tabora Slovencev po svetu, v soboto 1. julija, v Zavodu sv. Stanisla- va. Ob 16. uri bomo pričeli s sv. mašo, ki jo bo daroval lju- bljanski nadškof in metropo- lit Stanislav Zore z izseljenski- mi duhovmiki. V dvorani Ma- tije Tomca pa bosta kulturni program in okrogla miza na temo Spoznal sem Slovence po svetu, na kateri bodo sode- lovali izseljenski duhovnik Zvone Podvinski, novinar in publicist Ivo Jevnikar, ravna- telj Solidalitas g. Jože Kopei- nig, Mojca Kucler Dolinar, Alenka Jeraj, Boštjan Kocmur in g. Franc Pukšič. V kultur- nem programu pa bodo na- stopili pesnik Tone Kuntner, Oktet Vrtnica, operna pevca Lucas Somoza Osterc in Mar- cos Bajuk ob spremljavi Ivana Vombergarja in dijaki RAST 46 iz Argentine. Pričakujete, da jo bodo obi- skali predstavniki kultur- nih ustanov iz Slovenije, za- mejstva in zdomstva? Bodo med povabljenci tudi poli- tične osebnosti iz slovenske vlade ali morda sam pred- sednik Borut Pahor? Povabili smo vse predstavnike sorodnih organizacij v Slove- niji, zamejstvu in po svetu, ves politični vrh, ministra za Slovence po svetu Gorazda Žmavca in vse nekdanje mini- stre in državne sekretarje, ki so v teh 25 letih vodili Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gotovo ne bi smel te prire- ditve zamuditi minister z Ura- da Vlade RS za Slovence v za- mejstvu in po svetu Gorazd Žmavc! Njemu smo najprej poslali naše vabilo. Ko bo mimo ta slovesna obeležitev, katere ure- sničitev gotovo zahteva mnogo truda in napora od vseh društvenih članov in članic, kakšne načrte imate pri SVS? Kaj si želite za pri- hodnost? Morda so na ob- zorju kakšne nove zamisli za še večjo popestritev de- lovanja? Najprej seveda upamo, da bo obeležitev 25-letnice delovan- ja našega društva lepo uspela in da bo v javnosti še bolj razširila videnje o našem de- lovanju. Preveč je še ljudi tudi v našem ožjem okolju, ki niso še nikdar slišali o nas. Za pri- hodnost pa je seveda veliko načrtov, a kaj, ko se pogosto marsikaj ustavi ob denarju; čeprav je z delovanjem društva povezanega veliko prostovoljnega dela, se neka- tere pobude ne morejo izvesti le z dobro voljo. Kar se nam zdi pomembno, je še večje po- vezovanje z organizacijami in društvi po Evropi tudi na osebni ravni, saj se s tem sple- tejo tudi prijateljski odnosi. Mogoče bi si tudi od teh društev želeli več zavesti, da je naše društvo njim na razpola- go in da bi se lahko pogosteje obračali na nas. Danes pa se dogajajo stvari tudi v obratni smeri. Malo Slovencev se vrača, veliko število mladih pa odhaja v tujino. To predsta- vlja predvsem velik izziv za državo, naše društvo pri tem lahko prispeva le k povezo- vanju. A tudi tu so težave, saj imajo ti odhajajoči mladi dru- gačen pogled na narodno za- vednost kot starejša generacija izseljencev. Vendar bi morali narediti vse, kar je v naši moči, da bi ti mladi ostali po- vezani z domovino in se van- jo tudi vrnili. Glede izseljen- skih skupnosti po svetu pa mi- slimo, da je največja naloga ta, da jim skušamo na vse možne načine pomagati pri ohranjanju jezika, npr. z učitelji slovenščine, s knjiga- mi, s tečaji slovenskega jezika, z različnimi delavnicami o slovenski kulturni dediščini itd., saj je jezik glavni temelj identitete nekega naroda. Želeli bi si tudi več povezav z zamejskimi Slovenci v vseh mejnih državah Slovenije. Na programu imamo tudi zbiran- je arhivskih podatkov in pričevanj o Slovencih v tujini. V pripravi so razni zborniki, vsako leto pripravljamo tudi publikacijo z vsebino naših taborov itd. Želja je veliko, ideje se porajajo tudi sproti, glede na trenutne potrebe in okoliščine... Upamo pa, da nam tudi v prihodnosti ne bo zmanjkalo volje do dela in da bomo čim bolje povezovali Slovence po svetu z matično domovino. Intervju / Boštjan Kocmur in Uroš Zorn ob 25-letnici SVS “Naše osnovno vodilo je povezovanje Slovencev po svetu z matično domovino” IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU lepo vabi na slavnostno prireditev ob 25-LETNICI IZSELJENSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJA V SVETU – 24. tabor Slovencev po svetu – v soboto, 1. julija 2017, ob 16. uri v Zavodu sv. Stanislava, Štula 23, Ljubljana Šentvid. Sv. mašo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Pozdravi in okrogla miza “Spoznal sem Slovence po svetu“ Učenci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (Nada Zorn Herem) Pesnik in igralec Tone Kuntner Oktet Vrtnica iz Nove Gorice Marcos Bajuk in Lucas Somoza Osterc ter pianist Ivan Vombergar Dijaki iz Argentine RAST 46 Razstava slik Sonje Snoj Lepo vabljeni vsi Slovenci iz matične domovine, zamejstva, zdomstva in izseljenstva. 60. obletnica v Cankarjevem domu. Premier Janez Janša, predsednik SVS Boštjan Kocmur, slovenski metropolit nadškof Alojzij Uran Boštjan Kocmur Uroš Zorn Tabor 2014 Kristjani in družba29. junija 20174 Pomembno odlikovanje Zavodu sv. Stanislava srebrni red za zasluge redsednik republike Borut Pahor je Zavodu sv. Stani- slava ob 25-letnici delovan- ja vročil srebrni red za zasluge za nadaljevanje dolge in uspešne izo- braževalne tradicije. Udeležil se je tudi proslave ob dnevu državnosti in zaključku pouka na Škofijski klasični gimnaziji, so sporočili iz urada predsednika republike. Zavod sv. Stanislava letos beleži 25 let, odkar je v samostojni Sloveniji na široko odprl vrata šolajoči mla- dini in z novim zagonom prevzel skrb za njen celostni razvoj, je za- pisano v utemeljitvi odlikovanja. Direktor Zavoda sv. Stanislava Ro- man Globokar je za STA ob tej pri- ložnosti povedal, da so odlikovan- ja zelo veseli in počaščeni, da so P ga prejeli. Odlikovanje je namrečpo njegovih besedah odraz tega,da se je v širši družbi opazilo nji- hovo delo in izvajanje številnih dejavnosti na področju šolstva, kulture in umetnosti. Poleg kako- vostnega pouka zavod z različni- mi obšolskimi dejavnostmi ponu- ja pogoje za celovito osebnostno rast otrok in mladih, še posebej na področju športa in kulture, je de- jal. Globokar je izpostavil, da je odli- kovanje spodbuda, da bodo še na- prej dejavno oblikovali in bogatili slovenski šolski in kulturni pro- stor s svojimi idejami, ustvarjalno- stjo in inovativnostjo ter tako pri- spevali k skupnemu dobremu. Ob tem pa tudi k dobri vzgoji otrok in mladine. Trenutno je v zavodu sv. Stanisla- va okoli 1500 otrok in mladih. Za izvajanje njihovega vzgojnega koncepta, pri katerem poudarjajo medosebne odnose, je ta številka po besedah direktorja zavoda kar velika. Tako da v bližnji prihodno- sti ne nameravajo širiti svoje de- javnosti. Ob tem pa je Globokar izrazil upanje, da bodo navdih in spodbuda drugim, da bodo po- dobno izobraževalno in kulturno ustanovo usta- novili še kje drugje. Današnje slo- vesnosti ob vročitvi sre- brnega reda za zasluge so se poleg Pahorja udeležili tudi ljubljanski nadškof Stani- slav Zore ter nekdanja di- rektorja zavo- da ljubljanski pomožni škof An- ton Jamnik in Borut Košir, je še povedal direktor zavoda. Zavod sv. Stanislava se ponaša s spoštovanja vredno izobraževalno tradicijo. Pred nekaj leti je slavil 100. obletnico prvih maturantov zavoda, ki so maturo opravljali v slovenskem jeziku. Ustanovitelji zavoda imajo pomembne zasluge za razvoj šolstva v slovenskem je- ziku. Izšolali so učitelje, naročali priprave učbenikov v slovenščini, spodbujali razvoj slovenskega znanstvenega jezika. V sestavi zavoda danes deluje več različnih enot - od vrtca do di- jaškega in študentskega doma, osnovne šole, gimnazije in glasbe- ne šole. Škofijska klasična gimnazija je edina srednješolska ustanova v Sloveniji, ki skladno s tradicijo za- voda goji celovito klasično izo- brazbo in izvaja pouk latinskega in starogrškega jezika, s čimer po- membno prispeva k ohranjanju evropskih obzorij slovenske kul- ture. Njeni dijaki se na različnih preizkusih uvrščajo med najboljše v državi. V 20 generacijah, ki so se šolale na Škofijski klasični gimna- ziji, je maturo uspešno opravilo več kot 3000 dijakov. Učni program zavoda je pester in bogat. Veliko pozornosti namen- jajo tudi telesnemu in duhovne- mu razvoju mladih ter vzgoji za aktivno državljanstvo in kritično mišljenje. Vodilo zavoda sta od- prtost in dialoškost v javnem de- lovanju. To se je potrdilo tudi v okviru t. i. leta spomina, ko je ob obletnici začetka prve svetovne vojne in ob zaznamovanju konca druge svetovne vojne pripravil šte- vilne dogodke in odmevne okro- gle mize. V zavodu s posebno skrbjo izvaja- jo številne druge dejavnosti, s ka- terimi mladi poglabljajo svojo življenjsko filozofijo ter pridobi- vajo raznolika znanja in veščine. Kultura ima v zavodu posebno mesto. Literarno ustvarjanje dija- kov je zato živahno, njihove dramske produkcije pa odmevne. V zavodu deluje tudi likovna aka- demija. Še posebej razvita je gla- sbena dejavnost. V okviru zavoda deluje kar devet zborov, ki dose- gajo vrhunske rezultate na regio- nalni, državni in mednarodni rav- ni. Zavod sv. Stanislava s prizadev- nim delovanjem tudi v samostoj- ni Sloveniji nadaljuje bogato tra- dicijo uspešne izobraževalne usta- nove, je še zapisano v utemeljitvi. anjšinske pravice so tudi človekove pravice”. S tem naslovom nagovarja svoje bralce četrta številka tržaške revije Mladika in tej temi namenja poglobitev v Fokusu. Pravice pripadnikov narodnih manjšin sodijo v sklop človekovih pravic, vendar upoštevajo tudi 'manjšinca' kot člana skupnosti, njegov teritorij, odnose z oblastmi in z drugimi. Z manjšinskimi pravicami se ukvarjajo etika, politika, dokaj obvezujoče tudi pravo – mednarodno, državno in krajevno. V zvezi s to problematiko je Ivo Jevnikar pripravil pogovor s tržaškim časnikarjem in politikom ter med letoma 1998–2005 predsednikom Evropskega urada za manj razširjene jezike Bojanom Brezigarjem, ki ocenjuje, da današnja Evropska zveza ni več zainteresirana za manjšinsko politiko. Pogovoril se je tudi z avstrijskim diplomatom slovenskega rodu dr. Valentinom Inzkom, ki je eden izmed sedem članov mednarodnega “državljanskega odbora”, kateri je leta 2013 sestavil dokument z enajstimi zahtevami za Evropsko unijo, da sprejme nove ukrepe za učinkovitejše varstvo narodnih in jezikovnih manjšin. Jevnikar je pripravil tudi pogovor z mlado Tržačanko Nastjo Slavec, ki je kot predstavnica društva Mladi v odkrivanju skupnih poti bila letos spomladi v Albaniji izvoljena v ožje vodstvo Mladine evropskih narodnih skupnosti YEN. O varstvu narodnih manjšin in novostih v mednarodnopravnem varstvu objavlja Mladika daljši strokovni članek izpod peresa Zorka Pelikana, vodje Gospodarskega urada Republike Slovenije v Milanu. V rubriki Naš utrip Metka Šinigoj predstavi družbo sv. Vincenca Pavelskega oziroma Vincencijevo konferenco, katoliško organizacijo laikov, ki na različne načine pomaga trpečim in zapostavljenim in ki praznuje letos 70. obletnico delovanja. V tem okviru se je avtorica članka pogovorila s predsednico konference Ivico Švab. V rubriki Obletnica meseca zgodovinar Renato Podbersič ml. piše o 300. obletnici kronanja Svetogorske milostne podobe. V Literaturi je objavljena zgodba Marije Mercina Spletni cvik cvak, ki je prejela drugo nagrado za prozo na 45. literarnem natečaju revije Mladika in pesniški cikel Preproste pesmi Danila Muršeca, ki je prejela drugo nagrado za poezijo na istem natečaju. O limoni, sladkem božjem daru, njeni uporabi in razširjenosti piše Bruna Marija Pertot. Sledi objava prispevka Srečanje z Zalivom, ki ga je primorski fotograf, živeči v Parizu, Evgen Bavčar podal na simpoziju Moč povezav, posvečenem pomenu in vplivu revije Zaliv aprila letos v Ljubljani. V ekološkem kotičku beremo o klimatskih spremembah in o ekstremnih vremenskih pojavih, ki v zadnjih desetletjih počasi, a neizprosno naraščajo. V pričevanjih se objavlja novo nadaljevanje spominov zdomske tržaške Slovenke Mirelle Urdih, komentar Renata Podbersiča ml. o poglavju iz knjige Pavla Borštnika Moj čas, ki zadeva prehod preko Soče v Italijo ob koncu druge svetovne vojne ter izpod peresa istrskega publicista Milana Gregoriča zapis o bridki usodi tigrovcev in drugih primorskih domoljubov pod komunizmom. Sledijo še novice Knjižnice Dušana Černeta v zvezi z gradivom, ki ga je knjižnica prejela iz Severne Amerike. Na osrednjih straneh revije dobimo še novice iz zamejstva in zdomstva, ki jih prinaša Antena, ter mladinsko prilogo Rast. Tokrat je uvodnik v list napisala Svetlana Brecelj, ki razmišlja o prednostih knjig in telefonov, Veronica Piredda poroča o fotografski delavnici MOSP-a, Martina Slavec in Neža Kravos poročata o velikonočnem manjšinskem seminarju Gradimo mostove, ki je potekal v albanskem mestu Golem, Brina Bakhita ponuja svgoje nasvete plahim dekletom, Sanja Vogrič piše o dosežkih DVS Bodeča neža na mednarodnem pevskem tekmovanju v Corku, Urška Petaros piše o učinkovitem programiranju časa, Veronika Bordon pa je pripravila intervju s poslovno svetovalko Ireno Deželak. Na zadnji strani revije je objavljena črtica Enne Devetta Južni otok, ki je bila priporočena na literarnem natečju SKK- MOSP za leto 2016. “M Izšla Mladika 4/2017 O pravicah manjšine etos praznuje zlato mašo go- spod Ivo Miklavc, duhovnik, ki je lahko vsem za zgled in kate- remu smo Slovenci v naših krajih še posebno hvaležni za vse njegovo ne- sebično delovanje. Opisati življenje in vse to, kar je tak velik človek storil, ni lahko, saj se v svoji ponižnosti ni nikoli izpostavljal ali hvalil vsega svojega opravljenega dela bodisi na duhovnem kot na vseh ostalih področjih. Gospod Ivo Miklavc se je rodil 27. ok- tobra 1938 v Lovrencu na Pohorju, na Štajerskem. Oče, zdaj že pokojni Roman Miklavc, je bil kamnosek in je z ženo Kristino Fišinger ustvaril številno družino, saj se jima je rodilo pet otrok. Ivo je po svojih močeh po- magal doma, osnov- no šolo je dokončal v domačem kraju, šolanje pa je nato nadaljeval na gim- naziji na Reki. Se- menišče pa so na Reki zaprli (tam je bil Ivo Miklavc v no- viciatu za salezijan- sko družbo), tako da je šolanje nadaljeval na Zadru. Po maturi je na Rakovniku v Ljubljani doštudiral na teološki fakulteti. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1967 in je pel novo mašo v Ribnici na Pohorju 2. julija istega leta. Že prvega oktobra 1967 so ga poslali za župnika na Primorsko, v župnijo Sve- te Bride. Ta je bila tedaj še mlada ma- tična župnija, saj je nastala 1. februar- ja 1965, kasneje je nastala župnija Ankaran. Župnijo je gospod Ivo Mi- klavc vodil nepretrgoma celih 34 let, medtem je tam opravil ogromno do- brega. Najbolj odmevno in pomem- bno je, da župnija Ankaran sploh ni imela lastne cerkve, g. Miklavc si je pa kaj kmalu ustvaril vizijo ankaran- ske župnije z lastnim hramom oz. la- stno cerkvijo. S svojo pohorsko trmo, neomajnim zaupanjem v Božjo pre- vidnost, neustrašnim značajem in veliko volje do dela je župnik trkal na vsa vrata in vsako priložnost je izko- ristil, da bi lahko postavil cerkveno stavbo. Leta 1970 je komisija za ver- ska vprašanja pristala na gradnjo no- ve cerkve (iz turističnih razlogov). Treba je bilo pridobiti sredstva in tu- di prepričati najrazličnejše ljudi o po- trebi take gradnje, kar je bilo v tedan- ji Jugoslaviji vse prej kot enostavna zadeva. Po odkupu primerne lokacije so 20. marca 1983 blagoslovili temel- jni kamen, maja istega leta je cerkev že dobila streho. Dela so se hitro na- daljevala, julija 1984 je bila izdana odločba o tehničnem prevzemu, no- vembra istega leta pa je nova cerkve- na stavba že pridobila uporabno do- voljenje. Po dvajsetih mesecih trdega dela, ogromnega časa in energij je bi- la cerkev v Ankaranu posvečena sv. Miklavžu (sv. Nikolaju) 2. decembra 1984. Medtem pa je gospod Ivo vse- kakor skrbel za vse svoje župljane in še posebno za mladino, saj je ustana- vljal najrazličnejše skupine in še zla- sti skavte. V nekdanji Jugoslaviji je bi- la skavtska organizacija prepovedana (saj so jo ukinili in si izmislili tabor- niško organizacijo, ki naj bi imela po- dobne cilje pri vzgoji mladine...), go- spod Miklavc pa je vedno cenil Ba- den Powellova načela (še posebno to, da je moral vsak skavt biti zvest Bogu in domovini). Zdelo se mu je po- membno, da bi imela mladina pri- ložnost, da bi se organizirano vzga- jala v skavtskem duhu. Tako je stopil v stik s člani Slovenske zamejske skavtske organizacije iz Trsta in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so na tržaškem jurjevanju v popolni tajnosti obljubili prvi roverji in po- potnice v Sloveniji. V župniji Anka- ran so nastajali zametki skavtske or- ganizacije, ki se je po osamosvojitvi Slovenije lahko končno spet uradno ustanovila… Miklavčeva skrb pa so bili tudi posamezniki, bodisi mladi- na kot starejši župljani, nikomur ni nikoli odrekel priložnosti za spoved ali sproščenega pogovora o duhov- nih stvareh. Gospod Ivo izredno rad planinari in tako je organiziral najra- zličnejše duhovne vaje v hribih; na številnih skavtskih taborih (bodisi za- mejskih skavtov kot kasneje sloven- skih iz matice) je sodeloval kot du- hovni vodja, vsak dan je tam obhajal sv. mašo in s svojo nevsiljivostjo, a pre- pričanostjo dosegel, da so se je mnogi udeleževali. Po častitljivi dobi 34 let so predstojniki gospoda Iva Miklavca premestili iz župnije Anka- ran. Potem ko je bila cerkev zgrajena, posvečena, ko je vsa okolica dobila urejeno podobo in je bila obdana z vinogradi in oljkami, ko je v župniji mrgolelo duhovnih skupin in je bilo delovanje zgledno urejeno (marsik- do je prepričan, da bi v Ankaranu še vedno maševali v kakšnem šotoru ali baraki, ko ne bi bilo Miklavca), je moral gospod Ivo na nove službene obveznosti, v Trebče pri Trstu. Tam ni našel idiličnih razmer, vseeno pa se je lotil dela, najprej v cerkvi in žup- nišču in tudi med ljudmi, da so ga kaj kmalu vzljubili in vzeli za svojega. Kot salezijanec pa še vedno mnogo pomembnosti posveča mladini. V nedeljo, 25. junija 2017, je go- spod Ivo Miklavc praznoval zlato mašo v Trebčah. Svete daritve se je udeležilo res ogromno ljudi, ki so želeli skupaj s slavljencem mo- liti ob pomembni obletnici. Ob koncu maše se je zvrstilo mnogo pozdravov župljanov in predstav- nikov raznih društev (trebenske godbe, skavtov, openskega cer- kvenega pevskega zbora, biblične skupine itd.), ki so hoteli izkazati hvaležnost trebenskemu župni- ku. Prišli so tudi verniki iz Anka- rana; Damjan Hrabar je prebral res občuteno spominsko besedilo (po katerem smo povzeli marsi- kaj iz slavljenčevega življenjepisa za ta zapis). Sedanji trebenski župljani pa so v trajen spomin podarili velik lesen kip sv. Jožefa, ki bo odslej krasil cerkev (saj je g. Ivo večkrat pojamral, da je velika škoda, da cerkev ne premore takega svetni- ka). Po praznični daritvi so vaščani izredno skrbno pripravili pogostitev, saj je ob takem pomembnem duhov- nem slavju pomemben tudi družab- ni trenutek, ko se vsi lahko veselijo in čestitajo slavljencu. Težko je opisati petdeset let nese- bičnega delovanja skromnega, a izrednega človeka v nekaj skopih vrsticah. Vsi, ki gospoda Iva Miklavca poznajo, vedo, da je vse, kar je nare- dil in še dela, naredil le v Božjo slavo. Sam ne le pridiga in prepričuje ljudi, da je Bog Ljubezen: on to Ljubezen živi in jo skuša posredovati ljudem in z zgledom in trdim delom pričati o njej. Vse njegovo delovanje je ena sa- ma molitev. Lahko smo hvaležni do- bremu Bogu, da nam je poslal takega človeka, in lahko le upamo, da bomo še mnogo plodnih in uspešnih let lahko preživeli ob njegovem pričevanju. Vsekakor HVALA za vse, gospod Ivo! MAP L Jubilant je praznoval v Trebčah Zlatomašnik Ivo Milkavc Kristjani in družba 29. junija 2017 5 Ob 300-letnici kronanja milostne podobe Svetogorske Marije “Zgodovinska slovesnost” v čast “Kraljici naših src” na Sveti Gori lavje ob 300-letnici kronan- ja milostne podobe Sveto- gorske Marije v nedeljo, 25. junija, je bilo po besedah apostol- skega nuncija v Sloveniji msgr. Ju- liusza Janusza, ki ga je vodil, “zgo- dovinska slovesnost”. Marijino ljudstvo se je številno odzvalo na vabilo patrov frančiškanov in na- polnilo prostrano baziliko. Ljudi je bilo toliko kot malokdaj, ljud- sko petje čudovitih slovenskih pe- smi, posvečenih Njej, pa narav- nost ganljivo. “Kronanco” so že ob 15. uri praz- nično naznanjali pritrkovalci na zvoniku. V prijetnem popoldne- vu po blagodejni ohladitvi so res številne romarje na ploščadi pred cerkvijo sprejele dehteče lipe. Z nuncijem so pri evharističnem slavju somaševali koprski škof Ju- rij Bizjak, upokojeni škof Metod Pirih, goriški nadškof Carlo Reda- elli in nad 60 mašnikov, med ka- terimi je bilo posebno veliko frančiškanov. Na koru so peli čla- ni MPZ iz župnije Šturje in MPZ iz župnije Col, sodeloval je tudi trobilni kvintet. Rektor bazilike p. Simon Peter Berlec je uvodoma vse zbrane in poslušalce, ki so slavje spremljali prek Radia Ognjišče, pozdravil s sv. Frančiškom: “Dober dan, do- bri ljudje”! Zahvalil se je apostol- skemu nunciju, ki je z veseljem prišel na Skalnico, škofom, bra- tom duhovnikom in redovni- kom, pa tudi župniku iz Pićna, od koder je bil škof Jurij Frančišek Ksaver de Marotti, ki je 6. junija 1717 z dovoljenjem papeža Kle- mena XI. kronal milostno podo- bo. P. Simon Peter je pozdravil župana Mestne občine Nova Go- rica Mateja Arčona in njegovo ženo Martino, župana občine Mi- ren-Kostanjevica Mavricija Hu- marja in ženo Elizabeto ter podžupanjo MO Nova Gorica Ano Zavrtanik-Ugrin, predsedni- S co KS Solkan Darinko Kozinc,pićenskega župana Ivana Franko-vića in člane delegacije (frančiškanskemu sa- mostanu so izročili spominsko plaketo), pa tudi vse romarje, ki so se prišli zahvalit Mariji, “da se je pred 478 leti dotaknila slovenskih tal in čisto preprosto rekla: 'Postavite mi hišo in prosite me milosti'”. Ta sveti kraj še vedno obiskuje ničkoliko romarjev s hvaležno- stjo, solzami in v iskanju miru. Na dan državnosti je p. Ber- lec tudi poudaril, da se moramo zahvaliti tudi zato, “da lahko živimo v tej naši lepi domovini Sloveniji. Bodimo ponosni na to, da smo Slovenci! In bodimo ponosni, da smo bili Slovenci drugi, ki smo dobili okronano milostno podo- bo”. Prvi so dosegli to čast zunaj italijanskih dežel Hrvati na Trsatu leta 1715, tretji pa Poljaki v sep- tembru 1717 v Čenstohovi. Apostolski nuncij msgr. Janusz je s svojo čustveno in sproščeno pri- digo, ki jo je začinil s pomenljivi- mi osebnimi spomini, prijetno presenetil navzoče. “Kot predstav- nik papeža Frančiška v Sloveniji” je dejal, da je “počaščen”, da lah- ko vodi slovesnost na Sveti Gori in tako spozna “tudi od blizu” ta sveti kraj. Kronanje Svetogorske Marije je potekalo 6. junija, kro- nanje Marije z Jasne Gore pa 8. septembra istega leta. “Vaša Ma- rija je torej kot kraljica starejša se- stra Črne Marije iz Čenstohove. Toda Črna Marija je starejša, ima tisoč let”... Ob čaščenju Svetogor- ske Matere Božje “kot Poljak da- nes čutim bližino teh dveh Mater in z veliko hvaležnostjo Bogu vo- dim to zgodovinsko slovesnost”. Nuncij je prebral slovenski pre- vod drage romarske pesmi, ki jo je nato spontano zapel v poljščini, za kar so mu ljudje toplo zaplo- skali. Pesem izraža zaupanje v Ma- rijo, varno vodnico k sinu Jezusu, “zvezdo, ki razsvetljuje našo ved- no bolj nesigurno pot sredi inva- zije ateizma, liberalizma, relativiz- ma, hedonizma-po- trošništva”. Ob praznovanju obletnice kronanja Svetogor- ske Matere Božje se moramo vprašati, ali je naš koncept Marije kot kraljice pravilen, je nadaljeval svoje misli msgr. Janusz. Božje Matere, ki je v nebesih kronana za kraljico neba in zemlje, se ne da primerjati s kraljicami, ki vladajo narodom, kot kralji- ca Elizabeta iz Anglije, ali z lepotnimi kraljicami, ki jih okronajo po zmagi na lepot- nem tekmovanju... Marija ni kraljica določene države in ne poseduje sodne oblasti; ker je deležna kraljeve Kristu- sove oblasti, je žarek njene avtoritete neskončen, univerzalen in večen. “Marija je predvsem kraljica našega srca, naše pripra- vljenosti do služenja, naše ubo- gljivosti Bogu”.   Marija je naša kraljica in zaman so bili poskusi oblastnikov tega sveta, da bi jo oddaljili od nas. “Dejstvo, da Ma- rija nosi krone, ki jih je podaril papež, zagotovo povečuje po- membnost in zaupanje vernikov v pristnost Marijine volje, ki je želela biti tukaj z vami. Koliko do- brega, koliko milosti, koliko to- lažbe je med vojnami, med pre- ganjanji in po drugi svetovni vojni prinesla Svetogorska kral- jica vsem, ki so jo prosili po- moči. Razni božji in Marijini sovražniki so poskušali romar- jem vzeti pogum, da bi priha- jali na Sveto Goro, vendar nas niso uspeli ločiti od Matere”. Podobno se je zgodilo tudi na Poljskem, kjer so poskušali pre- prečiti pobožnost do Marije z Jasne Gore in celo 'aretirali' podobo. To pa romanja ni usta- vilo, saj so od ene do druge župnije nosili njen okvir. “Z namenom, da bi pozdravil ta okvir, je k nam prišel kardinal Karol Wojtyla, krakovski nadškof”. Pobožnost do Marije se je še povečala, komunisti pa so doumeli, “da se vere, duha in pobožnosti ne da zapreti v zapor, saj vse to sestavlja človeko- vo intimno življenje”. Mislim, da bi nekateri božji in Marijini so- vražniki tudi da- nes želeli 'aretira- ti' Marijo, je še de- jal nuncij. “Kdor zaupa svoje življenje Mariji, kot je to storil sveti papež Janez Pavel II. s svojim škofov- skim geslom To- tus Tuus (Ves tvoj), se ne more bati, da bi v svo- jem življenju izgu- bil smer in upanje v prihodnji svet”. Msgr. Janusz se je Mariji zahvalil tu- di zato, da mu je pomagala 50 let živeti kot duhov- nik. Njegovo ma- rijansko po- božnost je gotovo okrepil “njen veli- ki sin kard. Karol Wojtyla”, ki ga je 19. marca 1967 posvetil v du- hovnika. Pod Marijinim varstvom je odraščal v domači župniji, ved- no je čutil čuteč pogled Marije z Jasne Gore. “Če kdaj nisem bil dovolj vnet v pobožnosti do Ma- rije, so se stvari v mojem življenju zapletle. Da bi se vrnil nazaj k češčenju “Matere lepe ljubezni”, se je naučil moliti rožni venec v poljščini, latinščini, italijanščini, nemščini, madžarščini, fran- coščini, portugalščini, kitajščini in slovenščini. Zbrane vernike je nuncij prosil, naj kaj zmolijo tudi zanj, da bi “še naprej opravljal svoje duhovniško delo tudi v do- bro slovenske Cerkve”. Na koncu pa jih je še spodbudil k odprtemu izpovedovanju svoje vere, k temu, da ne skrivamo svoje krščanske identitete. Marijo prosimo milo- sti, “da bomo pogumne priče sporočila ljubezni in miru, ki ga je Jezus prinesel iz nebes”. Pred zahvalno pesmijo in blago- slovom papeža Frančiška, ki ga je podelil apostolski nuncij, je p. Si- mon Peter z iskrenim narodnim ponosom povabil prisotne, da so stoje zapeli tudi slovensko him- no. Na Sv. Gori je bil praznik že dan prej, 24. junija, ko so se spomnili 478-letnice prikazanja Matere Božje Urški Ferligoj. Zvečer so praznično pritrkovali pritrkovalci iz župnije Tolmin. Po slovesni sv. maši, ki jo je daroval škof Anton Stres, so bile pete litanije in pro- cesija z Milostno podobo in lučkami po samostanskem vrtu okrog bazilike. / DD Mašniška posvečenja v letu 2017 v Sloveniji Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, 29. junija 2017, bosta koprski škof in ljubljanski nadškof posvetila tri nove duhovnike. Iz škofije Koper bo v baziliki na Sveti Gori posvečen Gabriel Kavčič iz župnije Ledine v četrtek, 29. junija 2017, ob 17. uri. Iz nadškofije Ljubljana bo prejel mašniško posvečenje Tine Povirk iz župnije Ihan v ljubljanski stolnici v četrtek, 29. junija 2017, ob 9. uri. Iz redovnih skupnosti bo kapucin br. Luka Modic OFMCap iz župnije Bloke posvečen v ljubljanski stolnici v četrtek, 29. junija 2017, ob 9. uri. Diakonsko posvečenje: v sredo, 28. junija 2017, bo ob 16. uri v soboški stolnici v diakona posvečen Aljaž Baša, iz župnije Beltinci. Na Sveti Gori V četrtek, 29. junija, bodo sv. maše ob 8., 10. in 17. uri (mašniško posvečenje). V nedeljo, 2. julija, bo ob 15. uri molitvena ura pred Najsvetejšim za moralno in duhovno prenovo slovenskega naroda; ob 17. uri v Frančiškovi dvorani odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na 22. mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas. V petek, 7. julija, bo sv. maša ob 17. uri, po njej izpostavitev Najsvetejšega v baziliki Kraljice Svetogorske in celonočna molitev, ki se konča z jutranjo sv. mašo v soboto, 8. julija, ob 7. uri v baziliki. Vsak dan razen nedelje in praznikov bratje frančiškani v baziliki ob 17.45 molijo rožni venec, litanije in večernice. Veseli bodo vsakega, ki se jim bo pridružil. Iz listnice goriškega nadškofa Goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli bo v četrtek, 29. junija, ob 18.30 v Špetru ob Soči daroval mašo ob 250. obletnici posvetitve cerkve sv. Petra apostola. V petek, 30. junija, se bo ob 17.30 srečal z birmanci v Fiumicellu. V nedeljo, 2. julija, bo ob 10. uri maševal v svetišču na Barbani pri Gradežu ('pardon'). “Izkušnja Boga” v Domu duhovnosti Kančevci V Domu duhovnosti Kančevci bo od 16. do 21. julija 2017 potekal enotedenski duhovni program Izkušnja Boga. V sodelovanju z voditelji programa Delavnice molitve in življenja ga bo vodil generalni vikar kapucinov iz Rima, sicer naše gore list, br. Štefan Kožuh. Program pomaga udeležencu doživeti globoko versko izkušnjo Božje bližine in je namenjen vsakomur, ki bi se rad nekoliko umiril, okrepil upanje in naužil Božje ljubezni. Po pozitivnih odzivih udeležencev tega programa, ki so objavljeni na spletnih straneh, gre za lepo priložnost, da človek v poletnih počitnicah odrine na globoko. Podatki za prijavo na duhovni program Izkušnja Boga: Dom duhovnosti Kančevci, Kančevci 38, 9206 Križevci v Prekmurju, GSM: 041 780 109, tel: 02 554 11 38, email: dom. duhovnosti. kancevci@rkc. si Program v daljši obliki 15 delavnic molitve in življenja je bil letos izpeljan tako v Trstu kot v Gorici. V Gorici so mu vrata odprle šolske sestre, kjer so se udeleženci z rednimi srečanji zbirali tri mesece, vsak četrtek. Na srečanjih so se učili moliti, od preprostega osebnega pogovora z Gospodom s pomočjo Svetega pisma do nedoumljivih globin kontemplacije. Spoznavali so, da je molitev milost, a tudi umetnost. Za marsikoga je bila udeležba na programu tudi priložnost, da je po daljšem času ponovno vzel v roke Sveto pismo in ga redno prebiral. Dobil je tudi Kratko pedagogiko o tem, kako naj premišljuje in živi Božjo besedo. Ob njej se je učil vsak dan poslušati Boga, kako mu govori, ga navdihuje, tolaži in usmerja življenje. Voditelja delavnic, br. Marjan Potočnik iz Vipavskega Križa in Sonja Petrovič iz Planine pri Ajdovščini, se samostanski predstojnici Alojziji Kutin in sestram iskreno zahvaljujeta za požrtvovalnost in veselje, s katerim so jih spremljale. / jba Msgr. Metod Pirih postal častni občan Vipave Občina Vipava je ob običnskem prazniku, v petek, 23. junija 2017, v dvorcu Lanthieri v Vipavi podelila upokojenemu koprskemu škofu msgr. mag. Metodu Pirihu občinsko priznanje častni občan Vipave. Msgr. Metod Pirih se je rodil 9. maja 1936 v Lokovcu na Banjški planoti in bil istega dne tudi krščen. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo pa v malem semenišču v Pazinu, kjer je tudi maturiral. Leta 1956 je vstopil v ljubljansko bogoslovje in se vpisal na Teološko fakulteto. Dne 29. junija 1963 je bil posvečen v duhovnika in imenovan za kaplana v Solkanu. 25. marca 1985 ga je sveti oče Janez Pavel II. imenoval za škofa pomočnika koprskemu škofu Janezu Jenku s pravico nasledstva. Škofovsko posvečenje je prejel 27. maja 1985 v koprski stolnici. Papež Benedikt XVI. je 26. maja 2012 po kan. 401 § 1 Zakonika cerkvenega prava (ZCP) sprejel njegovo odpoved službi koprskega škofa. Po upokojitvi škof Metod Pirih biva v Vipavi. Kratke Rektor bazilike p. Berlec ter škofje Pirih, Bizjak in Redaelli Goriška29. junija 20176 Godba in kenebek (in Mlade Gazde), “Zmiren v klapi” V Doberdobu je v teh tednih vse živo. V teku so namreč priprave na dvodnevni “music event”, ki bo na sporedu na kraju junija meseca oziroma 1. julija. V petek, 30. junija 2017, s pričetkom ob 20.30, se bo v občinskem parku v Doberdobu doberdobska godba “Kras” predstavila z novim programom, ki bo zaobjemal hite slovenske popevke in slovenske pop glasbe 80. let. V spremljavi solistov in dveh zborov, ženskega zbora Danica z Vrha in domačega ženskega zbora Jezero, bomo poslušali viže, ki so nam bile pri srcu v mladih letih in s katerimi smo odraščali. Aranžmaje za godbo in zbor so pripravili Patrick Quaggiato z Jano Drassich in Dariom Bertinazzijem. V soboto, 1. julija (ob 20.30), pa bo na sporedu nadvse pričakovani »Kenebek« oziroma edini poletni koncert rock skupine “Blek Panters”. Zadnjič so Blek Pantersi nastopili marca v goriškem Kulturnem domu in v treh dneh do kraja napolnili osrednjo dvorano. Ob tej priložnosti so izdali novo zgoščenko »Kenebek« in s svojim nadvse originalnim šov- programom navdušili občinstvo. Ker je na Tržaškem in Goriškem povpraševanje po skupini na najvišji ravni, organizatorji pričakujejo polnoštevilno udeležbo mlade in starejše publike. Večer bo ob dvajsetih trideset odprla novonastala skupina Mlade Gazde, ki uspešno deluje na Goriškem in Tržaškem krasu. V petek bo vstop na prizorišče prost, medtem ko so za koncert Blek Pantersov že v predprodaji vstopnice za 7 evrov. Dobite jih v raznih predprodajalnih mestih: Kulturni dom Gorica, Agraria Mila in Bar Peric – Doberdob, Kavarna Gruden – Nabrežina, Bar Katja – Prosek, Bar Tabor – Opčine. Za otroke, ki niso še izpolnili enajsto leto starosti, bo vstop prost. Na dan koncerta bo vstopnina 10 evrov. Oba večera prireja Pihalni orkester Kras iz Doberdoba, v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja (v okviru festivala Across the border 2107), s Kulturnim domom iz Gorice ter pod pokroviteljstvom SKGZ in občine Doberdob. Organizacijske priprave so že v polnem teku, saj se organizatorji aktivno zavzemajo, da bo ta “pravi kraški Woodstock” potekal brez vsakršnih zapletov. Dvodnevni “music event” v Doberdobu Srečanje pod lipami: dr. Alenka Di Battista O arhitekturi med vojnama poletjem so se “Srečanja pod lipami” začela na od- prtem in res pod lipami. Poletni program srečanj je bogat z uglednimi gosti in letos tudi z novostjo. Na vsakem večeru se bo predstavil eden izmed slo- venskih vinarjev, ki bo na kratko opisal svoje delo in ponudil vzorce vin. V četrtek, 22. ju- nija, je bila prota- gonistka večera arhitektura. Časnikar Julijan Čavdek se je po- govarjal z dr. Alenko Di Battista o arhitekturnem ustvarjanju med obema vojnama na Slovenskem. Alenka Di Battista je zaposlena na umetnostnozgodovinskem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani in je na večeru predstavila svojo doktorsko nalogo, ki jo je zago- varjala na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Raziskovalka je najprej na kratko opisala študijsko pot, ki jo je opravila, in sistem, ki je v veljavi v Sloveniji v podporo mladim raziskovalcem. Agencija za raziskovalno dejavnost omo- goča, da se mladi raziskovalci vključijo v razne raziskovalne in- stitucije in univerze. Na ta način se lahko prvič spoprimejo z ra- ziskovalnim delom in hkrati pri- pravljajo doktorsko disertacijo. S Področje arhitekture in njen raz-voj med dvema vojnama v kral-jevini Jugoslaviji je predavatelji- ca povezala z nastankom revije Arhitektura. To je obdobje, ko začne delovati veliko mladih ar- hitektov, ki so končali študij na novoustanovljeni tehnični visoki šoli v Ljubljani. Nove, sveže in moderne ideje začenjajo širiti najprej preko časopisov in leta 1931 ustanovijo revijo, ki je bila dostopna širši jav- nosti in ne zgolj strokovnjakom. Od drugih podobnih revij se je razlikovala v tem, da je obravna- vala poleg arhitekture tudi likov- no in uporabno umetnost ter bi- la bogata s fotografijami in gra- fičnim gradivom. Ustanovitelja sta bila člana kluba arhitektov Dragotin Fatur in Jože Platner. Revija je izhajala do leta 1934, ko je zaradi gospodarske krize prenehala: “Pred kratkim sem odkrila pismo, ki ga je napisal urednik Joka Žigon slikarju Mi- hu Malešu, v katerem mu spo- roča, da je vzrok prekinitve izha- janja gospodarska kriza oz. od- poved nadaljnjega kredita pri Ju- goslovanski tiskarni”. Revija je doživela tudi nekaj kri- tik. Najostrejšo je izrekel umet- nostni zgodovinar Mesesnel, ki je reviji očital, da je neurejena in da ima preveč slikovnega gradi- va. V resnici je veljalo slikovno gradivo za izdajatelje kot novost in prednost. V reviji je tekla tudi razprava o umeščanju moderne arhitekture v stara mesnta jedra. Nekateri ar- hitekti so to zagovarjali, vendar so priporočali previdnost in skladnost novih objektov s sta- rimi. Moderatorja je nato zanimalo, kakšno je bilo mnenje mladih arhitektov o Jožetu Plečniku in koliko je nanje vplival. Alenka Di Battista je dejala, da so bili ne- kateri kritiki prepričani, da mla- di zanemarjajo Plečnikovo delo, ona pa meni, da ni tako: “Zelo so cenili njegova dela in ga spoštovali, to so dokazali tudi v reviji, in sicer na poseben način. Niso sicer poudarjali njegovih najbolj znanih del, ampak raje prikazali tista manj znana in predvsem bolj moderna. Njego- va najpomembnejša dela pa so bila večkrat prisotna na fotogra- fijah, ki so spremljale oglase”. Govor je bil tudi o delovanju, ki so ga imeli mladi arhitekti v tujini, o grafičnem obdelovanju revije in specifičnih vsebi- nah. Vse je dr. Alen- ka Di Battista prika- zala prisotnim tudi s pomočjo projekcij. Na koncu večera je Edi Skok predstavil svojo družinsko kmetijo z Jazbin. Le- ta 1968 sta Giuseppe in Armando Skok ustanovila kmetijo, ki sta jo potem prev- zela sin Edi s sestro Orietto. Pri- sotni so lahko poskusili sivi Pi- not, Tokaj (oz. Friulano) in Mer- lot. MČ Po drugem krogu občinskih volitev Novi goriški župan je Rodolfo Ziberna edeljski drugi krog občinskih volitev je prinesel zmago desnosredinskemu kandidatu. Rodolfo Ziberna, ki ga je na upravnih volitvah 11. junija podpiralo osem desnosredinskih list, je 25. junija z 59,79% glasov postal novi goriški župan. Njegov levosredinski tekmec Roberto Collini, upokojeni direktor deželnega sedeža Rai, je v drugem krogu prejel 40,21% glasov. Prvi je na balotaži prejel 7.774 glasov (v primerjavi s prvim krogom jih je izgubil kar 769, saj jih je imel 8.543), drugi pa 5.228 (pridobil je 1.344 glasov; pred dvema tednoma jih je imel 3.884). Belih glasovnic je bilo 97, neveljavnih pa 281. “Najhujši” podatek je morda ta, da je novega prvega občana našega mesta volilo le 44,01% volilnih upravičencev (skupno 13.380); volilna udeležba je bila torej nižja od povprečne vsedržavne, najnižja v krajevni zgodovini. V prvem krogu je volilo okrog 58% volilcev, štiri tisoč več kot v drugem krogu. 55-letni novi župan se je rodil v Gorici, od aprila 2013 dalje je bil deželni svetnik (v torek je odstopil, saj funkcija ni N kompatibilna z župansko). V noči z nedelje na ponedeljek, ko so zbrali vse podatke z volišč in razglasili zmagovalca, je Ziberna prejel čestitke Collinija, ki je seveda obljubil konkretno in konstruktivno opozocijo za dobro mesta. Novi župan je napovedal, da se bo takoj lotil odpravljanja posledic neurja, ki je v nedeljo popoldne z nevihto in silnim vetrom prizadelo mestno središče. Ekipo odbornikov, ki mu bodo stali ob strani v petletnem upravljanju, bo razkril naslednji teden, umestitvena seja občinskega sveta pa naj bi potekala sredi julija. Dan po volitvah je stari župan Ettore Romoli predal posle novemu. Damiana Cescutti o poletnem središču Srečanja Šport, zabava in še marsikaj POGOVOR oletno središče v Zavodu Sv. Družine v Gori- ci, ki ima za sabo dolgo tradicijo, tudi letos or- ganizira Amatersko športno združenje Olympia v sodelovanju s Skupnostjo družin Sončnica ob podpori SSO-ja, Mladinskega doma, Fundacije Cari- go in drugih ustanov. “Bistveno vlogo imajo sestre Zavoda Sv. Družine, brez katerih bi ne bilo nič”, nam je že v začetku pogovora po- vedala koordinatorka in “duša” središča Srečanja 2017 Damiana Cescutti. Odprli so ga 19. junija, zaprli pa ga bodo po osmih tednih, 11. avgusta. “V bistvu imamo letos teden dni manj, ker se je lansko šolsko leto končalo nekaj dni prej”. Čeprav Da- miana vodi središče že vrsto let, je pa le priznala, da sta prva dva tedna najbolj zahtevna, ker je pač treba vpeljati nove ritme in dejavnosti. Hvala Bogu so v tem času prisotni samo osnovnošolci, saj imajo predšolski otroci pouk do konca ju- nija. Prijavljenih otrok je za zdaj okrog 30, število pa v različnih dneh in tednih niha. Predvpis ni bil predviden; kdor pa bi želel ostati v središču vseh osem tednov, mu bo- do zadnjega podarili. Starši se pogosto šele ob koncu vrtca zavejo, da nimajo varstva za otroke, in torej šele tedaj pridejo mimo vprašat, ali bi ga lahko držali v sre- dišču. “Do zdaj nismo imeli težav in smo vsem ugodili; bojim pa se, da se bo zgodilo, da bomo imeli že dovolj otrok in bomo morali koga P zavrniti”. V prvih tednih vodita dejavnosti dve izkušeni animatorki z znanjem in izkušnjami, trenerki pri Olympii ter psihologinji Maria Iussa in Va- lentina Kristancic. “Otroci so nas posrečeno narisali: onidve delata s knjigami v rokah, jaz pa držim tele- fonček, ki stalno brni”, organizacija namreč zahteva veliko tekanja. Ju- lija in avgusta se jima bodo pri- družili mlajši animatorji, med kate- rimi je kar nekaj študentov, ki še opravljajo zrelostni izpit. To so Sanja V., Petra C., Jurij D., Valerio K. in Ve- ronika D. “To niso več mini-anima- torji, kot so bili lani, saj so že vsi pol- noletni”. Če se bo nabralo več otrok, imajo “v rezervi” še nekaj po- močnikov, med drugim dva trener- ja. V skupino se bo vključila tudi mlada ritmičarka Karolina V., ki je pravkar končala srednjo šolo in bi rada sčasom postala tudi sama tre- nerka. Kaj pa dejavnosti? “Na programu imamo seveda veliko športa, od od- bojke prek telovadba v telovadnici, poligonov in plesa do sprehodov itd. Ko to zaradi vročine ni mogoče, zlasti od poldne do dveh, imamo klasične delavnice, otroci rišejo, pri- pravljajo ročne izdelke itd. Igralnica, kjer je hladno, je po potrebi tudi vi- deosoba”. Prejšnji teden so imeli v gosteh tudi trenerja sabljanja: “Otroci so bili zelo navdušeni”. Ra- zlična goriška poletna središča so namreč poiskala nekaj trenerjev manj poznanih športov, “ki si jih malo 'izposojamo'”. V torek, 4. ju- lija, se bodo otroci Srečanj udeležili tradicionalnega shoda vseh polet- nih središč na Travniku; dan kasne- je pa bodo imeli na stadionu v Pod- turnu “športno jutro”: igrali bodo nogomet, košarko, odbojko itd. V naslednjih tednih bodo obiskali razsta- vo igrač v Fundaciji Carigo v Gosposki ulici, razstavo orožja na gradu, naravo- slovni muzej pri Ma- donnini, udeležili se bodo projekcije na festivalu Amidei itd. Lani je žal odpadlo srečanje z gasilci, “upamo, da nam bo uspelo jih obiskati letos”. Prijavljeni otroci so iz Gorice, pa tudi iz Štandreža, Števerja- na, Sovodenj, Do- berdoba in celo slo- venskih Brd. In pri- hajajo iz različnih okolij. Prihodnji teden bodo npr. imeli deklico iz Vi- leša, hčerko slovenskega očeta in ita- lijanske matere, ki pasivno obvlada slovenščino; starši namreč želijo, da bi bila poldrugi mesec v sloven- skem okolju. Imajo tudi otroke ita- lijanskih staršev, ki obiskujejo itali- jansko šolo in slovensko športno društvo; ali pa sestrici slovenskega očeta in črnogorske matere, ki obi- skujeta italijansko šolo. Mimogrede so se drugi otroci naučili tudi kakšne srbske besede, “tudi so so medkulture izmenjave”. / DD V nizu poletnih Srečanj pod lipami bo v petek, 30. junija, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž že tradicionalna proslava slovenske samostojnosti. Pobudnik prireditve na Goriškem je vsa ta leta konferenca za Italijo pri Svetovnem slovenskem kongresu, ki bo proslavo organizirala v sodelovanju s KC Bratuž in krožkom Anton Gregorčič ter s Knjižnico Dušana Černeta. Tokrat bodo nastopili slovenski maturanti iz Argentine (Rast XLVI), poseben gost večera pa bo vojaški kaplan Matej Jakopič. Toplo vabljeni! Proslava slovenske samostojnosti foto dd Goriška 29. junija 2017 7 Koncert MePZ Lojze Bratuž in MeMlPZ Emil Komel Komel in Bratuž sta se srečala KCLB aj imata skupnega Mešani pevski zbor Lojze Bratuž in Mešani mladinski pev- ski zbor Emil Komel? Na prvi po- gled “samo” dirigenta Davida Bandlja. Kdor pa malo bolje poz- na našo stvarnost, morda ve, da zbora združujeta slovenske pevce iz širšega goriškega prostora, da sta na neki način “re- prezentančna”, da predstavljata boga- stvo slovenske glasbe- ne govorice na Go- riškem, žlahtne tradi- cije, katere spomin in dediščino ohranjata in razvijata še danes. Bandelj pa ima goto- vo zasluge, če pevci dveh sicer različnih sestavov stopajo na pot globljega zave- danja svojega poslan- stva in skupnih kore- nin. Take in podobne mi- sli so se marsikomu rojevale na koncertu, ki sta ga zbora poklo- nila goriškemu občinstvu 23. ju- nija, ob koncu kulturne sezone in ob začetku poletja, v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Mlajši pevci, ki še veliko obetajo, so s sabo prinesli sveže energije, pokazali veliko znanja, K izjemne zmogljivosti in kako-vost; starejši so se seveda izkazalis svojimi zrelimi in zanesljivimi glasovi ter z zavestjo pripadnosti sestavu, ki skozi desetletja zazna- muje kulturno zavest skupnosti v našem prostoru. Večer z naslovom Zdaj naj odme- va petja glas... ni bil zasnovan ta- ko, da bi pol koncerta oblikoval eden, drugo polovico drugi. Zbo- ra, ki imata vsak svojo zgodbo in pot (MePZ Bratuž ima za sabo več kot 60-letno tradicijo, Komel pa se je v nekaj letih “prelevil” iz otroškega v mladinskega in lani v mešanega-mladinskega), sta se na odru vrstila. Najprej je npr. eno Komelovo pesem zapel zbor Bratuž, nato pa zbor Komel. Na- daljevala sta s priredbami prek- murskih in beneških (krstno iz- vedbo je doživela Bandljeva pri- redba ljudske Oj božime, napisa- ne “po meri” za njegove mlade pevce), nato so komelovci zapeli eno istrsko, bratuževci pa rezijan- sko. Ob klavirski spremljavi Mat- jaža Zobca je mešani mladinski zbor odpel dva “hita”, You raise me up in Baba yetu, na koncu pa sta zbora prvič skupaj - kot kre- pak mešani zbor s posebno bo- gato zvočnostjo - odpela dve ljudski, Dekle je pralo srajčke dvej v prir. Walterja Lo Nigra in Mamca, pošljite me po vodo Ma- teje Petelin. Posebno presenečen- je je bil dodatek, ki si ga je publi- ka prislužila s toplim aplavzom: moški obeh zborov so skupaj za- peli čudovito štajersko ljudsko Vse najlepše rožice. Emil Komel se je rodil dobrih 25 let pred Lojzetom Bratužem, umrl pa skoraj 25 let po njegovi tragični smrti. V težkih časih sta bila prijatelja, sorodni duši in ustvarjalna glasbenika v službi ljudi: s svojimi skladbami sta pre- plavila vso Primorsko, saj sta ve- dela, da lahko prek glasbe ohran- jata slovensko besedo in čutenje. Na koncertu sta dva prijatelja na neki način zaživela, se srečala in na odru skupaj zapela. Morda nam imata kaj povedati tudi da- nes. Obvestila Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v petek, 30. junija, ob 17. uri v Tumovi dvorani na korzu Verdi 51 v Gorici predavanje o povezavi med telesom in umom za zdravo in srečno življenje. Predavali bosta psihologinja Ester Ferletič in špor tna pedagoginja in psihomotricistka Loredana Kralj. V nedeljo, 2. julija, bo ob 17. uri v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori potekalo odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 22. mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas. V Mladinskem domu poteka vpis k pošolskemu pouku 2017/18. Informacije na tel. 0481-280857 al i 366- 6861441 oz. 331-6936603; e- pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Mladinski dom Gorica vabi otroke od 6. do 14. leta na “Poletnosti 2017” z igrami, izleti , videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami: Šala po šoli - dnevno središče (15.6. - 7.7. / 6-13 let) ; Zelenizziv - pustolovsko letovanje v koči (25. - 30.6. / 11-14 let); Šola za šalo - igriva priprava na začetek pouka (28.8. – 8.9. / 6-13 let); 1, 2, 3: Srednja! - uvod v srednjo šolo (4. – 8. 9. / 11-12 let). Informacije na tel . 0481- 280857 ali 366-6861441 oz. 331-6936603; e-pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi članice in prijateljice, da se pridružijo kot pevke društvenemu Ženskemu pevskemu zboru. Prijavijo naj se po tel.: 0481 531093 (Majda M.) ali 0481 532092 (Emil D.). Prav tako so članice in prijateljice vabljene, da se vključijo v ekipo balinark in se prijavijo na tel . št. : 0481 882213 (Ana T.). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča člane in prijatelje, da bo po sklepu občnega zbora od meseca junija 2017 dalje društveni sedež odprt od 10. do 11. ure samo prvo sredo v mesecu; v primeru praznika bo odpr t naslednjo sredo. Za morebitne informacije kličite na tel. št.: 0481 532092 (Emil D.), 0481 531383 (Ingrid N.), 0481 884156 (Andrej F.) , 0481 20801 (Sonja K.) , 0481 882183 (Dragica V.). 0481 78138 (Sonja Š.). V ulici San Giovanni 9 v drugem nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana, dajemo v najem trisobno stanovanje. Za informacije tel. 0039 347 6921591. Zgodovinska stavba na Placuti (št. 18) je že štirinajst let prazna in zapuščena. Razpada in ustvarja samo stroške za najnujnejša dela za vzdrževanje in bremeni lastnika z raznimi davki in zavarovanjem. Ker do danes nobena slovenska organizacija ali posamezniki niso pokazali zanimanja za uporabo, je odbor Katoliškega tiskovnega društva sklenil, da objavi poziv za nakup morebitnim interesentom, tako ustanovam kot posameznikom. Za pojasnila: tel. 0039 0481 531445 al i e-mail societatipografica@legalmail. it. Kulturni center Lojze Bratuž v okviru Festivala Kogojevi dnevi in v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2017 spominsko razstavo o slikarju Albertu Sirku ob njegovi 130- letnici rojstva in 70-letnici smrti. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 al i po e-pošti info@centerbratuz. org. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 30. 6. 2017 do 6. 7. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 30. junija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 2. julija, ob 21. uri (vodi I laria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 3. julija (v studiu Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne buče močno donijo. Torek, 4. julija (v studiu Matjaž Pintar) : Utr inki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 5. julija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Velika cesarica Marija Terezija 2. del - Izbor melodij. Četrtek, 6. julija (v studiu Andrej Baucon): Četr tkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Mladinski dom Uspešna priprava na zrelostni izpit atura je zadnje dejanje pred koncem sred- nješolskega izo- braževanja, ki dijake postavi pred prvo resno preizkušnjo. Nekaterim predstavlja veliko (in tudi od- večno) breme, spet drugi pa to iz- koristijo kot priložnost, da do- kažejo, kaj so se v letih naučili in usvojili. Kot je že v navadi, so tudi letos v Mladinskem domu organizirali tečaj intenzivne priprave na matu- ro. Ta je potekal v tednu od 5. do 9. junija in se ga je udeležilo 14 dija- kov, ki obiskujejo srednjo šolo v Gorici in Nabrežini. Vsak dan sta potekali 2 učni enoti, in sicer od M 15. do 16.30 ter od 17. od 18.30,vsaka pa je bila posvečena svojemupredmetu. Največji poudarek so posvetili slovenščini, matematiki in italijanščini, na vrsto pa sta prišli tudi zgodovina in angleščina. Dija- ke so skozi pripravo spretno vodili profesorji in vzgojitelji, ki so z ve- seljem delili svoje znanje z dijaki ter jim svetovali. Prof. Lučana Bu- dal je med enoto slovenščine ude- ležencem spregovorila tudi o tem, kako matura poteka, na kaj naj bo- do pripravljeni in kako naj se pred- stavijo. Ostale predmete so prevzeli predsednica Mladinskega doma Irenka Ferlat, vzgojiteljici Tanja Arčon in Nataša Soban ter prosto- voljki Andrejka in Jasna Leban. Za- ključno dejanje tečaja je bila delav- nica pod vodstvom ravnatelja, ki je maturantom omogočila soočanje s tremo in jim ponudila nasvete za premagovanje le-te, kljubovanje naporu, ohranjanje potrebne kon- centracije ter pridobivanje notranje umiritve in samozavesti. Tik pred koncem so se s priprošnjo za spremstvo in moralno pomoč obrnili h Gospodu in g. Marijana Markežiča zaprosili za posredovan- je božjega blagoslova. Organizatorji upajo in obenem ver- jamejo, da je priprava maturantom pomagala in odgovorila na marsi- katero njihovo vprašanje. Vsem maturantom želijo obilo sreče in uspeha na maturi. Državna knjižnica v Gorici Andrej Kosič: Trpeča metamorfoza ela znanega goriškega slikarja Andreja Kosiča, zaokrožena v razstavni cikel z naslovom »Trpeča meta- morfoza«, so nekaj (p) osebnega, je zapisala o razstavi likovna kri- tičarka Anamarija Stibilj Šajn. Od minulega tedna so na ogled v Državni knjižnici v Gorici v Ma- melijevi ulici, ogled je možen po urniku delovanja knjižnice. "Njihova svojstvenost pride še posebej do izraza, če jih primer- jamo z avtorjevim bogatim in raznolikim likovnim delovan- jem, ki ga s publiko deli že dobrih šest desetletij, od leta 1954, ko je imel v Gorici prvo samostojno razstavo, je v spremni katalog za- D pisala Anamarija Stibilj Šajn, kinadalje pravi: "V najnovejšemustvarjalnem obdobju kontinui- ranega likovnega delovanja začenjajo nastajati »Trpeče meta- morfoze«. Te prinašajo novo mo- tivno snov, predvsem pa predsta- vljajo odločne, večplastne in kompleksne metamorfoze njego- vega likovnega ustvarjanja, ki za- jemajo interpretativni slog, s tem pa način, pristop in tehniko li- kovne vizualizacije.... Andrej Kosič je v svojem krajin- skem in figuralnem slikarstvu že v začetnih obdobjih posegal tudi po oljnih barvah, ki jih je pozneje predvsem za intermezzo upora- bljal pri upodobitvah krajinskih panoram. Tokrat si je ponovno izbral olje in skozi proces plastenja slikovne podobe razkrival in hkrati zastiral svoje zgodbe, svoje pogle- de in mišljenja. Spremenil je in spo- ročilno osmislil svoj koloristični nabor. Zvestobo nežnim, naravnoposnema- jočim barvam, je za- menjal za intenziv- ne vrednosti, paleto pa omejil na premišljeno izbrane, sugestivne, asociativne in simbolne barve, na rjave, modre in zelene tone, vzete iz naravnega sveta in hkrati iz njega odmaknjene v pomenlji- vejše sfere, pa na izrazito temne, črne barvne sledi in na nepo- grešljivo belo. Tako črna kot bela imata svojo vlogo in svoj pomen. V črni se reflektirajo temna stanja njegovih vsebin, bela pa prinaša pomiritveni trenutek v zgoščene in v srednje temno barvno stanje ubrane kompozicije. Zdi se, da na simbolni ravni prikliče misel na spravo. Tudi iz toplo-hladnih bar- vnih dialogov vznikajo misli o večnih analogijah življenja. " Izjemno zanimiv kritični esej Anamarije Stibilj Šajn objavljamo v celoti na spletu našega tednika. Razstava bo na ogled do 15. juli- ja. MePZ Bratuž in MeMlPZ Komel sta zapela tudi skupaj 12. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah29. junija 20178 o slovesnem uvodnem večeru si na slikovitem trgu v Mavhinjah, prijazni kraški vasici pod Grmado, sledijo gledališke predstave zamejskih ljubiteljskih gledaliških skupin, v katerih se mladi in zelo mladi igralci in seveda že “starejši” odrski “mački” z vso zavzetostjo in resnostjo vsakič “spopadajo” z novimi teksti. Ko je predstava že lepo izoblikovana, pa jo radi predstavijo posebno do- mačemu občinstvu. Taki nadv- se pozorni gledalci, ki radi spremljajo ljubiteljsko gleda- liško dejavnost, se zbirajo prav na Zamejskem festivalu ama- terskih dramskih skupin v Ma- vhinjah, ki ga vsako drugo leto z nezmanjšano vnemo, požrtvovalnostjo in marljivo- stjo pripravljajo člani Športno- kulturnega društva Cerovlje – Mavhinje pod pokrovitel- jstvom Občine Devin Na- brežina in v sodelovanju Dežele FJK, Slovenske prosvete Trst, ZSKD, Primorskega dnev- nika in Urada Republike Slove- nije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vse dni so s predsed- nikom Paolom Antoničem na čelu prijazno na razpolago nasto- pajočim in vsem obiskovalcem festivala, ki ne ponuja le gleda- liških užitkov, ampak tudi spro- stitev v prijateljskem vzdušju ob dobrih prigrizkih za lačne želod- ce in hladnih pijačah za žejna grla; sladkosnedneži pa se lahko posladkajo s sladoledom. Četrtek, 22. junija 2017 Po vročem, soparnem dnevu je bilo zelo prijetno v hladu ma- vhinjskega večera – v tej vasici, obdani z zelenjem, zvečer ni nik- dar vroče - spremljati predstavi, ki sta ju prikazala novoustanovljeni Bla Bla teater SKD Primorec, ki v Trebčah navdušuje otroke za gle- dališko umetnost, in Dramska skupina KPD Bazovica Slovenske- ga doma KPD Bazovica z Reke, v katerem pripadniki slovenske manjšine na Hrvaškem hvale- vredno gojijo in ohranjajo slo- vensko kulturo in jezik. Prvi so pod šotorom na dvorišču nekdanje osnovne šole J. M. Alek- sandrov nastopili rosno mladi igralci Bla Bla teatra, ki se potegu- jejo za nagrado v Otroški katego- riji. V priredbi in režiji Julije Ber- don, ki bi odrsko dogajanje lahko malce bolje razgibala, so ljubko prikazali pravljično igrico Jane Kolarič Ježki gredo v svet. Devet malih igralcev se je v posrečeno P zamišljenih in lepo izdelanih ko-stumih - skrbno delo GiulianeCiuch in staršev -, med velikimi rožicami in gobicami, ki so naka- zovale pisano gozdno prizorišče, prelevilo v protagoniste, mater ježevko in njene tri ježke ter so- sedo sovo, ki naj bi pazila nanje, medtem ko je njihova mamica šla kupovat hrano, in v druge gozd- ne prebivalce, miško, čebelo in gosenični par, ki so jih ježki spoz- nali med sicer nedovoljenim po- tepanjem po gozdnih stezicah. Nastopajoči so kar dobro obvla- dali besedilo v verzih, prepleteno s posnetimi songi. Žal, so prav ti in spremljajoča glasba, ki si je vse- lej sledila po - tudi za igralce - “mučnem” premorčku, predsta- vljali šibkejšo stran igrice, saj se petje v živo ni bog ve kako skla- dalo s tistim na posnetku. Odrasli gledalci, ki so izvajalce nagradili s prisrčnim ploskanjem, so ob koncu prikazanega pričakovali “poučni” namig, glede na to, da se ježki niso prav nič zahvalili za dar, ki so jim ga namenile miška, čebela in gosenici. Darežljive živalice so to namreč ogorčeno naglasile. Le mama ježevka je izrekla zahvalo sovi, ki pa sploh ni pazila na ježke, saj jo je prema- gal spanec; podnevi pač ona spi! Morda pa je režiserka hotela pou- dariti, da hvaležnost ni od tega sveta? Na odru pod krošnjami so gledal- ce prav prijetno presenetili zelo dobrodošli igralci z Reke, ki so v umirjeni, a v pravih trenutkih tu- di razgibani režiji Serđa Dlačića in klasični scenski upodobitvi no- tranjščine stanovanja premožnih stanovalcev uprizorili znano Fo- jevo komedijo Niti tat ne more pošteno krasti (Non tutti i la- dri vengono per nuocere). V njej je pravzaprav zmikavt naj- bolj pristen, pošten in resni- coljuben. Kot simpatičnega nerodneža ga je upodobil Mi- lan Grlica. Ostali protagonisti kar “tekmujejo” med sabo, kdo bo bolje prikril resnico pred par- tnerjem in drugimi ljudmi pri na- jljubši igri: skakanju čez plot. Z ironijo prežeta komedija zmešnjav, ki prinaša kar precej kritično ostrih bodic na račun zlagane malomeščanske družbe, ki ji je mar le za videz, se je ob do- kaj homogeni skupinski igri, pri kateri je v povsem naravnem opi- su svojega lika izstopala tudi Na- taša Grlica kot tatova žena Marija, “povzročiteljica” vseh zapletov, razživela tudi situacijska komika z naglimi in nepričakovanimi preobrati, in seveda nesporazu- mi, ki so pogosto vzmet nerazu- mevanja med ljudmi. Tudi reški igralci so bili deležni odobravajočega ploskanja gledal- cev, ki jih je pri posameznih pred- stavah morda za spoznanje malce manj kot prejšnja leta. Tudi letos vsakič lahko oddajo svoj glas na glasovnico in tako sodelujejo pri nagradi publike. Ostale nagrade pa tudi letos izbira žirija, ki jo to- krat sestavljajo Nataša Sosič, Da- jana Kočevar in Franko Korošec. Vsem trem je zelo pri srcu ljubi- teljska gledališka kultura. Korošec je svojo igralsko pot, kot marsika- teri drugi poklicni odrski ustvar- jalec, začel v ljubiteljski skupini. Petek, 23. junija 2017 Večer so razgibale kar tri gleda- liške predstave, ki jih je kot vedno s prijaznimi, spodbudnimi bese- dami uvedla Anja Colja. Svoj nastop so v skrivnost ovili člani Otroške gledališke skupine “Petek” Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka, ki so v režijski zamisli Kim Furlan postavili na oder njeno igrico Škripanje s pod- strešja. Čeprav je glasba, tudi iz znane risanke Ghostbusters - na- mesto kričeče italijanske popevke bi lahko režiserka izbrala kakšno slovensko! - z ritmičnimi poudar- ki skušala nakazovati skrivnostno napetost ozračja, ki je zaradi ne- razložljivih šumov na podstrešju vznemirjalo mlade stanovalce, študente, pa tudi dve leni muci, ki sta ugotavljali, da so ljudje prav čudni, je bila dramaturška nit kar ohlapna. Igralci s svojim dokaj “recitacijskim” nastopom pa je seveda tudi niso mogli razživiti. Tudi pri replikah je bilo mestoma zaznati nekaj zadrege, ko so se obrazki obračali v zakulisje, iščoč pomoči šepetalke. Strah stanovalcev se je sicer ob koncu izkazal kot neutemeljen: “sumljivi” šum sta povzročala glasbena skupina in dekle, ki je vadilo na bobne. Mladostna radoživost in svežina sta pa izžarevali z odra pod zvez- dami, ko je na njem nastopila Mladinska dramska skupina Škamperle, Grbec, Barkovlje SKD Škamperle, SKD Grbec, SKD Bar- kovlje. Njihova režiserja Barbara Gropajc in Damjan Gomisel sta za mlade igralce izbrala pravšnjo predstavo. V vsej razgibanosti in najstniški razigranosti so namreč pod njuno režijsko taktirko, v po- srečeni priredbi Barbare Gropajc, uprizorili predstavo Grease, Grj’s po naše, ki že v naslovu nakazuje hudomušnost, ki preseva celotno uprizoritev. Mladi igralci, oblečeni v primerne kostume – izstopala so seveda rožnata žen- ska krila -, so se imenitno vživeli v vloge, in to tudi dekleta, ki so v očitnem primanjkovanju igralcev moškega spola odigrala moške li- ke še z večjim zanosom kot sami nastopajoči fantje! Liki so jim se- veda zelo blizu, saj so njihovi vrstniki, pa tudi situacije, v kate- rih se znajdejo. Gotovo tudi sami občutijo prva trepetajoča ljube- zenska čustva in grenke občutke razočaranja ob nerazumevanju ljubljenega izbranca. Zaradi tega je uprizoritev stekla kar se da di- namično in je bilo zelo prijetno gledati njen potek v dobri uigra- nosti igralcev. Glasba in in gibek ples, med katerim je prevladal ra- zigrani rock and roll, in petje – čestitke pevkama! – so še dodat- no poživili uprizoritev, pri kateri naj med petnajstimi izvajalci omenimo vsaj Marca Gherseti- cha – Denija Cucka in Carlotto Cupin, ki je suvereno prikazala, kako se je Sendi Belina spremeni- la iz vzdihajoče, boječe roman- tične duše v “moderno” dekle, ki ve, kaj hoče. Komično figuro kratkovidne ravnateljice je duho- vito orisala Nur Sawaid. Pohvale so seveda vredni tudi vsi drugi nastopajoči in zakulisni po- močniki, ki so zelo dobro opravili svoje delo. Publika jih je za lepi odrski užitek nagradila z dolgo- trajnim, navdušenim ploskan- jem. Petkov program se je končal pod šotorom, kjer je, žal, pred manj številnim občinstvom, nastopila v letošnji sezoni novonastala Gle- dališka skupina KD Sovodnje, ki želi s svojo dejavnostjo v domači vasi oživiti gledališko umetnost in tako poživiti tamkajšnji kultur- ni utrip. Devet igralcev se je z mentorico in režiserko Kristino Di Dio, ki se rada spogleduje z gledališkim delom in ima že ne- kaj različnih režijskih izkušenj in sploh sodelovanja v kulturnem življenju na Goriškem, prikazalo njeno dramsko zamisel Avrelija se vrača. Avtorica jo je samozave- stno podnaslovila “absurdna tra- gedija, ki želi biti komedija”. V skrivnost ovito in uprizoritveno kar zapleteno dramsko nit, pri ka- teri se zdi, da se mestoma ne pretrže le pri v trenutkih “zbega- nih” gledalcih – verjetno bi bilo vse bolj učinkovito, ko bi bila vse- bina bolj strnjena –, ampak tudi pri samih igralcih. Vsebinska pre- natrpanost ima včasih pač stran- ske učinke, še posebno, če ne izhaja izpod peresa slovitih ko- medijskih peres. Vsekakor so se nastopajoči potrudili, da bi čim boljše prikazali svoje like, glede na to, da so v glavnem novinci na odrskih deskah in da se morajo kot skupina še uigrati. Med njimi je bila najbolj izrazita Ksaverija Plesničar kot umrla Hermanova soproga Avrelija, ki se, da bi po- magala razplesti sinove in hčeri- ne težave, vrača iz onstranstva že celih dvajset let. Pri tem si je režiserka domiselno privoščila “srhljiva” trenutka, ko se kar na- enkrat iz nagrobnika pojavijo Avrelijine roke in ko se prikaže njen obraz na fotografiji v stano- vanju, kjer poteka dogajanje. Ob koncu se razkrije tudi, kdo hrani denar - stričevo dediščino, ki jo vsi iščejo in po kateri imajo vsi skomine... Sobota, 24. junija 2017 Oder pod milim nebom so s su- vereno igro osvojili komedijanti dramskega odseka PD Štandrež, zvesti udeleženci mavhinjskega ljubiteljskega gledališkega festiva- la, na katerem so vsakič prejeli vsaj katero izmed nagrad. Tokrat so v režiji Jožeta Hrovata, člana igralskega ansambla SNG Nova Gorica, ki jih umetniško pozorno usmerja že trinajst let, zbranemu občinstvu prikazali komedijo Do- hodnina. Kar se da spretno z na- glimi obrati in preobrati jo je stkal Jean Jacques Bricaire. Pre- mierno so jo odigrali konec ja- nuarja v štandreški župnijski dvo- rani in z njo sodelovali tudi na območnem srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin, ki spada v Lin- hartovo srečanje. Mladi igralec Ja- kob Šfiligoj je prejel nagrado za najboljšo stransko moško vlogo za vlogo Bumfija, tipičnega mul- ca iz današnjih dni, ki se izraža v barvitem slengu, kar dodaje liku komičnost, in mu je šola deveta briga ter usluge napravi le za de- nar. Sicer pa se komedijska štrena spleta okrog direktorja oglaševal- ne agencije Pavleta Repnika in prijave njegove dohodnine. Da bi plačal čim manj davkov, si nam- reč izmisli lažno ženo, kopico otrok in še hromo mater! Le-tej je komične obrise dala Polonca Cijan, tudi s sočno narečno obar- vanostjo. Cijanova je pravzaprav sproščeno odigrala kar tri vloge. Protagonista, ki se venomer bolj zapleta v lastne laži, je izrazito poosebil Matej Klanjšček, s kate- rim so se odlično ujemali soigral- ci, poleg omenjenih še Daniela Puja, Mojca Dolinšek, Vanja Ba- stiani, Egon Cijan in seveda pril- jubljeni Božidar Tabaj, duša sku- pine. Tabaj je v vlogi strogega inšpektorja Romea Lizovicha, ki se prelevi v “jecljavo zmedenega” zaljubljenca, izzval - kot sicer tudi drugi nastopajoči - nemalo sme- ha med številnim občinstvom, ki so štandreškim igralcem nameni- li dolgotrajno ploskanje. rofesor Iob je tudi avtor besedila in režiser pred- stave, sceno pa so izde- lali učenci pod mentorstvom profesorice Megy Uršič Calzi. Igra je bila neke vrste moder- na pravljica, ki jo v okvirni zgodbi oče pripoveduje sinčku v upanju, da bi ta čim prej zaspal, tako da bi lahko v miru gledal nogometno tek- mo. Šlo je za neke vrste poso- dobitev zgodbe o Sneguljčici, v njej pa so nastopili tudi liki iz drugih pravljic (Pepelka) in filmov (James Bond, Pretty P Woman...). Tudi številni gla-sbeni vložki, ki jih je režiservpletel v predstavo, so bili v glavnem vzeti iz filmov (Tita- nic, Footloose...) ali pa so bile to znane angleške popevke. Na oder je stopilo preko tride- set srednješolcev, ki so sproščeno odigrali svoje vlo- ge, posebno so se izkazala vsa dekleta, ki so solistično odpe- la razne pesmi v predstavi. Škoda le, da režiser ni bil do- sleden pri izbiri jezika, ki naj bi ga uporabili igralci: v glav- nem so igralci govorili v knjižnem jeziku, vendar so bile pogoste tudi besede iz italijanščine (brufolo, karoc- jer...), kot da se teh pojmov ne da izraziti v slovenskem jezi- ku. Obenem so dramske ose- be uporabljale tudi ljubljanski sleng (ful kul...). Bolje bi bilo, če bi se režiser odločil za eno zvrst jezika ali pa da bi posa- meznim dramskim likom do- delil različne govorice. V nedeljo, 25. junija, so si šte- vilni gledalci lahko ogledali dve predstavi: Drakulo v iz- vedbi mladinske dramske skupine M+ iz Števerjana in Žabjega kralja v izvedbi Slo- venskega odra iz Trsta. Najprej je bila na sporedu dramska predelava Stokerjeve zgodbe o Drakuli, ki jo je pri- redila in režirala Patrizia Ju- rinčič Finžgar. Gre za zgodbo o vampirju, ki pije kri ne- dolžnim dekletom, da bi si podaljšal življenje in tako našel ljubljeno zaročenko Eli- sabeth, ki jo je pred 400 leti ugrabil in umoril sovražnik. Mladinska dramska skupina M+ je nastala letos kot mla- dinski odsek dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana, ki se odlikuje po dolgoletni tradiciji nastopanja in kvali- tetnih ter večkrat nagrajenih predstavah. Čeprav se je mla- dim igralcem poznalo, da so večinoma neizkušeni, so se vsi odlično odrezali, predsta- va pa je prevzela gledalce predvsem zaradi odlične režije, saj je bil vsak premik, gib, kretnja, scenski element dobro premišljen in učinko- vit. Srhljivo atmosfero so pričarali tudi izvirna glasba Patrika Quaggiata in pa sve- tlobni efekti, za katere je skrbela izkušena ekipa štever- janskega društva. Za Števerjanci je bila na vrsti igralska skupina Slovenskega odra, ki je ena najzvestejših udeležencev mavhinjskega fe- stivala. Gre za skupino, ki de- luje pod okriljem Radijskega odra in zanjo je značilno, da skupaj nastopajo tako odrasli igralci kot otroci. Škoda, da zaradi tega skupina v Mavhin- jah nikoli ni primerno ovred- notena, saj mora nastopiti v kategoriji odraslih: otroci, ki nastopajo v igrah Slovenske- ga odra se vedno izkažejo in bi si zaslužili kako priznanje. Letos je Slovenski oder upri- zoril igro Žabji kralj, ki jo je po pravljici bratov Grimm priredila Lučka Susič. Razva- jena princeska Otilija se igra z zlato kroglico, ki ji pade v vodnjak. Žabon se ponudi, da ji jo prinese nazaj, če obljubi, da bo njegova prijateljica. Kraljična lahkomiselno oblju- bi, ne misli pa, da bo morala obljubo res držati. Njen oče pa, ki je strog, ampak pra- vičen, jo prisili, da drži dano besedo. Tudi v tej različici pravljice se na koncu žabon spremeni v kraljeviča, čeprav na drugačen način kot v Grimmovi pravljici. Nastop tako mladih kot izkušenejših igralcev je bil suveren in pre- pričljiv, otroke je zabavala predvsem simpatična lutka žabjega kralja. Predstavo so obogatili izvirni songi, ki jih je napisal Aljoša Saksida, za primerne scenske elemente je poskrbela Magda Samec, za luči in zvočno opremo je bil odgovoren Erik Geletti. Ško- da, da je bila predstava na vrsti šele ob 22. uri, saj je na- menjena predvsem otrokom, tako pozna ura pa gotovo ni najbolj primerna za otroško občinstvo. S 1. strani Spet se vrstijo čarobni večeri ... Mladinska dramska skupina Škamperle, Grbec, Barkovlje SKD Škamperle, SKD Grbec, SKD Barkovlje (foto damj@n) Mladi igralci Bla Bla teatra Četrtek, petek in sobota na mavhinjskem trgu Kultura 29. junija 2017 9 Mestna knjižnica Piran Morje in knjižnica ob morju Mestni knjižnici Piran pomemben del knjižnega fonda predstavljajo knji- ge, povezane z morjem. Lahko so znanstvene, strokovne, poljudne ali leposlovne. Med dejavnosti knjižnice, ki vedno znova prite- gnejo številne obiskovalce, spa- dajo domoznanski večeri. V prvi polovici letošnjega leta so v Me- stni knjižnici Piran na domoz- nanskih večerih predstavili že tri knjige, na tak ali drugačen način povezane z morjem. Predstavitev knjige Slovenska po- morska terminologija, ki jo je na- pisal kapitan dolge plovbe in pre- davatelj na srednji pomorski šoli v Portorožu, Rok Sorta, je knjižni- ca organizirala v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergeja Mašere Piran. Knjiga je luč sveta ugledala 7. marca, torej na dan, ki ga v Sloveniji od leta 1991 poz- namo kot dan pomorstva. Pred sedemdesetimi leti, 1. marca leta 1947, pa je bila ustanovljena tudi Pomorska in trgovska akademija, predhodnica srednje pomorske šole. Na predstavitvi knjige so po- leg avtorja sodelovali še predstav- nik založbe Osminka&Co. Mitja Zupančič, dr. Nadja Terčon, mu- V zejska svetnica, in dr. Dušan Fa-be. Po letu 1961, ko je pri Mladin-ski knjigi izšla knjižica z naslo- vom Pomorska slovenščina (jezi- kovno gradivo zanjo so zbirali Ja- nez Gradišnik, Ernest Kopriva in Vladimir Naglič), je knjiga Ro- ka Sorte prvo pomembnejše delo s tega področja. Z njo je avtor želel prispevati k poeno- tenju pomorskih strokovnih izrazov v vsakdanji rabi, v šolah, pri pisanju leposlovnih in strokovnih del. Čeprav je pomorstvo v širšem smislu po- vezano z vsem, kar se tiče mor- ja, se je Rok Sorta omejil na ladje, delo z ladjami, navigaci- jo in pristanišča. “Mednarodni jezik pomorstva je sicer an- gleščina, a slovenska vojna mornarica, državne službe po- morskega prava, pomorsko go- spodarstvo, šolstvo, z morjem povezani športi… prav tako po- trebujejo poenoteno sloven- sko pomorsko izrazoslovje”, je prepričan avtor knjige, ki je sicer nastala na podlagi njegovega di- plomskega dela. V maju je Mestna knjižnica Piran v sodelovanju z Mediadomom Pyrhani organizirala predstavitev knjige Z morjem na Ti. V delu, ki je nastajalo več let, obsega pa kar 432 strani, je Mitja Zupančič, strasten ljubitelj morja, jadralec, fotograf in pisatelj, režiser in sce- narist serije filmov Obrazi Jadra- na, predstavil 30 obmorskih kra- jev vzdolž Jadranske obale - od Križa pri Trstu, preko Pirana, Ro- vinja, Opatije, mestec na na- jlepših Jadranskih otokih, Du- brovnika pa vse do Ulcinja v Črni gori. Knjigo je zasnoval kot vod- nik po obmorskih mestih, ta te- melji pa na mnogih pisnih in ustnih virih – omenimo samo seznam 132 imen ljudi, s kateri- mi je navezal stike in se z njimi pogovarjal, ko je zbiral gradivo za pričujočo monografijo. V njej je avtor predstavil zgodovino in po- morsko kulturno dediščino posa- meznih krajev, običaje in navade ljudi, ljudsko izročilo, anekdote, zgodbe, legende, prilike in ra- zlične posebnosti, med njimi so seveda tudi pisna dediščina, knji- ge in knjižnice (v poglavju o Pi- ranu je na primer omenil inku- Rok Sorta, Nadja Terčon, Dušan Fabe (Foto Vinko Oblak) Dutovlje Odprtje spominske sobe Borisa Pahorja uda vročina, ki je pretekli četrtek stisnila naše kraje, množici Kraševcev, predvsem pa gostu in slavljencu Borisu Pahorju, ni preprečila udeležbe na slovesnosti ob odprtju njemu posvečene spominske sobe. Slavje je s svojo udeležbo počastil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, krajevne oblasti pa sta zastopala župan Občine Sežana Davorin Terčon in predsednica Krajevne skupnosti Dutovlje Neva Filipčič. Dutovlje so kraško naselje v zaledju Trsta in osrčju Krasa. Pomemben razvoj je kraj doživel v času tržaške proste luke, ko so tu mimo vozili furmani iz Trnovskega gozda in Vipavske doline. Prihod železnice v začetku dvajsetega stoletja je Dutovljam dal še H novega zagona. Med prvosvetovno vojno je bila vas vneposrednem zaledju soške fronte. Danes so Dutovlje znane predvsem kot središče terana, v kraj in njegovo okolico pa se zaradi njegove mirne lege in bližine mesta v zadnjih letih priseljuje vedno več ljudi s Tržaškega. Borisa Pahorja so Dutovlje »poklicale« po drugi svetovni vojni, ko je prišel na Kras okrevat po prihodu iz taborišča in vrnitvi v mesto v zalivu. Tu so v sobi v gostilni pri Marički nastala vsa njegova pomembnejša dela, predvsem romani, za katere je avtor prejel vrsto priznanj. Pravzaprav je gospodinjinega brata spoznal že med vojno, ko sta bila skupaj zaprta v Coroneu, nato so ju prepeljali v Nemčijo, kjer pa se je za Kraševcem izgubila vsaka sled. V svojem posegu se je slavljenec spomnil ne samo tistih časov in ljudi, ampak je še enkrat, kot je v njegovi navadi, mladim naročil, naj bodo kot Slovenci ponosni na svojo državo in naj na lastni samozavesti gradijo narodno samobitnost. Njegove besede je nato povzel predsednik RS Borut Pahor, ki je napovedal skorajšnje odkritje spomenika vsem padlim v drugi svetovni vojni in v povojnem času. Obeležje bo stalo na Kongresnem trgu v Ljubljani. To simbolno dejanje naj bi končno zaključilo obdobje razprtij v slovenskem narodu, saj smo Slovenci, ko smo enotni, zelo močni, drugače pa je, ko smo sprti med seboj. Da je spominska soba Borisa Pahorja danes urejena v prostorih Bunčetove domačije v središču Dutovelj in ne v gostilni pri Marički, kjer se je prvotno nahajala, je kriva predvsem kratkovidnost, saj so stavbo gostilne pred nekaj leti porušili, na njenem mestu pa zgradili zdravstveno postajo. Kljub temu je domačinom, predvsem s pomočjo donatorjev, uspelo rekonstruirati Pahorjevo sobo, pri čemer je bila neobhodno potrebna tudi avtorjeva pomoč. Vsem, ki so prispevali predmete in trud, se je v svojem posegu zahvalil domači župan Terčon. Prireditev pa so s svojo besedo, pesmijo in glasbo oblikovali učenci OŠ Dutovlje. Soba Borisa Pahorja je v prostorih Bunčetove domačije na ogled v času odprtja tamkajšnje Turistično informacijske pisarne. Njen obisk je moč lepo povezati s sprehodom po teranovi krožni poti in obiskom katere od tamkajšnjih vinskih kleti ali gostiln. Primož Sturman nabule in vseh sedem piranskih knjižnic, od kapiteljske do me- stne, tu pa posebej izpostavil do- moznanski oddelek). V Križu pri Trstu, kjer že stoletja živi avtoh- tona slovenska skupnost, je avtor zbral mnoge zanimivosti iz boga- te dediščine slovenskega morske- ga ribištva in slovenske pomorske zgodovine. Knjigo je opremil s 504 izbranimi fotografijami, vsa- ko poglavje pa začel s citatom ali pregovorom o morju. Na predsta- vitvi knjige, ki jo je vodila biblio- tekarka Ksenija Petaros Kmetec, je vse prisotne toplo pozdravil pi- ranski župan Peter Bossman, na- stopila pa je tudi pevska skupina Kamelija. Kako ne, saj je Mitja Zu- pančič tudi harmonikar, velik lju- bitelj glasbe in petja, ki verze in glasbo za pesmi tudi piše. Kame- lije so zapele nekaj klapskih pe- smi. Le-te so tradicionalna oblika hrvaške vokalne glasbe, ki jo je zaradi njene posebnosti Unesco uvrstil na seznam nesnovne kul- turne dediščine Evrope. Že čez nekaj dni je Mestna knjižnica Piran povabila na pred- stavitev zbirke haikujev Vanje Pe- gana z naslovom Vsaj za pesem odmaknjen od tega sveta. Drob- no knjižico haikujev, kratkih tri- vrstičnih pesmi iz japonske tradi- cije, v katerih Vanja Pegan govori o morju in ljubezni, je ilustriral Damijan Stepančič, ki se prijatel- ju Vanji rad pridruži na jadrnici Rosalbi. Z njima se je pogovarjala dr. Vladka Tucovič, sicer tudi av- torica spremne besede, v kateri je med drugim zapisala: “Knjiga haikujev ni namenjena hitremu, hlastnemu branju. Najbolje se je z njo nekje zasidrati, se prepustiti njenemu plivkanju in pesmi bra- ti počasi, z občutkom za podobe, ki nam jih riše na morski gladini in obzorju, ki ga zamejuje črta morja. Nekako tako, kot so mno- gi Peganovi haikuji tudi nastali – v kabini ali na palubi njegove ja- drnice, mnogokrat zapisani kar v mobilni telefon. Čeprav so nasta- li na tako sodoben, nekonvencio- nalni način, je njihova vsebina prastara, saj je morje, ki je v ospredju, samo zrcalo medseboj- nih odnosov in čustev, s katerimi imamo (vsi) opraviti na kopnem. Ljubezen, hrepenenje, upanje, ra- zočaranje in izpolnitev so večne, nikoli do konca izčrpane posode pesniškega navdiha, ki imajo v Peganovi izvedbi poseben, uni- katen morski lošč”. To prvo knji- go pesmi si je avtor podaril za 50. rojstni dan. Z žlahtno kapljico vinske kleti Černe (ki na ta način zelo pogosto sodeluje na priredit- vah v piranski knjižnici), so mu nazdravili in zaželeli vse dobro tudi številni obiskovalci literarne- ga večera. Špela Pahor SCGV Emil Komel / Snovanja Glasbeni mozaik v avtosalonu aključek šolskega leta je že od nekdaj priložnost, da učenci na prireditvah za starše, sorodnike, prijatelje po- kažejo dosežen letni šolski napre- dek. Glasbene šole imajo v tem času veliko dela z 'zaključnimi' koncerti, na katerih si prizadevajo predstaviti svoje najboljše mlade glasbenike. Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici je pred 12 leti začel s ciklom Sno- vanja. V niz izvirnih koncertov je poskušal združiti čim več učen- cev, profesorjev in gostov ter kon- certe izpeljati v sugestivnih pro- Z storih, ki so dogodkom vlilikanček posebnosti, mladim gla-sbenikom pa dodali občutek od- govornosti, da se na nastop resno pripravijo. Tako se je zgodilo tudi na desetih koncertih letošnjih Snovanj. Finale tokratnega cikla je bil v ko- ordinaciji profesorice kitare Mar- tine Gereon. Za koncert Glasbeni mozaik je izbrala program lahke glasbe in posebno prizorišče, Av- tosalon Comauto v Gorici. V ga- raži s patino 70. in 80. let ter raz- stavljenimi starimi avtomobili je zazvenela glasba iz filmov, predv- sem tista, ki so jo ustvarili legen- darni kantavtorji in najvidnejše britanske, ameriške in avstralske rock skupine, in sicer od nobelov- ca Boba Dylana, do skupin The Queen in AC/DC. Odlična je bila Knockin' on hea- ven's door, kot jo je zapela Katja Terčič z godalnim orkestrom pod vodstvom Frančiška Tavčarja in bandom, ki so ga sestavljali Jure Ipavec na električni kitari, Črt Vi- dič na bas kitari in bobnar Tine Lestan. V izvedbi samega godal- nega ansambla in pianistke Dami- jane Čevdek so se zvrstile še neka- tere nežnejše melodije iz različnih filmov, ki so koncert v sanjavem razpoloženju tudi odprle. V prvem delu koncerta, ki ga je obli- kovalo predvsem petje, je Katja Terčič zapela Zalino pesem iz pril- jubljene serije Ena žlahtna Štorija, skupaj s Petro Feri in pianistko Eli- sabetto Cavaleri pa so izvedle še popevko Vivo per lei, saj je bil tisti dan evropski dan glasbe. Vivo per lei pa govori o tem, da živim za njo - glasbo. Drugi del koncerta je bil posvečen pravi, čisti rock gla- sbi, ki se je pojavljala v različnih filmih, kot so Modern Romance, Any Given Sunday, Moulin Rou- ge, The Pacifier in drugih. Nasto- pile so tri zasedbe: kitarski in pi- halni orkester ter rock band, v se- stavi kitaristov Jureta Ipavca in Gregorja Persoglie, bas kitarista Črta Vidiča in bobnarja Francesca Bassa. Rock del koncerta se je začel z nizom nekaterih največjih uspešnic britanske rock skupine The Queen v izvedbi kitarskega ansambla pod vodstvom Martine Gereon. Izjemen vokal frontmana skupine Freddija Mercuryja sta in- terpretirali flavtistki Silvia de Sa- vorgnani in Francesca Pipia. Tine Lestan na jih je spremljal na cajo- nu. Rock band je garažo 'zatresel' z dvema najbolj znanima pesmi- ma Avstralcev AC/DC. Kitarski rifi in trdi udarci bobnov so zazveneli z Back in black in Hiqway to Hell. Za konec je Pihalni orkester pod taktirko Tomaža Škamperleta zai- gral še tri vedno atraktivne sklad- be, ki s svojo zgovorno glasbo navdušujejo tako mlado kot zrelo publiko. Pirati s Karibov, Missouri in Shrek, so zaokrožili koncert, na katerem je bilo več kot očitno, da mladi uživajo. V tem prijetnem vzdušju tistega poletno razgretega dne je tak zaključek šolskega leta bil prava osvežitev. Metka Sulič foto dd Tržaška29. junija 201710 Strašljivo, kako nas Ajshil po dva tisoč letih še nagovarja z aktualnostjo in s človeškimi temami, s katerimi se še danes srečujemo. Številni prihajajo tudi iz bližine Sirije, od koder so Danajeve hčerke”. Tako je lepo število poslušalcev na Repentabru ob starodavni cerkvici pod lipami ob sončnem zatonu pozdravila Martina Repinc v imenu Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Radijski oder je namreč v sodelovanju z omenjenim slovenskim programom in Društvom slovenskih izobražencev priredil umetniški večer s t. i. zvočnim gledališčem. Predsednik DSI Sergij Pahor se je spomnil, kako so ob koncu štiridesetih let zaživeli taki večeri v organizaciji Slovenskega odra prav na Repentabru, nakar je prireditev zamrla. Prejšnji teden so tako na ponedeljkov večer ponudili poslušalcem izvirno obliko radijskih posnetkov grškega klasičnega dela Pribežnice. Delo je v slovenščino prevedel Brane Senegačnik, režijo je podpisal Franko Žerjal. V letu, ko Radijski oder obeležuje pomembno “ obletnico delovanja, so vseprireditve naletele na velikodmev v javnosti. Njegov dolgoletni predsednik Marjan Jevnikar je prepustil mesto Maji Lapornik, ki je v svojem pozdravu povzela formalni zaključek leta praznovanja in spomine na prehojeno pot. Ker verjamejo v radijsko igro, so se odločili za večer zvočnega gledališča. Zahvalila se je Martini Repinc in Guidu Corsu ter dejala, da si šteje v veliko čast sodelovanje z Branetom Senegačnikom. Prav slednji je publiki podrobno obrazložil okvire Ajshilove antične drame Pribežnice. Grške drame so pisali za gledališče, v katerem je bila pomembna glasba, zato so bile bližje operi kot gledališki predstavi. Radio je medij s posebnimi kvalitetami, saj na avtentičen način vdahne dušo besedilu. Ajshil je primeren avtor za tak medij, ker je najbolj zvočen. Od osemdesetih njegovih tragedij se jih je ohranilo le sedem, Ajshila pa pojmujejo za očeta tragedije. Njegova poezija je izredno zapletena, jezik pa ni preprost. Grško besedo hiketides je prevedel v pribežnice. To so bile ženske, ki so prosile zatočišče, ponavadi ob oltarju, kjer se jih ni nihče smel dotakniti, tam so bile zaščitene. Senegačnik je spregovoril tudi o dramski strukturi, ki naredi pravo tkanino, saj so različni vzorci sestavljeni v prepričljivo celoto. Danaju je bilo prerokovano, da ga bo zet ubil. Zato je hotel preprečiti, da bi se hčerke poročile. V visokem pesniškem jeziku jih vzgaja v patološkem strahu pred moškimi. Delo je izzivalno, sveže, jezikovno bogato in globoko. Uprizoritev na planem, v naravi, je pravo okolje za dramsko poezijo. Senegačnik je svojo razlago zaključil z mislijo, da je na Repentabru kot v Atenah – tudi tu se vidijo morje in griči kot del mediteranske pokrajine. Režiser je orisal, kako je Ajshil pisal besedilo na več nivojih – političnem, religioznem, osebnem in feminističnem. Imel je na razpolago dvanajst igralcev. Štirje ženski glasovi (Marjetica Puntar, Manica Maver, Lucija Tavčar in Sanja Vogrič) so tako lepo zapeli, da se je zdelo, da jih je petdeset. Ob njih so nastopili še Andrej Pisani, Tadej Lukman, Marijan Kravos, Nikolaj Pintar, Ivan Makuc, Mitja Petaros in Nejc Kravos. Tonski mojster je bil Samuel Simonovič, asistentka režije Manica Maver. Za odlično glasbo je poskrbel Iztok Cergol, ki je uporabil samo instrumente, na katere so igrali v tistih časih. Metka Šinigoj Srečanje s Serracchianijevo in Shaurlijem Ingrid Sergaš se poslavlja eneralna konzulka Re- publike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš se je 16. ju- nija na dveh ločenih srečanjih na sedežu deželne vlade v Trstu poslovila od predsednice Furla- nije Julijske krajine Debore Ser- racchiani in odbornika za kme- tijstvo Cristiana Shaurlija. Na srečanju z deželno predsed- nico je Sergaševa ponovila, da se po treh letih in pol poslavlja od Trsta s kopico lepih doživetij, pri čemer ima pomembno vlogo tu- di odlično sodelovanje z vlado Furlanije Julijske krajine. Serrac- chianijeva se je strinjala, da so sti- ki zelo plodni, kar se je pokazalo tudi z oživitvijo Skupnega odbo- ra Slovenija-FJK in kar se dnevno izraža z raznimi čezmejnimi pro- jekti. Slovenska diplomat- ska predstavnica je pred- sednici deželne vlade izre- kla čestitke, ker se Furlaniji Julijski krajini odpira kopi- ca zanimivih priložnosti, še zlasti po spodbudnih načrtih v tržaškem prista- nišču. Generalni konzulat je vsa ta leta veliko pozor- nosti namenjal slovenski narodni skupnosti v Italiji, je za- tem dejala diplomatska predstav- nica in povedala, da je to za slo- vensko diplomacijo ena ključnih točk v odnosih z Italijo. Glede te- ga sta se Sergaševa in Serracchia- nijeva strinjala, da sta skupnosti Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji bogastvo in dejavnik dialoga. Beseda je tekla tudi o slovenski zastopanosti v Rimu, pri čemer je predsednica Furla- nije Julijske krajine obžalovala propad poskusa, da bi parlament sprejel nov volilni zakon. Če bi dogovor med glavnimi politični- mi silami zdržal, bi Slovenci v G Italiji zagotovo imeli zadovoljivojamstvo za izvolitev svojega pred-stavnika v državni parlament, je prepričana Serracchianijeva. Z odbornikom za okolje pa je te- kla beseda predvsem o pomenu, ki ga ima kmetijstvo za življenje v odmaknjenih in manj obljude- nih krajih, kot so recimo doline ob reki Nadiži in Teru. Glede te- ga sta se Shaurli in generalna konzulka strinjala, da je kmetij- stvo po načelih trajnostnega raz- voja tudi eden najboljših dejav- nikov za privabljanje turizma in ustvarjanje poslovnih priložno- sti. Sergaševa si zato želi, da bi bi- li čezmejni projekti, ki poživljajo Benečijo, uspešni. K temu je deželni odbornik za kmetijstvo dodal še mnenje, da imajo ob- mejna območja zelo podobne značilnosti – omenil je zgornje Posočje in Kras - in da je zato zelo koristno soočanje med Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino, ki lahko svoje težave rešujeta s pri- merjavo lastnih politik. Na kon- cu je Sergaševa seznanila Shaur- lija s potekom slovenskega priza- devanja, da bi Združeni narodi razglasili 20. maj za svetovni dan čebel, pri čemer je svojo podporo predlogu zagotovila tudi Italija. Pobuda ima po slovenskih diplo- matskih virih dobre možnosti za uspeh. ARC/PV Tanja Mijač, Ingrid Sergaš in Debora Serracchiabi Ingrid Sergaš in Cristiano Shaurli eneralna konzula Re- publike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš se je popoldne na sedežu deželne direkcije za kulturo v Trstu srečala z Giannijem Torrenti- jem, ki v deželni vladi odgovar- ja za stike s slovensko narodno skupnostjo. Šlo je za poslovilno srečanje ob koncu mandata, saj se Sergaševa vrača na zunanje G ministrstvo v Ljubljano.V sproščenem klepetu sta Ser-gaševa in Torrenti obnovila vrsto prijetnih skupnih dožive- tij, med katerimi je generalna konzulka posebej omenila Slo- fest, medtem ko se je deželni odbornik spomnil na odprtje Tržaškega knjižnega središča, na projekt Pot miru in na pred- stave, ki so nastale v koproduk- ciji gledališč Rossetti in SSG. Italijansko-sloven- ski odnosi so zelo dobri, sta se strinjala Sergaševa in Torren- ti, kar ne nazadnje potrjuje tudi nedav- no pismo, s katerim je mini- strstvo za izobraževanje in zna- nost Republike Slovenije urad- no podprlo Trst v tekmi za go- stovanje evropskega festivala znanosti leta 2020. V zameno je Torrenti sporočil Sergaševi, da je kolege v dežel- ni vladi pozval k večji vnemi pri delovanju podkomisij Skupnega odbora Slovenija- FJK. Pred nedavnim se je sicer sestala komisija za infrastruk- ture, v kratkem bo tudi seja ko- misije za jezikovne manjšine, plenarno zasedanje pa se obeta po poletju. Jeseni bo tudi deželna konfe- renca za slovensko manjšino, ki se po deželnem zaščitnem zakonu skliče vsakih pet let, je opozoril Torrenti. Ta je ob tem naznanil, da si deželna uprava močno prizadeva, da bi bila kmalu na razpolago neizko- riščena sredstva, ki so se v prejšnjih letih nabrala v skladu iz državnega zaščitnega zako- na. ARC/PV FJK-Slovenija Poslovilno srečanje med Torrentijem in Sergaševo Italijansko državno prvenstvo v atletiki med 30. junijem in 2. julijem bo šele prvo od mnogih velikih tekmovanj, ki jih bo gostil prenovljeni stadion Giuseppeja Grezarja. Takšni so vsaj obeti z današnje novinarske konference na sedežu deželne vlade v Trstu, kjer so predstavili bližajoče se tridnevno merjenje moči najboljših italijanskih atletov. To se bo začelo prihodnji petek ob 15. uri z nastopom metalk kladiva, čemur bo do nedelje sledil še lov na državni naslov v ostalih disciplinah. V moški in ženski konkurenci bodo skupaj podelili 40 kompletov medalj in tudi klubski državni pokal. Trst bo tako gostil smetano italijanske atletike po 49 letih. A slovesno bo že v četrtek, 29. junija, ko bodo uradno in svečano odprli prenovljeni tržaški stadion, ki so ga ob finančni pomoči deželne in občinske uprave obnavljali vrsto let, zdaj pa je po besedah predsednika deželnega odbora italijanske atletske zveze (FIDAL) Guida Germana Pettarina »najboljši atletski objekt v Italiji«. Pettarin zato pričakuje, da bo Trst odslej lahko gostil velika mednarodna tekmovanja in pri tem izrecno omenil sredozemske igre. Podobna pričakovnja ima tudi predsednica Furalnije Julijske krajine Debora Serrachiani, ki je že na začetku svoje nastopa izrazila prepričanje, da bo Trst s svojo solidno športno infrastrukturo postal »platforma za Slovenijo, Hrvaško in Balkan«. Da to ni nemogoče, je potrdil še občinski odbornik za kulturo Giorgio Rossi, ki je povedal, da štadion Grezar z osmimi tekaškimi programi v ustreznem loku izpolnjuje vse kriterije mednarodne zveze. Srečanja z novinarji sta se udeležila tudi tržaški predsednik FIDAL-a Emiliano Edera in član državnega vodstva atletske zveze Elio De Anna, ki ima za sabo bogato športno pot. Iz lastnega spomina je izvlekel podatek, da državno prvenstvo na Grezarju leta 1968 ni bilo le zadnje za Trst, ampak tudi za vrhunskega šprinterja in olimpionika Livia Berrutija. ARC/PV Po DP v atletiki bo stadion Grezar meril na Balkan rof. Irena Cerkve- nič zmore privabiti lepo število ljudi tudi v poznem junijskem popoldnevu na že pogosta srečanja slovenščine z empatijo, ki jih neutrudno pripra- vlja po Trstu. Izredno prizadevna s sladko na- silnostjo privablja Italija- ne in Slovence na spoz- navanja slovenske književnosti in kulture. Ni medija, ki ne bi napo- vedoval dogodka. Že to kaže na izredno vztraj- nost in odločnost. Srečanja se odvijajo dvo- jezično, tako da ni slo- venščina zapostavljena in da številni Italijani zaznajo tudi zvočnost jezika. Od Draga Jančarja do Marije Pirje- vec, tokrat pa je bila na vrsti književnost Alojza Rebule. Občinstvo je raznoliko in v glav- nem zavzeto. Voditeljica spodbu- P ja k pričevanjem. Nastope skušaomejiti na tri minute, kar ni lah-ko. Pogosto ji tudi uspe. Tri mi- nute je končno 45 vrstic teksta. Motivirani pa se tega vedno ne zavedajo. Srečanja so tako še živahnejša. Tudi v primeru Rebu- le je bilo največ posegov s strani Italijanov, ne vem če bi tudi v teh primerih rabil izraz italijan- sko govorečih, saj kažejo na navdušenje in občudovanje konvertitov. Več posegov se je nanašalo na poglobljene ocene nekaterih Rebulovih del. Zelo doživete, rekel bi pričevanja. Od Sibilinega vetra do življenje- pisa Jakoba Uk- marja, Senčnega plesa vse do krešenja misli z Manliem Cecovi- nijem. Ljubezen do materinega je- zika ob zaznamo- vanosti fašistične- ga nasilja, moj- strska književna izpovednost na osnovi žara grško latinskega izročila in bogatega zgo- dovinskega utri- pa, ki je pa le ok- vir umetniški iz- virni ustvarjalnosti. V znamenju globoke vernosti. Udeleženka je prebrala odlomke iz nedavnih Credov v Družini. Potrdila je tako umsko svežino 94-letnega pisatelja. Igor Tuta, prijazno prignan na srečanje, je to potrdil in napovedal, da bo v nekaj dneh izšla nova pisateljeva knjiga o vojnih in povojnih po- bojih in da tast že nekaj mesecev piše spet novo knjigo. Nastopila je tudi Tržačanka slovenskega je- zika, ki je priznala, da ni še slišala o Rebuli. Že zaradi tega bi morala profesorica Elena Cerkvenič pre- jeti nagrado za pospeševanje poz- navanja slovenske prisotnosti in odpravljanje asimilacije, ko bi jo krovni ustanovili. Mlada italijan- ska režiserka na delu v Trstu je izrazila presenečenje, ko je odkri- la Rebulovo duhovnost, saj je med Slovenci imela stike le z marksisti. Brala je zbirko Rebulo- vih esejev Da Nicea a Trieste. Ure- dil jo je Ivo Jevnikar in je izšla pri založbi San Paolo. Led pa je prebil z uvodnim pričevanjem zgodovinar Štefan Čok. Na maturo se je podal z odločnim namenom, da izbere zgodovinsko nalogo. Ko pa je imel možnost, da izbere nalogo o Rebuli, ni imel dvomov, saj je bil in ostaja njegov najljubši pi- satelj. MO Slovenščina z empatijo O Rebuli pri Ščeku v Trstu Brane Senegačnik Repentabor Zvočno gledališče Radijskega odra Tržaška 29. junija 2017 11 Obvestila ACM sporoča, da bo letošnje slavje sv. Cirila in Metoda na Vejni v nedeljo, 9. julija, ob 17. uri. Somaševanje duhovnikov jubilantov bo vodil letošnji novomašnik Gabriel Kavčič. Sodeluje ZCPZ Trst. Vabljene narodne noše, zaželeni so skavti. Mesečna maša v slovenskem jeziku v domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v torek, 11. julija, ob 16.30, v cerkvi v I. Nad. (z dvigalom na oddelek Margherita, nato levo); vabita Področni svet Pastoralnega središča in Vincencijeva Konferenca. Darovi V spomin na Imeldo Žerjal daruje sestra Danila 50 evrov za Cerkveni pevski zbor pri sv. Ivanu. V spomin na Kristjana Debelisa daruje družina Smotlak iz Mačkolj 100 evrov za potrebe Škedenjske župnije. a Opčinah je od pone- deljka 19. 6. do petka 23. 6. potekala že tradi- cionalna Mala gledališka šola Matejke Peterlin v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete, letos v šestnajsti izvedbi. Gledališko šolo je podprl tudi Urad Re- publike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot vsako leto so tudi letos zapolnili mesta že prvi dan, ko so od- prli vpisovanja na gledališko šolo. Zbra- lo se je petdeset otrok, ki so se v petih dneh naučili pred- stavo Pet princesk na zrnu graha, ki jo je napisala Lučka Susič. Ker je bilo otrok toli- ko, so jih razdelili v dve skupini, tako da sta na koncu zaživeli dve enaki predstavi. Otroci so v petih dneh postavi- li celotno predstavo na oder: naučili so se vsak svoje besedi- lo, posneli so vsak svojo pesmi- co in naštudirali plesno koreo- grafijo in vse potrebne gibe na odru. N Letošnjo režijo je podpisala gle-dališka igralka in pedagoginjater pisateljica Nataša Konc Lo- renzutti, ki je že v preteklih se- zonah dvakrat režirala gleda- liško šolo, za glasbo je poskrbel Aljoša Saksida, za ples Vida Pe- taros, za sceno in kostume Ve- ronika Skerlavaj, za luči in zvočne efekte pa je skrbel Sa- muel Kralj. Gledališka igrica govori o tem, kako kraljica izbira ženo za svo- jega sina, ki je star komaj dva- najst let. Minister za poročne zadeve prikliče princeske iz ra- zličnih Andersonovih in Grim- movih pravljic, princeske pa morajo najprej prestati preiz- kušnjo: spati morajo na deve- tih žimnicah, pod katerimi je zrno graha (kot v Andersonovi pravljici Princeska na zrnu gra- ha), tista princeska, ki ne bo mogla spati, ker jo bo žulil grah, bo dobila princa za moža. Tako pridejo na dvor Trnjulčica, Sneguljčica, Pepel- ka in kitajska prin- cesa Tiki Tiki, ki ne prestanejo preiz- kušnje. Na koncu pride še prava princeska, ki pa si ne želi princa. Princ pove svoji materi, da si bo sam izbral nevesto, ko bo čas za to. Vsi otroci so se na odru zelo iz- kazali, od najmlajših palčkov, ki so spremljali Sne- guljčico, in mišk, ki so spremljale Pepel- ko, do starejših igral- cev, ki se že vrsto let udeležujejo gleda- liške šole in navdušili publiko, ki je bila ze- lo številna pri obeh predstavah. Otroci so med ted- nom vadili besedilo z izkušenimi igralci in mentorji Radijskega odra, zanje pa so skrbeli tudi anima- torji, višješolci, ki so se z njimi igrali med prostim časom in jim pomagali pri čemer- koli. Predstavo bodo mla- di gojenci gledališke šole ponovili še jeseni, to bo uvod v novo sezono, ko bodo organizatorji predstavili novo sezono abonmaja Gledališki vrtiljak, ki se vsako leto odvija pri Svetem Ivanu. Urška Petaros ZSŠDI in SLORI Jezikovne delavnice so se zaključile aključil se je niz jezikov- nih delavnic, ki jih je v ok- viru projekta Slovenščina moj jezik priredilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji v sodelovanju s Sloven- skim raziskovalnim inštitutom. Delavnic so se udeležili učenci tretjih razredov nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v pokrajinah Trst in Gorica ter dvojezične slovensko-italijanske šole v pokrajini Videm. Potekale so od marca do junija na šolah, kjer je v zimskem obdobju zaživel šolski Jezikovni poligon. Delavnice, zasnovane na osnovi gradiva, ki jih je pripravila jezi- koslovka in raziskovalka Matejka Grgič, je vodil profesor Franci Z Vaupotič.Matejka Grgič o jezikovnih de-lavnicah ZSŠDI: “Z dejavnostmi in dogodki na področju promocije slovenščine želimo spodbuditi predvsem mlade udeležence k sproščeni, a hkrati suvereni rabi živega, vsak- danjega jezika. Nismo šola, zato naša naloga ni in ne sme biti učenje slovnice in pravopisa, to- rej knjižnega jezika - tega spoz- navajo učenci in dijaki že med poukom. Glede na položaj slo- venščine kot manjšinskega jezi- ka pa nimajo vedno dovolj pri- ložnosti, da bi jezik uporabili “v praksi”, torej v konkretnih spo- razumevalnih okoliščinah. Med delavnicami smo jim želeli omo- gočiti prav to”. Franci Vaupotič o jezikovnih de- lavnicah ZSŠDI: “Jezikovne delavnice so potekale ustaljeno po v naprej pripravlje- nem urniku na šolah s sloven- skim učnim jezikom v Italiji. Cilj delavnice je bil približati sloven- ski jezik učencem in jih opozo- riti na tipične in netipične napa- ke, ki jih največkrat delajo pri ra- bi jezika, pa naj bo to v vsakdanji rabi ali rabi v šoli. Delavnica je bila razdeljena na več sklopov. V prvem sklopu smo govorili o najpogostejših pravopisnih na- pakah, kot je raba velike in male začetnice ter raba ločil (vejice). Skupaj smo pogledali tudi splet- ne platforme, s katerimi si lahko učenci pomagajo pri vsakdanji rabi jezika za šolo in pri pripravi raziskovalnih ali drugih nalog. Zaradi praktičnosti je bila še po- sebej izpostavljena platforma Fran, kjer so zbrani vsi priročniki za slovenski jezik. Nekatera dru- ga dostopna spletna mesta, na- menjena predvsem strokovni javnosti, pa so jim bila že znana (Pravopis). Ogledali smo si tudi Gigafido, predvsem za primere rabe posameznih besed. V sklopu z naslovom Slovnične napake smo poskušali opozoriti na knjižno in neknjižno rabo je- zika. Ustavili smo se tudi pri naj- pogostejših napakah, ki jih dela- jo učenci pri pisanju daljših ali krajših besedil, ko uporabljajo besede, ki so neustrezne tudi v sproščenem jeziku. Področje, ki je bilo med najbolj zanimivimi in je spodbudilo učence k intenzivnemu sodelo- vanju, je bilo besedišče (leksika). Tukaj smo z učenci iskali skupne odgovore na posamezna poime- novanja stvari, predmetov... Sku- paj smo ugotovili, da je najlažje učenje novega besedišča s po- močjo revij, televizije, direktne- ga stika ali preko spleta. Pojavi jezikovnega stikanja so jim zelo blizu. Učenci se zaveda- jo svojih napak, predvsem v pri- merih, ko uporabljajo kalke ali uporabijo italijansko besedo in jo pregibajo po slovenskem vzor- cu. Pragmatična raba jim je bila tuja, a so z zanimanjem poskušali ugotoviti, kako je z rabo jezika in nenapisanimi pravili. Živimo v okoljih, kjer se jezik vsakodnev- no uporablja in se v niansah ra- zlikuje od kraja do kraja. Srečanja so bila zelo zanimiva in produktivna. Učenci so z zani- manjem spremljali delavnico in tudi intenzivno sodelovali. Osvežili so svoja usvojena znanja in se naučili tudi nekaj novega. Učitelji so delavnico ocenili kot dobrodošlo in zanimivo osvežitev”. Profesor Franci Vaupotič med delavnico v tretjem razredu NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu v Trstu. Opčine Tudi letos uspešna mala gledališka šola Matejke Peterlin In memoriam Umrla je Marica Terčon soboto, 24. junija, smo se v Slivnem poslovili od Marice Terčon iz znane Pirčeve družine. Pogrebno mašo je daroval njen nečak David Pahor, ki je v krajšem nago- voru izpostavil, kako je v življenju rada pomagala lju- dem, in poudaril, da so po- grebi važni trenutki v življenju vsakogar, ker nas vabijo, da se zamislimo in se vprašamo, kako živimo in kam bomo šli po smrti. Med pogrebno mašo je na koru pel domači cerkveni zbor, ki ga vodi Ivo Kralj in v katerem je rajnica tudi redno pela. Pri odprtem grobu pa ji je v slovo zapel MoPZ Fantje izpod Grmade. Tako je pogrebnim molitvam sledila znana nagrobnica Vi- gred, ki jo je zbor zapel pod vodstvom Hermana Antoniča. Nato je sestrični v spomin spre- govoril Ivo Kralj in med dru- gim dejal: „Danes se poslavlja- mo od drage Marice. Rodila se je leta 1931 očetu Justu Terčonu in materi Marjeti Kralj. Osem otrok je bilo v družini: šest sester in dva brata. Družina Terčon je bila, odkar pomnim, vedno tista, ki je skrbela, da je bilo v naši slivenski cerkvi čim lepše in lepo urejeno. Dokler ji je zdravje dopuščalo, je to de- lala in za to skrbela tudi naša Marica. Bog ji stotero povrni. Pokojna Marica je bila veselega značaja, vedno dobro razpo- ložena in nasmejana. Bila je srce in duša družine. Ko tako premišljujem, se za- vem, da o njej ne vem veliko. Vem, da je obiskovala višjo šolo v Trstu in da je bila veliko let zaposlena pri družini Tomažič, v kateri so bili 10. marca 1944 V umorjeni dr. Stanko Vuk, nje- gova žena Danica Tomažič in dr. Drago Zajec. Spominjam se tudi, kako je bila vesela, vsako- krat ko smo takratni pevci Fan- tov izpod Grmade povprašali, ali bi dovolili, da bi zbor prez- noval svoje obletnice na Terčonovem dvorišču. Vedno smo bili z navdušenjem in prisrčno sprejeti. Draga Marica, za vse, kar si do- brega naredila v tej dolini solz, naj ti Ljubi Bog poplača. Mi pa te bomo ohranili v lepem spo- minu. “ Znana ljudska Gozdič je že ze- len je izzvenela v vroč in sopa- ren sobotni popoldan in nas s svojim besedilom opozorila na neizbežnost slovesa. Pogrebci pa smo se poslovili ob misli na vse prijazne in lepe trenutke, ki smo jih doživeli ob srečanjih z Marico Terčon. Naj ji bo lahka domača zemlja! Ob smrti naj vsem sorodnikom izrazimo občuteno sožalje tudi v imenu uprave in uredništva našega tednika. Dolina Glinščice O priimkih in družinah v Boljuncu Sprejemnem centru naravnega rezervata Doline Glinščice so pred tednom dni predstavili raziskavo o zgodovinskih družinah in priimkih v Bol- juncu vse od srednjega veka do danes. S temeljitim de- lom po dostopnih arhivih je raziskavo uresničil družbeno angažirani domačin Silve- ster Metlika, nekdanji šol- nik, dejaven predvsem v ver- skih in srenjskih krogih. Večer z dobro obiskano predstavitvijo so vzpodbudi- le vaške organizacije iz Bol- junca, Metlikovo izvajanje V sta uvedla mlada Matjaž Mi-halič in Davide Stolli. Razi-skava bi, zakaj ne, nekega dne lahko prerasla tudi v knjižno obliko. V delu avtor niza podatke, ki segajo celo v leto 1200, za priimke pa od leta 1430. Med drugim izve- mo, da so najbolj pogosti, zgodovinski priimki v vasi ob Glinščici še danes dobro zastopani Maver, Ota, San- cin, Slavec, Zobec, Žerjal in še nekateri. Raziskovalec kra- jevne zgodovine je brskal predvsem po župnijskih knjigah, rojstnih, poročnih in smrtnih listih, pa tudi po arhivu Vicedomini. Na pred- stavitvenem dogodku v Bol- juncu so zapeli Fantje pod latnikom pod taktirko zbo- rovodje Manuela Purgerja, glasbeno kuliso pa je ustvaril mladi kitarist Matej Gruden. HC Aktualno29. junija 201712 riimek Samotorčan, ki ga najdemo v Istri, je nastal po imenu kraja. Najprej bomo pomislili na kraško vas z ime- nom Samatorca. Ali celo na dalmatinski va- si Samotorac in Samotvorac. A zgodovinska raziskava pokaže, da Samotorčani niso Pri- morci, ampak Kranjci. Pri Polhovem Grad- cu, na vrhu griča, s katerega se odpira lep razgled na Ljubljansko kotlino, stoji vas Sa- motorica. In prebivalci vasi so postali Samo- torčani. Samotorico najdemo za- pisano kot Zamaturnitz, Samotoricz, Zamathori- ce, Samatoritz. Pomen besede pa ni v samotno- sti, ampak v samoniklo- sti. Samotoren ali sa- motvoren pomeni izvi- ren, samonikel, poseben. Samoni- klost je izrazito pozitivna la- stnost. Naselje je to ime dobilo bo- disi zaradi samo- niklih ljudi bodisi zaradi kake poseb- no izoblikovane skale. V našem primeru kake izra- zite naravne po- sebnosti v Samo- torici ni. Podobna priimka, ki sta nastala iz iste besede, sta tu- di Samatorčan in Samostor. Oba priimka pa sta do danes že praktično izginila. Vsi primorski Samotorčani izvirajo iz iste veje. Če gremo stoletje nazaj, pridemo do debelejše veje, na Vrhniki. Le-ta pa raste iz še debelejše veje v Mali Ligojini, ki je okoli leta 1722 pognala iz debla Samotorčanov v Samotorici. Tu najdemo Mihaela Samo- torčana, ki se je v vasi rodil leta 1674. Po- ročen je bil z Marijo Korenčan. Odkod se je priselila v Samo- torico, ni težko ugotoviti: iz bližnje vasi Kore- no. Njegovih v rodovnik popisa- nih potomcev je trenutno 199, v Slovenski Istri pa 25. V Sloveniji živi 99 Samotorčanov. Večina na Vrhniki in v njeni okolici. Število počasi pa- da. Drugod po svetu tega priimka praktično ne najdemo nikjer. To pa ne pomeni, da se Samo- torčani niso izseljevali v prekomorske dežele. Prii- mek je za tuja ušesa tako dolg in težko izgovorljiv, da so ga prilagodili. V arhi- vu vseh priseljencev v ZDA na Ellis Islandu tako najde- mo v najboljšem primeru priimek Samotorcan, sicer pa tudi Samotorean, Samotoreau ali še kaj drugega in tretjega. Z zapisovanjem pa imajo težave včasih tudi pri nas. Naj povemo anekdoto o piranskem zobozdravniku Slavku Samotorčanu, ki je bil rojen kot Rastislav Samotorčan. Zgodilo se je na pošti. Uslužbenka: »Priimek? « »Sa- motorčan. « »Kakoooo? « »Sa-mo-tor-čan. « Uslužbenka počasi napiše in nadaljuje: »Ime? « »Rastislav. « Uslužbenka spusti svinčnik iz rok in reče: »Vi me zafrkavate! « Zanimiva pa je zgodba, kako se je priimek čudežno ohranil na začetku prejšnjega sto- letja. Valentin Samotorčan in Frančiška Ko- vač z Vrhnike sta imela kar trinajst otrok. Od tega štiri fante. A so prav vsi štirje umrli že v ranem otroštvu. Potem pa je gospodar- jeva najstarejša hči zanosila z orožnikom. Poročiti se nista mogla brez dovoljenja po- licijskih oblasti, ki so takrat imele tudi to pristojnost do svojih zaposlenih. Frančiška Samotorčan je leta 1921 rodila nezakonska otroka. Dvojčka, fanta. Ki sta tako ohranila priimek. Tokratni priimek je zadnji, saj poleti te ru- brike ne bo. Na svidenje septembra! P PRIMORSKI PRIIMKI (45) SAMOTORČAN Samotorica v Polhograjskem hribovju Prepisi imen Samotorčanov, ki so emigrirali v ZDA. »Marja« namesto Marija. »VrhnikaS. H. S. « pomeni Vrhnika v takratni kraljevini SHS. »Mala Ligapia, Austria« pomeni Mala Ligojina v takratni Avstriji. »Samotoreau« namesto Samotorčan. »Oberbabach Carindler« pa je v resnici nemško ime za Vrhniko, Ober-Laibach na Kranjskem. Običajen človek, ki ne pozna Slovenije, se tudi s pomočjo interneta ob takih zapisih ne bo znašel. Samatorca na Krasu, enako ime, a brez priimka. Tino M a m ić Rodovnik Samotorčanov, v enajstih generacijah od leta 1674 do danes. V ozadju je cerkev v Samotorici. Deželni svetnik SSk se je v Naborjetu srečal s predstavniki občinske uprave Gabrovec v Kanalski dolini na pogovorih o večjezičnem šolstvu eželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je pretekli ponedeljek na povabilo občinske uprave iz Naborjeta obiskal Kanalsko dolino. Glavna tema srečanja, ki je potekalo v občinski hiši v Naborjetu, je bilo večjezično šolstvo. Pristojni občinski odbornik Alberto Busettini (spremljala ga je funkcionarka Anna Wedam, sicer pokrajinska D predsednica SSO zaVidemsko) je uvodomaobnovil naprezanja in napore, ki so bili storjeni v zadnjih letih za to, da so se postavili temelji, na katerih lahko danes načrtujemo večjezično šolanje. Dejal je, da je zdaj nastopil čas za konkretne korake, in v tem smislu predstavil načrt za uvajanje večjezičnosti v šolanju, ki ga bo Občina Naborjet v sodelovanju s trbiškim licejem Bachmann začela izvajati v otroškem vrtcu in osnovni šoli že s pričetkom naslednjega šolskega leta. Busettini je dejal, da je za sedanjo občinsko upravo večjezično šolanje temeljnega pomena, saj ohranja žive korenine, ki ljudi vežejo na to območje, in istočasno odpira mladim boljše možnosti za vstopanje v svet. Predstavnik Občine je Gabrovcu obrazložil, da so v ta namen ustanovili znanstveno- tehnično delovno skupino pod vodstvom priznanega avstrijskega profesorja Gombosa s celovške univerze, v kateri bodo sedeli tudi predstavniki staršev in slovenskih ter nemških kulturnih društev. Občina Naborjet je projektu namenila že 18.000 evrov iz lastne blagajne, računa pa tudi na črpanje pomoči iz postavke, ki jo posebnim vzgojnim projektom namenja Dežela. Deželni svetnik Gabrovec, ki že vrsto let z zanimanjem spremlja razvoj te tematike, je dejal, da je zelo pomembno, da načrt sloni na željah teritorija, društev, staršev in otrok samih. »To je nedvomno garancija za uspešen začetek daljnoročnega načrta, ki pa štarta z zelo konkretnimi postavkami. Kanalska dolina je zgodovinsko večjezična v deželi, ki je avtonomna in uživa poseben status prav zaradi tega. Šolstvo - je v nadaljevanju dejal Gabrovec - je sicer v pristojnosti ministrstva, a prepričan sem, da so možne različne poti in rešitve, ki naj se izoblikujejo z največjim možnim soglasjem. Večjezičnost je tu povsem naravna in zato mora to sprejeti v svoje sheme tudi šolsko- izobraževalni sistem«. Deželni svetnik se je v nadaljevanju srečal s predsednikom in odborniki društva nemške jezikovne skupnosti Kanaltaler Kulturverein. V prejšnji zakonodajni dobi je bil Igor Gabrovec tudi poročevalec v postopkih sprejemanja deželnega zakona za zaščito nemške manjšine. Med obiskom sedeža društva na Trbižu se je seznanil z njihovimi dejavnostmi in bogatim arhivom. Gabrovec se je s predstavniki društva pogovarjal predvsem o izvajanju in učinkovitosti deželnega zakona, ki ščiti in promovira nemško skupnost. Slovenija 29. junija 2017 13 Dovolj podpisov za referendum o zakonu o drugem železniškem tiru med Divačo in Koprom Slovenija pričakuje zgodovinsko odločitev o meji s Hrvaško! oletni čas se tudi v Sloveniji kaže z veliko sonca in vročine, odhajanjem ljudi na razna potovanja ali na počitni- ce, letos pa tudi s prihajanjem množice turistov iz tujine. Tudi šolsko leto za okoli 161.000 učen- cev osnovnih šol, in za kakih 54.000 dijakov srednjih šol, je za- ključeno. Šolska vrata se bodo za obe ravni učenja in izobraževanja ponovno odprla 1. septembra. V državi smo tudi slovesno zazna- movali praznik Dan državnosti. Omenjeni dogodki in razna gi- banja pa so kljub utripu in vzdušju, ki ju ustvarjajo v javno- sti, ostali v senci velikega zgodo- vinskega dogodka, ki ga je napo- vedalo mednarodno Arbi- tražno sodišče v Haagu. Slednje je namreč spo- ročilo, da bo v četrtek, 29. junija, to je v času izida našega časnika, razglasilo sodbo o meji med Sloveni- jo in Hrvaško. Razglasitev bo javna in bo potekala od 14. do 16. ure. Gre za velik dogodek, saj sta se državi o meji neuspešno pogajali ves čas svojega ob- stoja, torej več kot 25 let. Ni bilo uspeha, zaradi česar sta se v proces vključila Evrop- ska komisija in že omenje- no mednarodno Arbi- tražno sodišče. Po razglasit- vi bosta znana potek kopenske in morske meje, pa tudi odločitev o tem, ali bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem. Sodba o vsem omenjenem bo dokončna in nan- jo ne bo mogoča pritožba. Vendar pa bo veliko težav najbrž nastalo v naslednjih šestih mesecih, ko bo sodbo treba uresničiti. Sloven- ska vlada je nekajkrat sporočila, da jo bo spoštovala in njene do- ločbe uresničila, ne glede na to, kakšna bodo posamezna določila in naše naloge. Vendar pa v vladi opozarjajo na v letu 2011 sprejet sklep državnega zbora, da v pri- meru, da Arbitražno sodišče ne bo določilo stika Slovenije z od- P prtim morjem, kot ga določa ar-bitražni sporazum, slovenskadržava takšne odločitve ne bo upoštevala oziroma spoštovala. Največje težave v fazi ure- sničevanja razsodbe pa bo zago- tovo povzročala Hrvaška, ki je za- radi nedovoljenih prisluhov slo- venske agentke Simone Drenik in arbitra, ki ga je imenovala Slove- nija, Jerneja Sekolca, odstopila od sodelovanja v arbitraži in izstopila iz arbitražnega sporazuma. V Slo- veniji je med mnogimi ugibanji in domnevami o določitvi in po- teku meje največ slišati, da bo Slo- veniji morda odobren stik z od- prtim morjem, toda v zameno bi izgubila nekaj kopnega ozemlja. V Sloveniji se mnogi v politiki, pa tudi v t. i. običajni javnosti, boje, da bi pri uresničevanju sodbe oz. razsodbe ali odločbe Arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, lahko prišlo do hujših zapletov in morda tudi do inci- dentov. Najbolj nevralgično ob- močje naj bi bil Piranski zaliv. Hrvaški mediji so že sporočili, da je bila ena izmed ladij hrvaške obalne straže preusmerjena z Re- ke v Umag, torej v bližino Piran- skega zaliva in Slovenije. Sicer pa je bilo v Piranskem zalivu v zad- njem času znova več incidentov med slovenskimi ribiči in čolni hrvaške policije. Ljubljanski časnik Dnevnik je v pričakovanju sodbe o določitvi meje zapisal, “da bo 29. junij dan, ko si bodo politiki pripenjali me- dalje ali pa iskali krivce”. Zunanji minister Karel Erjavec pa je za časnik Delo dejal, “da pričakuje zaplete dvostranskih odnosov. Pa vendar bo odločba mednarodne- ga arbitražnega sodišča zelo po- membna, ne glede na zmožnost njene uveljavitve bo nesporno dejstvo, nemogoče jo bo obiti”. V obratni smeri pa je Goran Ivano- vić v dopisu iz Zagreba, v časopisu Dnevnik opozoril, “da na Hrvaškem niso pozabili na grožnje slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da bo za- vračanje arbitražne sodbe bolj škodovalo Hrvaški, ker Slovenija lahko ovira turiste na njihovi poti na Hrvaško”. Sicer pa je kronika doga- janj v Sloveniji kot običaj- no polna tudi drugih do- godkov. Prednjačila je obeležitev praznika Dne- va državnosti, z osrednjo slovesnostjo in govorom državnega poglavarja Bo- ruta Pahorja na Kongre- snem trgu. Predsednik Gi- banja davkoplačevalci se ne damo, Vili Kovačič, je sporočil, da so zbrali do- volj podpisov potrebnih za razpis referenduma o primer- nosti zakona o drugem tiru želez- nice med Divačo in Koprom. Pre- mier Miro Cerar se je ogorčen odzval in sporočil, da bo vlada spoštovala voljo podpisnikov za razpis referenduma, toda se grad- nji ne bo odpovedala. Tudi zaradi tega, “ker gre za nagajanje SDS in Janeza Janše”. Odgovoril mu je predsednik Gibanja davko- plačevalci se ne damo, Vili Ko- vačič. On je prepričan, “da zakon, ki ga napadamo z referendu- mom, uzakonja dolgoročno ko- rupcijo, ob tem pa za več kot 14 let podaljšuje gradnjo proge med Divačo in Koprom”. Državni poglavar Borut Pahor je v intervjuju za tedenski magazin Reporter povedal, da bo na volit- vah za nov mandat kandidiral kot neodvisni kandidat. O tem se je pogovarjal z najbolj odgovornimi ljudmi iz stranke Socialnih demo- kratov, ki razumejo njegovo odločitev: “Sem pa zelo zadovol- jen, da me bodo aktivno podprli”. Borut Pahor, je videti, ostaja zvest svoji prvinski stranki, nekdanjim komunistom in zdaj Socialnim demokratom. Zanimivo oceno položaja v Slove- niji je v televizijski oddaji javne TV, z naslovom Tarča, podal Peter Jambrek, soavtor slovenske ustave in znan politik. Tudi on meni, “da je naša država v primežu starih in novih elit tudi po 26 letih samo- stojnega življenja. Slovenijo še vedno zelo hromijo monopoli na področjih bančništva, zdravstva, univerz ter zdravstvenega in po- kojninskega zavarovanja. Ni neke zdrave tekmovalnosti in pluraliz- ma, ki bi spodbujala posamezni- kovo podjetnost in ustvarjalnost. Tu je Slovenija zares zaostala daleč za ostalimi državami osrednje Evrope. Iz težav, povzročenih z de- lovanjem monopolov pri upra- vljanju države, nas rešujeta ma- jhnost Slovenije in vpliv Evropske zveze, kateremu se je treba prila- gajati”. V isti oddaji nacionalne televizije z naslovom Tarča je bilo rečeno, “da največji izvoz Slovenije niso več avtomobili in zdravila, ampak visoko usposobljeni ljudje, ki odhajajo v tujino. Družba je vložila ogromna sredstva za nji- hovo izobraževanje, ki je zdaj uporabljeno v tujini. Število od- seljenih državljanov Slovenije se bistveno povečuje vse od leta 2012. V zadnjih petih letih se je iz Slovenije izselilo 28.411 državlja- nov več, kot se jih je v domovino vrnilo. Odšlo je toliko Slovencev, kot jih ima, denimo, mesto Velen- je prebivalcev, ali pa kar dvakrat več, kot jih ima Nova Gorica”. Marijan Drobež Mestna občina Nova Gorica Grad Rihemberk že v prvih dneh obiskan nad pričakovanji estna občina Nova Gorica je skupaj s Krajevno skupnostjo Branik in številnimi krajani Branika minuli četrtek ponovno odprla grad Rihemberk za obiskovalce. S tem je narejen prvi pomemben korak k oživitvi gradu. Grad je očiščen, urejen je varen dostop. Za zdaj si je mogoče ogledati predvsem zunanjost tega mogočnega objekta zotraj grajskega kompleksa, sčasoma pa upamo, da nam bo uspelo grad oživiti v celoti. Prav v ta namen sodelujemo v projektu Restaura, sredstva za nadaljnjo obnovo gradu pa iščemo tudi na drugih razpisih. Pri tem je izjemnega pomena sodelovanje domačinov, ki so si že doslej zelo prizadevali za odprtje gradu. Sodelovali so s M prostovoljnimi akcijami pričiščenju gradu, naotvoritvenem večeru pa so se predstavili s sejmom umetniških izdelkov in pogostitvijo obiskovalcev. Že zdaj so izrazili veliko zanimanje pri organizaciji kulturnih vsebin v grajskem kompleksu. Na otvoritvenem večeru se je predstavila skupina Svitar pod vodstvom Bojane Čibej, ki je pripravila srednjeveško obarvan program. Preko petsto obiskovalcev je uživalo v grajskem večeru, ki se je zaključil z ognjenim šovom. Izjemno dober obisk gradu se je nadaljeval tudi ob koncu tedna. V soboto si je grad ogledalo 77 obiskovalcev, včeraj pa kar 150. V prvi sezoni odprtja gradu je vstop v grajski komplek prost, plačljivi so samo vodeni ogledi, ki jih je mogoče naročiti pri lokalnem turističnem društvu. Grad je ob sobotah in praznikih odprt od 10. do 19. ure, ob nedeljah pa od 13. do 19. ure. Vodeni sprehodi po grajskem kompleksu so za predhodno najavljene obiskovalce možni tudi v drugih terminih. Za informacije in rezervacije obiskovalci lahko pokličejo na tel. št. 051 201 910 oziroma pišejo na elek. pošto grad. rihemberk@gmail. com. Mestna knjižnica Izola Razstava o kajenju tobaka eutrudni zbiralec sta- rin Janez Janežič je, skupaj z ženo Marijo, v vitrine v Mestni knjižnici Izola postavil novo razstavo. Tokrat na temo kajenja toba- ka. Škatle za cigare, škatlice cigaret in vžigalic, zavojčki tobaka, papirčki in strojčki za zvijanje cigaret, ustniki, ciga- retnice, različne ročno izde- lane pipe, pripomočki za čiščenje pip in za tlačenje to- baka v pipo, taki in drugačni vžigalniki (tudi v obliki ptičje hišice), pepelniki iz raznih materialov, reklamni listi in še marsikaj se je znašlo v vitrinah, skupaj s kratko predstavitvijo zgodovine kajenja na barvnem pa- noju. Janez Janežič ni samo zbiratelj. O vsakem predmetu zna tudi povedati zgodbo. Tako po- ve, da je tobak prišel v Evropo po “odkritju” Ameri- ke. Prvotni prebi- valci Amerike so ga gojili že pred 8000 leti. Ka- jenje tobaka je bilo del ver- skih obredov. Vrači so z iz- vlečki iz listov zdravili glavo- bol in zobobol, okužbe ran pa so preprečevali tako, da so nanje polagali sveže liste to- baka. Tudi v Evropi so s tobakom najprej zdravili glavobol, zo- bobol, kugo ali izpadanje zob. Konec 16. stoletja se je kajenje tobaka začelo širiti, od Anglije, preko celega Bal- kana do Turčije in Bližnjega vzhoda. V tridesetletni vojni na začetku 17. stoletja se je ta navada razširila tudi na Kran- jsko. Danes največ kadijo v Vzhodni Aziji. Že kmalu so se začeli oglašati nasprotniki kajenja. Španska Cerkev je na primer leta 1575 prepovedala kajenje v cer- kvah, turški sultan Murat IV. je uvedel smrtno kazen za ka- dilce, na Kitajskem so prepo- vedali gojenje in uživanje to- baka in kršiteljem zagrozili z obglavljenjem, v Rusiji bi vam za prvič samo odrezali nos in vas odpeljali na prisil- no delo v Sibirijo, če bi vas zalotili še enkrat, pa smrti ne bi več ušli. Vsem prepovedim navkljub pa je trgovina s tobakom v Evropi cvetela. Za evropski trg so tobak gojili na karib- skih otokih in v severni Ame- N riki. Kmalu so za delo naplantažah začeli iz Afrikeuvažati sužnje. Evropskim monarhom je to- bak prinašal veliko denarja, zato so v 18. stoletju začeli uvajati državne monopole. Sredi 19. stoletja so izumili prvi stroj za izdelavo cigaret. V 20. stoletju se je proizvod- nja iz majhnih delavnic selila v hale multinacionalnih kor- poracij. Njihove reklame so po vsem svetu povzročile ve- lik porast kajenja cigaret. V oglaševanju so sodelovali pravniki, kemiki, zgodovi- narji in cela vrsta drugih znanstvenikov, celo zdravni- ki, poleg njih pa še filmski zvezdniki in športniki. Za kar so bili seveda dobro plačani. Cigareta je postala simbol užitka in odraslosti. Istočasno so znanstveniki začeli objavljati dokaze o ško- dljivosti kajenja. V Mestni knjižnici Izola si lahko izposodite knjigo Zlati holokavst, izvor cigaretne ka- tastrofe in poziv k njeni od- pravi. Profesor zgodovine znanosti z ameriške univerze Stanford, dr. Robert N. Proc- tor, je z ekipo sodelavcev v desetih letih raziskal več mi- lijonov arhiviranih internih dokumentov. V knjigi je pri- kazal obseg in moč tobačne industrije, njene laži, mani- pulacije, zavajanje potrošni- kov in sodelovanje tobačnega lobija z vladami. Zaradi fi- nančne koristi tobačna indu- strija brezvestno uničuje zdravje ljudi in izjemno ško- duje tudi okolju. Ker knjiga razkriva njihovo zločinsko delovanje, so tobačni lobiji seveda hoteli preprečiti njen izid in na sodišču zahtevali zaplembo rokopisa. Kar pa jim k sreči ni uspelo. Razstavo o kajenju si lahko ogledate do konca meseca av- gusta. ŠP © Tomo Lavrič Aktualno / Goriška29. junija 201714 NATUROPATSKI NASVETI (159)Erika Brajnik Otekanje nog in naturopatija (4) Skupno med Kneippom in naturopatijo je njegova skrb za zdravje z naravnimi metoda- mi, predvsem pa terapijo o urejenem življen- jskem stilu, načinu življenja, skozi katerega ohranjamo zdravje. Zdrav in dosleden način življenja nam zagotavlja trajnost zdravja. Vsak dan si moramo zavihati rokave in se z do- ločenimi zadržki, restrik- cijami in doslednostjo tudi v prehranjevanju lahko odločimo, ali bo- mo hranili svoje zdravje ali bolezen. Kneippove vaje, ki jih lahko sami doma izvaja- mo, da vzdržujemo do- bro ožilje in čez poletje urejamo bitje srca, so oblivi z mrzlo vodo po spodnjem delu nog. Po jutranjem sprehodu ali teku, ko se vrnemo domov, zmočimo noge z blagim curkom mrzle vode, ki praviloma mora imeti manj kot 18 stopinj. Začnemo z desno nogo pri me- zincu na zunanji strani, kjer je manj akupre- surnih točk, s curkom gremo počasi do kole- na oblijemo koleno, in nadaljujemo po no- tranji strani noge do palca. Nato preidemo na levo nogo, isto začnemo pri mezincu. Potem se obrnemo in vajo ponovimo zadaj na levi in desni nogi začenši vedno pri me- zincu. Končamo tako, da z vodnim curkom oblijemo najprej desno stopalo in potem še levo stopalo. Vaja je enostavna in kratka, lahko jo izvede- mo doma na dvorišču z navadno cevjo ali pa v kopalnici v kadi. Tudi to je ena od naravnih metod krepitve te- lesa. S to si lahko lajšamo vročino poletnih dni. Pomembno: obli- ve izvajamo 1x na dan kadarkoli, pomembno je le, da med enim Kneippanjem in drugim pustimo 4 ure premora. Na osnovni šoli Fran Erjavec v Štandrežu bomo v mesecu maju odprli Kneippovo stezo, z zelišči in vodnim oblivom. Steza lahko koristi vsem otrokom in občanom, ob odprtju steze bo pri- sotna tudi predsednica Kneipp Vrhnika, ga. Maja Artenjak, ki bo izročila šoli priznanje. Tedaj bo praktičen prikaz uporabe Kneippove steze v Štandrežu z učenci osnovne šole Fran Erjavec. Vredno jo je poizkusiti in iskati zdravje! / konec www. saeka. si NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (63) Mariza Perat V bližini Milostne kapele je cerkev sv. Magdalene. Mogočna je tudi cerkev sv. Ane. Posebna znamenitost Altöttinga je tako imenovana “Panorama”, kjer je na 1200 kvadratnih metrih pri- kazano Kristusovo križan- je. V verskem oziru je Altöt- ting “Srce Bavarske”, kot ga imenujejo. Svetišče, ki ga skupaj z Lurdom, Fati- mo, Čensthovo in Lore- tom štejejo za enega izmed petih pomembnih ro- marskh svetišč v Evropi, obišče vsako leto milijon romarjev, kar je vsekakor dosti. Božjo pot v Altöttingu so romarji vedno radi obisko- vali. Po večini so hodili bo- si in to tudi tisti, ki so pri- hajali od daleč. Večkrat so s seboj nosili prižgane sveče ter večje in manjše lesene križe, okrog svetišča pa so se pomikali po kole- nih. Poleg preprostih romarjev so v Altötting romali tudi učenjaki, kralji in vojskovodje. Tu se je 25. aprila 1782 na poti z Dunaja v München ustavil papež Pij VI. V našem času je Marijino svetišče v Altöttingu 18. novembra 1980 obiskal papež sv. Janez Pavel II. Seveda ne smemo tu pozabiti na papeža Bene- dikta XVI., katerega rojstna hiša stoji nedaleč od Al- töttinga in kateremu je tamkajšnja božja pot še prav posebno pri srcu, saj jo je že v otroških letih obi- skoval. Kot papež je Benedikt XVI. sem poromal 11. septembra 2006. Ob tisti priložnosti je tu pustil svoj škofovski prstan, ki ga je nosil do svoje izvolitve za vrhovnega Poglavarja Cerkve. Prstan je danes na žezlu, ki ga Marija drži v rokah. Ob prazniku Mari- jinega Vnebovzetja, ki ga v Altöt- tingu nadvse slovesno obhajajo, pa je sv. oče leta 2008 v Milostno kapelo poslal zlato vrtnico. Med romarji, ki prihajajo v Altöt- ting, je mnogo mladih. Mnogo je tudi izobražencev. Večkrat so tu tudi mogočne verske manifesta- cije. Mnogo romarjev je tu zlasti za Binkošti. Altötting je znan kot kraj miru, zbranosti in molitve. K temu romarja vabi že svetišče sa- mo s svojo lepo in mirno okolico. Romarji zato radi prihajajo v ta kraj, da tu položijo svoje prošnje k Marijinim nogam in jo prosijo pomoči. VIRI: Gruden Josip: Zgodovina slovenskega naroda - Iz- dala in založila Družba sv. Mohorja, natisnila Mo- horjeva tiskarna v Celju 1911; Rihar Franc: Marija v zarji slave - Družba sv. Mo- horja v Celovcu, 1909; Leto svetnikov I. Izdala in založila Zadruga kato- liških duhovnikov v Ljubljani 1968; Podatki knjižnice Dušana Černeta v Trstu. Romarji v Altöttingu Pij VI. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 27. junija, ob 14. uri Papež Benedikt XVI. v Altöttingu Nepoškodovana kapela ob požigih in pustošenju okrog leta 900 (iz knjige: Karl Pichlmaier, Altötting 1890) V sredo, 21. junija 2017, je Zveza slovenske katoliške prosvete priredila izredni občni zbor v prostorih občinskega sveta v Špetru. Na dnevnem redu je bila sprememba statuta, ki jo zahteva Dežela oz. reforma o financiranju majhnih društev. Vse prisotne je najprej pozdravil in nagovoril župan občine Špeter Mariano Zufferli. Predsednica ZSKP Franca Padovan se je županu zahvalila za gostoljubnost ter povedala, da je ZSKP v lanskem letu sprejela v svojo sredo nekatere nove članice, med temi tudi Združenje/Associazione don Mario Cernet in Združenje don Eugenio Blanchini iz videmske pokrajine. S pridobitvijo dveh novih članic iz Špetra oz. Kanalske doline je ZSKP razširila svoje delovanje. Sledil je izredni občni zbor, na katerem so prisotni delegati soglasno sprejeli spremembe statuta. Po izrednem občnem zboru je bila kratka seja upravnega odbora. Predsednica se je članicam zahvalila za sodelovanje in prisotnim zaželela, da bi se po poletnem premoru vrnili polni energij za novo delovno sezono. Sledila je družabnost v bližnji restavraciji. Izredni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete Štandrež Zagoreli so svetoivanski kresovi a predvečer, 24. junija, ko praznujemo god sv. Jane- za Krstnika, se po naših krajih prižigajo kresovi, ki ob sol- sticiju segajo v pogansko davni- no. Krščanstvo je ta običaj prev- zelo in imenujemo kresove sve- toivanske po imenu svetnika. Da- nes je prižiganje kresov še samo tradicija in lepa na- vada. Kresni večer pa ni izgubil svoje skrivnostnosti, saj ogenj na svoj način človeka prevzame. V Štandrežu se radi pohvalijo, da zaku- rijo na bregu Soče največji kres. To bo verjetno tudi držalo, saj nagrma- dijo ogromne ko- ličine vejevja, dračja in drugega lesa, ki je letos zaradi dolgo- trajnega sušnega obdobja še hitreje in močno za- gorelo tako, da so se plameni dvi- gali visoko v nebo. Številni prisot- ni so se zaradi velike toplote mo- rali odmakniti od kresa več kot N petdeset metrov. Civilna zaščita jeskrbela, da bi se ogenj ne razširilna bližnje travnike. Nekoč, ko ni bilo še asfaltnih površin, so v Štandrežu zakurili kresove na vseh trgih in večjih križiščih. Za kresovanje poskrbi društvo sKul- tura 2001, ki je letos obogatilo kresovanje z jahanjem konjev, kar je posebno razveselilo najmlajše. Kresove so letos zakurili tudi v Ru- pi pri protipoplavnem nasipu. Večer so obogatili z zvoki harmo- nike v organizaciji društva Rupa - Peč. Tudi društvi Jadro iz Ronk in Tržič sta na praznovanju poletnega enakonočja, poleg kresa, nagradi- li tudi najlepše svetoivanske venčke, ki so jih spletle domače žene in dekleta. V Doberdobu so to lepo tradicijo obnovili na Gradini, kjer je lep kres osvetlil noč. V goriškem sre- dišču so za cer- kvijo sv. Ivana prižgali simbo- lični kres, saj je v mestu prepove- dano kurjenje na prostem. Na Vrhu sv. Mi- haela je tam- kajšnje istoi- mensko društvo nekoliko zamu- dilo tradiciona- len termin in 27. junija pripravilo prisrčno prireditev z nastopom domačega otroškega zbora z igri- co Kdor najde prijatelja, najde za- klad. Sledil je prižig kresa. DP drugi polovici meseca junija so potekale po raz- nih zaselkih občine So- vodnje prireditve, ki so jih orga- nizirala tamkajšnja društva ob podpori občine Sovod- nje, ki v tem času praznu- je občinski praznik. Višek praznovanja je bil v ne- deljo, 18. junija. Začel se je s sveto mašo v cerkvi sv. Martina za vse pokoj- ne upravitelje in svetni- ke. V večernih urah je bi- la najprej slavnostna seja občinskega sveta v Kul- turnem domu Jožef Češčut, sledila sta kultur- ni program z nastopom V združenega pevskega zbora podvodstvom dirigentke Zulejke De-vetak in nagrajevanje zaslužnih posameznikov in organizacij. Županja Alenka Florenin je česti- tala nagrajencem in se jim zahvalila za delovan- je v korist sovodenjski skupnosti in predstavila dejavnosti, s katerimi se je v prejšnjem letu najpo- gosteje ukvarjala občin- ska uprava. Eno izmed pomembnejših nerešenih vprašanj je pristop občine v me- dobčinsko zvezo. Največ dogajanja Junijskih večerov je bilo na Peči, kjer so se odvijale športne, predv- sem kotalkarske dejav- nosti in ob večernih urah plesna zabava. Sovodenjsko nogomet- no društvo pa si je prev- zelo nalogo in cel teden v jutranjih urah vadilo mlade nogometaše iz raznih krajev, ki so se kar dobro izkazali v medsebojnih tekmo- vanjih. DP Sovodnje S številnimi dogodki obogatili občinski praznik Foto DP Foto DPD Aktualno 29. junija 2017 15 atajur ni samo ko- ničast vrh v obliki pi- ramide, ki kraljuje nad Nediškimi dolinami, Matajur je veliko več, mi je nekoč zaupal planinec iz Mašer, ki me je nato popeljal po krožnih poteh iz do- line v naročje gore. Pot nas je vo- dila mimo travnikov in prastarih gozdov. Po pastirskih in gra- ničarskih pozabljenih poteh smo raziskovali pravljično po- krajino in nikoli ni bilo konec divjih prepadov, dolin, gozdov, cvetja in neštetih neokrnjenih izvirov. Šli smo celo mimo ma- jhnih, očem skritih gorskih je- zerc in tiho sledili skoraj izbrisa- nim stezam v večnem objemu samote. Hodili smo kar nekaj ur, ne da bi se sploh približali vrhu. Ker Matajur ni samo stožec, ki ga lahko vidimo s celotne Furlanije. Matajur je dežela. Polna skrivno- sti. Zavita v tančico pravljičnih utrinkov, medtem ko na najvišji točki vsak konec tedna mrgoli pohodnikov in turistov. Pobočja Matajurja so namreč kot veliko, varno naročje, kamor se lahko skriješ. Matajur pa je dobrodušni velikan, ki si nadene kapo, ko za- sluti, da se bliža nevihta in se v zimskih mesecih bojuje z norimi vetrovi, snegom in metežem. Ta- krat, ko pritisne mraz, moraš vzeti iz omare dereze, če hočeš na vrh pobočja, ki jih poleti vsak zlahka premaguje, se spremenijo M v ledeno strmino, ujeto v sonce,mraz in modrino. Matajur je po-zimi pravljica za izbrance. Poleti pa lahak izletniški cilj. Matajur je vsekakor simbol Be- nečije. Brez stožčastega orjaka si ne moremo predstavljati dolin, ki se zlivajo v Nedižo, samotnih vasi, ki se tesno oklepajo po- bočij in življenja v njih. Po njem so poi- menovali prvi tu- kajšnji štirinajstnev- nik v slovenskem jezi- ku, ki je začel izhajati leta 1950 in po kate- rem nosi ime tudi da- našnji tednik Novi Matajur. Na Matajur- ju se dogajajo športne in kulturne priredit- ve, o njem pojejo pe- smi, na njegova po- bočja se ozirajo po- potniki. Tako mogočen je, da ga je videti že z obale in Furlanske nižine, od Alp proti morju pa je eden zadnjih mejnikov gorskega sveta. Matajur. Orjaški objem malih strnjenih dolin. Ponos lju- di, ki kljubujejo zgodovini. Pobočja dobre, zelene gore so najvišje naseljeni predel Be- nečije, kamor furlanski vpliv ni segel in se je zato slovenska na- rodnostna zavest dobro ohrani- la. Zahvala za to gre med drugim številnim zavednim duhovni- kom, ki so v teh osamljenih visoko- gorskih vaseh živeli, maševali in delovali. Dandanes se na žalost ta od Boga in ljudi pozabljena na- selja neustavljivo praznijo. Planine ni- so več v rabi, tujci, predvsem vikendaši, pa kupuje- jo kamnite hiše in jih spremin- jajo v počitniška domovanja. Tu- di na slovenski strani meje ni nič boljše, pa čeprav je v vaseh nekaj več življenja in celo nekaj malih mojstrov in podjetnikov, ki si ta- ko ali drugače služijo kruh. Li- vek, od koder gre stara pastirska pot na Matajur, je živahna in pri- jetno obnovljena vas. Nekaj več kot dvesto prebivalcev skozi vse leto prebiva na 700 metrih nad- morske višine in se neutrudno vozi po opravkih v dolino. V za- meno za požrtvovalnost pa se Livčani lahko ponašajo z najbolj čistim zrakom tod okoli in z zdravim okoljem, ki je zadnja le- ta spodbuda za nove turistične načrte. Do srede devetdesetih let prejšnjega stoletja, je bil kraj namreč priljubljeno zimsko smučišče, potem je bilo snega vsako leto manj, proge in žičnice pa so obmirovale. Ime Matajur naj bi se začelo uveljavljati zelo pozno, nekje v osemnajstem stoletju. Pravijo, da ima izvor v italijanskem ime- nu Monte Maggiore, ki ga sicer dandanes skoraj nihče ne upo- rablja več. Monte Maggiore, ozi- roma Mont Major, se je počasi spremenil v Mot Major, Mat Ma- jor in nazadnje v Matajur. Staro beneško ime za goro je bilo Baba oziroma Velika Baba. Zanimivo je, da ga etnograf Pavel Med- vešček v svojih študijah istoveti s pojmom Velika mati oziroma Velika dobra mati. Če Velika Ba- ba res pomeni Veliko mater, po- tem bi bil lahko Matajur za naše prednike “nikrmana”, pravi Pa- vel Medvešček, najpomem- bnejša sila, vir vsega, to, kar je nad vsem drugim in ureja življenje na zemlji in v onstran- stvu. Res, Matajur, ki objema be- neške doline, je zaščitnik, je bog, je izvor vsega. Mogočni velikan, ki ga vidiš od vsepovsod in je od nekdaj simbol teh dolin in za- vetnik Benečanov. Na Matajur ali Babo pelje nešte- to poti. S slovenske strani je naj- bolj znana stara pot mimo pla- nin z Livka. Dolga in položna se vije mimo Mrzlega vrha in pašnikov, ki so bili nekoč polni živine. Mleko in sir se da dobiti še danes, na razgledni Idrski pla- nini, ki je lahko izletniku cilj ali samo priložnost za kratek posta- nek. Z Livka do vrha rabimo kar nekaj ur, pa čeprav se mulatiera izogne hujšim vzponom in je pot primerna tudi za kolesarje in manj utrjene pohodni- ke. Na italijanski strani je poti več. Najbolj strma in po vsej verjetnosti naj- bolj samotna, saj ne poz- nam nikogar, ki bi se že vzpenjal po njej, gre iz Štupice do cerkve sv. Lo- vrenca in nato na vrh. Pot se vije po skalovju in, po strmem, v dežju spol- zkem pobočju. Nekje na spletu sem prebrala, da je vzpon po tem severo- zahodnem grebenu pla- nincem skrajno neprija- zen. Priporočili bi jo lah- ko le najhujšemu sovražniku, je o njej zapisal alpinist, ki jo je prehodil spomladi v blatu. Poleg vsega pa na tem predelu Be- nečije čez celo leto kar mrgoli klopov. Razlog več, da se raje odločimo za enega krajših južnih vzponov in vrh gore do- sežemo brez večjih nevarnosti in naporov. Najlepši stezi gresta od Sv. Lovrenca in iz vasi Matajur. Matajur, kot dejansko vsa Be- nečija, se ponaša z izredno bo- gato in raznovrstno floro. Neka- teri trdijo, da je malo gora, kjer bi se človek lahko nagledal toli- ko različnih vrst cvetja. Zahvala za to gre odprti, sončni in soraz- merno južni legi ter ap- nenčastim tlom. Na avstrijskih Turah ali na pogorju Nockberge, kjer ni apnenca, je cvetja veliko manj, visokogorski travniki pa so veliko manj raznoliki in zani- mivi. Matajur je z naravoslovnega vi- dika najzanimivejša gora Julij- skih Predalp in že od začetka 18. stoletja privablja številne nara- voslovce in botanike. Nekaj tu rastočih primerkov, govorimo o približno 619 vrstah vaskularnih rastlin, je zelo redkih in strogo zaščitenih. Ko se v maju in juni- ju počasi vzpenjamo po bujnih pobočjih navzgor, srečamo nar- cise, rododendrone, kranjski je- glič, pogačice, različne vrste svišča, lilije, encijan, šmarnice, orlice, mak in še veliko drugega, skalovje in strmine pa skrivajo v svojih nedrjih celo gorsko kral- jico, planiko. Izjemne barve, raz- nolikost in izjemna lepota cve- točih travnikov so že same po se- bi razlog za izlet po planinskih poteh Matajurja. Očaral nas bo šopek pri šopku, opajale nas bo- do vonjave, sklanjali se bomo nad drobnimi nežnimi glavica- mi in opazovali lepoto in popol- nost, ki jo premore samo narava. Cvetje na Matajurju je seveda ve- lika dragocenost, trgamo ga lah- ko samo prek teleobjektiva, saj slike nikoli ne ovenejo in osta- nejo v trajen, večen spomin. Rože pa ostanejo, da se majejo v vetru in krasijo pobočja v čast ti- stim, ki se vsako leto vračajo v pravljično pripoved, ki ji pravi- mo pomlad. Suzi Pertot okratni, zadnji junijski špor- tni kotiček je naravnan na poletni prestopni rok pri naših nogometnih ekipah. V zad- njih tednih se je nabralo veliko novosti, poglejmo po posameznih društvih, kaj se kuha. Elitna liga. Pri Krasu so odločno obrnili stran in zamenjali garnitu- ro primorskih nogometašev. Ka- petan Spetič in Smrtnik sta presto- pila v D ligo k videmskemu moštvu Cjarlins Muzane. Salkič in Stančič pa sta se odločila za sežan- ski Tabor v drugi slovenski ligi. Daniel Tomizza pa se seli k Pri- morju, kjer je začel bogato karie- ro. V zameno se potrjeni trener Radenko Kneževič veseli štirih pri- hodov, to so nekdanji prvoligaš (Ascoli, Cagliari, Sampdoria), ve- teran Andrea Parola, ki je nastopal tudi za Triestino, izkušena Damir Hadžić in Jaka Štromajer iz naj- višje slovenske lige ter mladi No- vogoričan Ambrož Klančič od So- vodenj. Promocijska liga. V tem prvenstvu bodo nastopale kar tri slovenske ekipe. Vesno, ki je izpadla iz elitne lige, bo namesto Luigina Sandri- na, trenerja zadnjih dveh let, ki je pre- stopil k San Luigiju, vodil Aldo Corona, stari znanec našega nogo- metnega gibanja, zadnje sezone pri Costalungi. Juventino bo še dalje vodil Nicola Sepulcri. Po dveh zaporednih napredovanjih je kajpak potrjen tudi strateg Pri- morja Davide Ravalico, ki bo ob igralcih, ki so delovali nadvse usklajeno že lani, računal še na prvovrstni okrepitvi, že omenje- nega Tomizzo in napadalca veterana Emila Zubina iz Brtonigle, ki je v Italiji igral celo na ravni C2 lige in je štiridesetim letom navkljub še dalje strah in trepet obramb. Prva amaterska li- ga. Novega trenerja imajo tako pri Pri- morcu, ki je naza- doval iz višje lige, kot pri Mladosti in Zarji. V Trebčah so angažirali Vincenza De Sia, ki je delal v prvi vrsti z mladinskimi ekipami. V Ba- zovico pa prihaja Michele Campo, ki je svoj čas sodeloval kot po- močnik tudi s Krasom, lani je vo- dil Sistiano. V Doberdob pa se vrača Stefano Caiffa. Prestopov nogometašev je za zdaj še bore malo. Druga amaterska liga. V Sovod- njah so po izpadu zaupali do- mačemu trenerju, to je nekoč dol- goletni kapetan Simon Feri, ki je že vodil mladince. Nobene vesti doslej iz Bregovega tabora. V tretji amaterski ligi pa je bil na klopi Gaje, našega edinega predstavnika v tem tekmovanju, potrjen mladi domači trener Danilo Venanzi. HC T Daniel Tomizza se seli k Primorju Valček nogometnih trenerjev ržaška gostilna La Citta'di Londra na ulici Ghiberti je od nekdaj stičišče in pribežališče krajevnih umetnikov. Bližina konservatorija Tartini privlačuje, poleg glasbenikov in gostov od vsepovsod, tudi ljubitelje umetnosti, ki si ob prigrizku domače tržaške kuhinje pri- voščijo tudi ogled slik, ki so izobešene v vseh prostorih lokala. Tačas je še odprta razstava hrvaškega slikarja Vlada Tuđe Življenje je lepo - Život je lep, ki je do pred kratkim razstavljal še v bližnji gale- riji La Vetrina v začetku ulice Udine. Na nedavnem odprtju, ob udeležbi predsed- nika tržaške Hrvaške zajednice (skupno- sti) Giancarla - Damira Murkovića, je živi in eksperimentalni kolorizem njegovih večjih formatov prof. Roberto Ambrosi označil kot dela vredna "jugoslovanske- ga Picassa". V njih je prepoznal, ob vseh izrazih jugoslovanske povojne tradicije, tudi prvine abstraktnega ekspresioniz- ma, informela, akcijskega slikarstva, “ta- chizma”, se pravi delo kompleksnega umetnika, ki z eleganco in lahkoto uspe povezati figurativnost Picassa s prispevki drugih sodobnih tokov, tudi Dubuffeto- ve "art brut" in prejšnjih vzorcev, od igri- vosti secesije do prefinjenosti Schieleja. In res tudi slike, ki so še na ogled v Citta' di Londra do počitnic obrata, ponujajo učinkovite igre kompozicije in barv, akrilnih sinjih, roza, zelene, ki jih prekri- vajo in zamejujejo konture stiliziranih fi- gur, oči, prabitne strukture ameb, ne- kakšna sanjska fiziologija, ki spominja na futuristične mimobežnice. Kdor je imel priložnost spoznati vulkanskega slikarja, ki je študiral na akademiji v Rotterdamu, kjer je bohemsko živel na ladji, se ni mo- gel načuditi energiji Tuđe, ki razstavlja hkrati v Parizu in drugih mestih Evrope in po svetu. Nemara bomo lahko spet vi- deli njegove pisane barvne kolobarje, če se bo izteklo, že ob naslednji Barkovljanki na ugledni lokaciji. Animatorja razstav v tržaški gostilni sta umetnika Leo Cimadori in Paolo Gugliel- mo Giorio, ki nadaljujeta poslanstvo po- kojnega Danteja Pisanija, znanega tržaške- ga slikarja, ki je prirejal tu razstave. Giorio je lastnik tržaške galerije La Vetrina, ki te dni (do 7. julija) gosti razstavo Cimadorija Somiglianze - Podobnosti: na nenavad- nih lepenkastih podlagah je izrisal stilizi- rana in elegantna obličja lepotic, nekakih dark variant figur, ki smo jih bolj vajeni iz platnic glamuroznih modnih revij. Njun pogled je zbadljivo bodeč in kontra- stiran. Omenjena kulturna delavca si prizadevata za širšo povezavo in sodelovanje med tu živečimi ustvarjalci in v bližnjih okoljih tudi čez mejo. Zato sta pred meseci prire- dila razstavo del novogoriškega umetnika Bogdana Sobana v Lon- donu in po njegovem posredovan- ju sodelovala pri organizaciji in od- prtju (pretekli četrtek) razstave slik ustvarjalcev iz Trsta in Vicenze - Ve- trina d'Estate, v Dvorcu Coronini v Šempetru pri Gorici. Galerija “La Vetrina” je z Občino Šempeter - Vrtojba in Likovnim Društvom Šempeter - Vrtojba zbrala k sodelovanju lepo skupino sloven- skih in italijanskih umetnikov za ta skup- ni poletni utrinek, ki bo na ogled do 7. ju- lija v Šempetru na trgu Ivana Roba 3/A in nato od 14. do 27. julija še v omenjeni tržaški galeriji na ulici Udine 2. V Šempetru in kasneje v Trstu raz- stavljajo: Elena Ester Accardo, Ivan Bidoli, Giuseppe Callea, Alessan- dro Calligaris, Egle Ciacchi, L. Ci- madori, Giancarlo Coletti, Claudio Dal Pra, Bruna Daus, Samantha Fermo, P. G. Giorio, Flavio Girolo- mini, Lara Kobal, Graziella Luc- chin, Giuliana Martinz, Alessandra Maver, Nadja Moncheri, Simonet- ta Montagna, Giuliano Pecelli, Lo- redana Riavini, Vedran Silipetar, Renata Sirotich, Teja Ghelj, V. Tuđa, Marco Zanrosso in Simone Zola. V miljskem muzeju Ugo Cara' pa bodo 29. junija odprli spet skupin- sko razstavo Grafica slovena in Ita- lia - Slovenska grafika v Italiji, dra- gocen izsek tovrstne umetnosti, ki ga je uredil kurator Denis Volk. Iz- brani umetniki so, nekateri vrhun- ski predstavniki ne le zamejske in ne le slovenske umetnosti jedkani- ce in tiska s torkljo - Avgust Černi- goj, Bogdan Grom, Matjaž Hmel- jak, Zora Koren Skerk, Marjan (Panči) Kra- vos, Klavdij Palčič, Claudia Raza, Lojze Spacal, Franko Vecchiet, Edvard Zajec, Bo- ris Zuljan. Pri uresničitvi pregleda so z Občino Milje sodelovali Mednarodni gra- fični likovni center - MGLC iz Ljubljane, tržaško društvo za umetnost KONS, slo- venski generalni konzulat v Trstu in slo- vensko ministrstvo za kulturo. / str. 16 Davorin Devetak T Poletne razstave na obeh straneh Od Trsta do Šempetra in nazaj - V Miljah slovenska grafika Matajur Cvetje, nori razgledi in koča iz pravljice (1) Aktualno29. junija 201716 azstava je nastala na osnovi bogatega fonda ustanove, ki že mnogo let prireja mednarodni gra- fični bienale in hrani primer- R ke glavnih pred- stavnikov te zvrsti, ki so sodelovali na ljubljanski prire- ditvi, eni najbolj uveljavljenih v svetu. Nekaterih mojstrov ni več, zadnja nas je zapustila Zora Koren Skerk in to je njena prva posthumna razstava. Morda kdo tudi manjka v iz- boru, a za vse ljubitelje hra- pave lepo- te eksplo- zivnih, S 15. strani Od Trsta do Šempetra ... V Sloveniji razkrili pranje iranskega denarja v NLB Naslednja postaja: Teheran lovenski bančni sistem je v zadnjih mesecih spet pod drobnogledom. Po prelomni zimi na prehodu iz leta 2013 v 2014 ter prvem šoku zaradi navala slabih kre- ditov, se je panika nekoliko polegla. Seveda, takrat je bančna luknja – njena globi- na naj bi po izračunih tujih mednarodnih agencij znašala 5 milijard evrov – ogrožala fi- nančno suverenost slovenske države. O Sloveniji so v tistem obdobju govorili kot o novem Cipru, državi, ki jo bo reševa- la evropska trojka. Ni vse zlato, kar se sveti Okoliščine so se potem spre- menile. Slovenija je gospo- darsko ponovno vzcvetela. K temu so najbolj pripomogli izvoz in tista podjetja, ki po- slujejo s tujino. Preobrat je doživela tudi postavka inve- sticij, pri čemer se je potreb- no delno zahvaliti tudi dej- stvu, da je ob koncu program- skega obdobja za črpanje ko- hezijskih sredstev 2007-2013 potrebno pridobljena sred- stva porabiti, da bi jih po ne- potrebnem ne vračali Evropi. Vlada je medtem tudi zagnala slabo banko. Na novo je reor- ganizirala upravljanje 12 mi- lijard evrov težkega državne- ga portfelja in Sod ter večino drugih paradržavnih skladov, ki so imeli portfeljske na- ložbe, stlačila v SDH. Druga največja slovenska banka, NKBM, je dobila tujega lastni- ka – sklad Apollo. Skratka, povprečen državljan je krizno stanje iz konca leta 2013 ne- kako že pospravil v podzavest. Tudi NLB, vir vsega zla, deluje v zadnjih letih s pozitivnim predznakom. In to je zdajšnja vladna koalicija spretno izko- ristila, da bi z Erjavcem in Židanom na čelu preprečila S prodajo. A o tem smo pisalizadnjič. Tokrat se bomo zau-stavili na učinku streznitve, ki ga je v javnosti imelo nedav- no razkritje »afere Iran« zno- traj NLB. V največji slovenski banki so – tako kažejo doku- menti, ki jih je razkrila prei- sikovalna komisija za bančno luknjo – med letoma 2008 in 2010 oprali za milijardo dolar- jev sredstev dvomljivega iz- vora. Razkritje je slovensko jav- nost v trenutku spravilo spet v le- to 2013 in še en- krat ponudilo sliko o takrat- nem delovanju banke. In na dan so v zaslišanjih že omenjene ko- misije prišla tudi imena in obrazi ljudi, ki so bili ta- krat na odgovor- nih funkcijah in ki jim je po začetnem prepla- hu uspelo utoni- ti v pozabo splošne javnosti. Koliko časa se bo nezadovoljstvo nad omenje- nimi zgodbami še obdržalo na površju, je seveda drugo vprašanje. Odgovor je najbrž, žal, retoričen. Enosmerna vozovnica za Te- heran Zgodba o pranju iranske mi- lijarde dolarjev je na meji ver- jetnosti. Zgodba je tekla med letoma 2008 in 2010. Iranski poslovnež z angleškim državljanstvom Iraj Farro- khzadeh je v tem obdobju na- kazoval milijonske zneske s svojega podjetja Farrokhza- deh parternship (račun odprt na iranski banki Export deve- lopement Bank of Iran) v Slo- venijo na račun, ki ga je po- slovnež odprl na NLB. Od tam pa je denar odtekal na 9.400 različnih računov. V dveh letih se je nabralo za 770 milijonov evrov (po ta- kratni menjavi približno mi- lijarda dolarjev), ki so nenad- zorovano preko Slovenije po- tovali kdo ve kam. Do pravih ukrepov ni prišlo kljub temu, da so NLB in njihove službe na spornost iranskega podjet- nika opozarjale tudi tuje ban- ke. Nekateri slovenski mediji pišejo, da je iranskega podjet- nika leta 2008 sprejel oziro- ma povabil takratni prvi člo- vek NLB, Marjan Kramar. Gre za predsednika uprave, ki je bil na čelu NLB v obdobju med 2004 in 2009, ko je bilo podeljenih največ slabih kre- ditov. Da pa enakomerno po- razdelimo odgovornosti, je treba poudariti še drugo raz- kritje, ki izhaja iz dela prei- skovalne komisije in na kate- rega so opozorili slovenski mediji. Po odhodu Kramarja je uprava, ki ji je predsedoval Draško Veselinovič, odobrila sklep, da se iranskemu pod- jetniku oprosti prilivna pro- vizija, če bi njegov promet presegal 10 milijonov evrov mesečno. Kaj to pomeni? Banka se je odpovedala do- ločenemu delu prihodkov pod postavko provizij od po- slov stranke. Ergo... mimo dejstva, da je uprava pri- krajšala banko za predvidene prihodke, je – to je še po- membnejše – uprava dobro vedela za vse te posle. Sunek s pestjo v trebuh In v tem je bistvo... slovenski davkoplačevalci, ki so v naj- večjo slovensko banko v več obrokih med 2007 in 2013 vložili 2,3 milijarde evrov, so v zadnjih letih nekoliko po- zabili na takratno dogajanje. Iranska afera bi morala imeti na slovensko javnost učinek, kot bi spečega človeka s pse- stjo sunili v trebuh. Travma- tično prebujenje v kruto real- nost. Ljudje, ki so pričali pred preiskovalno komisijo o bančni luknji, so namreč tisti, ki so bili na vodilnih mestih v slovenskih bankah, ko so se podeljevali vsi slabi krediti. Za zdaj ni nihče zaradi tega odgovarjal. Omenili smo Marjana Kramarja. Veste po čem je gospod Kramar najbolj znan? Po uspehih na NLB? Ne. Znan je po tem, da je ob odhodu prejel denarno na- grado za opravljeno delo v višini milijona evrov. Sloves bankirja slabih kreditov ga je sicer po letu 2009 oddaljil od bančnega sveta, a, kot že povedano, ga roka pravice tako ali drugače doslej ni oplazila. Morda še kako drugo ime ti- stega časa, samo za vzorec. Marko Jaz- bec, recimo. V upra- vi NLB je bil med le- toma 2009 in 2012. Torej, tako v času iranskih poslov kot v času slabih kredi- tov. Po obdobju v banki je presedlal najprej v turizem – Hotele Bernardin. Leta 2015 so ga ime- novali na mesto prvega človeka SDH, od koder so »ga odstopili« lani poleti v aferi bloka- de Luke Koper. No, kmalu zatem si je našel novo ugledno mesto: danes je Jazbec na čelu poza- varovalnice Sava, pri kateri je SDH največji posamični la- stnik (25 odstotkov). In da bo slika popolna. Božo Jašovič je bil predsednik uprave NLB med letoma 2009 in 2012. Njegova uprava je iranskemu poslovnežu podaljšala mora- torij na odplačevanje provizij. Jašovič se je po obdobju na NLB zaposlil na Gorenjski banki, nedavno pa je bil med kandidati za nadomestitev Franceta Arharja na čelu Združenja bank Slovenije. In še zadnji od teh primerov, ki bi jih lahko našteli še veliko več. Matej Narat je bil na NLB zelo dolgo (med 2002 in 2009) kot vplivni član upra- ve. Za tem se je preselil v pre- zadolženo podjetje Sava (nek- danje gumarsko, danes turi- stično podjetje). Njegova pri- sotnost je bila bistvena pri tem, da je banka nekdaj kran- jsko podjetje sploh ohranila pri življenju. Zadeva je tukaj že malodane absurdna. Sava je bila med podjetji z največjo količino slabih kreditov, ki so bili konec leta 2013 prenese- ni na slabo banko. Ker takrat- no vodstvo slabe banke (nor- dijska različica pod vodstvom Torbjorna Mansonna) ni iz- polnjevalo njegovih pričako- vanj, je bil neformalno med zaslužnejšimi za njihov od- strel. No, v omrežju NLB je bil nek- daj tudi Metod Dragonja, ki je nato kot državni sekretar na finančnem ministrstvu pomagal pisati strategijo upravljanja portfelja državnih investicij. V tej strategiji je za- pisano, da bo 25 odstotkov NLB ostalo v državnih rokah (namesto da bi zasebniki ku- pili 100 odstotkov), Sava pa je postala »pomembna državna naložba«. Država jo je tako rešila. No, takih primerov bi lahko naštevali še in še. Vmesna postaja Iranska zgodba je morda sa- mo eden od viškov sprevržene bančne politike NLB v spornem obdobju. Bančniki, ki so pripravili in skuhali iransko zgodbo, so bolj ali manj tisti, ki so kuhali podobne zgodbe vseskozi. Iranski posli so bili del zgod- be, ki bi ne smela priti v jav- nost. A so prišli. Od slabega kredita do slabega kredita se tako čedalje bolj razstira po- gled v razsežnost načina po- slovanja, ki je ustvarilo bančno luknjo. Teheran ni bi- la zaključna postaja, bila je sa- mo ena od vmesnih. kil Zbor Veseljaki iz Doberdoba Nastop na Poljskem rve dni meseca junija je otroški pevski zbor Ve- seljaki iz Doberdoba kronal svoje letno delovanje z nastopom na Poljskem. V nek- danjo poljsko prestolnico se je odpravil na povabilo so- vaščanke Susi Ferfoglia, ki živi že dolga leta v Krakovu. V nekaj dneh so si otroci v spremstvu staršev in pod vod- stvom izkušenih vodičev ogle- dali kar nekaj zanimivosti, od rudnika soli v Wieliczki, do gradu in katedrale v Krakovu, P kraljevskih grobnic, podzem-nih ostankov srednjeveškegadela mesta, Wadovic z ogle- dom rojstne hiše svetega Jane- za Pavla II. (slednja je pred tremi leti postala zanimiv in- teraktivni muzej), pa celo do vodene ekskurzije v koncen- tracijsko taborišče Auschwitz in Birkenau. Najbolj občuteno pa je bilo nedeljsko jutro, ko so otroci peli pri sv. maši v cerkvici – kapeli, posvečeni sv. Faustini Kowalski. Po sv. maši pa so Ve- seljaki pod vodstvom Lucije Lavrenčič in ob orgelski spremljavi Susi Ferfolja imeli še krajši koncert na koru, svo- je ubrano in nežno večglasno petje pa so sklenili pred glav- nim oltarjem ob prisotnosti številnih turistov, ki nenehno prihajajo v omenjeno kapeli- co častit relikvije poljske svet- nice. Skratka, zelo intenzivni dne- vi, ki so udeležencem nudili veliko različnih izkušenj in jih notranje obogatili. Zahvala naj gre vsem osebam, ki so prispevale k organizaciji izleta ter SSO – ju ter Uradu Republike Slovenije za Sloven- ce v zamejstvu in po svetu. kričečih barv in temnosivih odtenkov črnil, plasti najra- zličnejših materialov in ma- tric, pridobljenih z znanjem ali s slučajnostjo, bo pravi praznik obisk istrsko-be- neškega mesteca in ogled ek- sponatov Gutenbergove in Dürerjeve umetnosti, ki še naprej kljubuje ob vsem pro- doru elektronskih umet- niških ikon in podob. Slika iz šempetrske razstave je delo Vlada Tuđe, na plakatu mil- jske razstave pa je upodoblje- na Spacalova grafika.