Ljubljana, 28. novembra 1940. — Leto XIII. — Št 49. Poštnina plačana v goto Tini GLASILO KRj(ANS KEGADELOVNEGA LJUDSTVA Domovina, ti si kakor... Z doseženo plačo nisem zadovoljen — zato nimam kovača za organizacijo Nuj važnejša, oljenem pa tudi na jtežja naloga delavske organizacije je vzgoja članov za prave delavce. Ne le za delavci- ijm) svojem poklicu in svoji zaposlitvi, ampak in predvsem za delavce po svojem mišljenju. Žalostna resnica je namreč, da prevladuje še v velikem delu delavstva meščanska miselnost. Meni, da je njegova najvažnejša naloga, da si pribori čim večji kos kruha. To je vprašanje, ki ima temelj, vse drugo je le fantazija. Taki delavci širijo 'zavestno ali pa nezavestno nauk meščanstva, ki vidi v strokovni organizaciji le sredstvo za gospodarsko zboljšanje delavstva. Vse druge naloge ji pa odreka in se celo bori proti delovanju delavske strokovne organizacije preko tega okvira. Če opozarja delavska strokovna organizacija svoje člane, kje je vzrok Jijihove bede in stiske, me v delu, aui-paik v krivični ureditvi družbe in gospodarstva, meščanom tak nauk ni po volji Pravi: 6emu razburjate ljudi? Ali jo to potrebno? Ali ne bi bilo veliko bolje, da bi širili med delavstvom hoj proti pijančevanju, l>oj proti lenobi; da 'bi ga učili, da je dolžno spoštovati svoje gospodarje in ise jim pokoravati, ne pa da mrmrajo proti njun in jim zavidajo nekoliko boljši ■košček kruha? Kajti tudi kruh gospodarjev je trpek, in slično. Del delavstva sprejema tak nauk meščanstva in vidi v delavski strokovni organizaciji le nekako dobickanosno podjetje. Zaradi tega ne postane njen član, da bi se priključil delavski borbeni armadi, ampak da bi potom nje dosegel gotove ugodnosti. Če plačuje za organizacijo določene prispevke, potem mora dobiti nazaj te izdatke najmanj desetero povrnjene, in sicer tako tedaj, kadar si on želi. Če ni tega, Potem nima zanjo kovača. lako' govorjenje dokazuje, da je tak elan strokovne organizacije delavec le po svoji zaposlitvi, ne pa po svoji miselnosti. V tem pogledu je meščan in še prav posebno sebičen član. Poleg tega dokazuje, da ne pozna dela organizacije in da je proti njej krivičen. Kajti delavska strokovna organizacija doseže za delavstvo v prav vsakem podjetju toliko gmotnih zboljšanj, da je prispevek zanjo najmanj desetkrat povrnjen. Ne pomisli, kakšen (bi bil položaj v njegovem obratu, če ne bi >*lo organizacije. Ne pomisli, da bi bilo delavstvo brez strokovne organizacije nesposobno za kakršen koli po-vig v podjetju. Kajti posameznika bi podjetje odslovilo kot nergača in kot 'ogovileža. Tak delavski egoist ne poimisli, da nima strokovna organizacija opraviti s kakimi dobrohotnimi ljudmi odnosno gospodarji, ki imajo smisel za potrebe delavstva, ampak da ima opraviti s kapitalom. Ta pa je brezobziren in trd. r volji Nadetega rešena. Kaj napraviti? ■ayeden delavec ve, kaj mora na-praviti, to je, pripraviti se na nadaljno rbo. Zaveden delavec tudi ve, da postopa podjetnik proti zahtevam strokovne organizacije ne le zaradi dobička. ampak tudi zaradi tega, da bi zbudil med delavstvom proti njej ne- Za našo severno mejo! Eno nedeljo so nabirali za severno mejo »naši«, drugo nedeljo pa liberalci. Koliko so nabrali posamič ne vemo in najbrže tudi ne bomo nikdar zvedeli. Nabiranje se je vršiilo pod tako slabimi zunanjimi in notranjimi pogoji, da uspeha ni moglo biti ne pri »naših« in ne pri liberalcih. Uboga naša severna meja. Mi ne rešimo niti ene same slovenske vasi, niti ene hiše. Slovenske ne, komaj »našo« ali liberalno hišo. O domovina, ti si kakor vlačuga! (Cankar: Pohujšanje.) Prijatelj mi je rekel: »Vse skupaj je norišnica. Ne enim ne drugim nisem ničesar dal. Rad bi dal, rad bi šel tudi sam nabirat, toda to noro slovensko strankarstvo, ki se ne ustavi niti v uri. ko gre narodu za zadnje pogoje življenja. To že ni več norost, to je bogokletstvo. Z narodovo usodo se igrajo stare interesne klike kot v Franciji sredi vojne. Ali smo res tudi Slovenci tako strašno bolni, da nismo v stanju počistiti vsaj v svojii sredini.« »Kaj verjameš, da so res nabirali za severno mejo? Zarodi 'mobilizacijo strankarskih sil so nabira.1!, zaradi discipline svojih vrst so nabirali. Severna meia je samo pripravno geslo, sicer pa Hekuba kot jim je Heikuba vse, kar ni v korist ozki »naši« ali liberalni kliki. Če bi obori svoj narod res ljubili, če bi jim bil narod več kot n jihove ma jhne koristi, bi se združili vsaj zaradi severne meje, če že ne zaradi smrtne nevarnosti, v kateri se nahaja ves narod. O domovina, ti si kakor norišnica! Neki gospod je izkopal svojo bojno sekiro, zalučal svoj toimohavlk v sredo liberalnih vrst. Takole modruje neki gospod: Saj mi smo za združitev, saj nam to zapovedujeio že naša načela. ki jih nismo še nikoli izdali. Toda liberalci so krivi, oni se nam morajo pridružiti že zaradi tega, ker nas je več. Liberalki pa tega nočejo in so (Mlini krivci, da je v narodu razprtija. Mi si umijemo roke nad nedolžnim narodom. Krivi so liberalci. Ta gospod maha s klafterskimi poleni po — zraku. Saj liberalcev ni nikjer, morebiti, da se še skriva kak posameznik v uredništvu »Jutra«, toda prizadet do sedaj še ni nihče. Včasih si liberalca poizmal že po glasu kot slab denar, danes pa, danes veš bolje za framazone kot za liberalce tako so se poskrili. Sedaj so liberalci tajno društvo. Vsa k član J SZ naj skrbi, da se bo članstvo vedno bolj množilo. Le močna organizacija bo v prihodnosti lahko uspešno pomagala delavstvu. zaupanje in nevoljo. S tako taktiko deloma tudi uspe in sicer pri nezavednih delavcih. Zakaj so pa ti delavci nezavedni? Nezavedni so zaradi tega. ker se ne udeležujejo delavskega življenja. Taki delavci berejo le meščansko čtivo, delavskega nikoli. Nezaveden delavec ne pozna delavske zakonodaje, zlasti pa ne vidiš nezavednega delavca na strokovnih sestankih skupine. Strokovni sestanki se vrše predvsem zaradi tega, da se člani ponče o tekočih delavskih Pa smo le imeli volitve — na univerzi. »Spektakla ni bilo veliko, zmagali smo pa le »mi«... To smo jih izkoreninjence, narodne izdajalce, te liberalce.« Kakšna žalostna in sramotna revščina se skriva za takimi zmagami, sedanjimi in prejšnjimi. Revščina denarja in duha. Na Slovenskem je na univerzi običaj že vsa povojna leta, da stalno zmagujejo »močnejši«. Moč list pa se vedno določa v Belgradu. Včasih za časa Svetozarja so bili močnejši liberalci, sedaj pa eo spet »naši«. Časi se spreminjajo in se bodo spreminjali še naprej. Bog ve kdo bo močnejši prihodnjo jesen. Kar zdi se mi, da ne eni ne drugi. To pa laihko rečemo, da liberalcem zmage na univerzi niso prav nič koristile, pa tudi ne škodovale.' Napredna inteligenca,ki je izšla iz teh zmag, si je pozidala svoje vile, si je zavarovala svojo starost, hodi na lov in kvečjemu pomiluje narod, ki gara iza tako plačilo. »Naša« inteligenca pa nima niti za las drugačnih poželenj in misli. Pri Srbih in na Hrvaškem pa ni ne liberalcev in ne »našilu. Na univerzi nimajo »močnejše« liste. Tam je vedno narobe, vedno zmagujejo šibkejši. Srbov že od 'nekdaj nismo mogli zaradi slavnega prerokovanja: Srbi nas bodo po grbi. Srbi so kot Šarec kraljeviča Marka. Za rep se ne pustijo vleči čez Ob peti obletnici obstoja slovenskega dela Jugorasa, Zveze združenih delavcev, je »Slovenski delavec« napisal v uvodniku trditev: »Duh Krekov je to, kar danes daje življenje ZZD.« V tem članku hoče dokazati odmik Jugoslovanske strokovne zveze od osnovne linije dr. Kreka im pravi, »da se je to uprio ljudem resničnega Krekovega duha in so zopet uveljavili v organizacijskem življenju slovenskega delavstva načelnost. Ustvarili so ZZD.« Torej za to se je ustanovila ZZD. Zaradi pomanjkanja Krekovega duha v slovenskem delavskem gibanju. Ne vemo, če se bo kdo sploh dobil, ki bi naj verjel tej trditvi. Preveč živ je še spomin v vrstah slovenskega delovnega ljudstva na dr. Kreka, da bi ne našel tu vsak premetene zvitosti naše dične ZZD. In prav zaradi tega, ker je duh Krekov še vodno globoko vsidran v vrstah slovenskega delavstva, si hoče ta organizacija od časa do časa tudi z dr. Krekovim imenom pomagati, da se približa duši slovenskega delavca. Da je med slovensko inteligenco zamrl Krekov duh je že stara resnica. Tn v te vrste spada najbrž tudi uvodničar tega članka v »Slovenskem de- ———i■" 1 —amiBiif zadevah in da se razčistijo tudi morebitne napake v organizaciji. Edino tako sodelovanje privede delavca v delavsko miselnost in v delavsko skupnost. Obstoj nezavednih delavcev nas ne sime oplašiti. Dokazuje nam le, kako težka je naloga strokovne organizacije in na koliko zaprek naleti pri svojem delu. Zapreke nas more jo nasprotno napraviti še bolj borbene in vztrajne. Sadove in uspehe rodi namreč le borbenost in vztrajnost. prag niti od kraljevičev. Smo že čisto drugačnega kova mi Slovenci, ki smo vedno radi >v senci, kakor pravi pregovor. Tudi na univerzi. Oj ti up in cvet naroda. S Šarcem kraljeviča Marka te ravno ne moremo primerjaiti. Preje z oniimi rejenimi in bleščečimi kopitarji, ki jih je Marko vse potegnil čez prag. Pa je bilo le prijetno v onih časih, ko smo si stali liberalci in »mi« res odkrito pri belem dnevu eden drugemu nasproti. Spomnimo se na srvetovno vojno. Cesar Karol je sklical parlament, pa so istopili naši poslanci malo gori na Dunaj in so rekli eno reč pa ta drugo. Pa danes? Saj imamo še liberalce in »naše«. Če ne bodo eni, bodo pa drugi. Slovence je lahko voditi. Edino Šušteršič se je moral za nekaj let umakniti v Švico, sicer pa še nismo od nikogar zahtevali obračuna za dobro ali slabo narodno zastopstvo. Živio Slovenci, ki so radi v senci. Nekega dne se bo pa tn pesem le končala. Nenadoma bo konec te preživete stoletne norosti. Domovina bo spet prijazen in svoboden dom veliki družini slovenskega naroda. Vnaprej pozdravljamo zoro nove svobode s prelepimi Cankarjevimi besedami: Domovina, ti si kakor zdravje! lavcu«, ker je njemu vseeno ali danes trdi, da je v ZZD Krekov duh, jutri zopet kaj drugega, kar je prvemu popolnoma nasprotno. Samo da delavci berejo in verjamejo ter se obračajo po plašču, ki ga jim on .po vetru olbraČa. Dejstvo pa je, da je Jugoslovanska strokovna zveza ostala po duhu in delu prav taka kot jo je ustanovil dr. Krek in da se ni niti za korak odmaknila od svojih osnovnih načel ob ustanovitvi. Gibanje, ki ga je začel dr. Krek z ustanovitvijo krščansko' socialistične delavske organizacije, je bilo namenjeno slovenskemu delavstvu. Slovenski delavec na j se v okviru svoje lastne organizacije bori za svoje pravice, naj v nji raste in se po njej uveljavlja v slovenskem družabnem življenju. To delavsko gibanje je dr. Krek večkrat poudaril, naj bo svobodno in neodvisno od kogar koli, bodisi od organizacij, časopisja in tudi od politične stranke. S tem je hotel dr. Krek dati zadostno zaščito slovenskemu delavskemu gibanju, da se bo neovirano razvijalo in tudi nemoteno vršilo svoj veliki socialni apostolat. Jugoslovanska strokovna zveza naj torej vrši svojo nalogo prav tako koit jo v resnici vrši še danes. Bori naj se za gospodarsko korist slovenskega delavstva prav povsod, naj pravijo druge organizacije kar 'koli ali pa časopisje, ali politične stranke. Krivica, ki se delavstvu dela je krivica, pa naj 'bo kjerkoli. Naj bo to v pod jetju, v socialnih zavodih ali pa v politiki. Prav povsod je krščansko delavsko gibanje bodisi v širšem bodisi v ožjem pomenu besede poklicano, da varuje koristi delavstva. Slovenski narod se je pri dr. Kreku začel pri delovnem človeku, po tovar- (Nadaljevanje na 2. strani) Namerna zmota Mmkooua poročila— Dupliško delavstvo v boju za zvišanje plač nuli, rudnikih, gozdovih in na '|>o]ju. Zato srečavamo dr. Kreka v njegovem življenju isamo v teh iplasteh naroda. Kjer koli in kar koli je delal, je delal le za delovnega človeka. Zadružništvo, organizacije, ki jih je on ustanavljal, so bile namenjene samo delovnemu človeku, da .se zaščiti pred kapitalizmom, ki je od dneva do dneva raste). In če bi slovenska politična skupnost rastla in se razvijala po načrtu in po duihu dr. Kreka, bi ibila to v resnici ljudska skupnost slovenskega naroda. Toda življenje je krenilo drugo pot. Gospodarski kapitalizem je naraščal, vedno bolj se je razvijal in tudi duhovno preoblikoval vse evropske narode od naj večjega do najmanjšega. Tudi naš slovenski narod ni ibil izjema. Duh velikih krščanskih sociologov od Leona XIII. in njegove okrožnice »Re-rum novaruan« pa do dr. Kroka je počasi izginjal iz vodilnih smernic praktičnega socialnega življenja in na njegovo .mesto je stopal meščanski kompromisarski duh. In tako je ostala Jugoslovanska strokovna zveza kot edina še nedotaknjena delavska organizacija krščanskega svetovnega nazora, ki je hodila še vedno krepko in samozavestno pot, začrtano od dr. J. Ev. Kreka. Tudi od nje se je zahtevalo, da prilagodi svoje gibanje nastalim časom in potrebam. Tej zahtevi pa JSZ načelno ni mogla ugoditi, pač pa je krepko ostala zvesta svojim prvotnim smernicam. Hotela je ostati in je tudi ostala taka kot jo je ustanovil dr. J. Ev. Krek, to je svobodna in neodvisna organizacija zavednega krščansko socialističnega delavstva. Tu pa je začetek Zveze združenih delavcev. Ljudje, ki so hoteli imeti v svoji skupnosti delavsko organizacijo, ki bo odgovarjala času in sodobnemu političnemu gibanju, so jo ustanovili, ji pripravili pot v življenje in jo tudi dejansko podpirajo. Zato pa srečamo zastopnika ZZD na hamburških ulicah, na belgrajskih cestah, v najrazličnejših objemih z raznimi iljudmi, ki imajo pač malo pojma o delu in idejnih smernicah pok. dr. J. Ev. Kreka. Danes pa se mora žalibog JSZ (boriti prav v dr. Krekovem duhu za svobodo in neodvisnost delavskega gibanja, za zakonito stanje v delavskih socialnih zavodih in za demokratično miselnost v slovenskem javnem življenju. Žalostna resnica je 'to za slovenski narod, toda to dejstvo nam šele spričuje kako zelo je potrebna prav danes Jugoslovanska strokovna zveza in kako zello je potreben nam Slovencem Krekov duh, ki še vedno živi v vrstah krščansko socialističnega delavstva. Zato pa je pisanje, »da je Krekov duh to, kar daje življenje ZZD« namerna zmota, preračunana na neizobraženost slovenskega delavca. Kolikor daleč je od ZZD dr. J. Ev. Krek. talko daleč je od nje itudi JSZ in od viseli n jenih 'zaščitnikov. Ko bo slovenska politična skupnost krenila zopet na načelno smer dr. Kreka, kar gotovo ne bo brez zasluge krščansko socialističnega delavskega igilbanja, bomo mi lahko v spomin na ZZD zapisali: »Krekov duh je bil to, ki je zadal smrtni udarec ZZD«. To pa ne bo namerna zmota, ampak živa resnica. Seja skupin ljubljanskega okrožja JSZ V nedeljo 24. novembra 1940 je bila skoraj ves dan za funkcionarje in zaupnike skupin gornjegrajskega okrožja JSZ važna seja. Seje so se udeležili zastopniki skupin lesnega delavstva iz Nazarjev, žagarjev in lesnega delavstva iz Ljubnega ter skupine lesnega delavstva iz Solčave. Za centralo je bil navzoč tajnik Rozman in tov. tajnik Grošelj. Na seji se je izvršila tudi poslovna revizija treh skupin in to solčavske, skupine žagarjev in skupine lesnega delavstva Ljubno. Po izvršenih revizijah pa je zastopnik centrale dal odbornikom potrebna navodila, kako naj vodijo knjige in sploh delo v skupini. V debati je bilo govora tudi o obratnih zaupnikih, minimalnih mezdah in sploh vprašanjih, ki se tičejo lesnega delavstva v tem, okraju. Navzoči iso izrazili željo, da bi centrala kar največkrat prirejala slične seje, kajti ti kraji so v pogledu izobrazbe še posebno potrebni opore. Le sposobni in zavedni delavci morejo uspešno vršiti svoje delo v strokovni organizaciji. Ob 4 popoldne je tovariš Trbovšek zaključil uspelo sejo z željo, da bi rodila kar največ uspeihov. Že več mesecev se tako obratni zaupniki, kakor strokovne organizacije prizadevajo, da bi uredili pri podjet ju več spornih vprašanj. Toda na vse intervencije in vloge dobiva odgovor, da so vsaki razgovori odveč in da ni ničesar, kar bi podjetje imelo z zastopniki delavcev urediti. Na tozadevne vloge, katere so bile poslane podjetju so strokovne organizacije prejemale odgovore, ki ne delajo časti podjetju. Razumljivo je, da je tako ravnanje od strani podjetja delavce razburjalo. Poleg tega, da se je na eni strani odklanjalo vsake razgovore za ureditev spornih vprašanj, se je na drugi strani zniževalo alkordme postavke, kakor so se tudi dogajale razne druge nevšečnosti. Ker tedaj ni bilo mogoiče dobiti podjetja na direktne razgovore, so bile strokovne organizacije primorane zaprositi oblast, da razpiše poravnalno razpravo. Prva razprava je bila v ponedeljek 4. novembra 1940 na okrajnem glavarstvu v Kamniku. Razprava je potekla brez kakega uspeha. Tudi druga razprava, katera je bila v petek 15. novembra 1940, razven nekaterih nebistvenih vprašanj ni (prinesla inobenega zaključka, zaradi tega je g. okrajni glavar v sporazumu s prizadetimi strankaimi razpravo mre-kinil in se je nato nadalievala v četrtek 21. novembra 1940. Toda tudi na tej razip.ravi so zastopniki podjetja odklanjali vse tisto, za kar iprav za iprav src, t. j. zvišanje draffiniskih doklad. Na dnevnem redu je bilo in to na vseh treh razpravah 12 točk. Od teh so'bile rešeine samo nekatere, ki jih že po zakonu podjetje mora priznati. Kakor na vseh prejšnjih, tako so tudi na zadnji razpravi trdili zastopniki podjetja, da v nobenem primeru ne morejo zvišati draginislkili doklad, oziroma, pilač delavstvu. Zvišanje bi se moglo doseči edino na ta način, ako bi porastla storitev. V kolikor bi tedaj delavci več producirali kakor sedaj, v toliko bi se mogla zvišati tudi mezda. Razumljivo je, da delavski zastopniki ina 'take pogoje niso mogli pristati, posebno še zaradi tega ne. ker ie znano, da podjetje že dalje časa dela na tem, da ukinja akorde, pri katerih so delavci dosegli primerne zaslužke, ko jih nasprotno v obratih, v katerih delavci .ne pridejo niti na minimalno mezdo, noče ukiniti, niti me popraviti. Na razpravi je sicer zastopnik podjetja izjavil, da bo podjetje (plačalo razliko do minimalne mezde. Ako bi bilo podjetje res tako. pravično ,kot to trdi, bi tega sploh ine smelo ibiti, marveč bi bilo treba takoj akordne postavke urediti, da bi najmanj dosegle minimalne mezde. Na zadnji razpravi so delavski zastopniki svoje zahteve znižali na minimum. Talko so bili (oriipravljeni, da bi se draginjskn doklada, katero do sedaj plačuje podjetje, zvišala samo za 25%, ko je bila prvotna zahteva, da se zviša za 100%. Enako so tudi pri vseh ostalih vprašam jih popustili, samo da bi (prišlo do sporazuma. Podietje pa je gladko vztrajajo pri tem. da ne imore zvišati ničesar, češ, da je v letošnjem letu zvišalo delavstvu mezde že za 1,200.00 din. V glavnem so bile delavske zahteve naslednje: 1. Plača zn vojaško službovanje vpoklicanim. 2. Ureditev urnih mezd v oddelkih, v katerih je bilo ukinjeno akordno deilo. Urne plače naj se urede na podlagi (povprečnega akordnega zaslužka. 3. Ukine naj se akord v celoti. 4. Zvišanje draginjskih doklad na podlaei indeksa Narodne banke, 5. Dopusti zaradi pomanjkanja dela se .morajo izvajati v smislu določb obstoječe kolektivne pogodbe. 6. Potnine za dela izven tovarne naj se .zvišajo in to za 20 din na dosedanje. razven za dela v Ljubljani. Za dela v Ljubljani naj se zvišajo za 15 din. 7. Potnine naj se priznajo oziroma zvišajo tudi voznikom. S. Zaslužki naj so izplačujejo tedensko. 9. Ureditev vprašanja minimalnih mezd glede .na odredbo (bana o minimalnih mezdah z dne 1. oktobra 1940. Minimalne mezde naj se določijo takole: a) za tpoonožno osebje v oddelkih: kovačija, kurilnica, strojnica po 5.50 din na uro, za osebje pod 18. leti pa 4.25 din; b) v oddelkih: mizarna, parketarna, žaga in dvorišče po 4.75, za delavce pod 18. leti po 3.75 na uro; c) v vseh ostalih oddelkih po 4 din, za one pod 18. leti po 3 din na uro. Draginjiska doklada se ne šteje v minimalne mezde. 10. Ostalim poročenim in kvalificiranim delavcem naj se uredijo plače tako, da bo ostalo dosedanje razmerje. 11. Osebam, ki imajo' 14dnevno plačo, naj se uredi delovni čas, da bo v skladu z obstoječo zakonodajo. 12. Nameščencem je priznati bolniško doklado v isti izmeri, kot so jo nekateri že prejemali. Kakor rečeno je tu cela vrsta važnih vprašanj, za katera ise nikakor ne more reči, da so brezpredmetna in nepotrebna razgovorov. V glavnem gre seveda za zvišanje draginjskih doklad, prav tako pa tudi za ureditev minimalnih mezd. Podjetje ima namreč več oddelkov, ki ne spadajo pod tovarno upognjenga pohištva, ker so samostojni, za te bo treba plačevati minimalno mezdo za eno stopnjo višje. Od vseh točk sta se zadovoljivo rešili le 5. in 6., 12. pa se je umaknila z dnevnega reda zaradi tega, ker je to .stvar nameščencev, da jo urede. Pri vseh ostalih točkah pa se ni moglo doseči sporazuma in je tako tudi tretja poravnalna razprava ostala brez uspeha. Za največjo krivico smatra delavstvo, ker se mu očita, da premalo dela, ko je vendar znano, da se je v teku zadnjih let vsako delo že neštetokrat preizkusilo in je bilo ugotovljene, da so storitve pravilne. Podjetje bi pri vsem tem rado, kakor je videti, zlomilo delavsko skupnost, ker pravi, da je pripravljeno zvišati zaslužke individualno in to v toliko, kolikor bo delavec več naredil. Že iz tega je dovolj jasno razvidno, da hoče podjetje delavstvo izigrati, kajti take obljube se dajejo že dalj časa, toda delavstvo1 od njih ničesar nima. Delavske strokovne organizacije so glede ina tako zaostreno stanje s posebno pismeno vlogo obvestile o položaju tudi g. bana, prav tako pa tudi Zadružno gospodarsko banko, ki je glavna upnica tega podjetja. Istočasno so tudi osebno obvestili generalnega ravnatelja dr. Slokarja o položaju in mu predočili, da delavstvo odklanja odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkov. Prepise vlog na g. bana in Zadružno gospodarsko banko so poslale strokovne organizacije tudi okrajnemu glavarstvu v Kamniku. Delavske strokovne organizacije so Zaradi izredno težkega položaja naše tekstilne industrije, ker ne dobi potrebnih surovin, razumljivo trpi največ delavstvo. Sicer se je v z zadnjem času .položaj zboljšal, vendar je še vedno mnogo delavcev, ki delajo s skrajšanim delovnim časom ali pa so delno iberzposelni. Zaradi tega položaja so delavci na sestankih, ki so bili .predčasno, začeli razmišljati ali bi ne kazalo ustanoviti posebnega sklada za podpiranje delno ali popolnoma brezposelnih delavcev tekstilne industrije. Večina je sicer stala na stališču, da je treba dobiti sredstva za ta fond iz bednost n ega sklada, ker je delavstvo že itak dovolj obremenjeno' z raznimi davščinami in dajatvami. Da bi 'bil sklad kar bolj ekspeditiven in da bi bila kontrola kar boljša, so tako delodajalci kot delavci bili mnenja, da ga naj upravljajo prizadeti isami, t. j. zastopniki delodajalcev in delojemalcev reiko' svojih strokovnih organizacij, raljevska banska uprava pa naj bi imela samo nadzorstvo. V ta namen ise je pooblastilo zastopnika Delavske zbornice, da izdela poseben osnutek. V smernicah, katere so se dale zastopniku Delavske zbornice za izdelavo tega osnutka je bilo izrecno naglašeno in tudi osvojeno stališče, da bodo imenovale svoje zastopnike v ta slklad tako delodajalske Pojasnilo V številki 48. »Delavske .pravice« z dne 21. novembra 1940 smo priobčili Pod_ naslovom »Delavčevi •prejemki ob orožnih vajah« razsodbe vseh treh stopenj v stvari pravde Potočnika Ernesta prod _ tvrdki- Kavka Karel. Brez vednosti in proti volji obeh sedanjih zastopnikov Potočnika Ernesta je bilo na koncu članka omenjeno njihovo ime, kar na željo prizadetih lojalno izjavljamo. Resnici na ljubo bodi povedano, da je pravdo za Potočnika Ernesta vodil pokojni dr. Jule Gabrovšek, odvetniški pripravnik v Kranju. — Uredništvo. tedaj vse storile, da bi se v kolikor je v danih razmerah mogoče spor poravnal. Kljub temu, da so v svojih zahtevah delavci do skrajnosti popustili, to ni uspelo. Iz vsega je razvidno, da ima .podjetje pri tem neke posebne namene. Delavstvo bo budno pazilo in se še vnaprej enotno borilo, da bo uveljavilo svoje sicer tako minimalne, a upravičene zahteve. V ponedeljek 25. novembra je bilo . na Trtu gostilne Herle na Duplici zborovanje vsega delavstva. Zastopniki strokovnih organizacij so poročali o poteku tretje razprave. Delavstvo je objektivna in stvarna poročila o tej razpravi z zadovoljstvom vzelo na znanje. Ker so razmere vse prej nego ugodne tudi za delavstvo, je bil sprejet sklep vseh navzočih, da gre delavska delegacija še enkrat v podjetje in skuša doseči zvišanje plač. Zastopnik podjetja je nato pri razgovorili izjavil, da bi |x>djetje zmoglo zvišati (poročenim delavcem draginj-sko doklado za 30%, samcem za 20%. ženskam pa nič, ker so itak prejele večje poviške nego delavci. Razumljivo je, da je delavstvo ta predlog podjetja soglasno odklonilo. Istočasno ,pa je tudi sklenilo, da ne 'bo dopustilo nobenih redukcij katerega koli delavca na način, .kakor se je to nameravalo izvesti te dni. Ker ni bilo mogoče doseči vsaj za silo primernega zvišanja plač, je delavstvo soglasno sklenilo, da gre v lx>rbo za enotno kolektivno pogodbo skupno z delavstvom podjetja Thoma & Numhes v Varaždinu. To pn y>r<-rl vsem zaradi tega, ker se podjetje vedno sklicuje na konkurenco tega podjetja. Dokler vsa ta vprašanja, to je enotna kolektivna pogodba in plačilni pogoji ne bodo rešena, pa bo vse delavstvo delalo saimo za urne mezde. Delavska delegacija je sporočila sklep zastopnikom podjetja, kar so ti v/eli na znanje. Borba s tem ni zaključena. Stvar se je samo preložila in ima dobro stran v tem, da se IhhIo vsa vprašanja uredila skupno in enotno za obe podjetji. Pripomniti moramo1, da sta to edini podjetji v Jugoslaviji. Borbenost in enotnost, ki sta vladali na zborovanju, mora trajati do zaključka te borbe. Le v skupnosti in slogi je naša moč! kot delojemalske strokovne organizacije. Ko smo pa dobili osnutek pravilnika za sklad, smo videli, da je Delavska zbornica to spremenila in vstavila določbo, da bo ona sama imenovala predstavnike za sklad. S tem je razumljivo grobo (kršen dogovor, katerega je osvojila tudi oblast na anketi pri kr. banski upravi. Zbornica je nato dosegla, da se je sklicala anketa, na katero pa strokovne organizacije niso bile povabljene. Zaradi takega .postopanja od strani Delavske zbornice so delavske strokovne organizacije JSZ, S K. in NSZ sporočile zbornici, da se s tem ne strinjajo iin protestirajo proti izigravanju sklepov, ki so bili soglasno sprejeti na zadnji anketi, ki je bila v to svrho na kr. banski upravi. Istočasno so strokovne organizacije obvestile tudi ikr. bansko upravo. Proti takim metodam se bo delavstvo razumljivo z vso silo uprlo, kajti ono more prevzemati odgovornost samo za tiiste stvari pri katerih samo sodeluje. Delavske strokovno organizacije kakor tudi delavstvo se bo uvedbi tega sklada uprlo. S tem je Bodan nov dokaz, da sedanja uprava lelavske zbornice ne zastopa koristi delavcev tako, kakor bi jih praviloma mo'rala. Pač pa uvaja v delavsko gibanje metode, ki mu ne bodo v korist. Fond za podpiranje brezposelnih delavcev Jeseniško delavstvo spet v borbi s KID Kakor smo že -poročali, so se tukajšnje organizacije pogajale s podjetjem dne 17. IX. in 50. X. za zvišanje dragonjskih doklad ter za doplačilo iza štiri mesece nazaj. Ta pogajanja so bila 'brezuspešna. Takrat smo v »Pravici« izrazili upanje, da bo prišlo pri prihodnjih poigajanjih do ugodnega zaključka, toda pogajanja, ki so bila 8. t. m. so bila zopet brez uspeha. Zastopnik podjetja je odločno izjavil, da podjetje ne da ničesar, ne doplačal za nazaj, ne da zvišanja za naprej. Trdil je, da so se naši zaslužki v času porasta draginje dvignili za 0.08% več, kot pa cene življenjskih potrebščin. Zato da nimamo osnove za zvišanje zaslužkov. Povzpel se je celo do izraza, da podjetje ne bo dopustilo, da bi njigovo delavstvo imelo sedaj boljše življenje kot pa pred porastom draginje. Tako je torej v praksi sožitje in skupno prizadevanje za rast in pro-cvit podjetja in izboljšanja življenjskih pogojev delavstva. Ce ;gre podjetju slabo, naj se znižajo tudi delavski zaslužki, če gre podjetju dobro, delavstvo ito 'nič ne briga. In, da igre danes podjetju res dobro, o tem smo si vsi na jasnem. Saj je prav železna industrija tista, ki v teh časih dela z ogromnimi dobički. Taka praksa najbolje dokazuje, da so besede »sožitje«, »skupnost« itd. le fraze, s katerimi se skuša uspavati delavstvo in javnost. Delavstvo je z izidom pogajanj zelo nezadovoljno iter ogorčeno nad takim postopanjem zastopnika podjetja. Zato so se zastopniki organizacij ponovno sestali in ugotovili, da so si edini v gledanj n na ta problem. Sklenili so, da ta stvar nikakor ne sme ostati na mrtvi točki. Ker pa forum, s katerim smo se do sedaj pogajali ni pokazal nobene volje, da bi nam ustregel, smo sklenili, da .pošljemo vlogo na upravni svet KID, v katerega rokah je sedaj vsa stvar. Videli l»mo, kakšno razumevanje bodo pokazali gg. upravni svetniki. Če bodo tudi oni odklonili, bo delavstvo prisiljeno stopiti v ostrejšo ibooribo. Ker je potrebno, da je vise delavstvo <> stvari pravilno obveščeno, so organizacije sklenile, da to vloigo, ki simo jo poslali na naslov 20. t. mi., vsaka organizucija v svojem .glasilu v celoti objavi. Vloga se glasi: Delavske strokovne organizacije, Jugoslovanska strokovna zveza, Narodno strokovna zveza, Savez metalskih rednika Jugoslavije in Zveza združenih delavcev, podružnice Jesenice—Javor-11 I , Vas obveščamo, da smo se medsebojno sporazumeli k enotnemu nastopu za ureditev, odnosno zvišanje draginjskih dokilad delavstva KID. Na izrecno željo so ibili razgovori z Vašim zastopnikom g. ing. Petrovičičem dne 19. IX., na katerih smo v imenu delavstva podali utemeljitev po zvišanju draginjskih doklad za mesece junij, julij in avgust kot doplačilo, sedanje draginjske doklade so bile ustanovljene na podlagi narastle draginje vključno do1 maja t. 1. V nasledkih 3 mesecih je draginja v toliko »arastla, da bi se iste morale zvišati za približno 3.72%. G. ing. Petrovčič Je to zvišanje cen življenjskih potrebščin v imenu KID tudi priznal, vendar je odklonil zvišanje draginjskih doklad iz razloga, »da so izplačane doklade dosegle tudi zvišanje po sklenjeni kolektivni pogodbi za ca 1.90%, t- j. od določenih v kolektivni pogodbi 16.55 na 18.45%. O tem zvišanju pa strokovne organizacije prej niso bile poučene ter smo si zaradi tega pridržali cas za proučitev. Na razgovorili dne 30. X. t. 1. smo Podali računsko ugotovitev, pri kateri stno vključili tudi mesec september ler je znašal dvig cen po našem sporazumnem ilokalnem indeksu za ca J-50%( kar nas opravičuje za zvišanje draginjskih doklad kot doplačilo za navedene 'mesece nazaj, kar znaša približno I milijon din, pri katerem so že odšteti presežki podlage v kolektivni Pogodbi o draginjskih dokladah. Po Jeh naših ugotovitvah si je g. ing. Pe-pridržal čas za proučitev. ^ne 8. novembra t. 1. so bili razvoj, na katerih nam je g. ing. Petrov-.lc sporočil, da ni bistvenih razlik v »a . u,iu. Istočasno pa je odklonil zvi-meJ° draginjskih doklad za navedene jS6Ce nazaj. Zavrnitev je utemelje-s tem, da se je proti prvim 8 me-, . 1,1 leta 1939. zaslužek delavstva Prav za toliko, kolikor znašajo številke zvišanja indeksa. Značilno pa je, tla je delavstvo doseglo to zvišanje faradi večje storitve moža v akordu, aokrožitvi skupinskih mezd s septem- brom lleta 1939. in vsemi izplačanimi prispevki. Tej zavrnitvi moramo v imenu delavstva odločno ugovarjati in sicer: 1. Pri sklepanju sedanje obstoječe kolektivne j K) godb e leta 1937. so bile znižane delavske mezde za ca 11%. Pri tem primeru je g. Praprotnik v imenu upravnega sveta poudarjal, da bo delavstvu prepuščena možnost nadoknaditi to izgubo z večjo storitvijo in da na ta način zvišanim plačam podjetje ne bo ugovarjalo, ker je znižanje za 11% potrebno zaradi tega, da se dvigne produkcija na moža. Torej ali naj 1k> sedanji dvig produkcije, ki jo je delavstvo storilo zaradi svoje pridnosti v škodo nijemu samemu? 2. Korigiranje skupinske doklade, zvišanje usposobijenostne doklade, zvišanje odstotkov na nekatere večje praznike in večjih plačanih dopustov, ki so stopili v veljavo 1. septembra 1939, so .po izjavi podjetja znašali 4.50 odstotkov zvišanih delavskih prejemkov. To zvišanje sedaj ne bi smelo služiti podjetju, da ga jemlje v račun draginjskih doklad, ker to se je doseglo le zaradi dobre produkcije pri podjetju in dviga standarta delavstva. Ugotavljamo pa, da se ob času razgovorov za preureditev kolektivne pogodbe ni pričakovalo ne na eni ne na drugi strani pojava take podražitve življenjskih potrebščin. Zato ni pravično', da bi moralo delavstvo sedaj korigiranje kolektivne pogodbe tako drago plačati. 3. Zaradi dobrega uspevanja podjetja, kar se je deloma doseglo zaradi marljivosti delavstva in izrabe njegove delovne moči do kraja, so dale delavske strokovne organizacije predloge in Zagorje V petek 22. novembra ob 4 .popoldne smo imeli v gostilni Rancinger članski sestanek. Sestanek je bil bolj pičlo obiskan. Vidi se, da je med članstvom premalo zanimanja za strokovno orga-nizucijo. To jc p« tudi vzrok temu, du je bilo članstvo večinoma popoldne zaposleno. Prav lepo in izčrpno poročilo o delu, nalogah, ]X)menu in koristih nam je dal zastopnik centrale tov. Jože Rozman, ki ga je članstvo pazljivo poslušalo in mu odobravalo. Na sestanku je poročal tudi tov. Križnik o zadnjih mezdnih gibanjih, o obrambnem skladu. Pozival je članstvo, naj bo vsaj toliko zavedno, da sedaj v decembru plača članarino, ker ta je podpora naši organizaciji, ki jo vzdržujemo iz svojih sredstev. Tovariši, zavedajte se, da le v organizaci ji je moč in tudi pridobitev, zato se udeležujte Na obisku pri J. Gostinčarju Po lepo uspelem sestanku naših tovarišev iz »Store« v Dravljah sva jo mahnila v nedeljo dopoldne s tovarišem Kovačem k tovarišu Gostinčarju v Vižmarje. Ker je padal dež, nama ni drugega kazalo, kakor da sva sedla na tramvaj in se potegnila v Št. Vid. Od tu pa z avtobusom do tacenskega klanca in le mal ovinek okrog hiš in že sva stala pred imalo hišico tovariša Gostinčarja. Pri vstopu v hišo sva našega starosta dobila v solbi pri mizi. Vzradoščen nad obiskom naju je povabil k mizi. Z velikim zanimanjem naju je obsul z vprašanji. Kako in kaj v družini, kako in kaj v pisarni JSZ im po skupinah naše organizacije. S kratkim pojasnilom, da se naši člani in članice dolbro držijo, da organizacija še vedno napreduje in o velikih bojih pri mezdnih gibanjih in raznih posredovanjih je izrekel obžalovanje, da ne more več tako hoditi okrog in tako tudi v Ljubljano, da bi se še sam udeleževal velikega in pomembnega dela v JSZ. Povedal sem mu, da je pred kratkim pisal »Slovenski delavec«, da ZZD prav za prav duhovno izvira iz početkov JSZ in da se je ustanovila pred petimi leti prav zato, ker je JSZ zapustila pravo linijo, se je prav iz srca nasmehnil. »Mogoče,« je rekel tovariš Gostinčar, »toda le iz tistih krogov, ki so pravemu Krekovemu delu vseskozi nasprotovali.« Dobro sva s tovarišem Stanetom ta odgovor razumela. Med tem živim razgovorom, pri katerem se je tov. Gostinčar zelo razži- prošnje za izplačilo izrednih prispevkov. Tem prošnjam je bilo v zadnjih treh letih ugodeno v mesecu decembru, zaradi tega so dobila ta izplačila ime »božičnica«. Te »božičnice«, ki jih je prejemalo delavstvo, je podjetje priznalo prav gotovo zaradi gori navedenih dejstev, da ima podjetje dobro prosperiteto, zato sedaj ni pravilno, da se ta izplačila računajo v draginjske doklade. S takimi zavrnitvami po zvišanju draginjskih doklad se v imenu delavstva ne moremo strinjati, posebno pa ne, ker nas računska osnova prepričuje v upravičenost zvišanja. Z zadnjih razgovorov pa smo odšli zastopniki organizacij s skrajnim sa-mozatajevanjem, ker nastop in odslovitev g. ing. Petrovčiča vsekakor nista bila primerna za ustvarjanje sožitja med delavstvom in gg. zastopniki podjetja- ... To našo ugotovitev smo se namenili sporočiti cenj. naslovu, da naj jo prouči in ugodi naši upravičenosti doplačila draginjskih doklad za nazaj. Istočasno pa naj se uredijo. redne dra-giin j stke doklade, ker z doplačilom za nazaj izgubljajo na svoji vrednosti. Dejstvo je, da podjetje izredno dobro uspeva, tako da ni možno dodati samo razliko in zvišati redno draginjsko doklado v bodoče, temveč je sedaj primeren čas, da bi se v teh težkih časih za delavstvo dvignil tudi standart odnosno, da se povrnejo' tiste dobrine, ki jih je delavstvo izgubilo ob času gospodarskega zastoja. Ponovno izražamo željo, da se naše težnje v znamenju mirnega sožitja uredijo, kakor Vam zgoraj predoču-jemo. članskih sestankov, ki so vsak mesec samo enkrat. Tovariši sprejmite to v vednost. Odbor. Poročil se je v nedeljo 17. novembra član naše skupine tov. Aleš Jože z gospodično Kos Milko. Vsi člani naše skupine jima želijo v zakonskem stanu sreče in božjega blagoslova! Dobrova Kaj je pri nas s popravljanjem občinskih cest in kako se ta stvar rešuje pri občini? Marsikomu ni nič znanega. Vsi vemo le to, da so ceste v skrajno slabem stanju. Vzemimo samo cesto, po kateri gre ves promet iz cele občine in še iz Horjula ter Polhovega gradca, t. j. iz Stranske vasi, Bokavc in Vrhovcev! Tukaj gre vse ono, ki ni obloženo z najtežjimi vozovi, vsi ročni vozički, kolesarji, pešci, mlekarice, šolski otroci in mnogo ljudi iz vel, je stopila v sobo njegova skrbna gospa Fani. Prisrčno smo se pozdravili in takoj nama je zabičala, da sva danes njihova gosta pri kosilu. Ni nama kazalo drugega, kot da sva obisk potegnila čez opoldansko uro. Tovariš Gostinčar je vsakogar izmed nas silno vesel, kadar ga kdo za kratek čas obišče. Škoda le, da nam vsakdanja služba in delo v organizaciji ne dopuščata tako pogostokrat take obiske kot bi mi radi hoteli ali pa tudi Gostinčar sam. Ob nedeljah bi bil čas na razpolago, toda redni sestanki naših skupin nas vsako nedeljo kličejo iz kraja v kraj. Drugih obiskov, _razen nekaj prijateljev v bližnji okolici, skoraj no pozna. Sodelavci, s katerimi je včasih skupaj delal v slovenski politiki in v nekdanjih časih tudi v JSZ, so docela pozabili na njega. Prav dobro je povedal pred časom neki naš tovariš, ko je rekel, da je v mladih letih Gostinčar toliko delal, da si je vse pete izbrusil in da je prav zato tako majhen. Toda v zaslugo za to so vsi pozabili nanj. Le Jugoslovanska strokovna zveza ni pozabila, kot tudi on ni nan jo.. Izkristalizirala se je prava skupnost Krekovih delavcev okrog JSZ. vse drugo je odletelo tako od organizacije same in seveda tudi od tovariša Gostim čari a. V današnji JSZ pa vidi tov. Gostinčar pravi smisel svojega nad 40 letnega dela in danes vidi, čeprav je vse drugo nanj pozabilo, da njegov trud ni bil, hvala Bogu, zastonj. Med kosilom in po kosilu se je razvil razgovor o početkih JSZ, o Kreku samem, o njegovi smrti. Kako se časi spreminjajo in tudi ljudje je bila zanimiva ugotovitev, da je eden prvih predsednikov JSZ pred kratkim zasto- mesta. Na tej cesti je ob deževju vise polno blata in tudi jam ne manjka. Pravijo, da imamo v občinskem odboru tako pametne ljudi, da predlagajo, da bi vse občinske ceste nasipali z gramozom za 50 par na meter-sko dolžino. Neverjetno se sliši, da bi bili taki možje za odbornike, ki 'mislijo, da je s tem že vse urejeno, da bi cesto, katera ima dvajsetkrat več prometa kot katera druga, nasipali iz isto količino gramoza (50 par na meter). Pozivamo delavske odbornike in tudi druge nepristranske može, da nastopijo s pametno besedo, da dosežejo sklep, da se najslabše in najprometnejše občinske ceste temeljito popravijo. Saj vsi plačujemo davke in tudi ponos občine zahteva, da ne bomo imeli najslabših občinskih cest v okoliških občinah. Črna - Kaolin Sestanek naše skupine bo v nedeljo 1. decembra 1940 ob 2 popoldne v gostilni Logar, Praprotno-Sv. Primož. Ker se moramo po razgovoriti o važnih stvareh, se sestanka udeležite polnoštevilno. Pride zastopnik centrale. Preserje Naš sestanek, ki bo 1. decembra, bo namesto ob dveh popoldne ob 10 dopoldne, po končani deveti maši. Sestanek bo pri Kriškerju. Pridite vsi člani, da se pogovorimo o brezposelnih podporah in drugem. Hrastnik V nedeljo 1. decembra 1940 bo ob 4 'popoldne širša seja naše .skupine rudarjev in sicer pri Logarju. Seja bo važna, zato vabimo članstvo, da se je polnoštevilno udeleži! Kdor še nima koledarčka, naj ga takoj kupi, da potem obračunamo s centralo im naročimo. novih! Če se bo že to nedeljo praznovala sv. Barbara, maša patrona, vabimo vse tovariše, da se polnoštevilno udeleže sprevoda na Dol. Ker je ta dan tudi narodni praznik, bomo prosti, zato praznujmo vsi ta naš praznik. Popoldne vsi na sejo! — Odbor. Maribor V soboto 30. novembra t. 1. bo sestanek tekstilnega delavstva ob pol 16 v .prostorih gostilne Grmek v Studencih. Na sestanku bo poročal zastopnik JSZ strokovni tajnik tov. Pes to trn ik Janez iz Ljubljane. Ker bo ta sestanek zelo važen za tekstilce, zaposlene v podjetju »Doctor in drug«, nuj se ga vsi gotovo udeleže. Dne 30. novembra t. 1. bo okrožni sestanek vseh strokovnih skupin ekspoziture JSZ v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze, Sodna ulica 9-1II (Delavska zbornica). Za vsakega posameznega člana je udeležba strogo obvezna. Poročal bo tudi na tem sestanku zastopnik JSZ strokovni tajnik tov. Pe-stotni.k iz Ljubljane. pal delodajalsko skupino pri poigajanjih, Id jih je vodila JSZ za delavstvo neke tovarne. Čeprav je tov. Gositin-čar star že nad 80 let, muči ga revmatizem in naduha, vendar je po duhu mlad in svež, tako da bi bil z velikim veseljem pripravljen iti od skupine do skupine in jim govoriti o važnosti JSZ, o delavski zavesti in o upravičenosti boja in njegovi veliki važnosti za slovensko delavstvo, če bi JSZ na kakršen koli način prenehala s svojim pozitivnim in stvarnim delom. V času duhovnih zmot, raznih političnih im strankarskih kresanj, ki so znak le duhovnega propadanja sedanjega reda, je delo krščanskega socialističnega delavskega gibanja silno važno. Ta važnost pa ni velikega pomena le za delavstvo, ampak za ves slovenski narod, kajti iz duhovnih vrednot, ki so osmovma podlaga vsega našega giba>-nja, mora priti novo prerojenje v vrste slovenskega delovnega ljudstva. Po podobnem razgorvoru je seveda ura za uro hitro minula. Prišel je čas slovesa. Tovariš Gostinčar ,se je ves pomlajen prisrčno poslovil od naju im znova naprosil, naj kmalu zopet kaj pridemo. Vsakemu je stisnil v roke v spomin lopo tikvo iz njegovega vrta, gospa pa nama je zataknila v gumbnico vršiček roženkravta. Ob Gostin-čarjevi osemdesetletnici je gospa iz šopka, ki so mu ga poklonili tobačni upokojenci, vsadila vršiček roženkrav-ta in danes je zraste! iz tega vršička že mogočen in lep roženkrnv!. Z željo, da bi še dolgo rastel roženi;:avt in z njim vred Gostinčar dočakal še 85-let-. nioo in morda še več, sva fe v tovarišem Stanetom .poslovila tudi od gospe in hitela proti Ljubljani. S. ?umer. nmih kvasih Javornik Vsemu članstvu JSZ v vednosti Od- bvr skupine kovinarjev je na svoji zadnji seji sklenil sledeče: Skuipinu, odnosno njeni funkcionarji, kakor tudi okrutni zaupniki JSZ odslej ne bodo več opravljali nikakih intervencij pri delodajalcih oziroma podjetjih ali nadrejenih osebah za one delavce, ki se no bodo izkazali s člansko legitimacijo JSZ na Javorniku ali na Jesenicah, da je članarina za mesec, v katerem se zahteva pomoč, že plačana. — Tovariši! Kaj boste rekli k temu? Mi pravimo, da se bomo tega sklepa točno držali in vsako pomoč tistemu, ki ne bo imel plučane članarine, odklonili. Člani, ki ste na zaostanku s članarino, jo takoj poravnajte. Neorganizirani, organizirajte se! — Koledarčki so zaenkrat pošli. Kdor ga še ni dobil, naj ga takoj naroči pri skupinskih odbornikih. Naročili smo namreč novo zalogo in upamo, da jih bomo čez nekaj dni zopet lahko prodajali, zato ne kupujte po nepotrebnem druge kole-d ar&kc. Poročili so se tovariši: Smolej Janko z gospodično Anico Smolej; Smolej Franc z gospodično Ljudmilo' Zupančič; Plasin Ciril z gospodično Marijo Zvalb. — Vsem novoporočencem iskreno čestitamo. Kranj V nedeljo 24. novembra se je .poročil naš zvesti član Rakove Jože iz čirčič z gdč. Štrekelj Justino iz Zg. Pirnič, sedaj delavko v Jugobruni. Na novi življenjski poti želimo obema sreče in božjega blagoslova ter še nadaljnjega agilnega dela v Jugoslovanski strokovni zvezi! Otiški vrh V nedeljo 1. decembra 1.1. bo okrožni sestanek koroškega okrožja ob 9 v prostorih gostilne Pridgar v Št. Janžu. Udeležba za vse, kateri so vabljeni na ta sestanek, je trogo obvezna. Poročala bosta kot zastopnika JSZ tov. Pestot-nik in tov. Majer. Stahovica Poročila se je naša agilna članica tov. Jeras Frančiška iz Godiča s tov. Balantičem Ivanom. Na novi življenjski poti jima članstvo želi mnogo sreče in božjega blagoslova. ... Opozorilo vsem drvarskim kompam-jam! Zadnje čase je opaziti, da nekateri vodje partij sprejemajo v delo delavce brez dovoljenja uprave Meščanske korporacije. Zato naj velja vsem tistim opomin, da brez dovoljenja uprave ne sprejmejo nobenega de-lavca več v delo, tudi za en dan ne. To naj vzame vsak na znanje, da ne bo potem nepotrebnih sitnosti. Vse tovariše pu prosimo, naj gotovo poravnajo enkratni prispevek za »Delavsko mladino«, to je 6 din za vse leto, kar je bil sklep občnega zbora. Prosimo, naj to vsak poravna! Škofja Loka Pred kratkim sta se poročila naša tovarišica Hafner Ivana in Mesec ione. Mlademu paru želimo mnogo blagoslova. ... Mezdno gibanje v »Šesiru«. Kot smo že v zadnji številki »Pravice« opisali dotakratni potek gibanja, tako se tudi danes oglašamo o nadaljnjem poteku. Sporočiti moramo samo to, da upravni svet tovarne »Šešir« sploh ni hotel na svojih seji naših zahtev po zvišanju resno vzeti v pretres. Trdno smo prepričani, ako bi bilo pri upravnem svetu vsaj malo razumevanja glede nase stiske zaradi draginje in malo dobre volje, da bi se gotovo našla druga pot 'D/i/r/if I Več prvovrstnih šival- • njh strojev različnih znamk, novih in rabljenih, ie poceni naprodaj pri „PROMET“ v Ljubljani, nasproti križanske cerkve, telefon št. 43-90. BODRE ČEVLJE dobite le pri Anici Kocutar, ijuDljana Tyrševa c. 14. - Velika izbira! MALI OGLASI PO SAM E Z. N A BESEDA 5» PAR LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf« »Styria«, »Austrodaimlerc in kolesa drugih znamk daje po najnižii ceni na obroke Ciril Kmetič v Dol« 11« in no da se nam ultimativno odgovori: »Upravni svet je sklenil, kot že zadnjič rečeno, povišek 50 par.« Pika! Amen! — Delavstvo bo težko preneslo tako žalitev ter bo po svojih zastopnikih poizkusilo primerno obojestransko rešitev. Ako bi se pa sjror poostril, naj nosijo za njega odgovornost tisti, kateri so že leta 1935. prisilili delavstvo, da je govorilo. Mislimo pa, da sedanji časi niso primerni za razburjanje delavstva ter da je trebu skupno najti primerno rešitev, da nas bo povojno gospodarstvo našlo zbrane in ne izčrpane. Nazarje V nedeljo 1?. novembra smo imeli dobro obiskan sestanek članov. Na sestanku je poročal tov. Bore. Navzoči so z zanimanjem sledili poročilu, ter na koncu prav pridno posegali v strokovno debato. Bili smo presenečeni, ko ni bilo dovoljeno govoriti o novoustanovljeni organizaciji. Dobili smo vtis, da nekaj že ne bo v redu, če se mora delavska organizacija ščititi od zgoraj. Napravili smo načrt za ureditev in rešitev naših zahtev ter bo tozadevne sklepe zastopnik izročil centrali v nadaljnjo rešitev. Mi imamo v našo JSZ polno zaupanje in delavstvo bi jo znalo ceniti šele tedaj, če je pri nas ne bi bilo. Vsi oni, ki iščejo rešitve drugod, so se v naši JSZ izkazali kot nesposobni in odšli zlasti zato, ker se je od njih terjalo, kar ostali člani sa-ini izpolnjujejo, to je članarina. Tudi drugi jih bodo izrinili, če se ne poboljšajo. — Kar pa tiče očitka, ki ga je prinesel »Slovenc« 13. novembra t. 1., da so zaupniki sami predpostavljeni pazniki, je nesramna laž. Prav vsi so ročni delavci, le sedmi je zaupnik nameščencev, kar bi morali stoodstotni katoličani in zakupniki Delavske zbornice priznati in vedeti, da ustreza zakonu. Bolj zanimivo je to, kako so no- vi organizatorji mogli vnesti v svoj odibor našega člana Slatinška Jožeta, ki je bil ob ustanovnem sestanku že tri tedne pri vojakih. Ce bi bil doma, bi razumeli, sicer pa itak verno, da Jugoras pri nas bodočnosti nima. — Vse pošteno delavstvo opozarjamo, da je moč in uspeh delavstva v skupnosti in enotnosti, kdor pa to enotnost cepi, bo tudi odgovoren za škodo, ki jo bo razcepljeno delavstvo imelo. Vsi pošteni delavci zato v skupnost prave delavske organizacije Jugoslovanske strokovne zveze. Bodočnost je delavska! Gameljne V nedeljo 24. novembra je bil običajni mesečni strokovni sestanek. Na sestanku smo obravnavah zadnje mezdno gibanje in predstoječe volitve obratnih zaupnikov. Kar se tiče novih mezd, bodo stopile v veljavo s 4. decembrom, 1940, razen minimalnih mezd, ki so stopile v veljavo že 1. oktobra 1940. Minimalne mezide znašajo za naš obrat 4.75 din na uro. Če ni imel dne 1. oktobra 1940 delavec odnosno delavka dne 1. dktolbra t. 1. na uro din 4.75, bo moralo podjetje izplačati razliko. Z novim sporazumom so bile plače pomaknjen od 5 din navzgor na uro. Pri minimalnih mezdah so osta'e tako imenovane »novinke«. Pod tem imenom pojinluje podjetje delavke odnosno delavce, ki niso še dolgo časa v podjetju. Seveda je to le izgovor podjetja, da ostane pri čim nižjih plačah. Zahtevek delavstva pa je, da se uvedejo kategorije in da so ravna plača delavstva po teh. Če še ni uresničen ta zahtevek, naj se zaveda delavstvo, da se je treba za vsako zboljšanje boriti. Mnogo smo že dosegli, vsega pa še ne. Razveseljivo dejstvo v nasi tovarni je da je smisel za organizacajo vendarle prodrl. Ugotoviti moramo, da je večina delavstva organiziranega, le se nekaj je cagovcev. Upamo, da se bodo tudi tem oči odprle in da bodo tudi ti poprijeli pri delu za boljši položaj, ne le svoj, ampak vseli tovarišev in tovarišic. Mogoče ni kdo zadovoljen s sedanjo ureditvijo plac. Kdor ni, naj javi organizaciji in navede razloge. Bomo šli prav gotovo zopet v novo borbo, da dosežemo pravice. Delavski koledarčki so bili razprodani nepričakovano hitro. Prav je tako. Delavski koledarček je naš lju- beznivi spremljevalec, ki nam daje navodila v vseh glavnih delavskih vprašanjih. JSZ bo dala natisniti novo naklado. Zaradi tega je bilo sklenjeno; da bo skupina takoj ugotovila, koliko koledarčkov še potrebuje in jih naročila. Prosimo, da to upoštevajo visi člani in članice in se čimprej odločijo za naročile koledarčka. Na sestanku smo obravnavali tudi gospodarsko vprašanje organizacije. Kar se tiče naše skupine, bomo storili svojo dolžnost v polni meri, kakor so pač dolžni zavedni in disciplinirani člani. Kamnik V »Delavski pravici« št. 13. in št. 17. smo že pisali o naših izgubljenih knjigah in šahih. Vse je izgledalo, da jih več ne bo. Sklicevali smo se, da je dolžnost katoličana po sedmi božji zapovedi tujo lastnino vrniti. Knjige so pa bile izročen v varstvo pomožnega knjižničarja »Društva Kamnik«. Na ta naša članek se je pa oglasil v listu »Pod Grintovci« nekdo, ki se je najbrže čutil prizadetega. Hotel je dokazati, da po sedmi božji zapovedi le ni dolžnost tujo lastnino za »nemar-neži« nositi. Toda mi smo knjige vneto iskali ter je očitek nemarneži čisto (JlazijJjtdl— Usodopolni tedni sedanje vojne se bližajo judovzhodu Evrope. Na eni strani stoji za Grke ugoden potek vojne v Albaniji, na drugi strani pa zapoved sil osišča, da mora biti Anglija do spomladi vržena iz Sredozemskega morja. Zato je v kratkem pričakovati s strani sil osi vojaškega delovanja na Balkanu in na Bližnjem vzhodu. Razširitev trojnega sporazuma Nemčije, Italije in Japonske na nadaljnje države: Madžarsko, Romunijo, Slovaško, napoveduje, da bodo tem diplomatskim predpripravam sledila vojna dejanja. Vsa pozornost je z dneva v dan bolj obrnjena na Bolgarijo in Turčijo. Toda ni izključeno, da bi že prvi vojni sunki ne mogli zadeti tudi še drugam. »Postranske važ,nosti je«, je zapisal italijanski list »Tclegrafo« ob razširit- vi bloka sil osi, »če ta ali ona podonavska država pristopi k temu sporazumu. Bolj zanimivo bo vedeti, kako je že vsa Evropa solidarna proti Angliji in kako ta blok ne bo omejen na duhovno sodelovanje, temveč bo sodeloval aktivno na političnem in goepo-drskem polju v ugodnem trenutku pa tudi na bojnem polju.« S tem je italijanski list gotovo povedal glavni namen, da pomeni razširitev bloka tudi razširitev vojno proti jugovzhodu. »Ce stojimo pred vstopom v vojno, potem naj o tem odloča bolgarski narod«, je rekel v petek v bolgarski skupščini bivši predsednik bolgarske vlade Mušanov, ko je govoril proti nameri bolgarske vlade, da Bolgarijo zaplete v vojno. Vladni poslanec Dumai-nov je namreč na tej seji rakci, da odnošaji med'Jugoslavijo in Bolgarijo ne bodo urejeni, dokler Jugoslavija ne vrne Bolgariji Macedonije. 2e pred tein udarcem proti Jugoslaviji je bolgarsko časopisje pisalo o tem, da je prišel ugodni čas, da Bolgarija postavi zahteve po rajširitvi svojega ozemlja na račun Jugoslavije, Grčije in iur- odveč. Vprašali smo g. knjižničarja »Društva Kamnik«, vpraševali njegovega pomočnika. Toda dragocenih knjig ni bilo od nikoder in nikjer. Tudi v knjižnici ne, kamor smo jih dali hraniti in kot se je trdilo, da se tam nahajajo. — Tako in zaradi tega smo vso zadevo izročili orožnikom, pa zopet brez uspeha. Ob neumornem poizvedovanju pa smo jim končno le prišli^ na sled. Pomočnik knjižničarja »Društva Kamnik« si jih je prilastil, pa jih zaradi varnosti odnesel v shrambo v tuje stanovanje. Pri zaslišanju orožnikov je še vedno tajil, da ne ve, kje so. Ko so mu pa .povedali, da že drugi vedo, kje so, se je končno vdal. Skupina JSZ ga ni tožila, ker je g. Letnar vse priznal, tudi nabavno ceno še pogrešanih knjig. — Z vztrajnim poizvedovanjem smo popolnoma opravičili sum skupine, po kateri j>oti je zginil naš knjižni zalklad, ki smo ga začeli snovati. Polkazal pu je tudi to. da trditev v listu »Pod Grintovci«, češ da so knjige, samo nobeden se zanje ne zmeni, ne ustrezat resnici. To sporočamo, da imajo člani 17 knjig na razpolago za študij in čtivo, pa še zato, ker se je za njihovo zagonetno usodo zanimala tudi ostala javnost v Kamniku. Turčija ne verjame, da bi Bolgarija zaradi enega pristanišča na Egejskem morju proti volji bolgarskega ljudstva šla v vojno, tako iso pisali nedeljski turški listi. Kajti Bolgarija dobro ve, tako pišejo^ ti listi, da bi Turčija smatrala vsakršno premikanje njenih ali drugih čet proti grški meji za izzivanje Turčije, Turčija bi že to smatrala za napad nanjo. Turški listi so zapisali, da je najbolj nevarno, da se mir prekrši takrat, kadar katera država ni pripravljena. Zato je Turčija tako moralno kot materialno močna ter jiripravljena. . , Kot vojne priprave Turčije je ueDa smatrati ukrepe o zatemnitvi vs g ozemlja, proglas o obsednem stanju J vsem evropskem delu iurcij I vzem oblasti, ukinitev večine prometa ,z osebnimi vlaki, ukinitev večine pro- meta z motornimi vozili. Zatemnitev mest in zmanjšanje prometa z osebnimi vlaki je odrejena tudi v Bolgariji. Ali gredo Bolgari v Berlin? V soboto so poročali iz Rima, da potujeta v ponedeljek v Nemčijo bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister. V nedeljo je objavila bolgarska vlada, da je Nemčiji stališče Bolgarije znano, ker je že bil na razgovoru kralj Boris in druge osebnosti, da bolgarski ministri ne pridejo v Nemčijo. Nekateri listi pa so objavili, da najmanj še en teden gotovo ne pridejo. Kaj je vzrok, da se ta obisk odlaga, bo prav zanimivo zvedeti. Rusija pravi, da ni tako. Ko je Madžarska podpisala svoj pristop k trojnemu sporazumu, je vplivni nemški list napisal, da je Madžarska pristopila k trozvezi s sodelovanjem in /. odobritvijo Sovjetske Rusije. Ruski tiskovni urad je izdal poročilo, da ta vest nikakor ne odgovarja resnici. Ruski poslanik v Berlinu se menja in bo mesto sedanjega poslanika Skvar-čeva to mesto prevzel Dekanozov, doslej pomočnik zunanjega komisarja. Menjanje poslanikov na tako važnem mestu je navadno pomenilo menjanje odnošajev med dvema državama. Kaj bo pomenilo to pot, gotovo ne bo ostalo dolgo zakrito zaradi dogodkov, ki se bodo razvili na Bližnjem vzhodu. Nemčija ne bi dovolila... Zanimivo poročilo je objavil romunski vladni list »Universul« iz Berlina; poročilo pravi, da bi Nemčija ne dovolila več, da bi Sovjeti na Balkanu delali kake ovire nemškim načrtom. Nemčija — pravi to 'poročilo — da je tako 'močna, da bi takšne motnje lahko preprečila sama, tem laže, ker ima danes na razpolago ozemlja zaveznikov trojne zveze ob Crmem morju. Kaj vse ni res. Italijanski časopisni urad Stefani je objavil, da ni res, da so se nekatere italijanske čete, ko so se umikale pred grško ofenzivo, zatekle na jugoslovansko ozeml je, kakor je to poročal londonski radio. Stefani pravi, da je ta vest plod močne domišljije in popolnoma izmišljena, coceeeccccccccccocecccccccoccococcfrcc+e Najmanj, kar moraš storiti za delavstvo, je, da točno vsak mesec plačaš članarino. Organizacija brez sredstev za borbo je le mrtvo telo brez življenja.