Volilna poneverba v Novem mestu? Intervju: Adolf Zupan Avtocesta povozila varnost Potlač: Občinska uprava na nivoju plemenske skupnosl sooo novo mesto Novo mesto, številka 3, letnik 8,13. december 2004, cena 450 SIT www.park, Knjižnica Mirana Jarca Rozmanova 26 regionalni mesečnik L| H Wi m Naročniki revije park so tudi podjetja: ABC Cibic Novo mesto d.o.o. projektiranje, svetovanje, nadzor Novi trg 1, Novo mesto tel.: 07 33 70 320 zavarovalnica tilia d.d. ____________novo mesto ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mesto tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 gsm: 041 671 338 AURORA HOBI & ART Breg 1, Novo mesto, tel.: 07 33 23 0557 Avtogalant izdelava izpušnih cevi Ob potoku 10, Novo mesto ■s_________________________ AVTOHIŠA 7% D D17% Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto__ 4--—------------------— ' Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto Avtošola Riba avtošola Ulica stare pravde 15, Novo mesto tel.: 07 33 26 722 tRIBA< Branko Tratar s.p. projektiranje, posl. posredovanje, nadzor Ul. talcev 2, Novo mesto tel.: 07 33 80 900 PROJEKT biro /To n v i k t c moba Izdelava posteljnih vložkov Latoflex I Stopiče y [m A GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO d.d. n Forex Commerce d.o.o. Smrečnikova ulica 19 8000 Novo mesto Rozalija ludež s.p. Velika C ikava 12B 8000 Novo mesto tel /faks: 07/33 72 930, mobitel: 031 2' delovni čas: od pon. do pet. od 8. do 1 e-mail: daro.biro@sktl.nel ORIKS VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE TER POMOČ OD USTANOVITVE 00 REGISTRACIJE PODJETJA Mira l.alič Danila Bučarja 22 tel.: 07 / 33 73 380.33 73 381 8000 Novo mesto fax:07 / 33 73 382 GSM: 041/682 - 470 UPOŠTEVAMO KARTICO OBRTNIK OBRTNIKU! Podružnica Žužemberk tel.: 07 / 36 91 960 ID - interier design d.o.o. Arhitektura & design Germova u. 3, Novo mesto Elica Križ s.p. Pridobivanje upravne in gradbene dokumentacije Ljubljanska cesta 4, Novo mesto tel.: 07 33 24 851 s_____________________________________^ -------------—— s Gradbeno projektiranje^ n I in inženiring d.o.o. BjJ m Ljubljanska cesta 26, Novo mesto tel.: 07 33 77 630, www.gpi.si Gvido napisi d.o.o. V Brezov log 2 Novo mesto tel.: 07 33 82 850 gvido.napisi@siol.net GVIDI) NAPIS ib Investbiro Ulica Mirana Jarca 33, Novo mesto 07 332 81 97 >s__________________V ( I N fVt E H NA) Glavni trg 20, Novo mesto tel.: 07 39 30 600 ti MONTAŽA IN POPRAVILO VODOVODNIH INSTALACIJ Jernej Jakše s.p. Bršljin 32, Novo mesto Igsm: 041 647 319 Računovodski servis Jožica Bukovec s.p. Adamičeva ulica 2 tel.: 07 33 79 130 AICO Novo mesto d.o.o. OBRTNA CONA CIKAVA Tel.: 07/ 33 80 610, fax: 07/ 33 80 611 €-mail: aico.doo@siol.net CtiA UMIgR d.e.o. Novo mesto % E-mail: sdi@siol.net d.o.o. Novo mesto tol.: 07 39 34 780 • fax: 07 30 34701, A Video produkcija d.o.o. * J®? * tel.: 07 33 70 210 G^jBBp http://www.studiovrtinec.si Vse na enem mestu: izleti, potovanja, sejmi, letovanja, zimovanja, letalske vozovnice za posameznike in skupine! I® KOMPAS NOVO MESTO d.o.o. tel. 07/39 31 520 _ RIBIlSOn Poslovalnica Robinson, tel. 07/33 828 00 fine carsK d.o.o Prodaja vozil Bajčeva 6, Novo mesto Tel./fax: 07 33 80 860 V mhuvosbStto ^ Marian I UK! ^ Marjan LUKŠIČ s.p. Košenice 92, Novo mesto, Tel./fax: 07 33 47 015, gsm: 041 720 102 Izdelki iz naravnega kamna: ... - spomeniki i7,deIk - okenske police v>c :«iO -stopnice Jošt« . 0\ - stopnice - balkonske obrobe - pulti, tlaki______ M IIII n UH f£-S- m □n m nn nn © MAJCEN Novo mesto □BCti Te|. g; 33 22193, FaX: 07 33 70 601 Mala d.o.o. Olivno olje, Karlovačko pivo Šolska cesta 12, Otočec tel.: 07 30 99 160 otoc toŠeS, ry MEDNARODNI TRANSPORTI Turkova 2, 8000 Novo mesto Tel.: 07 33 21 308 Silve Novi trg 1, Novo mesto BTC Ljubljanska 27, Novo mesi M Glavni trg 14 ImZlSii 8000 Novo mesto E-mail: novi.medij@siol.net U MALKOM Ljubljanska 1, Novo mesto tel.: 39 31 470 sntoilnslk Avguštin AVBAR s.p. LASERSKO GRAVIRANJE tel.: 07 33 79 021 GSM: 041 682 468 ^Krallova ulica 15 (Šmihel), 8000 Novo mestoy A # Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Mej vrti 5, 8000 Novo mesto Tel.: (07) 39 34 100 Faks: (07) 39 34 101 Splet: www.zzv-nm.si E-pošta: info@zzv-nm.si (Š triglav BALNEASTIČNO! Balnea^ - nočno kopanje s PRESENEČENJEM, vsak pietek in WELLNE5S center soboto od 20. do 23. ure - prvič v Sloveniji: BalneaRelax in BalneaExdusive - DOLENJSKE TOPLICE masaže z dvema maserjema Informacije in rezervacije: Vabljeni tudi na pestre Wellness center Balnea Tel: 07 39 19 750, 751 rekreativne popoldneve v Balnei booking.dolenjske@krka-zdravi lisca, si s o ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Dolenjska in Bela krajina Tomaž Zupančič s.p., Marjan Kozine 66, Novo mesto • VARNOST Gsm: 041 693 190 . protihrupnost PROTIVLOMNI SISTEMI • ELEGANCA • PRIJAZNI SUHOMONTAŽNI POSTOPKI • PESTRA IZBIRA GLADKIH IN RELIEFNIH POKRIVNIH PLOŠČ Nudimo še: VARNOSTNE IZLOŽBENE MREŽE IN REŠETKE m uvodnik kazalo Občinsko glasilo -novo lokalno trobilo Uroš Lubej V oktobrski številki je revija Park javnosti razkrila do tedaj neznane podatke o višini spornega, morda celo nezakonitega financiranja občinske promocije v dveh lokalnih oglasnikih, Novem meduu in Vašem mesečniku. Podatki so razkrivali, da občina za svojo promocijo na račune zasebnikov prelije dobrih 10 milijonov tolarjev letno, skupaj z nekaterimi javnimi podjetji in ustanovami ter neko dotacijo skorajda 15 milijonov javnih sredstev. Zgodbo so potem povzeli številni lokalni in drugi mediji, epilog pa je bil izglasovan na novembrski seji občinskega sveta z odlokom o ustanovitvi časopisa Mestne občine Novo mesto. Na področju naše občine se že sedaj razdeli okrog 39 000 tisoč izvodov od letos že treh »časopisov«, ki to niso. Skupaj s tistimi, ki tam oglašujejo (med njimi je veliko dolenjskih podjetij), ti mediji množično kršijo določila zakonodaje, še posebej pa oglaševalske in novinarske kodekse. Vsi trije oglasniki namreč objavljajo prikrite oglaševalske vsebine oziroma oglase, ki vzpostavljajo videz, da gre za novinarske prispevke. Objave Mestne občine Novo mesto so zgolj del veliko hujše zgodbe. Oglaševalski kodeks (in tudi primerljivi mednarodni oglaševalski kodeksi) pravijo, da »mora biti oglaševalska vsebina oblikovana in predstavljena na način, da je že na prvi pogled jasno, da gre za to obliko komuniciranja. Biti morajo jasno in prepoznavno ločena od redakcijskih vsebin«, kar je sicer samo bolj natančen povzetek Zakona o meduih, ki tudi določa visoke denarne kazni tako za naročnika kot za odgovornega urednika medija. Zaskrbljujoče je, da novinarji lokalnih oglasnikov kršijo dokumente svoje lastne novinarske skupnosti. Listina o nedopustnosti prikritega oglaševanja in zlorabi medijskega prostora, ki jo je sprejelo Društvo novinarjev Slovenije, poleg že omenjenega kot minimalni standard poleg jasne prepoznavnosti predpisuje vsaj besedo OGLAS, in to ne v drobnem tisku, ampak na vidnem mestu. Etični kodeks novinarjev poleg tega govori o nedopustnosti hibridov med oglaševalskimi vsebinami in novinarskimi prispevki. Se posebej grozljivo je, da se je temu trend.u, ki dela škodo medijskemu prostoru v celoti, pridružila Televizija Novo mesto, ki v svojem oglasniku (»Časopisu za Dolenjsko, Belo Krajino in Posavje«) morda pa celo v nekaterih oddajah televizijskega programa najbolj brutalno od vseh krši omenjena določila, njeni novinarji so čedalje bolj v službi kapitala in ne javnosti, po drugi strani pa bralci ravno zaradi tega, ker gre za lokalno televizijo, njenim vsebinam še posebej zaupajo. V ta kontekst sumljivih brezplačnikov s svojim glasilom vstopa tudi mestna občina. Občinski svet je na novembrski seji skoraj soglasno sprejel sklep, da bo občina izdajala svoje glasilo in ga brezplačno delila na naše naslove. Pravzaprav je edina svetla točka tega odloka ta, da se bodo sporne objave v obeh brezplačnikih menda prekinile. Višina sredstev, ki jih občina s tem porabi, sicer ne bo nižja, pa vendar bo z istim denarjem »promocijskega« materiala bistveno več. Število glasil, ki bodo prihajali na novomeške naslove, se bo tako povzpelo že na okrog 52.000. Ta številka pove, da glavni vir informacij lokalne skupnosti postajajo mediji, ki so sporni v najbolj bistveni točki novjnarskega dela, namreč v avtonomiji in svobodi novinarjev glede na tiste subjekte, o katerih pišejo. Čeprav je v odloku zapisanih mnogo visokoletečih besed o svobodi izražanja, svobodnem pretoku informacij in celo avtonomiji uredništva, je jasno, da bo glasilo poročalo predvsem o svetlih plateh občinske oblasti, da pa kaj dosti novic, za katere je javnost še posebej zainteresirana (se pravi o vsem, kar je pač znotraj vsake občine lahko sporno), ne bo prav dosti ali pa bodo omejene na tisto, kar bodo pač (spet iz svojih interesov) trobili na tistih straneh, ki bodo namenjene opoziciji. Bralci menda ne pričakujejo naslovov, kQt so »Direktorica občinske uprave podala odpoved«,»Ignoriranje krajevne skupnosti s strani občine«, »Župan prekršil obljube, ki jih je dal projektnemu svetu*? Več bo naslovov tipa »Prijaznejši do okolja«, in »Na poti k obnovi«in podobno. Seveda je tudi o tem potrebno poročati, toda temeljno načelo novinarstva je distanca do vsebin, o katerih novinarji poročajo. Te distance odgovorni urednik in ostali sodelujoči ne bo mogel imeti. Odgovornega urednika bo namreč postavljala večina v občinskem svetu, kateremu je urednik tudi odgovoren in ki ga lahko odstavi. Večina pač pomeni, da bo delo odgovornega urednika pod posebno budnim očesom župana kot šefa vladajoče koalicije. Ali bp novinar lahko avtonomno in svobodno poročal o delu tistega, ki mu daje službo in eksistenco? NIKOLI. Še posebej je absurdno sklicevanje občinskega odloka o občinskem »časopisu« na novinarsko etiko. Očitno si pripravljalec odloka ni utegnil prebrati dve strani dolg dokument, v katerem je izrecno zapisano, da se mora novinar izogibati situacijam, ki bi ga privedle v konflikt interesov. Novinar, ki primarno poroča o delu tistega, ki mu daje službo, je že vnaprej v konfliktu interesov in s tem ruši svojo kredibilnost in kredibilnost časopisa, pri katerem dela. Kot avtorji člankov se bodo seveda predvsem pojavljali župan, člani občinske uprave in direktorji javnih zavodov. Le kako bodo uspeli v svojih člankih ohraniti skladnost z novinarsko etiko in novinarsko distanco, če bodo pisali o svojem lastnem delu? Mestna občina Novo mesto je obsedena z idejo, da dejanski lokalni mediji o njej premalo poročajo in vlaga ogromna sredstva tako v promocijske objave kot v svojo službo za odnose z javnostjo. Toda kadar novinarji Parka želimo od te iste službe ali župana dobiti izjave ali dokumente o stvareh, ki so za vladajoče kakor koli sporne, velikokrat ali skoraj po pravilu prihaja do zavlačevanja, izogibanja, neodgovarjanja, zavajanja ali celo laganja. Sicer pa zmeda v tej državi in še posebej v tej občini postaja polna. Novomeški podžupan »ne zaupa več sodstvu«, kot pravi v našem intervjuju, dobili smo vlado, ki tako kot nekdanja očitno ne misli izpolniti odločbe ustavnega sodišča in poslanca, ki je bil nekoč eden najboljših novinarjev. Mestna občina pa namesto da bi odgovarjala novinarjem na njihova vprašanja, ustanavlja lastno trobilo. Prav bi bilo, da v Sloveniji začnejo vladajoči vladati, sodniki soditi, oglaševalci oglaševati in poročevalci poročati - in ne več obratno. ..« HOVO liTO PRSI iutf ,W BI MOVtntŠKA OBlMTMSVMIR OKUNOV, končno mkmiha to», jvon TKOBttH Mr. K DOLENJSKA Preiskava o ponarejanju volilnih listin v Novem mestu LDS izključuje novomeškega podžupana Sto besed na mesec Prazgodovinski odnos do prazgodovinskega bogastva . Opravičilo Ob rob uvodnika v prejšnjem Parku Razmere v študentskem stolpiču se izboljšujejo Informatizacija Mestne občine Novo mesto ogrožena ... ČRNA PACKA Avtocesta povozila varnost in pešpoti PROSTOR Arhitektura v senci dreves KOLUMNA Iskanje samega sebe Pogum in odličnost proti mediokriteti INTERVJU Še enkrat bi zaprosil za imuniteto FOTOPUB Boem...................... ČETRTA DIMENZIJA Izgubljena popolna država. FOTOREPORTAŽA Gora ni hotela............ KUPUJEM TOREJ SEM Zdaj ga vidiš, zdaj ga še vedno vidiš ZABAVA Kako je cerkev ukradla božič Izkrcanje v Domu kulture. TLAČENKA Joe Cocker, Red Hot Chili Peppers, Kh*|oH PREŠA Flyer, Piaf, Leeloojamais, Sinkopa. H S INTERPRETACIJA Mirko Štular........... KULTUM.................. INFOPARK............... FOTOKOZMETIKA.......... PARKEXTREME............ STRIP................... POTLAČ, LOKALNO TROBILO 6 8 8 11 12 14 15 16 17 18 20 21 21 22 23 24 25 26 park: kolofon regionalni mesečnik številka 3, letnik 8 ISSN 1408-7189 Naslov uredništva: Park Glavni trg 6 8000 Novo mesto 07 393 08 12 031 626 326 e-mail: park@park-on.net web: www.park-on.net Naročila, distribucija: 07 393 08 12 Trženje: Matjaž H. Grum gsm: 031 549 906 matjaz.grum@zalozba-goga.si Boštjan Volk gsm: 031 426 748 tel: 07 393 08 12 bostjan.volk@park-on.net Jurij Kobe tel.: 031 808 748 jurij.kobe@park-on.net odgovorni urednik: Uroš Lubej uredništvo: Tina Ban, Simon Bizjak, Boris Blaič, Rasto Božič, Matjaž Brulc, Marijan Dovič, Iztok Kovačič, Uroš Lubej, Aleksej Metelko, Boštjan Pucelj, Damir Skenderovič, Bariča Smole, Damijan Šinigoj, Mitja Simič, Žiga Vire, Marko Vide, Primož Žižek naslovnica: Iztok Kovačič lektorica: Nina Štampohar filmi in prelom: Grafika Novo mesto d.o.o. tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik naklada: 1000 izvodov ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU! Naročnina se plačuje za obdobje od naročila do konca tekočega letnika (juk| 2004). Prekinitev naročila je možna s pisnim preklicem m sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobja (1. julij 2004). Naročniki imaio 10% popust, študentje m dijaki 20%. Naročnina za tujino znaša 35 EUR, z letalsko dostavo 40 EUR. Trženje: Spletna rešitev: ® | »efiLNAs ^media park:dol enjska parkrdolenjska Preiskava o ponarejanju volilnih listin v Novem mestu Novomeška arheologija Prazgodovinski odnos do prazgodovinskega bogastva Uroš Lubej Predsednik okrožnega državnega tožilstva Novo mesto Bojan Avbar je potrdil informacijo, da policija preiskuje sum o ponarejanju volilnih listin na lokalnih volitvah v Mestni občini Novo mesto leta 2002. »V nobenem primeru ne gre za preiskavo o poneverbi volilnih izidov, saj tega v tej fazi več ni moč ugotavljati. Policija pa na podlagi naših navodil preiskuje sum poneverbe volilnih imenikov, in sicer na treh voliščih v Mestni občini Novo mesto,« pravi Bojan Uroš Lubej Zaradi primera imunitete so v LDS sprožili postopek za izključitev novomeškega podžupana Adolfa Zupana iz stranke. Končna odločitev bo najverjetneje padla po kongresu stranke, Bogdan Biščak, izvršni direktor LDS, pa je ocenil, da je verjetnost, da bo Zupan izključen, zelo velika. »Seveda pa bo stranka o tem odločala po postopku, ki ga določa statut. Komisija za statutarna vprašanja in pritožbe se je že seznanila s predlogom in razlogi za izključitev. Statut LDS določa, da statutarna komisija o izključitvi odloča v prisotnosti Avbar. Predsednik volilne komisije MO Novo mesto Franc Cvelbar je dejal, da je seznanjen s preiskavo in da je dal soglasje k pregledu volilne dokumentacije, ki jo je zahtevala policija. Kmalu po objavi volilnih rezultatov decembra 2002 se je poraženi kandidat Franc Koncilija pritožil volilni komisiji, češ da ima informacije, da naj bi 30 volilcev, ki so bili evidentirani, da so volili, v resnici sploh ne prišlo na volišča. Volilna komisija je takrat zavrnila člana, zoper katerega je bil sprožen postopek. Zaradi tega smo Adolfu Zupanu poslali priporočeno pošto z vabilom na sejo statutarne komisije, ki je bila v soboto, 4. decembra. G. Zupan se seje ni udeležil, zato ga bomo po kongresu stranke ponovno povabili na zagovor,« je pojasnil Biščak. Adolf Zupan je za Park zanikal, da je s strani LDS že prejel kakršno koli vabilo in dejal, da se bo seje, v kolikor bo povabljen, zagotovo udeležil. V primeru, da komisija Zupana izključi, ima ta možnost, da se pritoži na izvršni odbor stranke, čigar odločitev je pritožbo, saj Koncilija v 24 urah, kolikor je rok za pritožbe, ni mogel predložiti izjav za svoje trditve. Tokrat naj bi bil sum na bolj realnih osnovah, saj naj bi policija pri neki hišni preiskavi odkrila dokumente, ki bi lahko dokazovali, da so se dogajali poneverbe volilnih imenikov in poskusi prikrivanja te poneverbe. Prav tako naj bi policija že pridobila nekaj izjav volilcev, ki trdijo, da niso bili na volitvah, čeprav so bili evidentirani, kot da so prišli. dokončna. Izključeni član lahko tedaj še zahteva, da sveta stranke preveri skladnost postopka in primernost izključitve glede na statut. V pismu, ki ga je konec oktobra predsednik stranke Anton Rop poslal Zupanu, je temu očitano, da je zlorabil institut imunitete in da je to v nasprotju tako s programskimi usmeritvami kot z etičnimi merili LDS. Od novomeškega podžupana je Rop tedaj zahteval, da se imuniteti odpove. Maj se sliši še tako neverjetno, Dolenjski I N muzej bi lahko s predmeti, ki jih hrani v svojih depojih postavil eno najpomembnejših železnodobnih arheoloških razstav v j Evropi. Enako neverjetno se zdi tudi to, da je temu bogastvu situl, keramike, steklenih in jantarnih okraskov ter orožja in drugih predmetov iz obdobja od začetka prvega tisočletja pred našim štetjem do pozne antike v Novem mestu namenjenega vsega 120 kvadratnih metrov razstavnega prostora. »Zdajšnja stalna arheološka razstava je depojskega tipa in z njo se ne moremo ravno hvaliti. Stvari so zložene po policah, materiala pa je ogromno in mnogi pomembni kosi se v tej množici izgubijo,« pravi direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Piceu, ko pripoveduje o arheoloških izkopaninah, ki govorijo, da Novo mesto nikoli v zgodovini ni pomenilo toliko, kot v času med 8. in 4. stoletjem pred našim štetjem, v obdobju tako imenovanega cvetočega halštata Dolenjske, ko so te prostore naseljevala Ilirom podobna ljudstva, ko je, če gre verjeti arheologom, nekaj sto let pred razvojem antičnih grških mestnih držav in Rima na novomeških gričih stala ena najpomembnejših evropskih naselbin. Navkljub temu večina arheoloških najdb zadnjih petnajstih let, ki govorijo o tej prastari evropski kulturi, ostaja skrita v depojih muzeja. »Kako pomembne so te najdbe,govorijo dejstvo, da naše najdbe brezplačno restavrirajo v delavnicah v Mainzu, kjer so znani po tem, da restavrirajo le tiste kose, ki res nekaj pomenijo. Brez naših predmetov se praktično ne postavi več nobena velika razstava v Evropi. Nobenega pomembnega simpozija ni, ne da bi organizatorji povabili naj tudi naše arheologe. V stroki stvar dejansko deluje. Ne deluje pa v mestu in v regiji,« nadaljuje Picelj. Boris Blaič Zaradi prostorske stiske je bilo arheološko bogastvo Novega mesta v zadnjih desetih letih v muzeju v večjem obsegu prikazano le štirikrat. Leta 1995 na razstavi Novo mesto pred Iliri, leta 1997, ko so postavili Kapiteljsko njivo, leta 2001 s Kelti v Novem mestu, letos pa še z razstavo Steklo in jantar Novega mesta. Zadnja je tudi prva razstava Dolenjskega muzeja, ki je bila najprej postavljena na željo muzeja iz tujine, razstavo iz leta 1997 pa si je v Novem mestu ogledalo približno 14.000 obiskovalcev. Prizadevanja Dolenjskega muzeja, da bi za stalno arheološko razstavo našli kolikor toliko primeren prostor, navkljub spodbudnim številkam ostajajo neuresničena. Projekt, po katerem bi v Križatiji (najstarejši del novomeškega muzejskega kompleksa in ena najstarejših stavb v Novem mestu sploh) sedanjo površino stalne arheološke zbirke razširili v prvo nadstropje, s čimer bi pridobili približno 200 dodatnih kvadratnih metrov, je nastal že leta 1998, konca prenove pa za zdaj še ni videti. »Sama stavba niti ni v tako slabem stanju. Problem pa bi nastal, ko bi morali zagotoviti varnost obiskovalcev. Statično namreč ni povsem v redu. Potrebno bi bilo sanirati temelje in tako naprej. Projekt prenove, ki so ga financirali sponzorji, je bil narejen po veliki razstavi Kapiteljska njiva Novo mesto. Leto dni kasneje je muzej pridobil vso potrebno dokumentacijo, obnovitvena dela pa so se s sredstvi iz občinskega proračuna izvajala v letih 2000 in 2001 ter v manjšem obsegu tudi leta 2003,« pripoveduje Picelj. Letos v Križatiji ni bilo narejenega nič, saj za to v proračunu ni bilo denarja. In kot stvari kažejo zdaj, bo obnova Križatije ostala brez proračunske postavke tudi v prihodnjih dveh letih. »In to kljub temu, da gre za relativno majhen denar. Doslej je bilo porabljenih približno 35 milijonov tolarjev. S prenovo strehe vred bi jih rabili še 45 in Novo mesto bi dobilo vsaj primerno arheološko razstavo, ki bi lahko postala tudi velik magnet za turiste,« je prepričan Picelj. A tudi Križatija ni idealen prostor za stalno arheološko razstavo, menijo v muzeju. »Kar se tiče Novega mesta in Dolenjske, je to ustrezna rešitev v obstoječih objektih. A če želimo novomeški in dolenjski arheologiji dati pravo mesto, je to še vedno bistveno premalo. Že pred mnogimi leti se je rodila Ideja, da bi arheologijo preselili v staro »Tako se je treba zavedati, da Novo mesto nikoli v zgodovini ni pomenilo toliko, kot v svojem prazgodovinskem obdobju. Le v tistem obdobju je bilo nekaj res evropskega. In zato smo dali pobudo naj se Novo mesto poimenuje mesto situl. Naj se sprejme ta naziv, naj se mesto identificira s tem, saj če se mi sami ne bomo tega zavedali, bo težko prepričati druge.« porodnišnica, pa do tega žal nikoli ni prišlo. Tam bi lahko uredili delavnice, depoje in stalno razstavo, ki si zasluži vsaj tisoč kvadratnih metrov. Še najbolj idealen prostor za arheološki muzej bi bil na sami Kapiteljski njivi. A tu se težave začnejo že z dostopom in nismo tako bogati, da bi si lahko delali utvare, da bi to kar tako šlo,« meni Picelj, ki je kot predsednik Turističnega društva Novo mesto prepričan tudi v to, da je največji novomeški magnet za turiste prav arheologija. »Zanimivost srednjeveškega Novega mesta, ki pa jo lahko doživiš le iz zraka, je denimo okljuk, na katerem je mesto nastalo. A tak okljuk je tudi v Metliki. Druga stvar je, kako lahko mesto ta okljuk izkoristi, kar se zadnje čase dogaja z urejanjem pešpoti _ in prireditvami, a če bi šli gledat zgolj sre- f dnjeveško Novo mesto, potem so Škofja Loka, Kranj, Ptuj, da ne naštevam naprej, g lahko bolj zanimivi. Poiskati moramo nekaj £j takega, kar se drugje ne da videti. Tako se i je treba zavedati, da Novo mesto nikoli v 2 zgodovini ni pomenilo toliko, kot v svojem g prazgodovinskem obdobju. Le v tistem š obdobju je bilo nekaj res evropskega. In zato « smo dali pobudo, naj se Novo mesto po/- S LDS izključuje novomeškega podžupana Kronist: Boris Blaič, foto: Boris Blaič STO BESED na mesec Prihaja četrti brezplačni mesečnik Občinski svetniki so z nekaj izjemami podprli sklep o ustanovitvi občinskega časopisa »Novo mesto«, ki ga bodo vsa gospodinjstva v občini brezplačno prejemala enkrat na mesec. Svetniki so sprejeli tudi dopolnilo odbora za družbene dejavnosti, ki določa, da lahko občinski časopis pridobiva sredstva tudi iz oglaševalskih prihodkov. Mestna občina Novo mesto bo letos zgolj za objave različnih prispevkov v dveh brezplačnih novomeških časopisih (Novi medij in Vaš mesečnik) namenila okoli 12 milijonov tolarjev. Z ustanovitvijo lastnega časopisa se bo končalo tudi financiranje teh dveh mesečnikov, je napovedala nova direktorica občinske uprave Vera Ocvirk. Žičnice na Gačah bodo vendarle delale Direktor novomeške Agencije za šport Rafko Križman in stečajni upravitelj podjetja Smučarsko rekreacijski center (SRC) Rog-Črmošnjice, d.o.o., Martin Drgan bosta, če ne bo novih zapletov, v teh dneh podpisala pogodbo o najemu žičnic in ostale infrastrukture na edinem dolenjsko-belo-kranjskem smučišču na Gačah nad Črmo- šnjicami. Bazen za napajanje snežnih topov, katerega vodotesnost je bila glavni pogoj, da bi žičnice na Gačah letos vendarle delale, je očitno v primernem stanju, Agencija za šport bo prihajajočo sezono izpeljala v sodelovanju s Športno rekreativnim društvom Gače, ki želi smučišče v prihodnosti tudi odkupiti. Ob prvem razpisu za prodajo smučišča je bila cena za odkup podjetja v stečaju okoli 80 milijonov tolarjev. Tri občine, ki so še zainteresirane za ohranitev smučanja na Gačah (Novo mesto, Semič in Črnomelj), bodo za zagon smučišča prispevale okoli 30 milijonov tolarjev, društvo Gače pa bo kupilo dva snežna topova, dva bodo še najeli, sposodili pa si bodo še en teptalni stroj. Jazzinty abonma 2005 Po dveh uspešnih sezonah se bo naslednje leto odvrtel tretji krog novomeškega jazzovskega abonmaja, ki so ga predstavili direktor zavoda LokalPatriot Marko Zajc, direktor KC Janeza Trdine Janez Pezelj in programski vodja Jure Dolinar. Sedem večerov od januarja do avgusta prinaša nastope naslednjih: Vaško Atanasovski Adra-besa Ensemble, Boilers Ali Starš, Perpetum Jazzile & Ratko Divjak Trio, Elvis Staniae Group, Brizani Electric Band in redna veče- ra, Jazzon ter zaključni koncert. Koproducenti projekta so še skupina DNŠ, Dolenjski muzej in Festival Novo mesto. (Rasto Božič) Poškodovana partizanska bolnišnica zaščitena pred zimo Škoda na barakah nekdanje partizanske bolnišnice v Jelendolu na širšem območju Baze 20 v Kočevskem Rogu, ki jo je povzročilo poletno neurje, po grobih ocenah znaša okoli 5,6 milijona tolarjev. Delavci novomeškega gozdnega gospodarstva so podrta drevesa z barak že odstranili, lesene stavbe pa so pred zimo prekrili z zaščitnimi folijami. Celovita obnova poškodovanih objektov se bo po predvidevanjih direktorja Dolenjskega muzeja Zdenka Pi- clja začela prihodnje leto, denar zanjo pa naj bi prispevalo ministrstvo za kulturo. Nekdanja direktorica se ne more vrniti v občinski svet Nekdanja direktorica občinske uprave Mojca Novak (s tega položaja je odšla sredi oktobra letos), ki je pred časom na občinsko volilno komisijo naslovila vlogo za vrnitev mandata, se ne more vrniti v občinski svet. Novakova je bila namreč na zadnjih lokalnih volitvah na listi LDS izvoljena za občinsko svetnico. Ker funkcija občinske svetnice ni združljiva z delovnim mestom v občinski upravi, je Novakovi svetniški mandat kmalu po volitvah prenehal. Občinska volilna komisija je vlogo Novakove za vrnitev mandata odstopila komisiji občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ta je za pravno mnenje glede vrnitve mandata zaprosil Direktorat za lokalno samoupravo, ki v odgovoru navaja, da bi bil vnovičen vstop nekdanje članice občinskega sveta v nasprotju z zakonom in bi hkrati pomenil kršitev načela zaupanja v pravo glede člana občinskega sveta, ki je to postal po prenehanju njenega mandata. V mnenju je navedeno tudi, da slovenski pravni red ne pozna instituta vrnitve mandata. Žabjek ne bo legaliziran Novomeška občinska uprava bo prekinila vse aktivnosti v zvezi z legalizacijo in širi-Y tvijo romskega naselja Žabjek, je na svoji novembrski seji sklenil novomeški občinski svet. To v praksi pomeni, da lahko od občinske uprave v prihodnosti pričakujemo načrte za preselitev kakih 500 Romov iz Žabjeka na druge lokacije, od države pa občina pri tem pričakuje predvsem finančno in strokovno pomoč. Sklep o ustavitvi vseh aktivnosti za legalizacijo naselja je občinski svet sprejel po tistem, ko je vodstvo krajevne skupnosti Bučna vas napovedalo, da bo v nasprotnem primeru pred občinsko stavbo organiziralo protestni shod. Novo mesto vendarle dobiva poslanca Med na novo imenovanimi ministri Janševe vlade sta za Dolenjce zanimivi vsaj dve imeni - Janez Božič in Andrej Vizjak. Člane trebanjske civilne iniciative je ob imenovanju prvega bržkone spreletaval srh, saj je novi minister za promet postal dosedanji prvi mož Darsa, s katerim so dobri dve leti bili boj za ohranitev hitre ceste med Trebnjem in Novi mestom. Zato pa je bila vsaj v Novem mestu s toliko večjim navdušenjem sprejeta novica, da je novi minister za gospodarstvo postal brežiški župan Andrej Vizjak. Ta bo zaradi nezdružljivosti funkcij svoje poslansko mesto moral prepustiti novomeškemu občinskemu svetniku Ivanu Grillu, ki je na listi SDS na minulih državnozborskih volitvah v primestnem novomeškem okraju zbral vsega 0,07 odstotka manj glasov kot Vizjak. Krajani proti BTC v Češči vasi Novomeški župan Boštjan Kovačič je pozval vodstvo novomeškega BTC in krajane, združene v Civilno iniciativo za zavarovanje zaloške kotline, da do druge obravnave spremembe odloka o zazidalnem načrtu BTC Češča vas v prisotnosti pristoj- nih služb občinske uprave uskladijo stališča o načrtovani gradnji skladiščno-transport-nega centra BTC v Češči vasi. Krajani Češče vasi in Zaloga namreč nasprotujejo načrtovani gradnji BTC, ki namerava tam v prihodnjem letu zgraditi skladiščni kompleks, s katerim bi se vključil v oskrbovalno verigo za nov Renaultov avtomobil. Krajani gradnji nasprotujejo zaradi neprimernih cestnih povezav, dejstva, da novi kompleks nastaja na poplavnem območju in zaradi domnevne ekološke neprimernosti lokacije. Kar se zadnjega tiče, v BTC trdijo, da je zazidalni načrt v celoti izven zavarovanega območja reke Temenice. Na drugi strani krajani opozarjajo, da je bil odlok o zavarovanem območju ob Temenici v Češči vasi sprejet šele dve leti po sprejemu prvega zazidalnega načrta iz leta 1990, in da je zaščitena tako rekoč vsa okolica zazidalnega načrta. BTC je doslej v urejanje kompleksa že vložil okoli 13 milijonov tolarjev. Miloš Dular novi predsednik uprave Zarje Nadzorni svet stanovanjskega podjetja Zarja, d.d., je za novega predsednika uprave za dobo petih let imenoval Miloša Dularja, sicer novomeškega podžupana in občinskega svetnika. Imenovanje Dularja za novega prvega moža Zarje je viselo v zraku že vse od županskih volitev pred dvema letoma, na katerih je v drugem krogu navkljub nasprotovanju SDS, katere predsednik je bil takrat, podprl kandidata LDS, sedanjega župana Boštjana Kovačiča. Zadnjih pet let je upravo Zarje vodil Marjan Somrak, nekdanji podžupan iz vrst ZLSD. Dular se je med čakanjem na izpraznitev Somrako-vega stolčka zaposlil na Komunali, kamor je prišel s Cestnega in gradbenega podjetja. Tudi letos košarkarska farsa? V prvih sedmih krogih državnega prvenstva v košarki so se na trenerski klopi novomeške Krke zvrstili že štirje trenerji, ekipa pa je v sredini lestvice prve slovenske lige. Na prvih treh tekmah je ekipo vodil No-vomeščan Slavko Kovačevič, ki je po začetnih neuspehih trenersko mesto prepustil svojemu pomočniku Srbu Predragu Ja£imovi/eu. Ta se na vroči Krkini klopi še ni dobro ogrel, ko je moral zaradi neurejenega delovnega statusa zapustiti Slovenijo. Začasno ga je nadomestil drugi Novomeščan Leon Stipaničev, tega pa je po nekaj tekmah zamenjal dosedanji trener Kraškega zidarja Predrag Milovič. iad s parkrdol enjska menuje mesto situl. Naj se sprejme ta naziv, naj se mesto identificira s tem, saj če se mi sami ne bomo tega zavedali, bo težko prepričati druge,« pojasnjuje Picelj pobudo Dolenjskega muzeja, naj občinski svet sprejme sklep, s katerim se za potrebe promocije in turizma za sprejme poimenovanje »Novo mesto, mesto situl«. Pobudo za poimenovanje so v muzeju dali že aprila letos, na občinskem oddelku za družbene dejavnosti pa pojasnjujejo, da pobuda še ni bila realizirana, ker jo nameravajo reševati znotraj celovite strategija promocije Novega mesta in občine. »Priprava strategije pa zahteva sodelovanje različnih strokovnih javnosti, ki se bodo opredeljevale o pomembnih kulturnih, zgodovinskih, gospodarskih in drugih promoti-vnih segmentih v občini. Strokovna javnost se bo tudi opredelila, ali se bo imenu Novo mesto dodalo še kakšen razpoznavni del, bodisi iz zgodovine ali kakega drugega področja oziroma bo ostalo Novo mesto brez dodatkov,« pojasnjuje vodja oddelka za družbene dejavnosti Slavko Gegič. Razmere v študentskem stolpiču Dijaškega doma se izboljšujejo Uroš Lubej V oktobrski številki Parka smo poročali o tedaj zelo slabih bivalnih pogojih »študentskega« stolpiča, ki je v upravljanju zavoda Dijaški dom Novo mesto. Od takrat do danes so se te na podlagi prizadevanj direktorja Marjana Grahuta in samih študentov začele izrazito spreminjati na bolje. Vodstvo dijaškega doma je med drugim začelo urejati skupne prostore študentov. Urejajo jim dve novi kuhinji, tretja kuhinja pa se bo tudi uredila na bolje. Vsi skupni prostori, ki so bili tega potrebni, so prebeljeni oziroma jih še belijo, prav tako cevi, ki so bile v slabem stanju. Nekaj vrat v kopalnicah, ki so bila uničena ali poškodovana, so zamenjali. Prav tako se je izboljšala varnost, saj so namestili kamere in uredili varovanje z G7, nadzorni delavec pa popisuje vse prihode in odhode iz doma. Študentje so prav tako dobili veliko klubsko sobo s potrebnim inventarjem in celo mizo za namizni tenis. Študentje pričakujejo, da bo izpolnjena tudi obljuba direktorja o ureditvi sob, saj so nekatera okna slabo tesnjena, omare so v večini primerov poškodovane, ponekod manjkajo luči in podobno. Tudi stanarine so se za tiste študente, ki so do tega upravičeni, letos prvič zmanjšale na tisto raven, kot je to drugod v Sloveniji. Sicer pa so se študentje - večinoma prihajajo v Novo mesto iz drugih krajev Slovenije - tudi sami organizirali. Ustanovili so študentski svet, v katerem so vsi študentje, in izvolili pet predstavnikov, ki neposredno sodelujejo z direktorjem pri urejanju doma. Informatizacija Mestne občine Novo mesto ogrožena Uroš Lubej Predlog proračuna, ki ga na decembrski seji občinskega sveta čaka druga obravnava, je med člani županovega projektnega sveta za e-upravo naletel na veliko ogorčenje, saj predvideva ogromno zmanjšanje sredstev za informatizacijo občine. Člani projektnega sveta, v katerem sedijo vodilni strokovnjaki za informacijske tehnologije, pričakujejo uskladitev proračuna s strateškimi dokumenti občine in z županovimi obljubami (tudi predvolilnimi) ter tudi transparentno proračunsko postavko za informatizacijo. V nasprotnem primeru razmišljajo o odstopu, saj je ogrožena razvojna naravnanost občine, delo projektnega sveta pa nesmiselno. Predlog proračuna ni v skladu s sprejeto strategijo občine in priporočili vlade in EU. Čedo Jakovljevič, predsednik projektnega sveta in direktor Infotehne, pravi: »Na konstitutivni seji projektnega sveta lansko leto smo sprejeli izhodišča za razvoj in z zadovoljstvom spremljali realizacijo programa dela v prvem letu delovanja. Uspelo nam je prepričati politiko, da je v področje informatizacije potrebno vložiti bistveno več. Vložek v informacijsko podporo poslovanja občine ter v rešitve za podporo občanom bi moral namesto 0,1% proračuna znašati od 0,9% do 1,2% proračuna na letni ravni, kot je to v drugih mestnih občinah v Sloveniji in v razvitih deželah EU. Dokument Strateški razvojni načrt informacijskega sistema, ki je bil lani sprejet, je predvidel postopno rast deleža od 0,1% do 1,0% v 4 letih, začenši z 2004. To je bila tudi ena od predpostavk in izhodišče za naše sodelovanje v projektnem svetu.« Toda zadovoljstvo je splahnelo že z rebalansom letošnjega proračuna, ki je seštevek postavk za informatizacijo zmanjšal s 50 na 35 milijonov tolarjev, za nadaljnji dve leti pa predvideva po 25 milijonov namesto 75 oziroma 90, kot je prej napovedoval župan, člani projektnega sveta pa so na tej podlagi izdelovali strategijo in akcijske načrte. Kaj zmanjševanje pomeni za razvoj Mestne občine Novo mesto? »Predlog proračuna bistveno zmanjšuje obseg sredstev za informatizacijo občinske uprave in razvoj storitev, namenjenih občanom, vsekakor daleč pod mejo, ki smo jo predlagali in jo je občinski svet tudi sprejel v lanskem predlogu. S temi sredstvi ni možno niti nadaljevati tam, kjer smo letos začeli, temveč se vračamo na izhodišče. Morda in zgolj pogojno bi načrtovana sredstva zadostovala za vzdrževanje sedanjega stanja opremljenosti občinske uprave, nikakor pa ne za širjenje informacijske pismenosti med občane, povečevanje dostopnosti interneta na področju občine, boljši dostopnosti do gradiv v elektronski obliki za tiste občane, ki tega nimajo, ker niso zaposleni oz. so upokojenci itd. Razvojno to pomeni zaostajanje, in to v okolju, ki se ponaša kot izvozno najbolj naravnano v državi. MO Koper na primer v informacijsko podporo že vrsto let vlaga okoli en odstotek letnega proračuna oziroma 100 mio SIT, novomeška občina pa je v omenjeni strategiji načrtovala naslednje (v mio SIT): 2003 -12, 2004 - 50, 2005 - 75, 2006 - 90 in 2007 -100. Tako bi v I. 2007 tudi prišli do okoli 1 % proračunskih sredstev ter se postopoma priključili razvitim občinam,« pravi Jakovljevič. In kaj projektni svet pričakuje od župana? O tem pravi predsednik projektnega sveta naslednje: »Predlagamo županu in občinski upravi, da ponovno pregleda možnosti financiranja, in pričakujemo, da bomo že sprejeto strategijo lahko uporabili v prid vseh zainteresiranih. Župan bi moral zastaviti svoj vpliv in poskrbet,i da se veljavni dokumenti realizirajo,« ter dodaja: »Ko smo na seji projektnega sveta 22.11. razmišljali, kako naprej, smo govorili tudi prihodnjem sodelovanju v projektnem svetu za izvedbo projekta e-občina. Če ne bo možno uresničiti ciljev, potem strategija nič kaj dosti ne pomaga in projektni svet ne bo imel kaj delati.« Akcijski načrt projektnega sveta, ki je zdaj seveda pod velikim vprašajem, je sicer predvideval program, ki je vključeval povezavo vseh e-točk v mestni občini in ustvarjanje novih v krajevnih skupnostih ter brezžični dostop do interneta na najbolj pretočnih točkah v mestu. E-uprava bi pomenila posodobitev računalniške opreme občinske uprave in uveljavitev digitalnih procesov in storitev za občane. Program izobraževanja bi pomenil podporo in organizacijo izobraževanja in osveščanja občanov o informacijski tehnologiji. Še posebej zanimiv pa je projekt e-demokracija, ki bi pomenil, da bi imeli občani neposreden dostop do dokumentov občinske uprave in politike ter na primer neposredno zastavljali vprašanja občinskim svetnikom in županu. Opravičilo Revija Park je v prejšnji izdaji satirične rubrike Potlač objavila prispevek, glede katerega smo bili seznanjeni, da je bil s strani gospe Zdenke Lindič - Dragaš, novinarke časnika Delo, sprejet kot izjemno žaljiv, saj meni, da je bil njen priimek zlorabljen. Uredništvo Parka v svoji satirični rubriki nikakor ni imelo namena žaliti gospe Zdenke Lindič - Dragaš. Kljub temu sprejemamo njeno občutenje in se ji zaradi tega opravičujemo. Uredništvo Parka Odziv Ob rob članku Nelegitimen podžupan, sumljiva politična scena (Park, november 04) Razna so ugibanja, zakaj Novo mesto nima poslanca. Stvari gredo celo tako daleč, da nekateri predlagajo, da bi se morale stranke dogovoriti in podpreti eno politično opcijo. Takšno razmišljanje je žal utopično. Ne bo se zgodilo, da bi ena stranka na volitve poslala slabega kandidata, da bo druga, konkurenčna stranka zaradi tega dobila poslanca iz teh krajev. Ali celo, da ena izmed strank ne bi kandidirala, da bodo druge več dobile. Na primer Aktivna Slovenija leta 2000 in 1996 ni kandidirala, pa ožja Dolenjska prav tako ni dobila poslanca. No, kljub vsemu smo poslanca po zaslugi SDS le dobili. Imela pa bi ga lahko tudi LDS, če bi Miloša Kovačiča kandidirali le v enem -»mestnem okraju«. Toda kot že rečeno -stranke ne razmišljajo regijsko, pač pa želijo doseči čim boljši rezultat na nacionalnem nivoju. Rešitev je kar nekaj. Velike stranke morajo imeti v Novem mestu boljše kandidate kot v drugih okrajih 6. volilne enote. AS mora na naslednjih volitvah narediti za dober odstotek boljši rezultat. Smiselno pa bi bilo tudi spremeniti volilni sistem, in sicer tako, da ima vsaka volilna enota enotno listo kandidatov z močnim poudarkom na preferenčnem glasu. Ta predlog je letos spomladi že prišel v parlament, vendar ga poslanci niso podprli. Večini je bila namreč glavna skrb, kako bodo še enkrat izvoljeni. Zakaj bi torej spreminjali sistem, po katerem so enkrat ali večkrat že prišli v parlament. Franci Kek Aktivna Slovenija (AS) park 6 glivena a www.radiokrka.com ^r^S^PP Sil fRFSfl ■BEpng -B^TS5reB A VnlW s^L Sl® jo d! 8?^ 1- j !® tt ^IhBH |^F ^ i JI vL^fl ->! .. 1 .'•a *••*><• ..*- i-i..- Žalostna podoba območja ob Kettejevem vodnjaku. Namesto najprivlačnejše-ga motiva na trgu imamo tu nemogoče improvizacije z rostfrei podestom, koriti in drugimi intervencijami. Tudi preostala tri drevesa niso več v najboljši formi. Namesto dolgočasnega lesenega pokrova bi si lahko omislili prozorno konstrukcijo, ki bi omogočala, da bi bil vodnjak viden tudi pozimi. park;črna packa 9____* ■ k gore kmalu postala smrtno nevarna? -p|?S§f§8§§ll Ignoranca zahtev KS Ločna Mačkovec Avtocesta povozila varnost in pešpoti Uroš Lubej, foto: Boštjan Pucelj, Boris Blaič Po dosedanjih načrtih pripravljalca avtocestnega odseka mimo Novega mesta bosta na območju KS Ločna Mačkovec izven uporabe ostala dva podvoza za pešče in kolesarje, kar bo pomenilo bistveno znižanje standarda prometne varnosti, onemogočena bo registrirana planinska in rekreativna pešpot, še posebej pa je zaskrbljujoče, da bo ogrožena varnost poti šolarjev v bližnjo Kmetijsko šolo Novo mesto. Prva sporna zadeva se nanaša na peš promet proti Kmetijski šoli Grm in Trški gori, za katerega krajani zahtevajo, da se izvede s tunelskim podvozom pod bodočo regionalno cesto (sedanjo hitro cesto HI), saj bo samo taka rešitev varna za vse udeležence v prometu, še posebej pa za številne šolarje Kmetijske šole Grm. Nasproti temu predlagatelj predvideva krožišče, ki pa je za varnost pešcev bistveno bolj ogrožajoč, saj nima semaforjev. Druga sporna zadeva pa se nanaša na Trdinovo pešpot, ki je registrirana planinska pešpot. Trdinovo pot bo nova avtocesta prekinila, pri čemer pa pripra- '-:V ^ v* vljalec kljub štiriletnim prizadevanjem krajevne skupnosti ni predvidel ustreznega podhoda. Se posebej je to zanimiva v luči zavzemanja Mestne občine Novo mesto za izpeljavo mreže pešpoti v naši občini. Za transverzalo skrbi Planinsko društvo Novo mesto, kjer nam je predsednik Jože Perše pojasnil, da gre za pešpot izjemnega pomena. Del pešpoti, ki bo s predvideno izpeljavo avtocestnih del onemogočen, -------------- namreč kot krožno planinsko, turistično ali rekreativno pot uporabljajo številni Novomeščani in drugi. Prav tako jo za športne dneve uporabljajo številne novomeške osnovne šole. Gozd nad Mačkovecem, kjer imajo srednješolci učilnico v naravi pa bo izgubil svojo izobraževalno funkcijo, saj bo odrezan od uporabe. Ta del zgodbe je za krajane Ločne in Mačkovca še posebej zanimiv v luči prizadevanja MO Novo mesto za izpeljavo mreže pešpoti - toda krajani se bojijo, da se občina predvsem prizadeva za pešpoti v mestnem jedru, medtem ko tradicionalne in zelo uporabljane pešpoti v osta- ---------------- lih krajevnih skupnostih izginjajo. Novembra letos so se začela dela na trasi avtoceste mimo Novega mesta, toda KS Ločna Mačkovec bitko za to, da se ohrani dosedanji nivo življenja v njihovi krajevni skupnosti, bijejo že štiri leta, vse f’ ~ z"rf.od razgnitve projekta. Pri tem so krajani '■ -1 • • - ••• . ’ po besedah predsednika KS Janeza Redka J. >- T-T1 ■' .. od samega začetka naleteli na zelo medel -. ‘?‘v: ali celo ignorirajoč odnos Mestne občine Novembra letos so se začela dela na trasi avtoceste mimo Novega mesta, toda KS Ločna Mačkovec bitko za to, da se ohrani dosedanji nivo življenja v njihovi krajevni skupnosti, bije že štiri leta. Podvoz, ki je nekoč služil krajanom, rekreativcem, planincem in šolarjem sedaj lahko uporabljajo samo še motorizirane enote DARS-a, po tem pa je predvideno njegovo zasutje. BBf ■ 0,1 ^CIU I5IIUMI ajUL, UUIIU3 IVICOUIC UUV,IIIG - Novo mesto in nerazumevanje s strani države in DARS-a. Mnenju predsednika KS se pridružuje tudi direktor kmetijske šole . Grm Tone Hrovat, saj predlagana rešitev Sv>.'rogroža varnost dijakov pa tudi nemoten f -. - * . i potek kmetijske motorizacije. , K Zaradi tega, ker je zadeva izjemno ak-. tualna in se čas za spremembe izteka, ta članek objavljamo kljub temu, da nam za-'VSa racjj zaključka redakcije ni uspelo pridobiti pojasnila druge strani, se pravi Mestne občine Novo mesto, Vlade in DARS-a. Novo mesto ob 100-letnici rojstva Marjana Mušiča Arhitektura v senci dreves Mitja Simič, foto: Boštjan Pucelj Novomeško mestno jedro vedno bolj postaja nekakšna kolektivna nočna mora vseh, ki si tako ali drugače prizadevamo, da bi v njem ohranili, kar se ohraniti da, in dodali tisto, kar manjka - npr. življenje. Čeprav je ponudba kakovostnih prireditev v mestnem jedru vsako leto večja in čeprav volje in prizadevanj (vsaj na kulturnem področju) ne manjka, pa se včasih vse skupaj zazdi podobno nekakšnemu dajanju umetnega dihanja umirajočemu pacientu. Kljub vsemu pa je to vsekakor bolje, kot če bi nad pacientom povsem obupali in le mirno gledali, kako njegova izmučena historična dušica počasi odhaja v nebesa zgodovine. No, in potem so tukaj nekateri datumi in nekatere obletnice kot priložnosti, da se vendarle nekaj postori. Toda - kakor da v našo mesto zanje čase ne zaide nobena res prava obletnica. Zdelo se je, da bo 100. obletnica rojstva in 20. obletnica smrti arhitekta in akademika Marjana Mušiča, katerega delo je odločilno zaznamovalo podobo povojnega mestnega jedra, dovolj dobra priložnost, ki bi lahko kaj premaknila - pa je stvari mogoče le malo zagu-gala, zares spremenila pa žal ni ničesar. Leto smo začeli z veliko optimizma in s smelimi načrti, kako bomo nekatere ureditve, ki jih je zasnoval Marjan Mušič, končno iztrgali pozabi in večletni zanemarjenosti ter jih skušali urediti v skladu s prvotno zasnovo. Predvsem sta tu mišljeni ureditev Glavnega trga ter sklop arhitekturnih ureditev pri nekdanjih Gorenjih mestnih vratih oz. pri knjižnici Mirana Jarca. V silni vnemi smo že pozimi posekali že zdavnaj preraslo rastlinje na izpostavljenem trikotniku za Spomenikom svobodi nad Rozmanovo cesto (v sklopu ureditve »Na vratih«). Pri tem pa se je pokazalo, da rastlinje sploh ni največji problem in da bi bilo nujno treba rešiti nekatere gradbeno-tehnične zagate v zvezi z ugrezanjem in odvodnavanjem platoja, kar pa zahteva nekoliko več premisleka in predvsem več denarja. Pa smo sramežljivo posadili par grmičkov nižjerastočega lovoriko-vca v tri kvadratne odprtine sredi platoja in se umaknili v upanju, da bo zadeva vsaj za silo zdržala do boljših časov, ko se bo v našem mestu našel denar tudi za kaj takega. Optimistični smo bili tudi.glede ureditve Glavnega trga. Tudi tu je že kazalo dobro. Že januarja so pristojni pridobili izhodiščna strokovna mnenja usmeritve. Ampak leto je naokoli in zgodilo se ni nič opaznega. To, da je narediti nič še vedno bolje, kot narediti nekaj hudo narobe, verjetno ni najboljša tolažba. Menda je že kar nekaj časa v izdelavi načrt ureditve Glavnega trga. Le upamo lahko, da novi projektanti ne bodo preveč kreativni in ambiciozni, saj je bil načrt ureditve Glavnega trga narejen že pred dobrimi 50 leti - bil je tudi izveden (kasneje skažen), skozi časovno razdaljo pa je dobil tudi svojo strokovno in zgodovinsko potrditev. Včasih jo potrebno veliko znanja in modrosti, da ne ukrepamo, ampak da nekatere stvari, takšne kot so, najprej doumemo, jih spoštujemo in skušamo ohraniti kot kakovost. Popravimo le odklone od prvotne zamisli in dopolnimo le tisto, kar je potrebno za delovanje v času, v katerem živimo. Mušičeva zasnova ureditve Glavnega trga je najbolj izmaličena prav pred Rotovžem, ki je hierarhično najbolj izpostavljena točka na trgu. Manjkajo mozaični plato, drogova za zastavo, kamniti konfini in eno drevo, medtem ko je ostalih pet neprimernih. Mogoče se zdi pri vseh velikih sociološko-ekonomskih problemih, ki tarejo to mesto, vprašanje dreves in konfinov povsem drugotnega pomena. Ampak življenja v mestu ne sestavljajo zgolj »velike teme«, zato lahko tudi na videz drobne podrobnosti bistveno prispevajo k delovanju celote. Naj gre za veliko ali majhno temo, pomembno je z znanjem podprto stremljenje h kakovosti - tako oblike kot vsebine in delovanja. Če se posvetimo zadnje čase aktualnim drevesom na Glavnem trgu, ki ga nekateri že primerjajo s pragozdom na Sumatri, so stvari razmeroma jasne. Glavni trg je bil skozi vso svojo zgodovino do 2. polovice 20. stol. brez dreves. Uvedel jih je šele Marjan Mušič v sklopu svoje zasnove ureditve v času povojne obnove. Kot je sam dejal, je želel »obzirno vnesti nekaj zelenja na trg ... lepa drevesa, ki pa ne bi smela prevladati nad tržnim prostorom«(Dolenjski list št.3/52). No, in prav zadnje se je zaradi pomanjkanja nege in napačnih nadomestnih zasaditev tudi zgodilo. Možni sta dve rešitvi - posekati vsa drevesa v skladu z zgodovinskim kontekstom ali slediti avtorskemu delu Marjana Mušiča. Osebno se zavzemam za to drugo varianto. Pa začnimo z drevesi pred Rotovžem. Z elegantnimi vitkimi in visokoraslimi topoli - s tremi na vsaki stran Rotovža - je avtor želel poudarjali njegovo do- hoteTda S ,a“ X » * “f. «». <****» in.20- zimo pomaknili v ozadje ne- obletnica smrti arhitekta in akademika Marjana srečno arhitekturo mestne Mušiča, katerega delo je odločilno zaznamovalo hiše, ki se s svojimi zdolgo- podobo povojnega mestnega jedra, dovolj časenimi in neobčutenimi dobra priložnost, ki bi lahko kaj premaknila -oblikami germanskega severa pa je stvari mogoče le malo zagugala, zares ni mogla prilagoditi značilnosti spremenila pa žal ni ničesar. kraja«. Namesto tega imamo zdaj štiri koprivovce, ki zgolj učinkovito zakrivajo in bolj malo poudarjajo, predvsem pa dajejo vtis zasičenosti in tudi nereda zaradi asimetrične zasaditve in nesrečno dodane lipe na eni strani. Rešitev je enostavna. Odstraniti je treba neprimerno drevje in ga nadomestiti s šestimi topoli ter celotno območje rotovža urediti po izvirnih načrtih Marjana Mušiča. Tudi za »vis a vis« - prostor ob spomeniku talcem -velja enak recept. Rdečelistni ringlo je treba nadomestiti s tremi manjšimi drevesi po prvotni zasnovi - npr. s kroglasto robinijo. Preostala tri drevesa pri vodnjaku (od nekoč šestih) so tegobe mestnega življenja že tako izmučile, da niso več niti pretirano lepa niti povsem varna, dajejo pa prijetno senco gostinskemu vrtu pod njim. (Ob tem bi bilo treba končno odstraniti »rostfrei« tla pod njimi ter celoten plato do Rotovža urediti kot gostinski vrt.) Tudi tu bi bilo smiselno razmišljati o zamenjavi dreves, vendar s časovnim zamikom, potem ko bi nova drevesa pred Rotovžem že malo odgnala. Javor pri Arkade baru na nasprotni strani trga bi morali pustiti nedotaknjen, saj je v presenetljivo dobri formi. Večji problem pa je z gabri v spodnjem delu trga, saj so prerasli že skoraj v nekakšen manjši gozdič. Tem drevesom bi bilo treba z ustreznimi ukrepi drevesne nege primerno zmanjšati krošnjo in jih spraviti v okvirje, kot si jih je zamislil Mušič - da zgolj dopolnjujejo in ne prevladujejo. Obletnico rojstva in smrti Marjana Mušiča smo letos uradno proslavili z dvema manifestacijama pod organizacijskim vodstvom Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine (DAD) - s fotografsko delavnico in z okroglo mizo, kar je vsekakor prav in lepo. Ob tej priložnosti pa je izšel tudi lepo oblikovan plakat z osnovnimi informacijami o obeh manifestacijah. Fotografski del je bil že na samem začetku obsojen na uspeh, saj v mestu, ki premore številne priznane fotografe in prireja celo šolo fotografije (Fotopub), slab rezultat enostavno ni mogoč - vsaj po fo- tografski plati ne. Zanimiva je bila tudi prezentacija del na velikem podolgovatem plakatu na prostem (na kamnitem zidu, ki ga je zasnoval prav Mušič v sklopu ureditve »Na vratih«). Slabše pa se je zgodilo z okroglo mizo, ki to pravzaprav ni bila, ampak je vse skupaj izpadlo kot zaporedje (večinoma sicer kakovostnih in zanimivih) referatov. Škoda. Kot bi Mušiča še enkrat pokopali, namesto da bi njegovo delo zaživelo v strokovni debati kot »arhitektura za vse čase« (naslov monografije M. Mušiča iz leta 2002). Kljub temu da nam v letošnjem letu ni uspelo dokončati nobenega projekta v zvezi s prostorskimi ureditvami v našem mestnem jedru, pa bi bili krivični, če bi rekli, da se ni zgodilo nič. Nasprotno. Zgodilo se je veliko - predvsem tisto najpomembnejše: začelo se je gibati! In to, kot vse kaže, celo v pravo smer. Zaradi svoje privzdignjene lege med dvema prometnicama prostor za Spomenikom svobodi ni privlačen za zadrževanje na njem, lahko pa spet postane oblikovno privlačen za poglede od zunaj, saj gre za edino kakovostno arhitektonsko oblikovano odprto zeleno površino v mestu. V ozadju bi namesto smrek morali stati enotni topoli. Zaenkrat je prostor za Spomenikom svobodi le očiščen. Njegova obnova pa bi morala sovpadati tudi z obnovo stavbe knjižnice, ki že kar nekaj časa tiči v objemu gradbenih odrov. Vsi ljubitelji živali - povabljeni! DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI NOVO MESTO Glavni trg 11, 8000 Novo mesto L Kontakti:041 233 248, 07 30 20 200 J ZP MS Rozmanova ulica 10, Novo mesto Tel.: 07 33 71 470,041 643 969 e.mail:dpm.mojca l@siol.net www.drustvopm-mojca.si Društvo prijateljev mladine "Mojca" Novo mesto_____________/ VRTEC CICIBAN NOVO MESTO Ragovska ulica 18, 8000 Novo mesto DOLENJSKIM£/Z£/ Muzejska 7, Novo mesto y K*N»J*I*Ž*N*I*OA Kidričeva 2, p.p.29 8210 Trebnje Tel.: 07/ 34-82-llOj OSB Kočevarjeva 40, Novo mesto le-mail: os.brsljin@guest.arnes.si C KNJIŽNIC aA Rozmanova 26/28, Novo mesto B tel: 07 393 46 74 M I N A v J A "r C AJ Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto I ,.ž tte* Osnovna šola GRM Trdinova ul.7, 8000 Novo mesto ^ Tel.: 07 39 35 900 JE25^ GIMNAZIJA NOVO MESTO ] Seidlova cesta 8 8000 Novo mesto Srednja šola ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Ulica talcev 3 Tel.: 07 332 15 27 Dijaški dom Novo mesto Šegova ulica 115 8000 Novo mesto Ulica talcev 3/a 07 3933 264 EKONOMSKA ŠOLA Novo mesto strankamladihslovenije SMS www.sfns.si GOSTILNA IN SLAŠČIČARNA JAKŠE Drska 44, Novo mesto tel.: 07/33 77 310, 33 77 311 GSM: 051 311 331 Gostilna in prenočišča^ ^ Kandijska cesta 63 /£*** PRI **S' Novomesto (BELOKRANJCU; tel.: 07 30 28 444 v www.pribelokranjcu-vp.si gostlsce-kos@siol.net gostišče Jtr kOS ZIDANICA KOS NA TRŠKI GORI Šmarješka c. 26, Novo mesto, Tel,: 07 33 70 540 Bistro in pizzeria Kaval Panda d.o.o. Velike Brusnice 13 tel.: 07 30 85 623 sria Kaval fssV-o'l - VIT c r" RIZZIRI«^ | 1 RESTAVRACIJA 1 NovljaN | N V Novi trg, Novo mesto tel.: 07 33 22 223 J s Figura Kr neki Ljubljanska cesta 27 .s* r Novo mesto K’r neki J R “Renata (Peterk s.p.^ 'Bršljin 22, Novo mesto teL: 07/50 23 384 Jrizerslj saCon Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto Knjigarna Goga 1 Glavni trg 6, Novo mesto Frizerstvo in lagpljarstvo KBBREEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 tSmolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 ^lTO«na 8000 Novo mesto Tel.: 07/33 73 461 GSM: 041 609 144 Vabljeni v frizerski salon »SAŠO« Vesna Barantin, s.p Ratež 70, Itel. .30 85 843.GSM 031 322 237 Prehrana na študentski bon za samo 230.00 SIT pestra izbira juh, sendvičev, solat, jogurtov in krofov. Nahajamo se na Novem trgu v Novem mestu. N.Si Nova Slovenija .'vrf Krščanska ljudska stranka (J 01 RIC Novo mesto miMd Novi trg 5, Novo mesto FBl tel.: 07 39 34 550 ■ www.ric-nm.si Razvojno izobraževalni center Novo mesto Slovenska demokratska stranka SDS Mestni odbor Novo mesto V-----------------------------/ ' N Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski visokošolski programi Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020 Šolski center Novo mesto Šegova 112 Novo mesto OŠ Brusnice Velike Brusnice 101, V. Brusnice Al Zavod 2 ) kulturne dediščine Slovenije Območna enota Novo mesto KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE KC Janeza Trdine f jj/ Novi trg 5, Novo mesto & glasbena šda oUarjarta OKa&ne mesto j OŠ Šmarjeta Šmarjeta 1, Šmarjeta_____jt V.* . tel.: 07 38 44 180 Mestna občina Novo mesto Seidlova 1, Novo mesto Kmetijska šola Grm Sevno 13 Novo mesto GASILSKO REŠEVALNI CENTER NOVOMESTO .Seidlova cesta 29, 8000 Novo mesto/ SLS. Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto . -iti u>, wc i iplj: i ^^ KOSTANJEVICA NA KRKI Galerija Božidar Jakac Grajska cesta 45, 8311 Kostanjevica na Krki Tel.: 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335 J”" Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. www.aaleriia-bi.si. e-pošta: inlo@aaleriia-bi.si McDonalds Ljubljanska 27 Novo mesto Gostilna Bučar „ . . „ . TUDI Šmihe”H. Novo mesto' ŠTUDENTSKA Tel.: 07 33 75 325, gsm:031 647 084 KOSILA liuUjmka 26 (TPC HEDEKA), Tel.: 07/138 20 15 Prepih Gornja Težka voda 19, Stopiče tel.: 07 30 89 404 170 odličnih novomeških in dolenjskih podjetij bere revijo park in v njej oglašuje. Parkovi naročniško oglaševalski paketi. Bodite v dobri družbi. Za več informacij pokličite 07 393 08 12 ali pišite na naslov park@park-on.net park novomeški regionalni mesečnik d.0.0. lolfalPafirrfot www.lokalpatriot.si lokalpatriot@lokalpatriot.si Salon Glavni trg 2 Novo mesto 07 337 72 70 FRIZ6RSKI Redek Jelko s p T O TA L mmmmm Kandijska cesta 60 Tal.: 07 302 01 00 TOTALČEK Iskanje samega sebe Bariča Smole Hitimo. Hlastamo. V redkih trenutkih, ko je čas, ali ko zaidemo v stisko, ker se naenkrat počutimo, kot da nas ni, se zamislimo. Kdo sploh smo? Kakšen je smisel našega obstajanja? Gre za temeljna vprašanja o duhovnih in moralnih dimenzijah na osebni in družbeni ravni, morda bi jih lahko strnili v eno sam vprašanje o samouresničitvi ali pa o tipanju za presežnim. Iz iskanja odgovora nanj se je pojavilo gibanje nove dobe, nove duhovnosti, ki tudi na Slovenskem rodi obilne sadove. Vili Ra-vnjak, ki je eden največjih poznavalcev novodobnih duhovnih praks pri nas, pravi, da zadovoljni le redko zaidejo v new age. Ali pa smo Slovenke in Slovenci res zadovoljni? Nič posebno posvečen ni treba biti, da podatki o številu samomorov (ki najbrž niso vedno deklarirani tako in se marsikateri skriva za prometno nesrečo) in alkoholikov, že nekaj let pa tudi o narkomaniji (ki se kaže le kot vrh ledene gore in o kateri bomo, če upoštevamo, da ima enake korenine kot zapijanje, čez leta še globoko premišljali) povedo, da kaj posebno zadovoljni nismo. Ker podatkov o novodobnih gibanjih skoraj ni, se lahko vsaj deloma orientiramo po tem, koliko ljudi bere knjige o novi duhovnosti. Veliko; od tistih, ki zajemajo kurjo juhico, do onih, ki posegajo po zahtevnejši lektiri, kjer ni hitrih, včasih že kar šar-latanskih receptov. Kajti: pot do duhovno-filozofske literature zahteva sposobnost, znanje, trud, izobrazbo. Nezavedno in mitsko je globoko v nas. Umetnost in dušeslovne vede (pa tudi krvava politika - spomnimo se samo Balkana in drugih vojn) vedo za te plasti, sestavine človekovih najglobljih teženj. Smisel, pa naj bo izražen v predajanju drugim ali v ljubezni do sebe, je močno potreben človeku. Sam, ranljiv, s strahovi za tu in zdaj in tam in potem, je podoben lebdenju; ljudje smo radi nekje pripeti. Moderni svet je ostal brez iluzij, tako rekoč brez sanj. Tisti, ki je lačen, pač sanja o skorji kruha. Izpolnitev tega, kot kaže, na Zahodu ni več možna skozi njegove tradicionalne veroizpovedi. Verska praksa se je preveč vezala na zgodovinsko pogojeno moralo, da bi lahko sledila spremenjeni podobi sveta in novim potrebam človeka. Zato so se pojavile duhovne šole, meditativne skupine, nova duhovna gibanja, literatura new agea, vse to največkrat obrnjeno v vzhodna verstva. Kar seveda ne pomeni, da se pripadniki ali konzumenti teh praks čutijo kot novi verniki. In morda je tu bistvo; sami se odločajo zanje in ni treba, da to postane njihova religiozna praksa. Gre v bistvu za samouresničitev. Do nje vodi veliko poti, zato udeleženci lahko izoblikujejo individualno duhovno držo. Človek se lahko z njimi seznani, se odloči, lahko vzame tisto od njih, kar potrebuje (npr. jogo, meditacijo, nauke o zdravi prehrani). Vse, kar raziskuje znanost, je potrebno izmeriti in dokazati na dovolj velikem številu primerov. Kako naj izmeri globine duše, velikost stisk, ko pa je vsak primer drugačen, edinstven? Svoje so prispevale tudi razne ideologije, ki človeku na njegovem intimnem polju niso prav nič pomagale. Želje, sanje, stremljenja; kdo bi jih pojasnil? Sesuvajo se iluzije modernega sveta, tudi ta, da človek lahko obvladuje naravo. Velikanski jezovi, transplantacije organov, sodobna živilska kemija, ki odpravlja lakoto vsaj v delu sveta: vse to izgubi blišč in moč ob enem samem naravnem pojavu, plazu kje v Zasavju ali Posočju, suši v SV Sloveniji. Če narava noče, ne da; ali da preveč. Sodobnika na njegovem intimnem področju siromašijo in vodijo v nevrotizem tudi tekmovalni in vulgarni materializem, osebne frustracije, kompleksi... Želi si svetlobo in nekaj, kar je presežno. V tem bogatem morju nove ponudbe rešitev je seveda veliko prostora za ribarjenje v kalnem; ker želijo ljudje hitre odgovore, zdravilo, ki takoj učinkuje, posegajo in plačujejo tovrstne ribiče. To je mnogo laže, kot da bi prehodil pot do sebe. Samo če je tovrstna novodobna praksa le popotna palica, na katero se opremo pri iskanju svoje poti na visoki vrh iskanja smisla, izhoda, pomiritve, sprijaznjenja, bomo prišli tja, do koder od nekdaj hodijo tisti, ki vedo, da je sreča nekaj, kar ni zunaj nas. Nekako na robu te hoje je tudi branje časopisnih horoskopov. Naj vam prišepnem, da včasih držijo. V mojem je nekoč pisalo, da se mi bo nekdo tesno približal. Res je bilo bližnje srečanje, vendar je ropotala pločevina, pa tudi moj vrat je čutil posledice. Dobro se počutim, ker je svet v redu. Narobe. Svet je v redu, ker se jaz dobro počutim, je rekel de Mello. Marijan Dovič, foto: Boštjan Pucelj Nič temnejšega ni od jasne govorice in nič resničnejšega ni od pesmi, ki je razum ne more zapopasti. Štirje verzi iz slovitih L/picancevvodijo naravnost v osrčje enega najznačilnejših konfliktov slovenske zgodovine preteklega stoletja, v katerem je Edvard Kocbek (1904-1981) končal kot tragična figura. Kocbek ni bil le natančen in do sebe kritično nepopustljiv umetnik, kot nas prepriča že geneza njegove prve pesniške zbirke Zemlja (1933), bil je tudi izredno senzibilen mislec. Hkrati je v njem mogoče videti utelešenje načelnega intelektualca, ki neutrudno išče resnico in jo je v vsakem trenutku pripravljen izpovedati brez pridržkov, četudi mu to škoduje. To je pogumna neuklonlji-vost, ki je Kocbeka pred vojno gnala, da je s člankom Premišljevanje o Španiji, objavljenem v pluralistično odprti krščanski literarno-kulturni reviji Dom in svet leta 1937, zadal zaušnico ortodoksnim katoliškim krogom in povzročil polarizacijo znotraj krščanskega tabora ter krizo revije. Ista neuklonljivost ga je vodila, da se je kot kristjan vključil v Osvobodilno fronto, ko je to spoznal za pravo zgodovinsko izbiro. Brezkompromisna pa je bila tudi njegova povojna objava zbirke štirih novel Strah in pogum (1951), ki so oblastnikom, nekdanjim »tovarišem«, služile kot pretveza za dokončni politični in kulturni obračun z njim. Nemirni iskalec, mistik, ki je najgloblje čutil skrivnostnost stvarstva, časa, bivanja, je bil neskončno oddaljen od sleherne dogmatične resnice, ki bi ga lahko zavezala neki določeni politični opciji - tudi »krščanski socialist« Kocbek ni mogel biti, četudi so ga po vojni oblastniki eliminirali ravno zaradi preganjavice, da bi utegnil postati nekakšna združevalna figura opozicije. Kocbekova nenavadna, nadstandardna in v vsakem smislu odlična etična drža ni mogla »nekaznovano« skozi vrtinec »zgodovinske nujnosti«. Ko beremo njegove dnevniške zapiske iz obdobja druge svetovne vojne, zbrane v Tovarišiji in Listini, si ne moremo kaj, da ne bi posumili, kako je bil Kocbek in njegov moralni, umetniški in politični kapital že od samega začetka namerno zlorabljen od strani partijcev, ki so točno vedeli, kaj je oblast in kako si jo prisvojiti. Kocbeku tedaj nadvse draga partizanska »tovarišija«, vsaj njeno trdo jedro (Kardelj, Kidrič), je skoraj gotovo že vnaprej računala, da se bo Kocbeka odkrižala, ko ji ta lik, ključen za podobo OF kot vseslovenske pluralne združbe, ne bo več potreben. Boštjan M. Turk trdi celo, da bi Kocbeka v primeru, če ne bi hotel podpisati Dolomitske izjave prvega marca 1943, enostavno ustrelili. Obračun s Kocbekom po drugi svetovni vojni je simptomatičen za način, kako je revolucionarna oblast sankcionirala tudi najrahlejša idejna odstopanja. Kot je napovedal Boris Kidrič ob problemu Kocbeka, »bo treba lomiti«. Konflikt se je »razrešil« na seji politbiroja centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije 20. decembra 1951. Kot upravičeno meni poznavalec tega obdobja zgodovinar Aleš Gabrič, je strategija obračuna s Kocbekom prišla iz Beograda. Po tej seji so začele izhajati negativne kritike Strahu in poguma, 14. februarja 1952 se je Kocbek že zagovarjal pred »tovarišem« (in nekdanjim prijateljem) Josipom Vidmarjem, ki ga je pozval, naj se prostovoljno odpove političnim funkcijam; teden dni zatem je »pod pritiskom« (tej formulaciji se Kocbek ni hotel odpovedati!) odstopil s funkcije podpredsednika izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Odtlej je komunistična oblast Kocbeka v večji ali manjši meri izključevala iz javnega življenja in onemogočala objave njegovih del (nadzorovala je vse mehanizme literarnega in časopisnega prostora - od založb, uredništev do tiskarn). Do smrti leta 1981 je bil Kocbek kot politično sumljivi »Bohin-ski« pod stalnim nadzorom Udbe, v njegovi kartoteki se je nakopičilo kar 780 strani policijskih poročil, ki jih je pisalo 69 ovaduhov. Kot pravi Turk, so mu »dihali za vrat, spremljali vsako njegovo stopinjo, zaznavali vsako najmanjšo misel«. Kocbek je slutnjo paranoičnega zasledovanja vpisal v eno svojih najpretresljivejših pesmi Mikrofon v zidu; skriti mikrofon, s katerim se lirski subjekt pogovarja, imenuje »zver brez oči in jezika, pošast zgolj z ušesi«. Le ugibamo pa lahko, kakšno usodo bi Kocbeku nekdanji tovariši namenili, če si ne bi v domači in svetovni javnosti pred vojno in med njo nabral tolikšne zaloge moralnega kapitala. Ironija zgodovine pa je, da je Kocbek plačeval politične račune za nekaj, kar so mu pravzaprav podtaknili. Njegov duševni profil ga je neskončno oddaljeval od sleherne možnosti, da bi vodil neko »frakcijo« ali nastopil kot združevalni faktor opozicije. Njegova odločitev za OF je bila plod njegovega intimnega spoznanja in šele partijska želja po nasilni »politični sistematizaciji« je mogla Kocbeka postaviti v vlogo voditelja krščanskih socialistov znotraj uporniške združbe - in kot takega ga je bilo treba že med vojno (Dolomitska izjava) in še bolj po njej tudi onemogočiti. Toda v resnici Kocbek s tem ni imel nič, v vojni so ga zanimale obče človeške dileme, med ofenzivami so ga vznemirjala ontološka vprašanja ... Doumel je, da enostavna zgodovinska resnica ortodoksnih komunistov ni zadostna, da ne zajame tiste totalitete človeške eksistence, ki se ji po drugi poti skuša približati poezija, »pesem, ki je razum ne more zapopasti«. Na nek način je bil odmaknjen, samoten in vzvišen nad kruto banalnostjo vojne in tudi nad »jasno govorico« znanilcev novega družbenega reda. Predvsem pa je bil do konca zvest samemu sebi in svoji etiki ter človekove osebne svobode ni hotel podrediti in žrtvovati nobeni »progresivni« dogmatiki. Ironija je v tem, da je taka osebnost, ki v običajnih okoliščinah ne sega po vrhovih družbenih oblastnih struktur, temveč se giblje v zakotju intelektualnih margin, v danih zgodovinskih razmerah lahko postala eden izmed vodilnih politikov, da bi potem zaradi svojih specifičnih, antipolitičnih lastnosti morala potoniti v kloaki organizirane gonje tistih mentalnih povprečnežev, ki so jim ideološke direktive in »prepričanja« sproti vlivali v možgane iz partijskih politbirojev. Kocbek je v »jasni govorici« komunistov že v samem začetku zaslutil degeneracijo, ki se je pozneje manifestirala v nasilju in mediokriteti. Zato njegova rehabilitacija v letih po zatonu komunizma ne bi smela biti hkrati tudi njegov miren pogreb. Zgodovinska lekcija »Kocbek« namreč ni zgolj še ena od žalostnih zgodb totalitarnega nasilja nad umetniki. Dragocena je, ker nas opominja, da edino neustrašen in odličen intelektualec lahko v obilici »jasnih govoric« družbe globalnih manipulacij razloči kali novih oblik potencialne represije - pa naj se te skrivajo v konceptih »terorizma«, »fundamentalizma« ali »politične korektnosti«. Pogum in odličnost proti mediokriteti park:intervju Adolf Zupan: Vnovič bi zaprosil za imuniteto Boris Blaič, foto: Borut Peterlin Vseh njegovih političnih in gospodarskih funkcij niti nima smisla naštevati. Seznam bi bil predolg, obstaja pa tudi velika verjetnost, da bi kaj izpustili. Na naslovne strani slovenskih medijev ga je pred časom, ne prvič, naplavila polemika o sklicevanju na svetniško imuniteto. Kljub temu da gre v osnovi za družinsko zadevo, je prepričan, da ima celoten proces tudi politično ozadje. Enega najbolj kontroverznih Novomeščanov ta hip smo spraševali tudi o odnosih z matično stranko, razmerah v njenem novomeškem odboru in o minulih državnozborskih volitvah. Odgovore, ponekod presenetljivo neposredne, spet drugje zavite v oblak politične retorike, naj sodi, kot v intervjuju pove tudi Adolf Zupan, vsak bralec sam. Bi se danes, po vseh kritikah in polemikah o vaši uporabi instituta imunitete, vnovič odločili za to potezo? Da, vnovič. Na eni strani je to povsem zakonita možnost. V politični sistem je bila vpeljana po mojem vedenju že pred stoletji. Namenjena je bila zaščiti ljudi, ki so delali v politiki, pred nizkotnimi napadi njihovih nasprotnikov. Tudi pri meni je šlo vsaj deloma za tako situacijo. Kako si drugače razlagati, da je bila ovadba za ponarejanje podpisa prej objavljena v Magu kot pa sem zanjo zvedel sam. In to z lažnivo vsebino. Prepričan sem, da je nekdo pomagal od zunaj. Na drugi strani pa je šlo v mojem primeru za edino možnost opozoriti javnost na nezakonito početje državnega tožilstva zoper mene v tem, da me je obtožilo za goljufijo, čeprav bi bivša soproga, namesto katere sem več desetkrat podpisal kakšne papirje in ona zame, to lahko preganjala na zasebno tožbo. Ali je to storila na podlagi nekorektnega nasveta svojega odvetnika ali iz maščevanja po ločitvi ali iz kakšnega drugega razloga, ne vem. Kdor na lastni koži ni občutil nezakonitega delovanja policije, preiskovalnega sodnika in medijev, si le težko predstavlja njihovo moč. Ampak o takih primerih nezakonitega dela nad državljani očitno ni evidence, jih je pa očitno kar nekaj. Ali se ni prav vprašati, koliko osebnih tragedij se skriva za takim nezakonitim delom? Kaj stori tisti, ki nima denarja za obrambo pred takimi početji? Ali ni prav, da bi javnost zvedela, koliko takih primerov je? Govorite o nezakonitem ravnanju policije, tožilstva in preiskovalnih sodnikov. Zakaj menite, da je bil postopek proti vam nezakonit? Iz tega nesrečnega podpisa naj bi bili storjeni dve kaznivi dejanji, temeljno goljufija in ponarejanje listin, čeprav je zadnje po sodni praksi vključeno v goljufijo. In kadar se taka stvar zgodi med zakoncema, se v to ne vmešava država s svojim prisilnim aparatom, temveč to prepušča zasebni tožbi. Saj gre v bistvu za izjavo proti izjavi. In v mojem primeru so celo vsa pisna dokazila govorila meni v prid. Torej, ti organi so proti meni vodili postopek, za katerega niso imeli podlage v zakonu. Sodišče v Novem mestu vas je obsodilo zaradi ponarejanje podpisa nekdanje soproge pri prodaji delnic nekdanje Dolenjske banke, vi dejanja niti ne zanikate, ampak pravite, da se ne počutite krivega. Ali lahko cel primer malo bolje pojasnite? Zdaj že z lažjim občutkom, čeprav sem se ves čas trudil, da bi ločitev po več kot dvajsetih letih zakona, ki je že sama, kot verjetno vsaka, težka, zadržal v zasebnosti. Pa ni šlo. Kdo je za to kriv, niti ni pomembno. Sam lahko zgolj navržem, da vse verjetno izhaja iz mojega nerazumevanja interesov nekaterih pri vodenju Telekoma Slovenije in kasnejši prijavi na delovno mesto predsednika, zakoniti iz- biri za to mesto na nadzornem svetu te družbe in kasnejše preprečitve zasedbe tega delovnega mesta. Žal moram povedati šele zdaj, da si je delnice, ki sem jih dobil kot nagrado za delo v organih Dolenjske banke, nekdanja soproga brez mojega dovoljenja in vedenja prepisala na svoje ime. To je lahko storila, ker so bile delnice na prinosnika in ne imenske. Jaz sem na svoje delnice pozabil. Potek sem ugotovil šele kasneje na podlagi serijskih številk. Če bi to ugotovil prej, bi najbrž z nekdanjo soprogo stvar razčistil, ne bi je pa tožil. Te stvari se morajo urejati v hiši, ne na sodišču. V letu 1999, ko se je na vse načine hotelo hitro doseči večinski delež nekdanje Dolenjske banke, sem te svoje delnice po dogovoru z nekdanjo soprogo prodal, jo res podpisal, kupnina pa je bila nakazana na tekoči račun, iz katerega je nekdanja soproga še kasneje dvigala visoke vsote denarja, samo enkrat več kot milijon tolarjev. In to še en mesec pred ločitvijo. Vsa leta sva bila medsebojno pooblaščena za dvige denarja. Torej, prodal sem svoje delnice, denar je bil skupno porabljen, štirinajst mesecev po dejanju in tedaj že po ločitvi pa je soproga dejanje prijavila v pred sodnikom priznanem cilju, da bi z njim dosegla podpis sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja. Toda ali je bilo potrebno to prikazati kot ponarejanje listin in nezakonito goljufijo? Odgovor naj najde vsak bralec sam. Večkrat ste javno izrazili željo po čimprejšnjem končanju postopka in razjasnitvi cele zadeve. Zakaj potem imuniteta? Z vso odgovornostjo trdim, da sodstvu ne zaupam več. Ne zato, ker me je sodnik kaznoval s 450.000 tolarji kazni za nekaj, kar nisem storil. O mojih trditvah so materialni dokazi. Slovenija je na marsikaterem področju zelo napredovala, na pravosodnem na področju zaščite osnovnih človekovih pravic in svoboščin pa smo po mojem mnenju na slabšem kot v prejšnjem režimu. Na eni strani se država po izjavi vrhovnega državnega tožilca še nikoli ni opravičila za nezakonito delo, na drugi pa se noben velik kriminalni primer ne konča. Ali tukaj nekaj ne smrdi? Po mojem zelo smrdi in samo prihodnost bo potrdila mojo trditev. Nekaj znancev mi je reklo, naj plačam, saj sploh ne gre za tako velik znesek. Poskušal sem jim pojasniti, da bi znesek kljub temu, da moram vsak tolar pošteno in trdo zaslužiti, čeprav ljudje včasih za take ljudi na splošno menijo drugače, prenesel. Toda nikoli ne bom plačal tolarja za nekaj, kar nisem storil. In za to gre. Javno pa sem že pojasnil svojo prošnjo, da naj organi preiskave o dokazano nezakonitem delu tožilstva delajo hitro. Kaj mislite, da bi jo predlagal, če ne bi imel dokazov za tako delo? Ali bi v primeru, če bi bili pravnomočno obsojeni za poneverbo podpisa, po veljavni slovenski zakonodaji še lahko opravljali funkcijo predsednika uprave zavarovalnice Tilia? Strinjam se, da mora predsednik uprave vsake finančne institucije imeti zaupanje svojih strank. Kako je to urejeno podrobno v zakonodaji, sploh še nisem natančno preverjal. Sam se štejem med poštene. Se posebej zato, ker sem zaradi nerazumevanja nekaterih posameznikov in njihovih pričakovanj glede izpeljave poslov, ki po mojih pogledih in vrednotah niso bili pošteni, že bil prizadet v življenju. Vodstvo stranke v Ljubljani nikoli ni imelo kakšnega pozitivnega odnosa z lokalnimi odbori in vodstvi teh odborov. Bolj se je naslanjalo na svoje različne pri-šepetovalce, od katerih je slišalo tisto, kar mu je ugajalo. In v tem je tudi pomemben razlog za poraz na volitvah, ni pa edini. Se vam ne zdi, da ste institut imunitete uporabili v zasebne namene? Upam, da sem bil dovolj jasen v dozdajšnjih odgovorih. Kdor hoče gledati na primer objektivno, bo kar zlahka ugotovil, da ne. Polemika okoli imunitete nikakor ni prva afera, v katero ste bili vpleteni. Pred leti ste na primer brez ustreznih dovoljen pred svojo hišo ob Krki postavili čolnarno. Ali ni za javno osebo vašega položaja neprimerno in celo naspametno, da si privošči črno gradnjo? Kako lahkotno označimo nekaj za afero, pa če to je ali pa ni. Resnica je povsem drugačna. Ob Krki ni nobene nezakonito zgrajene čolnarne. Tam je le nadstrešek, ki je nadomestilo obstoječi nadstrešek nekdanje barake in za katerega so vsa dovoljenja. Res pa je, da je gradnja nekoliko prehitevala pridobivanje dovoljenj. Kako je odziv javnosti in medijev glede imunitete vplival na odnose z vodstvom stranke? LDS je opravila veliko in pozitivno poslanstvo v svoji dolgoletni vladavini. Vodstvo stranke nikoli ni imelo kakšnega pozitivnega odnosa z lokalnimi odbori in vodstvi teh odborov. Bolj se je naslanjalo na svoje različne prišepetovalce, od katerih je slišalo tisto, kar mu je ugajalo. In v tem je tudi pomemben razlog za poraz na volitvah, ni pa edini. Po mojem sem vse povedal že v polemiki z gospodom Ropom v časopisu Delo, ko sem dejal, da me čudi, da se predsednik vtika v družinske zadeve, časopisi pa so vsak dan polni gospodarskega kriminala. Nadaljeval sem še, da je kazanje takega odnosa v javnosti zgolj farsa, pa novinar Praprotnik tega kljub obljubi ni objavil. Nekdanji premier Rop je grozil celo z izključitvijo iz LDS. Kako je zdaj s tem? Nekaj sem slišal, da naj bi statutarna komisija odločala o moji izključitvi, ne da bi me poklicala in o tem kaj povprašala. Ko sem to vprašal na zadnjem svetu stranke, nisem dobil odgovora. Pred vsemi člani sveta, več kot sto jih je bilo, pa sem javno izjavil, da če je to res, izstopam iz take stranke. Na moje veliko veselje ob občutku, da je stranka kljub porazu še zdrava, meje prepričala reakcija več uglednih članov, da takega ravnanja, slabšega kot smo se ga učilijz časov informbiroja, ne bodo dopustili. Če torej odgovorim naravnost, z Ropom zdaj nimam posebnega stika, z vodstvom stranke pa normalnega. Kaj dosti pa mi to ni več važno. Politiko sem vedno jemal zgolj kot možnost narediti kaj za svoje okolje, in to se bom še nekaj časa trudil s še večjo energijo. Domišljam si namreč, da ne moreš biti dober politik, če nisi šel skozi težka obdobja. In jaz sem šel in v vseh sem se nekaj naučil. To priložnost pa izkoriščam tudi za posredovanje žalostne ugotovitve, da najvplivnejši Dolenjci v Ljubljani niso za Dolenjsko naredili skoraj nič, ne na področju projektov, kot so avtocesta, zanesljiva elektrika, kadrih, volilni zakonodaji in še kje. Nasprotno bi lahko trdil samo za Toneta Anderliča. Kaj je Dolenjska sploh dobila tako posebnega. Avtocesto do Obrežja mora Slovenija zgraditi ne samo zaradi Dolenjcev, pomoč Revozu je nekaj običajnega v državah EU, do knjižnice in šol smo upravičeni, mar ne. Še posebej zato, ker že več desetletij dajemo v skupno blagajno nekajkrat več kot iz nje dobimo. In odkrito povedano, ; bolj povezani in še bolj zahtevni moramo biti do prestolnice. Nimam slabega občutka, da se bodo stvari z novo vlado popravile na bolje. Župan je v delo občine prinesel visoke zahteve manageriranja po vzoru gospodarstva, ki mu uprava ni mogla, deloma pa po mojem mnenju tudi ni hotela slediti. Tako posamezniki niso znali po-zicionirati svojih odgovornosti, kar kažejo tudi nekatere izjave najodgovornejših v upravi. Že pred volitvami in izbruhom zadnje afere vas je na položaju predsednika izvršnega odbora mestne LDS zamenjal Miloš Kovačič. Kaj je bil vzrok tej menjavi? Zdaj, ko so volitve mimo, lahko povem, i da sem bil proti temu, in sem to vodstvu na uradnem sestanku tudi povedal. Pri tem poudarjam, da Miloša Kovačiča zelo cenim kot gospodarstvenika. Toda bil sem proti, ker sem vedel, da se ga je hotelo izkoristiti samo za nabiranje glasov v skupno vrečo glasov, Dolenjci pa bi spet ostali brez poslanca, tako kot smo zdaj. V | času volilne kampanje sem se trudil do- I povedati, da je potrebno, kot radi rečemo temu, delati s terenom, pa mi niso verjeli. Kljub temu je uspeh dober, vendar pod pričakovanji. Pravi vzrok zamenjave je bil ustvarjanje navideznega vtisa, da se stranka znotraj čisti. To se je povezovalo z dogodki v Komunali. Po vseh raziskavah javnega mnenja je LDS v Novem mestu imela visok ugled, visoke možnosti izvoljivosti pa so imeli številni člani od Borisa Dularja, Alojza Muhiča, Janeza Pezlja, zdajšnjega župana Boštjana Kovačiča in celo na drugem mestu tudi mene. Očitno tako stanje nekomu ni ustrezalo. Lahko še zatrdim, da smo za nekoga verjetno več let dosegali predobre uspehe. Kaj te kadrovske menjave v stranki pomenijo za nadaljnji razvoj LDS v Novem mestu? Bojim se, da ne dobrega. Čeprav spet to ni tako tragično za lokalno okolje. Tu se ljudje bolj cenijo po dejanskih uspehih. In nič hudega ni, če zmaga župan katere koli politične opcije, naj bo tak, da bo čimbolj uspešen v lobiranju, imel pokončno držo in podobno. Saj je težko verjeti, ampak stranke delujejo tudi tako, da pomagajo ljudem in županom, ki so v drugih strankah, in sicer zato, ker se morajo za njihovo naklonjenost bolj potruditi, saj naklonjenost svojih članov že tako imajo. Ko pa to prekorači vse razumne meje, zadeva udari nazaj. Če LDS v Novem mestu ni Je skupek interesov, se bo obdržala. Želim ji dobro. Nameravate ostati v stranki? LDS se mora precej očistiti in spet lahko postane dobra stranka. Nisem se še odločil dokončno o tem, veliko težav mi delajo številne prošnje in nasveti iz tega okolja in vodstva stranke, naj ostanem in pomagam pri vrnitvi stranke na nekdanjo pozicijo. In ker pravijo, da sem človek z veliko vztrajnosti, še vztrajam. Pomembne odločitve se ne sprejemajo hitro. Kako sicer gledate na to, da je LDS v Novem mestu kandidirala Miloša Kovačiča, kije še ob prevzemu predsedniškega položaja izvršnega odbora novomeške LDS napovedoval, da ga poslanska funkcija pravzaprav ne zanima? Sem že poskušal odgovoriti. Trdim pa, da ni bilo prav, da je kandidiral v obeh okrajih. Če bi samo v mestu Novo mesto, bi bil mogoče celo izvoljen. Toda saj sploh ni šlo za poslanca, šlo je za glasove! Vedno bolj očitno postaja, da znotraj novomeške LDS ni več prave enotnosti. Kaj je vzrok temu? Domišljam si, da na podlagi izkušenj lahko trdim, da do takih pojavov prihaja v vsaki stranki in da to ni nič posebnega. Ko sem pred skoraj osmimi leti stranko v finančnih dolgovih in z malim številom članstva ter v opoziciji od gospoda Derganca prevzel, ta ni nikogar zanimala. Ko se je stranka izkopala iz težav, dvakrat zmagala na županskih volitvah in se nekajkrat povečala v številu članov, se je nagnetlo veliko tistih, ki so želeli večji kos pogače oblasti, kot so si ga zaslužili. In to umazano igro se gre ali pa ne. In če nisi ves čas zelo pazljiv na take pojave, se ti kaj izmuzne iz rok. Nič hudega ni v tem. Iz slabega se rodi novo, ponavadi boljše. Kako lahko razcep v LDS vpliva na trdnost koalicije v občinskem svetu? Težko je napovedati, toda pred nami so skoraj nove županske volitve. Drugo leto bo že nastopila vročica. Kar se občinskega sveta tiče, je važno predvsem to, ali smo v njem sposobni podpreti dobre projekte ne glede na koalicijske povezave. In moje izkušnje dela v svetu so, da smo novomeški svetniki tega sposobni. Zato se ne bojim za delo sveta. Koalicijske povezave so zgolj tehnična oblika dela. Kako kot občinski svetnik in podžupan ocenjujete delo župana, uprave in občinskega sveta po polovici mandata? Zupana lahko ocenjujejo v prvi vrsti volivci in nato svetniki. Podprl sem njegovo kandidaturo za župana in videl veliko možnosti za njegovo lobiranje v Ljubljani. V delo občine je prinesel visoke zahteve manageriranja po vzoru gospodarstva, ki mu uprava ni mogla, deloma pa po mojem mnenju tudi ni hotela slediti. Tako posamezniki niso znali pozicionirati svojih odgovornosti, kar kažejo tudi nekatere izjave najodgovornejših v upravi. Tako pač po mojem mnenju ne gre. Župan je moj šef in če se ne bi strinjal z njegovim delom, bi odšel. Osnovna pravila komunikacije zahtevajo korekten odnos. Zaenkrat še vidim priložnosti za svoj prispevek v županstvu. Na splošno lahko rečem, da je bilo opravljenega ogromno dobrega in predanega dela na velikih projektih, kot so Adria Mobil, avtocesta, storitvena ponudba, urejanje mesta, priprava prostorskih aktov in nešteto majhnih, pa vendar pomembnih zadevah. Za bolj podroben pogled bi bilo potrebno več časa in prostora in za nekatere odgovore tudi pooblastilo župana, na splošno pa ob upoštevanju stanja v drugih okoljih, ocenjujem delo kot dobro, v nekaterih delih celo odlično. Ampak pravi ocenjevalci so sami volivci, sami o sebi imamo lahko neprava očala. Kako kot podžupan s pristojnostmi in nalogami na gospodarskem področju gledate na težave investitorjev, ki opozarjajo, da v Novem mestu težko najdejo primerne lokacije za svojo dejavnost? Deloma je to govorjenje na pamet, deloma pa drži. To je en del slabega dela uprave. Kljub prizadevanju župan in mene več kot eno leto ne dobimo natančnega pre- gleda stanja, ki bi bilo pripravljeno tako, da bi ga bilo možno dati brez sramu iz rok potencialnemu investitorju. Kaj vse mora tak material zajemati, je jasno. Zdaj se trudimo to zagotoviti na drug način. Toda na drugi strani ne poznam primera, da bi kakšen pomemben investitor ne prišel v Novo mesto zato, ker mu nismo zagotovili prostora pod ugodnimi pogoji. Veliko novih možnosti pa v kratkem lahko odpre tudi ob kompleksu Adrie, v Ločni Mačkovec in še kje, tako da se bo Novo mesto lahko zelo hitro razvijalo. Menite, da je bila odločitev občinskega sveta, ki je območje Dergančevja rezerviral za potrebe razvoja visokega šolstva, pravilna, ali ste še vedno mnenja, da bi bilo bolje, če bi tam zrasla nova obrtno-poslovna cona? Priznam, bil sem eden redkih, ki sem skupaj z novomeškimi obrtniki in podjetniki videl tam možnost hitre priprave nove poslovne cone. Izhajal sem iz priložnosti, ki jo Novo mesto zaradi projekta Revoza v sodobnih časih še ni imelo. Izhajal sem tudi iz prepričanja, da je prav, da univer- zo v Novem mestu dobimo čimprej, vendar pri tem ni toliko problem prostor. Toda spoštujem odločitev večine in pričakovanja investitorjev bomo morali reševati na drug način. Še danes pa me moti nekako negativen odnos drugače mislečih do podjetnikov. Oni so vendarle baza za vsak razvoj, tudi univerzitetni. Kaj je po vašem mnenju vzrok, da navkljub širokemu lokalnemu konsenzu, projekt ustanavljanja univerze v Novem mestu ne steče tako, kot bi si želeli? Številni razlogi so po mojem mnenju za to. V resnici ni bilo podpore oblasti v Ljubljani za ta projekt, sami pa brez ministrov in poslancev nismo imeli dovolj moči v Ljubljani. Poleg tega je proces nastajanja univerze dolgotrajen, in o tem v celotni dolenjsko-posavsko-belokranjski regiji ni bilo močnega konsenza. Našim zahtevam se upira tudi vodstvo Univerze v Ljubljani in še kaj. Toda pot z ustanovitvijo visokošolskega središča, novimi enotami visokih šol in fakultet je prava in vodi k uspehu. Kdo je to? V Novem mestu ga pozna veliko ljudi, vsaj na videz. Živi in ustvarja na Grmskem gradu, kar umetniku in boemu, kot je on, tudi pristoji. Umetnik je ustvarjalec lepega. Ali je namen umetnosti odkriti umetnost in prikriti umetnika? Povabil me je v svoj atelje, ki ga je prepajal razkošen vonj barv in terpentina. Sredi sobe je stala, pritrjena na pokončno slikarsko stojalo, ogromna nedokončana slika. Slikar in kipar, ki po moči vizije spominja na Dalija. Pa nisem kritik, da bi ocenjevala njegova dela, a prav gotovo si kot ustvarjalec lepega zasluzi več pozornosti. j*,** .......,v..„ ; jmf Jj?'**^* | t “**?•“»* Gea Gerstenhofer Igor Obradinovič, boem Atlantida Izgubljena popolna država Aleksej Metelko park:četrta dimenzija Solon, atenski državnik in zakonodajalec, se je okoli leta 560 pr. n. št. odpravil v Egipt izpopolnit svoje že tako bogato znanje, pa tudi izogniti se gnevu Atencev, ki se je nakopičil v letih njegove vladavine. V Egiptu je preživel skoraj deset let in bil prvi Evropejec, ki je slišal legendo o v globine Atlantika pogreznjenem kontinentu Atlantidi. Po vrnitvi v Grčijo se je legenda ustno prenašala iz roda v rod, dokler ni prišla do Platona. To, kar vemo danes o Atlantidi, je tako ohranjeno v dveh Platonovih dialogih: Krito-nu in Timaju. Nevedni Solon Solon je začel egipčanskim svečenikom in modrecem pripovedovati legendo o Fo-roneju, ki naj bi bil po besedah Grkov prvi človek na Zemlji. Govoril jim je o potopu in o preživelih, vse to z namenom, da izve njihova izročila in mnenja o davno minulih dobah. Ko je Solon končal svojo pripoved, je vstal najstarejši med njimi, Sonchis in spregovoril: »O, Solon, Solon! Vi, Grki, ste še vedno otroci. Starih Grkov ni!« Po začudenem vprašanju užaljenega Solona, kaj želi povedati s temi besedami, je stari svečenik dvignil roko v višino prsi in med drugim razodetjem dejal tudi zadnje, kar lahko beremo v Kritonu: »/■•■/ /t/ako vi, Grki, kot druga ljudstva šele od nedavnega zapisujete dogodke; in ko mine določeno število let, se nebo ponovno odpre in poplave kot bolezen ponovno odnesejo s seboj vse ... V svojih izročilih hranite predvsem spomin na en in po vašem mišljenju edini potop ... Z druge strani morske ožine, ki jo vi imenujete Herkulesovi stebri, se je nahajal otok, večji od Libije in Azije skupaj. V notranjosti otoka je bilo mesto ... Atlantida, veliko, občudovanja vredno kraljestvo... Toda prišli so strašni potresi in poplave in ves cvet vašega ljudstva je izginil v valovih, otok Atlantido pa je na podoben način pogoltnilo morje. Izginil je v enem samem dnevu in eni sami noči.« Platon je zapisal, da je potonila okoli leta 9560 pr.n.št. Natančno pa je opisal tudi, kako je izgledala. V središču so bila tako plodna tla, da so celo dvakrat na leto pobirali letino. Poleg visoko razvite industrije, obrti in znanosti, se je ponašala tudi s številnimi odličnimi pristanišči, pomoli in kanali. Samo vojska in mornarica je štela 1.210.000 ljudi. Imeli so tople in hladne izvire ter vodo čudodelnih lastnosti in kakovosti. Poznali so tudi nam neznano rudo, imenovano orihalk. Okoli božjih hramov, katerih zidovi so bili iz srebra, pa se je vila zlata ograja. Tudi zgradbe so bile okrašene z zlatimi ornamenti. Atlantidčani so vse razen vrline prezirali, ogromno bogastvo in blaginja jim ni vzela samokontrole. Prijateljstvo in zaupanje sta prekašala pasti materialnega bogastva. Po nekaterih podatkih so znali plut/ po zraku, govoriti na daljavo in poznali naj bi skrivnostno moč številk. Toda po več stoletjih zlate dobe je tudi Atlantida neslavno končala obsežno poglavje naše zgodovine. Platon govori o moralnem padcu, ko je prevladal pohlep in egoizem. Ko so objestno želeli kolonizirati celotno Evropo in Azijo, jim je Zevs prinesel strahotno kazen. Platon nam prav tako razkrije, da je potopitev Atlantide napolnila ocean z blatom, ki je oviralo prosto plovbo. Dolga tisočletja so naši davni predniki verjeli, da je Atlantski ocean preplitek, pretemen in preveč moten za varno plovbo. Atlantida je obstajala Atlantido so poglobljeno iskali vsa obdobja, še posebej v 18.stoletju. Večina arheologov, zgodovinarjev in geologov sicer ne verjame v obstoj Atlantide. Obravnavajo jo kot mit, ki je nastal v predantičnem obdobju kot posledica sanjarjenja in filozofskih razprav o popolni pravični državi. Prevladuje tudi nesprejemljiva predstava, da bi lahko že pred tolikimi tisočletji obstajala tako razvita civilizacija, katere vpliv je povezoval dežele z obeh strani oceana. Še bolj neverjetno pa se jim zdi, da bi neka celina izginila food morsko gladino v 24-ih urah. Če bi si Platon zgodbo izmislil, bi jo povedal in zapisal na drugačen način. Ne tako enostavno in razumljivo, temveč v slogu, ki je bil značilen za tisti čas (v obliki zgodb in legend). Danes je neumno trditi, da bi Atlantida ne mogla izginiti v tako kratkem času, in prav tako neumno je poleg toliko neizpodbitnih dokazov še vedno vztrajati, da obstajamo le nekaj tisočletij. Naj jih omenim samo nekaj, ki govorijo v prid velikim, nenadnim katastrofam in visoki razvitosti civilizacije mnogo pred našim časom. Osupljiva odkritja Ameriško geološko društvo je z dna Atlantika, južno od Azorov, dvignilo okoli deset ton apnenčastih diskov, povprečne velikosti 12 cm in debeline 3 cm. Diski niso izgledali kot izdelek narave in so ostali neidentificirani. Domnevajo, da so diski nastali v atmosferskih pogojih in da je bila morda podmorska planina znotraj zadnjih 12.000 let otok. Zanimivo je tudi, da je rast Kordi-Ijerov v višini 6.500 m ocenjena na približno 10.000 let. Profesor Hans Pettersson, ki je vodil ekspedicijo sonarnega pregledovanja ekvatorialnega Atlantika, je mnenja, da je prav tam potonil otok, saj so v globini, globlji od 3,5 kilometra, odkrili sledove sladkovodnih rastlin. Testi s C-14 dokazujejo, da je bil gozd, ki je zdaj pod vodo, izbrisan pred približno 11.000 leti. Na tisoče mamutov je umrlo nenadne smrti, kar je razvidno iz dejstva, da so nekateri najdeni s travo v ustih in želodcu v stoječem položaju. Testiranje starosti zamrznjenega mamuta s C-14, najdenega na severu Sibirije, je dalo rezultat 12.000 let. Poudariti je treba, da mamut, kljub dolgi dlaki, ni bil polarna žival. Koža zmrznjenih mamutov je bila prenapolnjena z rdečimi krvnimi telesci, kar je dokaz, da je smrt nastopila zaradi zadušitve z vodo ali s plinom. Vsa ta in še mnoga druga dejstva se časovno ujemajo in nakazujejo, da se je v tem času zgodila velika katastrofa, nekaj podobnega temu, kar je opisal Platon. Znana so tudi pričevanja iz zapisi mnogih potapljačev in raziskovalcev, ki so na svojih odpravah videvali in preučevali podvodne ruševine, obzidja, ulice, tlakovane površine in podvodne votline s stalagmiti in stalaktiti (oboji nastajajo izključno na površini Zemlje). Tudi ribiči so marsikaj že izvlekli na površje. Neka španska ladja je na palubo poleg rib dvignila tudi skoraj 100 kilogramov nenavadnih predmetov, ki so bili umetnega izvora. Ne dolgo zatem so znanstveniki ocenili starost krožnikom podobne keramike, in sicer na okoli 12.000 let. Zanimivo je tudi, da so stare kulture ločile ljudstva po barvi kože. Večina je poznala vse štiri barve, pa čeprav po mnenju strokovnjakov po nobeni logiki ni mogla priti v stik z ljudmi določene barve. In končno, po komu so naši predniki poimenovali Atlantski ocean, če ne po izgubljeni Atlantidi. Kljub vsemu je Atlantida še vedno popolna neznanka. V znanstvenih krogih se poleg vprašanja, ali je sploh obstajala, pojavlja še polemika o tem, kje naj bi sploh bila. Nekateri namreč ne verjamejo, da je bila na območju zdajšnjega Atlantskega oceana, temveč so mnenja, da je imela svoje mesto v Sredozemskem morju. Tako je ameriški raziskovalec Robert Sarmast pred kratkim oznanil, da je potopljena Atlantida med Ciprom in Sirijo. Zaenkrat še nima trdnih dokazov, pravi pa, da so posredni dokazi nesporni. Bomo videli... 15 park Podgurci in da haus! Nazdravljanje na uspešno odpravo (koča Langfluh, 2870 m). Na sl (od leve proti desni); Miha Fabijan, Borut Novak, Matej Pejanovič, Igor Zupančič, Grego? park:fotoreportaža Odprava novomeških alpinistov na VVeisshorn Gora ni hotela Matej Pejanovič, foto: Jože Hartman, Igor Zupančič, Miha Fabjan, Matej Pejanovič Tretji dan smo jurišali na Allalinhorn (4027 m). Božič, Marjan Markovič, oskrbnik Marco, Diana Serini, Roman Mihalič, za objektivom Jože Kratka in sladka tura v idealnem vremenu. Hartman. dan tudi storjeno. Še v trdi temi smo si na ledeniku pripravili opremo za vzpon. Prvi koraki so kot vedno okorni in težki, a ko se je telo segrelo, sem v vzponu samo še užival. Po petih urah smo dosegli vrh Alphubla (4206 m). Kot dodatek smo nato osvojili še Fee Kopt (3888 m) ter sestopili nazaj do izhodišča. 10 ur hoje nas je kar utrudilo, toda ne toliko, da se ne bi naslednji dan povzpeli še na Allalinhorn (4027 m). Aklimatizacija je bila tako zaključena in čas je bil, da se posvetimo našemu glavnemu cilju: VVeisshornu! »Gora ni hotela!« (Tomaž Humar) V nahrbtnik tlačim še zadnje stvari. Ko sem prepričan, da imam vse, kar potrebujem, ga skušam dvigniti. Praš...! Tehtal je skoraj 25 kg. V meni se pojavi dvom, ker nisem prepričan, da bom tako težak nahrbtnik lahko nesel. Tudi ostali niso imeli lažjih nahrbtnikov, zato sem se sprijaznil z težo moje »omare«. Vzpon do koče VVeisshornhutte se je vlekel v nedogled. Prispeli smo tik preden so mi odpadla ramena. Slabo sem spal. Na glavo mi je pritiskal Weisshorn. To pa je velika gora ... Tudi zajtrk mi ni teknil. Za dodatno nervozo je poskrbela vezalka na mojem levem čevlju, ki se mi je pri zavezovanju strgala. Rezerve nisem imel, zato sem improviziral z pomožno vrvico, ki se je kasneje pokazala kot odličen nadomestek. Ob 2.30 smo prečkali ledenik in vstopili v steno. Šlo nam je presenetljivo dobro. Na višini 3500 m pa se je začelo za grebenom bliskati in vrhovi so se odeli v oblake. To je bil znak za umik. Nihče ni ugovarjal, vsi smo le obrnili hrbet in začeli sestopati. Da je bila odločitev za umik zelo modra poteza, smo opazili, ko je tudi nas dodobra stuširalo. Za konec Vreme se v Švici ni izboljšalo še nekaj dni. Da bi preprečili prezgodnji odhod domov, smo za konec šli še v Dolomite. Cilji so bili različni. Nekateri so jih izpolnili, drugi jih nismo. Med vožnjo v našo deželo sem strnil vtise in bil zadovoljen. Jože nam je na sestankih Alpinističnega odseka Novo mesto večkrat razlagal: »Letos gremo tudi na VVeisshorn in na Matterhorn, zraven pa bomo osvojili še nekaj štiriti-sočakov!« Ves čas sem ga le poslušal, hkrati pa seje v meni začela prebujati želja, da bi šel tudi jaz zraven. Zelja se je uresničila in dva dni pred odhodom smo imeli zaključni sestanek. Potem smo šli. Beli rog (VViesshorn) in soseščina VVeisshorn (4506 m) je drugi najvišji vrh v Švici, takoj za Domom (4545 m). Že ob pogledu na VVeisshorn dobiš občutek lastne majhnosti, predvsem pa izgleda gora precej nepristopna, kar v resnici tudi je. Kljub svoji višini in mogočnosti pa živi ta gora v senci svojega slavnega soseda Matterhorna (4478 m). Tako lahko ob obisku Zermatta Vzpon na VVeisshorn smo šele dobro začeli, pa so nas že pregnale sile narave, ki so tisti dan na pobočja VVeisshorna odložile 30 cm novega snega. Na srečo smo se pravočasno obrnili! na spominkih vidimo dvoje motivov. Švicarski križ in seveda Matterhorn. Posledica te lepote pa je, da se nanj skušajo povzpeti trume ljudi. Posledično se na gori vsako leto zgodi mnogo nesreč, tudi s tragičnim izidom. Na VVeisshornu teh trum ni. Pod to goro smo srečali le alpiniste in gorske vodnike s strankami. Znak, da skušajo Švicarji ohraniti ta kos narave v prvotnem stanju, je tudi ta, da do koče pod VVeisshornom vodita le dve poti, ki pa na začetku nista dobro označeni (markirani) in je potrebno najti pravi vstop. Šele višje so poti dobro označene. Aklimatizacija Iz Saas Feeja nas je gondola dvignila na plato na višini 2870 m, kjer stoji koča Langfluh. Tu je izhodišče za naš prvi vrh, ki smo ga nameravali osvojiti. Rečeno in naslednji Na ledeniku pod Alphublom. Ob vrnitvi smo malce zgrešili pravo smer, zato smo šli malo po svoje. Da smo vnovič prišli na pravo pot, je bilo potrebno preskočiti nekaj zoprnih razpok. park: kupujem,torej sem je verjetno mislit medtem ko p se je vzpenjal prot! vrhi i Tnff ahp rfi čas za stovo Sestop v dolino Randa. ■ Malo za zabavo, malo zares sem se zagnal v serak, ki je stal na poti z vrha Allalinhorna (4027 m). kotjzkazal! Fantje so lahko po tlolgem času spet poizkusili dobrote, ki so jim jih pripravljali v jugo V' — Tekst in foto: Damijan Šinigoj Ljudje smo ovce. Ljudje smo kreteni. Ljudje smo imbeci-li. Ljudje smo ... Prepričan sem, da si proizvajalci različnih čistil o ljudeh mislijo točno to. Kako si namreč drugače razlagati njihove reklame? Ki so vse po vrsti narejene tako, da bi lahko prepričale le imbecile. Ni mi jasno, zakaj reklame, ki jo posnamejo v (domnevam) angleškem jeziku, ne posnamejo tako, da se ne vidi ust igralcev, ko govorijo. Kajti isto reklamo uporabijo v vseh državah in jo samo sinhronizirajo v lokalni jezik. In potem igralec odpira usta po svoje, bralec slovenskega teksta pa bere po svoje. In vse skupaj potem izpade povsem debilno. Mislim, model odpira usta in kakor nekaj govori, slovensko besedilo pa se je že končalo. Da niti ne omenjam povsem deplasiranih vsebin. Možak se na avtobusu zaleti v žensko in jo vpraša, ali je pulover nov, ona pa nekje izza hrbta povleče 10 kilogramsko škatlo pralnega praška in mu pove, da ni nov, le da ga pere s tem in tem praškom. Le kateri možak neznano žensko boža po mehkem puloverju (razen če ni fetišist, jasno). In le katera ženska nekje zadaj skriva kartonsko škatlo kemije?! OK, kretenizem. Ki pa nam ga vsaj na televiziji ponujajo v enormnih količinah. Saj ni čudno, da se toliko ljudi zadrgne! In ko gledam recimo tv dnevnik, me vsake toliko zbombardirajo z omenjenimi reklamami. Saj včasih je dobro, skočiš na stranišče, včasih te kakšna še posebej bedna reklama morda celo požene, ampak, ljudje božji, saj ne morem ves čas sedeti v kopalnici. Čakam, da bom videl, ali bo nova vlada sprejeta, pa mi, morda zaradi večjega suspenza, spustijo reklamo za Vanish Oxi Action gel. Na nekem sejmu ženska kakor izziva madeže in mimoidoče po belih oblačilih poliva s kakavom, kisom, oljem ..., ker njihov izdelek popolnoma odstrani trdovratne madeže. In politi in zamazani ljudje se sploh nič ne razburjajo, še celo povsem navdušeni so nad čudežnim učinkom! Pejte z luči, bi rekel naš vrli Marijan D. Imam tri sinove. Ki se, kot seveda vsi otroci, umažejo, še preden odidejo iz hiše. Pa če še tako pazijo. Pa tudi sam sem se kdaj polil s „,.oooakav0 ak se P°Packal s kečapom. In sem se odločil, da bom ta njihov supertruper izdelek preskusil. Najprej sem seveda povprašal so- progo, ali morda imamo ta super Vanish Oxi Action gel doma. Vprašanje seveda ni bilo logično, ker če bi ga imeli, moji otroci ne bi imeli toliko oblačil samo »za doma«, ker bi jih lahko imeli tudi za šolo, če ne bi imela madežev In sem se napotil v trgovino ter tako opevano zadevo kupil. Ko sem čakal na blagajni, me je opazil znanec. »Te je žena poslala v trgovino?«se je namuznil. Mirno sem se zlagal, kaj sem pa hotel: »Ja, otroci mažejo lokalu, se ne moreš oprati še isto minuto, ne?!), potem pa sledil navodilom in zadevo opral. Malce s strahom, to že moram priznati, kajti v navodilih (poleg kroatizmov, napačnih sklonov in drugačnih kretenizmov!) je toliko opozoril (V primeru stika s kožo, lahko le- ta začasno posvetli, vendar pa to ne predstavlja nevarnosti. - dobeseden prepis, napake niso moje!), da sem soprogi naročil, naj poleg mene stoji z mobitelom z vtipkano številko nujne zdravniške pomoči! Jasno, rezultat je bil že vnaprej znan. Drekec pekec. Morda bi bil madež malo bolj viden, če bi ga opral samo z vodo, a tega nisem poskusil, me je minilo. Vsekakor s tako »temeljito« odstranjenimi madeži zagotovo ne bi odšel med ljudi. Ko bo moj tretji sin dovolj zrasel, da mu bom pred spanjem lahko pripovedoval pravljice, mu bom povedal zgodbico o očetu, ki je z Vanish Oxi Action gelom temeljito odstranil vse madeže z umazanih otroških oblačil. Potem je pa itak prišel svizec in s svojimi majhnimi tačkami z majhnim likalnikom vse lepo zlikal, palčki pa so vse skupaj spravili v omare ... Če bodo te goljufivce kdaj spravili v zapor zaradi zavajanja, moramo prave razbojnike, ki so trenutno za rešetkami, nemudoma izpustiti! Da se ne bodo v slabi družbi pokvarili... :: j Trgovka je vtipkala ceno. Nekaj manj kot 1500 SIT. Zna-' * nec se je spet nasmehnil: »Če bi bilo samo 500 SIT, bi šla verjetno sama...« »No, res je drago, ampak se splača. Odstrani vse madeže, tudi najbolj trdovratne.« Znanec in trgovka sta se zakrohotala. Jaz pa sem menda zardel. Kaj hočemo, trd kruh žulimo preiskovalni novinarji ... Ko sem prišel domov, sem soprogo poprosil, naj mi poišče nekaj umazanih otroških oblačil, a me je opozorila, da v reklami zamazano ne pustijo stati tri dni. In če bom testiral, naj testiram pošteno. OK. Maks me je malce postrani gledal, ko sem ga poprosil, naj belo majico zamaže z oljem, kisom, kakavom in kečapom, a se je nemudoma vživel v vlogo in je na majico stisnil toliko kečapa, da ni bilo prostora za druge madeže. Poiskal sem drugo majico in mu naročil, naj bo bolj racionalen. Racionalen je bil le pri kakavu, ker je ostanek lahko popil, a to niti ni pomembno. Počakal sem kakšno urico (saj če se zapackaš v kakšnem ■n Vanish Oxy Action gei Zdaj ga vidiš, zdaj ga še vedno vidiš parkrzabava Dan D Izkrcanje v Domu kulture RastO Božič, foto: Boštjan Pucelj Najodmevnejša novomeška rock skupina Dan D je spomladi izdala ploščo Katere barve je tvoj dan? Začela se je promocija, sledili nastopi po Sloveniji, konec marca tudi v Patriotu. Ob koncu leta spet nastopajo doma. Pripravljajo dva velika koncerta, oba v novomeškem Domu kulture. To bosta najdaljša nastopa zasedbe do zdaj, saj bodo med redni program uvrstili še vrsto pesmi s prejšnjih plošč, ki jih do zdaj niso nikoli zaigrali v živo. Pogovarjal sem se z bobnarjem in ustanovnim članom Dušanom Obradinovičem - Obro. Kaj pripravljate v Domu kulture? Predvsem bi radi ob koncu leta za širšo novomeško publiko pripravili poseben koncert in hkrati odgovorili na očitke, da so bili naši predstavitveni nastopi kratki. Pripravljamo dva koncerta, 16. in 17.decembra, z najdaljšim programom doslej in izdelanim scenskim nastopom. Obakrat bo v bistvu šlo za enak nastop, le da bo prvi poleg javnosti namenjen novinarjem in snemanju videospota. Celoten koncert naj bi posnel tudi nacionalni radio in ga kasneje predvajal. Zakaj odločitev za Dom kulture? Ostale dvorane so v tem predprazničnem času močno zasedene, Dom kulture, kjer je bilo v minulih letih več odličnih koncertov, pa s svojo dobro akustiko sameva. Gre sicer za manjšo dvorano, kar je pripeljalo do zamisli o dveh nastopih. Rock koncerti pogosto potekajo v neprimernih športnih dvoranah, tokrat pa bo to pravi rock koncert s sedišči. Osnov o skupini ne bova ponavljala, vendar omeniti jih le morava. V letih 1991-95 smo bili Mercedes Band, posneli le kaseto, nato smo v letu ’96 prestopili k založbi Helidon, pri kateri nam je njihov takratni urednik Boris Bele svetoval in izbral novo ime. Ta Dan D naj bi bil nekako simboličen, pomenil naj bi nov dogodek na slovenskem glasbenem prizorišču in nas obenem povezoval z našim poreklom, Dolenjsko. Tvoji začetki segajo še nazaj. V času punka si veljal za najbolj obetajočega slovenskega rock bobnarja. Ja, začel sem v osemdesetih z novomeško punk skupino Bacili, kar mi je pustilo pečat. Takratna glasba mi je še vedno všeč, čeprav ne toliko punk kot novoromantična in novovalovska glasba, ki je prišla na površje prav po zaslugi punka. Skupine Duran Duran, Kajagoogoo in ti bendi. Kako je potem prišlo do Dan D? Ustanovila sva ga s Tokcem, vokalistom in idejnim vodjem skupine. Tomislav Jovanovič je po materini strani Novomeščan. Med hrvaško vojno se je, tako kot več hrvaških glasbenikov, iz Karlovca zatekel v Novo mesto, skupaj smo potem sestavili Mercedes Band. Tokac je po vojni ostal tukaj, ostali člani so se vrnili domov, nadomestili so jih novomeški glasbeniki, ostala je le prvotna iskrena sredinska rock-blues usmeritev, ki je v naši glasbi prisotna še danes. No, Tokac je res vrhunski vokalist. Je, poleg tega piše besedila in glasbo, produciral je prejšnja albuma. Za zadnjega smo hoteli nekaj novega, malo drugačen, svež zvok in smo k sodelovanju povabili Zareta Paka. Gre za vaš tretji album. Nekateri privrženci vam očitajo drugačen zvok, poleg tega se je spremila tudi zasedba. Nekako sama od sebe je prišla želja do spremembe zvoka. Mogoče je novi zvok zadnje plošče sprejemljivejši za širše občinstvo; gre tudi za razvoj, nove čase. Kakšno je tvoje mnenje, ali se glede na majhen trg snemanje plošč sploh izplača? Tudi pri nas se odraža svetovna glasbena kriza. Za bende, kot smo mi, je to velik strošek, ki se ne povrne, vendar brez posnetkov ne gre. Z njimi se predstavljaš, to je dokument tvojega dela. Naša glasba z leti ne bledi, kot recimo pop konfekcija, posnetki so za več let. Mogoče smo z zadnjo ploščo le malo preveč čakali. Štiri leta, glede na prodajo je publika željno čakala nanjo? Ja, ploščo so hitro prodali in je že ponatisnjena. V nekaj mesecih prodanih tisoč izvodov je za naše kraje velik uspeh. Kaj je po tvojem bolj pomembno za promocijo, radio ali televizija? Radio je še vedno na prvem mestu. Po drugi strani vsi od tebe zahtevajo video, za katerega pa veš, da se bo v najboljšem primeru nekajkrat zavrtel na osrednjih medijih in nato še mogoče nekajkrat na lokalnih. No, tukaj sva se dotaknila vroče teme. Menda je bilo nekaj narobe z vašim video posnetkom za pesem Čas, šušlja se celo, da ni primeren? Trak s posnetkom je izginil neznano kam, nekdo ga je ukradel. Člani skupine ga nismo niti videli in v njemu nismo nastopali. Šlo je igrane posnetke, režiser je bil Dušan Moravec. Ravno zaradi tega bomo na koncertu v Domu kulture naredili posnetke v živo za nov videospot. Vrniva se k zadnji plošči. Ocene so bile zelo različne, celo nasprotujoče? Osebno menim, da smo morali narediti nov korak. Odločitev za drugega producenta je bila pravilna. Kritika je pogosto zelo subjektivna, verjetno smo z novim zvokom izgubili kakšnega poslušalca, vendar smo pridobili dosti več novih. Primerjali so nas tudi z raznimi domačimi in tujimi skupinami, vendar mi ostajamo Dan D, zavezani smo enaki glasbeni usmeritvi kot v preteklosti. Naša glasba je izvirna, je pa vsekakor del svetovne rock zakladnice in tradicije. Skozi leta konzumiraš različno glasbo, ki se nato odraža tudi v tvoji. Kako naprej, lahko zaupaš kakšne načrte? Predstavitev plošče je prvega pol leta zelo dobro potekala, zatem se je zadeva umirila, kar je tudi posledica vsesplošne recesije v glasbi. Po novem letu imamo napovedanih več nastopov, nekaj bo še v decembru, vendar vse skupaj ni toliko, kot smo pričakovali. Po novem letu bomo začeli pripravo gradiva za novo ploščo. Letos smo bili precej prisotni na festivalih, za nas najbolj odmeven je bil Exit v Novem Sadu, kjer smo bili med tremi slovenskimi skupinami. Povabili so nas že za naslednje leto, kar tam menda ni v navadi. Potem je bil še Rock Otočec in ostali množični koncerti po Sloveniji. O kakšen večjem uspehu v tujini ne sanjamo. Kako bova zaključila? Dan D vas 16. in 17.decembra ob 21.uri vabi na veliki koncert v novomeški Dom kulture! Kako je cerkev (in ne Grinch) »ukradla« božič Marko Vide Danes je nemogoče videti avtentične žive jaslice. Ni stvar v tem, da ljudje niso poskušali... stvar je v tem, da ni nikjer več moč najti treh pametnih mož in device. —Jay Leno Starodavna praznovanja Noč je počasi prekrila zasneženo vasico nekje sredi Evrope, kjer kar kipi od veselja in pričakovanja. Možje so sredi trga ravnokar postavili smreko, ki jo zdaj krasijo s svečami in drugimi svetlečimi se okraski, ki so jih otroci pripravili čez dan. Žene in dekleta medtem v smehu pripravljajo pojedino. Ob robu trga vaški duhovnik otrokom pripoveduje zgodbe o njihovem Gospodu, čigar rojstvo to noč praznujejo. Tako izvedo, da je zeleno smrečje simbol življenja sredi teme in mraza dolge zime ter simbol vstajenja v pomladi, ki prihaja. Prav tako kakor prihaja vstajenje njihovega Gospoda. Ko moški začnejo peti, se jim nemudoma pridružijo tudi ženske in otroci. Veselo in v en glas v noč odmeva: »Mitra! Oh, Mitra! Molimo te, sin božji!« Na takšen in podoben način so stoletja pred rojstvom Jezusa Kristusa starodavna ljudstva Evrope na večer zimskega solsticija praznovala rojstva svojih božanstev, vnovičen prihod svetlobe v kratke zimske dni in neskončen cikel življenja in smrti. Rimljani so svoj praznik ob zimskem solsticiju imenovali Saturnalija - v čast Saturnu -, poganskemu bogu žetve in plodnosti. Sedemdnevno praznovanje se je vsako leto začelo 17. decembra in trajalo vse tja do 25., ko je s praznovanjem vnovičnega rojstva božanstva Mitre doseglo svoj vrh. Saturnalija je_ bila čas neomejenega slavja in veselja. Šole, uradi in trgovine so zaprle svoja vrata, sužnji so bili začasno osvobojeni, ulice so bile polne sveč, kadila in zimzelenega vejevja, ljudje so si izmenjavali darila, se šemili ter se ob polnih mizah jedače in pijače razuzdano zabavali pozno v dolge noči. V Skandinavskih deželah so praznovanje zimskega solsticija imenovali Yule. Ker so severna ljudstva poznala veliko daljše in bolj krute zime kot Rimljani na jugu, so temu prazniku namenjali še večjo pozornost in ga tako namesto tedna dni praznovali cel mesec - vse tja do januarja. Njihovo verovanje in praznovanje solsticija je temeljilo na veri, da se na ta dan spopadeta svetloba in tema, dan in noč, življenje in smrt. S prižiganjem ognja, čaščenjem zimzelenih rastlin in strastnem uživanju, nažiranju, pijančevanju, smehom ter ljubljenju so svetlobi pomagali do njene zmage. Cerkev »ukrade« božič V 4. stoletju se je takrat že močna in uveljavljena rimokatoliška cerkev soočila s problemom. Kljub velikim uspehom pri pokristjanjevanju evropskih narodov je veliko število novih vernikov še vedno praznovalo starodavne poganske praznike, med katerimi je osrednje mesto zavzemalo prav praznovanje zimskega sol- sticija. Da bi rešil to težavo in hkrati še poglobil moč svoje cerkve, je papež Julij I. uzakonil 25. december kot uradni praznik Kristusovega rojstva in prepovedal ostale praznike solsticija. Pri tem ga niso ustavila niti biblijska dejstva, ki postavljajo Kristusovo rojstvo v čas jeseni med 4. in 6. stoletje pr.n. št., niti nasprotovanja samih vernikov in cerkvenih dostojanstvenikov na vzhodnem delu cesarstva. Namen, ki si ga je papež zastavil, je bil do konca 8. stoletja z razširitvijo praznovanja božiča na vse konce Evrope končno dosežen. Pri tem pa kljub večkratnim poskusom rimokatoliški cerkvi iz božiča ni uspelo odstraniti poganskih elementov, ki so se ohranili iz starodavnih praznikov zimskega solsticija. Na koncu se je tako cerkev vdala in prepovedane simbole prevzela tudi sama. Najbolj značilen prevzeti poganski simbol je še danes zagotovo okrašeno božično drevo. Poganska ljudstva so imela zimzelena drevesa, kot so smreke in bori, za čarobna in življenjske sile polna bitja, ki jim za razliko od ostale vegetacije tudi zima in mraz ne moreta do živega. Simbolična okrasitev drevesa s svetlečimi se elementi, rožami in posušenim sadjem je bilo v tistih časih za ljudi dejanje žrtvovanja v upanju na čim hitrejšo vrnitev pomladi in prošnja za bogato letino naslednjega leta. Kljub večkratnim poskusom cerkve skozi tisočletja, da bi božično drevo kot simbol poganstva izbrisali iz praznovanja božiča, to zaradi globokega pomena, ki ga ima zelenje sredi zime, ni nikoli uspelo. Američani prekinejo zabavo Do 19. stoletja so kristjani po vsem svetu kljub verski naravi praznika tega še vedno praznovali »po starem«. Kot njihovi predniki so se ga te dni še vedno z veseljem nažirali, pijančevali, razgrajali in se karseda noro zabavali. Zaradi tega ni čudno, da je bilo praznovanje božiča v nekaterih konservativnih delih sveta, kot so npr. Anglija in ZDA, v različnih obdobjih 17. in 18. stoletja celo prepovedano. Oblika in narava praznovanja božiča pa se je začela naglo spreminjati v 19.st., v mestih na vzhodni obali ZDA. Zaradi hudih medrazrednih bojev, velike nezaposlenosti in drugih družbenih sprememb so praznovanja v času božiča začela uhajati izpod vsega nadzora. Oblasti so zaradi tega v nekaj letih strogo poostrile policijske nadzore in s pomočjo knjižnih del avtorjev, kot sta bila Washington Irving in Charles Dickens, začele širiti mit o božiču kot starodavnem umirjenem prazniku, ki se od nekdaj praznuje v miru in krogu družine. Novi srednji razred, katerega najvišje vrednote so takrat že postali otroci in družina, je mit z veseljem sprejel in tako starodavni praznik divjega veseljačenja ob praznovanju zimskega solsticija dokončno preoblikoval v praznik kot ga praznujemo in poznamo danes. (Zgodovinska vira: The History Channel in MSN Encarta.) park SLS. Občankam in občanom želimo veliko uspeha, zdravja in miru v prihajajočem letu 2005. Mestni odbor Slovenske ljudske stranke ¥ JAKOPIN d.o.o., Streliška 1, 8000 Novo mesto Tel._ 07 337 39 90. Fax.: 07337 85 60 E-mail: info@jakopin.si www.jakopin.si CELOVITO URESNIČEVANJE GOSTINSKIH PROSTOROV arafika novo mesto d.o.o. 4' Ji " \in> r- % n L' "4 ■ . ■ V Oblikovanje in grafična priprava časopisov, revij, prospektov, letakov,... za tisk ^ Osvetljevanje filmov B2 V Skeniranje diapozitivov in negativov A3 ■V Računalniška montaža - impozicija Vrhunska tehnologija, odlična izvedba Ljubljanska cesta 42 Tel.: 07 30 20 220, 07 30 20 221 GSM: 041 348 718, 031 377 165 -HEIDELBERG- LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE V LETU 2005 VAM ŽELIMO OBILO ZDRAVJA, MODROSTI, SRČNOSTI IN RADOSTI. Vesel Božič in srečno novo leto. Miloš kovačič, predsednik lds novo mesto Joe Cocker, Heart & Soul, EMI/Daiias 2004 »Pojoči Frankenstein«, so leta 1969, po njegovem motoviljenju pred mikrofonom na odru slovitega Woodstocka, zapisali v tisku. Danes je šestdesetletni Cocker nedvomno pevska institucija in zvezda. Njegov recept je pravzaprav preprost. Vedno se je lotil že znanih, v ušesih udomačenih uspešnic in dodal le izvirno vokalno interpretacijo, ki je pesem postavila v povsem novo luč in ji dala novo podobo. Po poslušanju njegovega novega izdelka lahko tem starim ugotovitvam spet pritrdimo. Plošča sledi preverjenim prijemom, nov je le nabor pesmi, ki tokrat prinaša rhythm and blues, soul, rock, pop in celo priredbo jazz standarda. Nekaj je klasik, par hitov iz obdobja zadnjih desetih let. Joe Cocker se pri snemanju zadnjega albuma ni pretegnil. V glavnem se drži izvirnikov, doda malo lastnega, igra na raskavem vokalu, lastno noto so prispevali sodelujoči glasbeniki, nekaj zvezd, kitarskih mojstrov: Erič Clapton, Jeff Beck, Steve Lukather in v enem primeru trobentač Chris Botti, ki ga poznamo iz Stingove spremljevalne zasedbe in po nekaj samostojnih ploščah. Ostali več ali manj znani so pod vodstvom producenta CJ Vanstona poskrbeli za novo in všečno podobo vseh teh znanih veselih in otožnih pesmi: VVhafs Going On pokojnega Marvina Gayea; R&B klasike Dona .Covaya, Chain Of Foools; priredbe U2, One, ki sicer ne doseže izvedbe velikega lani umrlega Johnnyja Casha iz leta 2000; pop klasike, / Who Have Nothing: sledijo še hiti Paula McCartneya, Michaela McDonalda, Jamesa Taylorja, skupine R.E.M, najdemo celo pesem Johna Lennona, Jealous Guy, ki so jo že leta 1983 uspešno priredili Angleži Roxy Musič in podobno naprej. Vse stare znane teme, balade, plesni komadi, pesmi za lagodno poslušanje in nevsiljivo ozadje ob večernem branju ali umirjeni zabavi. Plošča bo prišla prav tudi za poslušanje v paru ali ob krašenju božičnega drevesca. Izvedba je sicer na visokem obrtniškem nivoju, polikana, brez ostrih robov in napak ter kot taka namenjena dozdajšnji publiki vokalnega mojstra. Za oznako bi uporabil angleški termin Adult Orinted Rock, ki bi ga v tem primeru spremenil v Adult Oriented Pop. Torej plošča za generacije, ki so svoje že dosegle, z dovolj denarja za tovrstno glasbo, ki ji za razliko mladih let pomeni zgolj kuliso. Joe Cocker tudi ostalih ne bo razočaral, njegovi interpretaciji je vredno prisluhniti. * ovitek 3, album 3 Edith Piaf - Tisoč in en obraz, KC Janeza Trdine, 9. november Red Hot Chili Peppers, Live in Kljub temu da je pri nas in po svetu pop kultura že dolga desetletja priznana oblika umetnosti, se na eni izmed novomeških srednjih šol v 21. stoletju še najde poučevalka glasbe, ki dijakom v le takim tetam lastni zanesenosti in obenem omejenosti razlaga, kako je vsa sodobna pop glasba kič in jim za pravi vzgled postavlja pevske zbore. Da uka željno dijaštvo ne bi ostalo brez pravega znanja, mu bomo v tokratni Tlačenki postregli z albumom, ki bi njihovo guvernanto zagotovo spravil v komo, večino njenih učenk/cev pa navdušil. Predstavljamo vam dvojni koncertni album rock kvarteta, ki je pred skoraj tridesetimi leti tej zvrsti dodal še nekaj raperskih fint in navdušil z glasbo, ki po vseh teh letih še ni izgubila udarnega naboja. Kljub dol gi glasbeni poti četverice iz Los Angelesa je to njihov prvi živi album, ki prinaša vse tisto veliko vzdušje stadionskih koncertov, elemente in spremljevalno rockersko folkloro s soliranjem, sodelovanjem publike, petjem refrenov in kričanjem. Gre za sveže posnetke letošnjega junija, medsebojno zlepljeni nabor treh koncertov v londonskem Hyde Parku. Koncertni albumi znajo biti včasih vprašljivi, vendar je zabeleženi zvok teh dveh plošč brezhiben, s polnim basom in jasnim vokalom. Dobri dve uri glasbe se začneta in potekata izredno energično, intro preide v soliranje z žaganjem v stilu pokojnega Hendrixa. Izvedbe znanih skladb, na žalost le dveh izjem, iz novejšega post-californication obdobja, nas po- peljejo do zanosnega konca. Tok glasbe presekata le dve novi pesmi in tri priredbe, med njimi (pozor!) tudi disco dive Donne Summer. Energija se izliva skozi zvočniške opne, ne zastane za na videz manj dinamično izvedeno temo, preden nas požene naprej in kulminira v har-drockovski eksploziji 13-minutnega finala starega hita Give It Way. Skupina nam vmes zaupa še lasten pogled na svet: »Na tem svetu ni upravičene vojne«, ampak ono grmičasto zmene prek luže se kaj dosti ne meni za te besede in pregovorno »bistri« sonarodnjaki ga spet ustoličijo. Kakor koli, gre za izvrsten posnetek velikega dogodka in dobrega muziciranja. Primerna plošča za novoletno zabavo ali darilo, če ravno niste fan, se poslušanja lotite v dveh kosih, zadeva zna v dveh urah postati monotona. Seveda je priložen ovitek s številnimi fotografijami dogodka, osnovnimi podatki in na prvi pogled težko prepoznavno naslovnico. * ovitek 2, plošča 4 Khaled, Ya-Rayi, Universal/Az/Multimedia 2004 Ducat let je od velike Khaledove uspešnice Didi, ki je iz Oranskega zaliva v Alžiriji prek Francije v svet ponesla novo vznemirljivo glasbo, poimenovano rai, urbano različico, ki je zrasla iz tradicionalnih motivov in končno podobo dobila v pariških studiih. Khaled je prodrl prvi, sledili so Cheb Mami, tudi Rachid Taha bi sodil v to druščino, Faudel, itn. Khaled je imel zatem več uspešnic, npr. Aiche, izdal je niz ugodno sprejetih albumov. Na prelomu tisočletja je postregel z dvema živima izdelkoma ter zatem izdal še manj odmevni plošči za francoski trg, njegov zadnji studijski album Kenza sodi v leto 1999. Zakaj je čakal pet let, dolgo obdobje, v današnjem času hitro usodno? Publika brž pozabila, okus se spreminja. Govori lo se je, da menja založbo, saj naj bi bili pri prejšnji »slabši od prodajalcev preprog«, je dejal. Novo srečanje s Khaledom se začne nenavadno. Uvede nas klavir, ki se doslej m pojavljal, oglasijo se darbuke, zaja- me nas ritem, potegnejo godala, vse podpre poudarjena bas linija, oster rob doda prava in ne sintetična pihalna sekcija. Sicer brez elektronike ne gre, je reden del Khaledove glasbe in produkcije, le ponekod se pojavi skoraj terasna sin-tetika, kič je del tovrstne glasbe. Ko se oglasi še Khaled, nam je hitro jasno, zakaj so ga pred leti kronali za kralja rai glasbe. Njegova glasba se v zadnjih letih ni bistveno spremenila, še vedno temelji na produkciji, ki včasih koketira s klubskimi ritmi, pojavlja se vpliv flamenka in ameriškega R&B-ja, ki je bil vedno del te glasbe. Poudarjeni so arabski elementi, tokrat predvsem zaradi alžirskega in egipčanskega orkestra, ritem kraljuje in novost - pojavlja se prejšnja leta zanemarjena harmonika. V komadu H'Mama smo deležni daljšega vokalnega uvoda s številnimi arabeskami, pomembnim delom tradicije, ki ga sodobni pevci na račun praktičnosti opuščajo. Nasploh je vokalni del še vedno Khaledov adut, na posnetkih ga slišimo tudi dvakrat v mo- škem duetu in podprtega z ženskim zborčkom. Sam je sooblikoval tudi produkcijo, le pri naslovni pesmi Ya-Rayi je bil sodelavec ameriški mojster Don Was. Album je nastajal na raznih koncih sveta, snemali so od Hollywooda do Pariza in Kaira, spremljevalna zasedba je številna. Po enajstih pesmih in Imhotepovem remixu komada El H’Mam se album plesno, sodobno, vendar s spoštovanjem do tradicije zaključi. * ovitek 3, plošča 4 Edith Piaf, vsekakor eno največjih med največjimi imeni šansona. »Pariški slavček«, večini znana le z radijskih valov po onem rrr-rastem rerfrenu, »Non, rien de rien, non je ne regrette rien«, po drugi plati nesmrtna. Enainštirideset let po njeni smrti številno občinstvo še vedno prisega nanjo. Gledališko-glasbena predstava se je pred tristoglavim občinstvom začela v popolni temi, reflektorja sta minuto ali dve le bledo osvetljevala točki na odru, stol in mikrofon, levo se je slutil klavir. Zatem zven vrženih kovancev in glas v temi, »Hvala«. »O, hudiča«, sem pomislil, »menda ne gre zopet za eno tako po naše zateženo in gledališko zategnjeno zadevo?« Nato se je svetloba za nekaj odtenkov okrepila, pred nastopajočima, pevko in igralko Vesno Pernarčič Žunič ter pianistom, na plakatu je pisalo Joži Šalej, so stale steklene kalotaste posode z na kolute narezanimi limonami, kot jih imajo navado v boljših gostilnah postreči ob perutnini. Predstava se je začela, igralka je stala z rokami, ohlapno spuščenimi ob telesu in začela s pretresljivo zgodbo, nekakšno »avtobiografsko« monodramo pevkinega življenja, avtorja Jožeta Pernarčiča, ki jo je prekinjal in dramatično poudarjal klavir. Vmes so se vrinile in vrstile izvirne pesmi, večina v francoskem jeziku in nekaj izvrstnih prevodov. Ravno tukaj se je pokazala vsa vokalna moč in sposobnost pevke ter izraznost igralke, ki se je predstavila kot izredna pevka ter interpretinja tako petja kot repertoarja Edith Piaf. Zadeva mi je postajala vse bolj všeč. Tam po polovici je igralkinemu glasu nekoliko padla kondicija, vendar je po vsem prepričljivem podajanju, sezuvanju čevljev, odrskem sprehodu, koketiranju s publiko, bleščečem nasmehu in patosu, risanju nogavičnih črt na gola meča, koračenju z bosimi stopali po onih posodah z limonami in dražljivemu oblačenju dolgih črnih nogavic večer pripeljala do vrhunca, vsaj zame, s čutno izvedbo pesmi »La v/e en rose«. Pianist ji je ves čas vešče sledil, dvakrat vmes mirno prižgal in pokadil cigareti ter s tem še hote ali nehote poudaril kabaretno vzdušje. Publika je bila navdušena, sledil je bis. Nastopajoča sta dala vse od sebe, za nami je bila bleščeča predstava, izvedena z velikim spoštovanjem do pokojne »male pevke velikega glasu«. C3 O) O. Legenda ocen: I (jOpam • Prek slušnega kanala nara-^ ^ ^ vnost v srce - Ušesa vredno | - Tudi to je zvok | & - Prispevajte za slušni aparat Rubriko ureja: Rasto Božič; foto: Rasto Božič, Borut Peterlin Flyer, LokalPatriot, 29.oktober Potem ko ste v »brezplačnih« lokalnih trobilih, ki so zgolj krinka za prikrito oglaševanje, s katerimi brezvestni mediji zlorabljajo naše nabiralnike, že takoj v prvi vrstici članka prebrali, da so »V petek zvečer v Lokalpatriotu pripravili zanimiv večer«, se bomo mi nastopa zasedbe iz sosednje nam države lotili bolj empirično in zadevo razčlenili. Splošno je znano, da je vsega slovenskega prebivalstva za dober Zagreb, in tako povsem na dlani se naše glasbeno prizorišče težko kosa s tamkajšnjim. Medtem ko smo se mi približevali Evropi in se prav po vlačugarsko ponujali zvezi NATO, je blizu Novega mesta raslo velemesto z bogato glasbeno tradicijo, razvito klubsko sceno, močno konkurenco, neprimerno večjim trgom in sorazmerno s tem s številno ter kakovostno pevsko glasbeno ponudbo. Skupina štirih uigranih glasbenikov in treh pevk jo poreklo ter sloves povsem opravičila. Začelo se je s pol urno, tokrat povsem opravičljivo zamudo, obiskovalci so se še zbirali, in po dveh urah in pol končalo z navdušeno razgreto publiko, ki je nekje do treh četrtin napolnila klub. Če ne bi bilo izvrstnih pevk, izstopala je predvsem srednja Petra z opazno vodilno vlogo, bi šlo za povsem običajno zasedbo z R&B repertoarjem. Vse tri pevke so tipične predstavnice tako imenovane »zagrebačke pjevačke škole«, dobre in na odru povsem sproščene vokalistke. Skupina se postavlja že s prvimi singli, šlo je za njihov drugi nastop v Sloveniji. V glavnem, »cure su jako dobro pjevale« in koketno migale z atributi, »dečki su vješto svirali funk«. Prvi bolj »kulturno umetniški del« so zapolnjevali avtorski komadi z nekaj solidnimi izvedbami tujih, recimo Stinga, Morcheebe in podobne R&B-soul-funk-acid robe. Druga polovica nastopa je prinesla disko klasike, tudi nekatere pogrošne komade od Tine Turner do Princea in uspešnice vrste YMCA, ter se ob ne najboljšem zvoku prelevila v zabavo s plesom. Posebej bi poudaril dvodelni nastop, ki se mu večina domačih zasedb izogiba. Tak premor ima več pozitivnih učinkov. Prvič, glasbeniki se odpočijejo in postrežejo z daljšim nastopom, kar naredi klubski večer prijetnejši. Drugič, plesalci ali poslušalke se lahko medsebojno vabijo na pijačo in s tem utrdijo nova znanstva, ali se na tak način galantno znebijo napačno izbranega partnerja, in še tretjič, šank proda več pijače, dobiček je večji, kar pomeni v prihodnje še boljše nastope in še bolj zanimive večere. Naj za konec dodam pohvalo LokalPatriotu, ki s tovrstno ponudbo kaže širino in programsko stilno odprtost. _ n fl w ■ rrrn*, CB Leeloojamais, Lokalpatriot, 12. november Občinstvo se je hitro zbralo, klub je bil že poln, zamuda klasične pol ure, ugledni tonski mojster je spustil glasbo, ki je v lomljenem ritmu napovedovala nastop na oder stopajoče skupine. Spodaj je takoj postalo živahno, fanice so že stopicale v ritmu, v prvi vrsti ni manjkal plesalec v stilu »basista v senci«. Leeloojamais je poleg skupine Shyam posavski fenomen. Kakovostna zasedba s ciljem in smerjo proti s funkom začinjenim R&B-jem ter soulom, vmes najdemo elektroniko, sodobno produkcijo in spogledovanje s hip-hopom. Vse navedeno velja tudi za album Nextasy, ki je pri Dallasu izšel nedavno, torej nastop predstavitvenega značaja, čeprav smo v uri in pol slišali še nekaj ostalega sporeda, celo disco himno Donne Summer. Album izstopa iz slovenskega povprečja, je dobro zasnovan in izveden, produkcija na nivoju, brez napak, zvok bogat, poln, trije gostujoči raperji, tudi saksofonistu jezik gladko teče. Plesna usmeritev, nekaj besedil v angleškem jeziku in kot kaže, skupina naravnana tudi proti tamkajšnjemu trgu. Če jim bo uspelo, je druga zgodba. Nastop mi je bil všeč iz več razlogov. Predvsem zasedba deluje utečeno, usklajeno, publika jim dobesedno je iz rok. Drugi razlog so izvrstni glasbeniki, nekateri iz družin z glasbeno tradicijo. Glasba, ki jo zdaj igrajo, in zavzetost dajeta slutiti precej višji okus od publike povprečne zabavne glasbe. Na odru sem opazil celo klavir Rhodes, ki se ga pri nas redko zasledi. Razmišljajoči klaviaturist, natančen bobnar, energičen kitarist, delaven basist s preverjenim občutkom za ritem ter vsestranski saksofonist je eksplozivna zasedba, ki je postregla celo z nekaj solo vložki. Tretji razlog je izvirna usmerjenost skupine, besedil pa se na tem mestu ne bomo lotili, jasno, vse ni ravno poezija. Zadnji razlog je pevka, ki sicer deluje na za spoznanje nižjem nivoju od zasedbe. Na odru je sproščena, zna s publiko, zabavna, in poseben plus, končno pevka z onega konca, ki resnično dobro izgleda, zna peti in se ne dere. Moti me le zadeva, ki sem jo ujel že pri poslušanju plošče. Mogoče se motim, imam vtis, da poskušajo biti preveč ljubljanski in tudi občasno angleško napovedovanje ni najbolj na mestu? park:preša Sinkopa: Klasick (RDY0), LokalPatriot, 19. november »Večeri elektronske glasbe, ki se nadaljujejo z live freestyle setom breakbeat DJ-ejev, lastno produkcijo, ki se razširja na več stilov, od hip-hopa, prek reaggeja, do nu jazz breakbeata in drum'n’bas-sa, kar izoblikuje tudi značilen freestyle dj perfo-mance« itd., v podobnem umetelnem stilu, ki naj bi kot tovrstni večeri po Sloveniji promoviral urbano kulturo,«je navajal programski list. Poglejmo, kaj smo iz obetanega paketa res dobili. Povprečen obiskovalec kluba ima navado priti tako pol ure pred nastopom, najti mesto ob šanku in kaj popiti. Tako sem tudi sam slabe pol ure pred napovedanim začetkom na odru opazil skupno DJ-ev, ki si je dala veliko opraviti z opremo in jo okoli desetih uspela namestiti. Potem so pobje vse preizkusili, zvok je bil sicer slab, ampak sem menil, ga bodo že popravili in jih za začetek tako lepo skupaj na odru poslikal. Štirje DJ-i so potem četrt ure malo vadili in izginili z odra, nakar smo bili še pol ure prepuščeni sami sebi. Ob 10.45, torej uro in petnajst dolgi zamudi, se je brez napovedi na odru pojavil DJ in začel sukati plošče. Ostala druščina se je ob pičli publiki postavila pod oder, vmes tudi ves čas s kapuco pokriti DJ, ki ga je moralo ta večer precej zebsti v ušesa, in poznavalsko preverjala zadušeni zvok, naj povem v slengu, totalno beden za tovrstno glasbo. Potem se je oni jahač plošč tam na odru sukal okoli mešalke, spajal komade, ki so postajali vse bolj monotoni in razvlečeni. Možak je večkrat menjal ritem, pri tem precej uporabljal fade out, parkrat povozil ritem in si privoščil celo tonsko neskladje. Na začetku nastopa, oprostite performancea in seta, je glasba še dišala po napovedanih stilih, zatem je z dolgoveznimi vložki prek anemičnega housea in skoraj tehna plezal proti visokemu številu udarcev na minuto, se večkrat ponovil in težil. Maloštevilna publika se je pobirala. Sam sem vztrajal do pol enih zjutraj in po treh urah od napovedanega začetka ugotovil, da me nekdo nateguje s slabim DJ-em in še slabšim zvokom. Po treh urah zehanja ima gost pravico lokal zapustiti in kritik večer označiti s spodnjo oceno. Kakšni so bili ostali DJ-i, ne vem. Če priznam, me niti ne zanima. Ali fantje mogoče vedo, da k urbani kulturi sodi tudi bonton? 0 Mirko Štular, radijski novinar Interpretacija: Borut Peterlin Borut Peterlin, Šestdesetinka Londona Atrij knjigarne Goga, Glavni trg 6, Novo mesto Od novembra do decembra 2004 Iztok Hotko Borut Peterlin se kljub svoji mladosti vse bolj izkazuje kot izjemno kompleksna in celovita avtorska osebnost. Njegov fotografski opus je prešel že skozi več razvojnih faz in prav vsaka od njih je v okviru slovenske fotografije zapustila opazen pečat. Že na začetku njegove fotografske poti je bilo moč opaziti posebno afiniteto do dokumentarne fotografije. Zdi se, da se ji v zadnjem obdobju še posebej intenzivno posveča. Eden od rezultatov je tudi cikel fotografij Šestdesetinka Londona. Čeprav iz naslova izvemo, da je serija nastala v Londonu, iz fotografij ne izvemo, da so bila posneta v britanski prestolnici. Fotografije prikazujejo predvsem utrip mesta in kulise, pred katerimi se odvijajo male osebne zgodbe oziroma fragmenti vsakdanjosti, bi bile verjetno zelo podobne v kateremu koli drugemu brezimnemu svetovnemu velemestu. Gre torej predvsem za portret sodobne globalizirane urbane krajine in njegovega vsakdanjika. A kljub dejstvu, da je serija zasnovana iz dokumentarno narativnega vzgiba, je avtorju iz prozaičnosti mestnega vsakdana uspelo priklicati tudi element nadrealnega. Iz fotografij namreč vzporedno s pristno reporterskim veje tudi Peterlinovo poetično dojemanje stvarnosti. Avtor se bolj kot faktografski dokumentarist pokaže za umetnika, ki s kamero beleži na prvi pogled vsakdanje situacije in motive, ki pa se prek njegove umetniške mediacije prelevijo v nadrealne, esenco raziskujoče podobe. Peterlinove optične zaznave so podane na način spontane ekspresije in umetniške intuicije. Ob pogledu na njegova dela zaslutimo neskončno senzualno kompleksnost, obenem pa spodbujajo domišljijsko doživljanje mesta. Govorica fotografij je poetična, realistično razsežnost pa jim podeljuje dejstvo, da so “ukradene” neposredno iz življenja ulic. Njihova podoba je podana na način napetosti med prozaičnostjo in nadrealistično komponento vsakdanjosti, kot jo ponuja scenerija svetovnega velemesta. Cikel Šestdesetinka Londona je zasnovana tudi kot dialog z eno izmed največjih legend svetovne reporterske fotografije. Henri Cartier-Bresson je letos preminil v častitljivi starosti 95. let in pričujoča razstava je poklon velikemu francoskemu mojstru. Tako kot za Cartier-Bressona je tudi za Boruta Peterlina značilno virtuozno obvladovanje fotografskega medija in specifik njegove klasično razumljene govorice. Navezanost serije na klasično šolo dokumentarne fotografije izkazuje že sam naslov in doslednost pri uporabi njenih nenapisanih zapovedi (čas ekspozicije 1/60 sekunde, zaslonka objektiva naravnana na vrednost 5.6), ki smisel fotografije pojmuje kot urejanje kaosa linij, form, svetlobe in kompozicije v konsistentno celoto. Dokumentarna fotografija, ki vsebuje umetniški presežek, nastane iz poglobljenega akta kreativnosti, ki išče resnico skozi sintezo tehnike, intuicije in svobode percepcije. Ko se vsi ti elementi združijo v celoto in v interakcijo z avtorskim jazom, se vzpostavi transcendenca prozaičnosti vsakdanjika in razkritje globlje narave življenja. Elementi tega procesa so pomembni tako za koncept odločilnega trenutka, ki ga je zasnoval Cartier-Bresson, kot za umetniški čredo, ki ga razvija Peterlin in ga je sam poimenoval kot ples med fotografom in subjektom. Dejstvo je, da je Cartier-Bresson eden izmed avtorjev, čigar vpliv je za delo Boruta Peterlina še prav posebej določujoč. Borut je ob tej razstavi dokazal, da je sposoben obuti še tako velike Francozove škornje, in ob tem z nekaterimi izvirnimi intervencijami mojstrove premise tudi nadgraditi in jih prilagoditi izzivom sodobnosti, ki se tako močno razlikuje od časov, ki jih je za nas ovekovečil in vizualno determiniral Cartier-Bresson. tkfoTockfc Infotočka DNŠ Prešernov trg 6, 8000 Novo mesto tel. 07 3374 374 www.novomesto.info info@novomesto.info A kljub dejstvu, da je serija zasnovana iz dokumentarno narativnega vzgiba, je avtorju iz prozaičnosti mestnega vsakdana uspelo priklicati tudi element nadrealnega. Infopark - napovednik za december RAZSTAVA POŠTA NA DOLENJSKEM - zgodovinska razstava. Dolenjski muzej, mala dve rana. Do 15. maja. BOŽIČNE VOŠČILNICE MAKSA GASPARIJA - razstava. Knjižnica Mirana Jarca, oddelek za odrasle. Od 15. decembra naprej. mii'1 RUDOLFOV SEJEM - sejem rokodelskih obrt s prireditvami. Glavni trg, od 10.00 do 20.00, vse dni v decembru, razen od 24. do 26. 12. NOVOLETNI SEJEM DPM Mojca -sejem s prireditvami. Glavni trg, od 18. decembra, vstop prost. PRIREDITVE_______________ Ponedeljek, 13. december ČAROBNO POTOVANJE - čarovniško žonglerska predstava za otroke. Produkcija: Čarobno gledališče Saltimbanko. Glavni trg, 17.00, vstop prost. VOLPONE ALI LISJAK - komedija. Avtor: B. Johnson, režija: Vito Taufer, produkcija SNG Nova Gorica. Dom kulture, 19.30. LES JE LEP - otvoritev fotografske razstave. LokalPatriot, 20.00, vstop prost. Torek, 14. december NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN DOLENJSKE - podelitev nagrad. KC Janeza Trdine, mala dvorana, 17.00, vstop prost. KUD DOLENJSKI OKTET - koncert. Glavni trg, 17.00, vstop prost._ Sreda, 15. december MEPZ ŠMIHEL - koncert. Glavni trg, 17.00, vstop prost. MUSIČA PATRIOTICA - tematski večer. Rola: Rasto Božič. LokalPatriot, 20.00, vstop prost. Četrtek, 16. december NOVOLETNA SMREČICA - knjižna čajanka. Pogovor o knjigah o zimi in novem letu. Mladinska knjiga, 10.00, vstop prost. TAUS TEATER: RDEČA KAPICA - lutkovna predstava. Glavni trg, 17.00, vstop prost. ZGUBLJENO S PREVODOM filmski četrtek. Režiserka: Sofia Coppola; scenaristka: Sofia Coppola; igrajo: Bill Murray, Scarlett Johansson, Giorgio Creccia. Amerika, Japonska, 2003. Dom kulture, 20.00. DAN D - koncert. Dom kulture, 21.00, 2.000 sit. VAŠKO ATANASOVSKI ADRABESA ENSEMBLE BOILERS ALL STARS PERPETUUM JAZZILE ELVIS STANIČ GROUP jj Q|i;,g jj p, g t www.lokalpatriot.si/jazzintyabonma Petek, 17. december PRITRKOVALNO DRUŠTVO - nastop. Glavni trg, 17.00, vstop prost. NOVOLETNI PARK - predstava za otroke. KC Janeza Trdine, 17.00, vstop prost. DAN D - koncert. Dom kulture, 21.00, 2000 sit. 99% FUNK & 1% CHILL - klubski večer. LokalPatriot, 23.00, vstop prost. Sobota, 18. december VAŠKI ZVON - ljudski pevci s Prečne. Glavni trg, 17.00, vstop prost. PIHALNI ORKESTER KRKA - prednovoletni koncert. KC Janeza Trdine, 19.30. SINCOPA: CODE EP - večer elektronske glasbe. DJ Borka idr. L okalPatriot, 21.30, 400 sit. Nedelja, 19. december MEPZ URŠNA SELA - koncert. Glavni trg, 17.00, vstop prost. KRES - nastop folklorne skupine. Glavni trg, 18.00, vstop prost. Ponedeljek, 20. december MUVARUVAGRUVA - tolkalski koncert. Glavni trg, 18.30, vstop prost. PETER VILFAN - literarni večer. Pogovor z avtorjem ob izidu avtobiografije. L okalPatriot, 20.00, vstop prost. Sreda 22. december Pyromagica! - Ognjeni šov. Produkcija: Čarobno gledališče Saltimbanko. Glavni trg, 17.00, vstop prost. Četrtek, 23. december KUD MESTNA GODBA - promenadni koncert. Glavni trg, 17.00, vstop prost. PRAVZAPRAV LJUBEZEN - filmski četrtek. Režiser: Richard Curtis, scenarista: Richard Curtis, igrajo: Hugh Grant, Emma Thompson, Liam Neeson, Bob Thorn-ton, Rowan Atkinson. Dom kulture, 20.00. QUEEN - tematski večer. Loka/Patriot, 20.00, vstop prost. Petek, 24. december BOŽIČNE PESMI MEPZ IGNACIJ HLADNIK - koncert. Glavni trg, 17.00, vstop prost. Nedelja, 26. december DEŽUR IN DEDEK MRAZ - koncert in prireditev. Glavni trg, 16.00, vstop prost. Ponedeljek, 27. december TEATER CIZAMO - prednovoletna zabava. Glavni trg, 17.00, vstop prost. Torek, 28. december ANDREJA ZUPANČIČ - prednovoletna zabava s pevko. Glavni trg, 17.00 -19.00, vstop prost. Sreda, 29. december TV ČEBULA - gledališko čarovniška predstava. Glavni trg, 17.00, vstop prost. GODOVANJE Z RAMPLJAČI - prikaz godovanja. Glavni trg, 17.00, vstop prost. NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA - KOMEDIJA. PRODUKCIJA: PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, Režija: Jaša Jamnik. KC Janeza Trdine, 19.30. etrtek, 30. december TRADICIONALNI NOVOLETNI JAM -jam session novomeških glasbenikov. LokalPatriot, 21.30, vstop prost. Petek 31. december NUŠA DERENDA-silvestrovanje. Glavni trg, 21.00, vstop prost. Sašo Hribar je v Kulturnem centru Janeza Trdine s svojo ekipo Radia Ga Ga zabaval številne goste. (Foto: Borut Peterlin) Vlado Kreslin se je v soboto, 4,12. na svoji koncertni turneji po Sloveniji s številnimi gosti ustavil tudi v Novem mestu in pred razprodano dvorano navdušil publiko. (Foto: Boštjan Pucelj) Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD) je 2. decembra skupaj s partnerji odprlo računalniško učilnico, namenjeno depriviligiranim. Program Učimo se za življenje bo informacijsko teh-noligijo približal otrokom iz socialno šibkih družin, Romom, nezaposlenim, tujcem in drugim, ki do sedaj niso imeli te možnosti. 6. decembra je DRPD ob dnevu prostovoljcev pripravilo tudi tradicionalno srečanje mladih prostovoljk in prostovoljcev lokalne skupnosti. V***! mi fji ■ a 2% Sl, E > S Ir v- 1 »1 Li K lokalPat&mt ftSfMj ZALOŽBA GOGA skupina DNŠ (n-j ! park ! 5niW ““»« rrsš_ e treme Večer za ženske Ko me je poklicala Inga in vprašala, ali bi se prodal na dražbi, ki se bo zgodila v LokalPatriotu na večeru za ženske, sem bil seveda prepričan, da gre za ne preveč posrečeno šalo. Itak. Le kdo si želi kupiti ostarelega možaka, vas vprašam?! Dobro, moja soproga bi me že prodala, to je res, še kakšnih 100 EUR bi stisnila kupcu v žep, ampak to je nekaj drugega ... No, prepričan sem bil, daje šala, in sem privolil. Ter na zadevo pozabil. Dokler se večer ni približal in me je vse več ljudi občudujoče trepljalo po hrbtu. Kakor, dober si, da si drzneš (blamirati, po moje). No, spet sem poklical Ingo in odpovedal svojo udeležbo, a ni hotela niti slišati. Telefon je enostavno podala Tini, Tina pa, lisička, me je seveda ovila okoli prsta. Da sem še kar dober za svoja leta in da če me nobena ne bo kupila, me bo pa ona, da ne bo sramote. Prepričala me je pa šele potem, ko je rekla, da lahko o tem napišem reportažo. In ker je vedno boljše, če v areni z levi nisi sam, sem prepričal še Kristjana, dan pred dogodkom pa še Robija, ki se mu (pozno zvečer za šankom) nastopiti na dražbi sploh ni zdelo kaj posebnega. Sicer potem res ni spal celo noč in je dobil celo rahlo diarejo, da je z sms sporočilom odpovedal udeležbo, potem pa izklopil telefon, a sem medtem že vsem raztrobil, da bo tudi on nastopil, in če ni želel biti slabič, se nam je moral pridružiti. Dobili smo se v Gogi, že ob osmih zvečer, da si popijemo malo poguma. Kristjan je s sabo pripeljal še Perota (snel ga je v Gogo gredoč!), ki sploh ni hotel piti, vse dokler ga nismo prepričali, da bo moral na odru narediti slončka. Kaj je slonček? Oba hlačna žepa ven, iz odpete zadrge pa rilček. No, in se je tudi Pero tako prestrašil, da bi lahko naredil le mladega slončka, in je tudi sam krepko prijel za kozarec. In smo se hrabrili in hrabrili in hrabrili... In hrabrili! In bolj smo se hrabrili, bolj smo bili posrani. Res. Nekaj minut pred polnočjo nas je Meta odpeljala v Patriota. Vstopili smo kot gladiatorji v areno, bili smo tako prestrašeni, da smo na telečjih nogicah drug za drugim komaj odstopicali v garderobo. Tam sta nas že čakala še Pimpi in Andrej. Čepeli smo v majhnem prostorčku in se opazovali z grozo v očeh. Lokal je bjl do zadnjega kotička poln mladih, razigranih deklet. Čedalje bolj sem bil Fotografije: Boštjan Pucelj prepričan, da bo blamaža popolna. Ko bi si vsaj oblekel takšno mikico kot Kristjan (s Titom), bi me kakšna vsaj zaradi tega morda kupila! Še nekajkrat smo se na hitro ohrabrili, potem so nas odvlekli na oder. No, od tukaj naprej je spomin bolj meglen. Na odru sem namreč ostal sam, v prodajo naj bi šel prvi. Ko sem dopoldne razmišljal o tem, kaj bom počel na odru, se mi vse skupaj ni zdelo tako strašno. Malce se bom pošalil iz svojih let, se ponujal kot dobra kupčija, ker znam kositi, pa smeti iz hiše nositi, včasih kakšno žarnico zamenjati... In me bo kupila Tina, pa bo. Aja, pa povedal bom, da si želim mir na svetu in da ne bi bilo revščine. A do besede sploh nisem prišel. Mislim, saj bi lahko govoril (če ne bi bilo cmoka v grlu), a me nihče ne bi slišal. Kajti pod odrom je stalo in skakalo ogromno število mladih deklet, ki so vse po vrsti vpile, naj se slečem. Skandirale so. Lepo vas prosim, če bi se slekel, bi marsikatera od njih še leta dolgo obiskovala psihiatra! A kako jim to dopovedati?! Zadevo so za hip rešili pomanjkljivo oblečeni natakarji, ki so skočili na oder in se namesto mene slekli do pasu, a ko sem spet ostal sam, »take it off« še vedno ni ponehal. Od Sulca sem zahteval (veliiik!) kozarec alkohola, in ko sem ga spil (me je sram povedati), dvignil srajco. Kolikor se spomnim, je bilo slišati le vpitje, nič smeha. Razmišljal sem, ali naj kar takoj padem v nezavest ali morda malo kasneje, ko me je rešil Joco, ki je vse skupaj povezoval. Za vsak gumb, ki ga bom odpel, naj ponudijo 2000 SIT. In so ponujale in sem odpenjal, vse česar se spominjam, pa je pridobljeno z ogledom fotografij. Kajti ko groza postane tako velika, da se je ne da prenašati, se možgani branijo z izgubo spomina! Ja, menda so me kupile tri ali štiri skupaj. In na oder je že skočil Robi. Ki se je v ritmu glasne glasbe slekel do pasu (kasneje je povedal, da se je kar takoj slekel, ker če bi cincal, bi omedlel!). Vreščanje je bilo nepopisno. Srajco je zabrisal nekam v kot, in ko je s svojo novo lastnico potem sedel za šankom, edini brez srajce, mu je bilo malce nerodno. Drugače ne bi prekrival bradavice ... Kristjana se spomnim bolj megleno, vem le, da sem celo sam ponudil pet jurjev zanj, a so me ženske premagale. Vse ostalo pa je izginilo v pozabo. Saj pravim, ko je groza prevelika ... »Striperji« se zdaj večkrat dobimo, povezani smo kot borci za severno mejo. In v pogovorih podoživljamo vso grozo, da moramo, ko gremo recimo lulat, s sabo vzeti slamico, da črička izbezamo iz luknjice ... Čipendejl Šini P.S. Če ima kdo številko kakšnega dobrega postravmatičnega terapevta, naj mi jo prosim pošlje. Mu bom hvaležen... Senzacionalno odkritje novomeških preiskovalnih arheologov Občinska uprava na nivoju plemenske skupnosti!!! Visoka civilizacija na novomeškem ozemlju že 10.000 pr. Knezom Milošem - Neverjetna podobnost z zdajšnjo občinsko upravo - Okostja Don Mafiosiusa Kovakisa, Mojčius Direktikus Erektikus, Zupaniusa Podzupaniusa Podpisikusa skorajda nedotaknjena Tekst, foto in kazenska odgovornost: Infotočka DNŠ »Ponosen sem na to, da je bila takratna plemenska uprava v mnogočem naprednejša od današnje certificirane občinske odličnosti. Veliko se lahko naučimo od njih. Če smo bili uspešni 10 000 let nazaj, obstaja upanje tudi za danes, mar ne? To kaže na kontinuirano propulzivnost tega mehkega dolenjskega okolja, ki je že takrat proizvajalo gigante titanskih proporcev,- je skupno tiskovno konferenco novomeških arheologov in MO Novo mesto začel novomeški župan Veliki Mag Boško Don Kova, snr.. Predstavili so senzacionalno odkritje. Na vznožju Trške gore in objemu Težke vode so ob trasiranju avtoceste mimo Novega mesta arheologi potrdili obstoj visoke civilizacije in jo datirali v obdobje nekaj sto let po končani zadnji veliki ledeni dobi. Nekaj zanimivih znanstvenih podrobnosti je predstavil vodja izkopavanj na območju neverjetnega odkritja Križani Borut. »V času, ko so drugod hodili še po vseh štirih in se naskakovali vsevprek, se na področju najdbe kaže visoko organizirana plemenska skupnost z vsemi znaki sodobnega primitivizma in nebrzdanega orgiastičnega liberalizma s pridihom močne socialne note. Odkrili smo tablico z napisom»Plemenski dveletni proračun- za leti 9890-9889 p. K. M., katerega strateško izhodišče je bilo načelo Vsi za enega, za Don Kovikusa vse! Presenetljiva vsebina, zelo podobna sodobnim lokalnim zgodovinskim trendom! Druga revolucionarna najdba je bilo odkritje visoko kvalitetnega mu Iti tiražnega (5 izvodov na generacijo) kulturnega lokalnega trobila z imenom Vaš Potlakikus, ki je izhajal s sloganom »Bolje Vi v Potlakikusu kot sekirca v vaši lobanji!«je povedal Križani. In tretja, največja najdba. Naključje, usoda ali Darwinova teorija? Arheologi so prek analize skeletov, mumificiranih teles in s pomočjo virtualne rekonstrukcije vizualne podobe naših vrlih prednikov odkrili neverjetno podobnost tedanje plemenske in zdajšnje občinske vodstvene strukture. Kot vse kaže, so imeli današnji župan in ostali vodilni občinski možje in žene svojega neposrednega biološkega predhodnika prav v tedanji plemenski upravi. Tudi ohranjeni zapisi v Potlakikusu nakazujejo na obstoj nekega Don Mafiosiusa Kovakiusa, Mojčius Direktikus Erektikus in Zupaniusa Podzupaniusa Podpisikusa. Potlakikus poroča tudi o nekem Francikusu Kocinikusu Poetikusu, ki je bil menda z neko podlo zarotniško prevaro izgnan iz skupnosti, čeprav je bil med ljudmi izredno priljubljen. »Preteklost nas uči, da sedanjost le ni tako slaba, kot bi lahko bila prihodnost pod drugim vodstvom, ki ne bo imelo našega prazgodovinskega pridiha,« je sklenil tiskovno konferenco Veliki Mag Boško Don Kova, ki je napovedal, ali pa tudi ne, nadaljnjo nesebično podporo prizadevanjem novomeških arheologov. ■■ ■■■ • Potlač lokalno trobilo • Diretor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen • Specialna enota: Šizi (poveljnik), Metadoni (v.d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska brana) • Tajnik: Nacek Pacek • Glavni štab: Rotovž • email: potlac@drustvodns.si • COM^LAN Trženje in servis računalniške opreme Ljubljanska 8, Novo mesto tel.: 07 33 21 638 /L E P O T M j A T E L .J E^ Frizerstvo, solarij, ličenje, pedikura Milana Majcna 9, Novo mesto telefon 07 332 45 10 fe C0MPUTR0NIC Tel: (07) 3376 710 computronic@siol.net Cvetličarna Cvetnik Ljubljanska 27, Podbevškova 4, AVfiVfli Novo mesto * N,___________ StudentsW ^arnov 6, Novo mes,o t 201^112 07 3374 37^-0313961391 MTI Pavlič Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto MTI PAVLIC '965| http//www.student-nm.com ^ | Robert s elektronik d.o.o.J^ Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 ROBERT,'S efflaMriik uo. j Lubcon d.o.o. Pod Trško goro 33 Novo mesto tel.: 07 33 80 760 rgj I LUBCON I ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. 8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel.: 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net OKNA - VRATA - SENČILA ^Študentski servis www.noua.si ooo ®oo Ooc KUMUDUIVIRC avdio vizualna produkcija Arch linea d.o.o. projektiranje, načrtovanje, oprema, design Kandijska cesta 28, Novo mesto tel.: 07 30 79 811 1VOJMUKMI 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 ZIDARSTVO, FASADERSTVO IN ZIDAVA ŠKARP Mestne njive 47, Novo mesto 041 624967 n N3 d.o.o. Krajčeva 1 7 Novo mesto tak ‘A J M/la«: 07 33 78 78i NAŠE DELO: STANOVANJSKE STAVBE INDUSTRIJSKE STAVBE JAVNE STAVBE ŠPORTNI OBJEKTI URBANISTIČNO NAČRTOVANJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE SOPHOS SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo www.sophos.si SOREX d.o.o. Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto e-mail: !nfo@sorex.si, www.sorex.sl Samolepilne etikete • Foto papir) Castle Novo mesto d.o.o. Ekonomska propaganda 040-784-818 GOVEŠTVO KI: L BIČ PAVEL S.P. Delavnica: Pod Trško goro 18, Tel: 07/3325-718 Doma: Mesine njive 6, Tel, 07/ 3325-926 . GSM 041/726-644___ I ZAVAROVALNICA MARIBOR Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor Krkgfur Prevozi, servis in storitve Avtobusno in turistično Podbevškova 2,8000 Novo mesto podjetje d.o.o. Tel.: 07 39 35 420, fax: 07 39 35 426 Ulica talcev 2, Novo mesto e-mail: integral.voznik@siol.net Tel.: 07 33 25 820 www.integral-voznik.si e-mail: info@krkatur.si, www.krkatur.si Organiziramo: • izlete • potovanja • letovanja • ekskurzije Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 £ Tuš market Brusnice Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623 Panda d.o.o. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo , tel.: 07 33 56 360 krka Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana HRANILNICA LON d.d., Kranj PE Novo mesto TEL.: 07 337 10 10 bsb K.A.B. d.o.o. Projektiranje in urbanizem -j—^ Glavni trg 2,8000 Novo mesto Telefon: 07/33-72-521, fax: 07/3372 520, kab@kab.si I m Real d.o.o. Novo mesto Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto R E A Trelax !RELAX Turistična agencija PREŠERNOV TRG 9, NOVft MESTO TEL.: 07 39 33 420 ®\ »Sil NOVO MESTO, ŠEG0VA 90, TEL: 07/33 75 960, FAKS: 07/33 75 961, e/mail: koda »siol.net VODENJE KNJIGOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE ZA DOMAČI IN TUJI TRGy CKONOMSKC, ORGANIZflCIJSKC IN SVCTOVfllNC STORITVC Jožica Barbo - Hrastar, s.p. V Brezov Log 3a Novo mesto VTel.: 07 33 70 230 n Foersterjeva ulica 10 8000 Novo mesto tel: 07 3382 900 http://www.harlem si/ harlom računalniški inženiring SALON Matjaž BUČAR s.p. ' MASAŽt Glavni tr9 2 a, »£,277 Novo mesto ZDRAVJA Tel.: 041 736 495 PONUDBA DARILNIH BONOV ■ f — , ■'^\lesbo.mizarstvo@volja.net Jože Bogovič, s.p. Izdelava masivnih postelj in posteljnih vložkov L tel: 07/33 46 586, gsm: 041 385 670, tax: 07/33 46 587 J TRGOVINA Z GLASBILI' WWW.BOBENCEK.COM Muzejska 4, Novo mesto Tel.: 07 33 79 960, 041 685 167 Fax: 07 33 79 961, info@bobencek.com BOBOBBOBBBOB rrrmTHHftM— TOAf on Šola tujih jezikov Kandijska 64, Novo mesto Tel.: 07 33 77 882, www.tonson.si Tel.: 07 30 20 400 N Fax: 07 30 20 401 Ljubljanska cesta 22 Novo mesto E-mail:ocean tours@siol.net v_____www.ta-ocean.si_______, Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto Vzdrževanje vozil - vulkanizerstvo Matjaž Avbar s.p. Belokranjska c. 16, Novo mesto v_______________________^ K!* VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. steklarstvo ^Vidmar Z-jSAloTo] KERAMICARSKA DELA DaComm d.o.o. Novo mesto dE CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR Straža 13,8232 Šentrupert Tel.: 07/ 34 34 590 Fax 07/ 34 34 591 Mobitel: 041427652 __________________O (ruucnOM tesnem I nog C/avni (rf H Tat.: 9733 72 7*0 fcELBJLED Trgovina in servis z računalniško opremo Tel: 07/30-99400, http://wnvw.belbled.si BVnr».'.V>’, ./obr«»«»•««, {SjglMP »v*Vov»n)» ™ TlIHV liertil ___________________ « 07-33-74-OS1 ***** ★ ECDL ★ ***** POOBLAŠČENI TESTNI CENTER Tl-HMC A..9.9. timak@siol.net !$$){}£ tf^ouihk e Imami Nad mlini 70, 8000 Novo mesto Tel.: 07 393 06 30 ZAPIS PLUS Podjetje za poslovne storitve d.o.o. - Vodenje poslovnih knjig - Poslovne študije in načrti - Podjetniško svetovanje Tel. 07 33 70 150 • Fa\. 0733 70 151 e-mail: zapis@insert.si Prisojna pot 4, Novo mesto Tel. 041 652 747 parketarstvo.kovacic@siol.net Polaganje, brušenje, lakiranje, ponudba več vrst eksotičnih parketov kikinterierfa siol.net ^ INTE fj > > n o v o 41* silili • jf r meseca OKTOBRA je doživela svoj epilog. Deset izžrebancev, ki bo prejelo kino vstopnico za PlanetTuš v Novem mestu, je: 1. MAGOLIČ MATEJ, Velike Brusnice 34,8321 BRUSNICE: 2. ŠERUGA KATJA, Črmošnjice 62,8000 NOVO MESTO; 3. KRIŽMAN MOJCA, Križe 39,8000 NOVO MESTO; 4. JERMAN BARBARA, Veliki Slatnik 11a,8000 NOVO MESTO; 5. GLIHA PETRA, Dvor 100,8361 DVOR; 6. PRIMOŽIČ ANDREJA,Vrh 16,8232 ŠENTRUPERT; 7. KRALJ HELENA,Trška gora 91,8000 NOVO MESTO; 8. ZUPANČIČ ANDREJ A, Martinja vas 15,8212 VELIKA LOKA; 9. ŠTOLFA IZTOK, Zabrdje 34,8233 MIRNA; 10. GROZNIK TANJA, Valvazorjeva ulica 1.8210TREBNJE. Mesec NOVEMBER pa skrbi za tvojo prehrano. Deset študentov in dijakov bo popestrilo svoj jedilnik s 500 gramsko žitno kašico ČOKO, Kolinske d.d. In še pomembne novičke NOVOLETNI DELOVNI ČAS NA DNŠ - ŠTUDENTSKEM SERVISU petek, 24.12. 2004, 7:30 - 13:00 četrtek, 30.12. 2004, 7:30-13:00 petek, 31.12. 2004, 7:30-13:00 ponedeljek, 3.1. 2005, ZAPRTO - inventura DVIGNITE NAPOTNICE IN JIH VRNITE PAVOČASNO Študente in dijake, ki boste prihodnje leto začeli delo pred 4.1.2005, prosimo, dvignite napotnico za delo do 31.12.2005, saj bo zaradi inventure DNŠ - Študentski servis začel poslovati 4.januarja 2005. Vse delodajalce, ki želite, da vam izdamo račun z datumom za letošnje leto (2004), opozarjamo, da morate potrjene napotnice za delo na naš naslov vrniti do 29.12.2004 oz najkasneje osebno prinesti 31.12.2004 do 12.ure. Po novem letu ne bo več mogoče izdajati računov za leto 2004. Srečno danes in naprej v letu 2005! KOMPLET PARK = l/l o III 895/2004/2005* iiiih umil ini * 200606030.3 cobiss c ce obP'a6'° obr<*e ^'a°*oakuP"a°b EGAHIT PREMIUM PLANET Procesor AMD XP 2600 + Matična plošča MSI nForce Delta2 z vgrajeno mrežno kartico 10/100 in 6 kanalno zvočno kartico 2*256 MB DDR pomnilnika Trdi disk 80GB 7200 ATI Radeon 9600XT 128Mb TV-out DVD - RW zapisovalnik NEC 3500A Multimedijska tipkovnica Optična miška + podloga aktivni zvočniki + 17 CRT monitor HYUNDAI Q770D Fiat + Multifunkcijska enota LEXMARK iistemi Megahit e od CDR DVD-RW NEC ND3500A 17.990 sit cena vsebuje DDV velja ob plačilu z gotovino, mesecev garancije E-misija d.o.o. NOVO MESTO, Zvvittrova u 1.1 Tel: 07 337 25 70 /Sirili Fax: 07 337 25 72 Nižje cene digitalnih fotografij Obiščite spletno stran www.foto-asja.si in si naložite program za enostavno naročanje in pošiljanje digitalnih fotografij prek spleta v naš studio. Digitalni fotoaparati Po ugodnih ceneh in z možnostjo obročnega odplačevanja so Vam na voljo v vseh naših poslovnih enotah: Novo mesto, Metlika, Sevnica, Trbovlje, Zagorje ob Savi. Obiščite nas in z veseljem Vam bomo svetovali, tako bo vaša pot v svet digitalne fotografije enostavnejša. ^^6° Dragan Šobar s.p. ^ Elektroinstalacije Ragovska 2 8000 Novo mesto Tel./fax: 07/33 41 293 GSM: 041 616 762 NUDIMO KAKOVOSTNO IZDELAVO NASLEDNJIH STORITEV: • IZDELAVA ELEKTROINSTALACIJ • ADAPTACIJA STANOVANJ • IZDELAVA STRELOVODOV • VZDRŽEVANJE OBJEKTOV • IN OSTALA EKEKTROINSTALCIJSKA DELA