Dopisi. Iz mariborske okolice. (Seidl res boče bitiškof. — Čudne drugedelapod njegovim županstvom). Blagi gosp. Wut iz Maribora je bil v oporoki cerkvi sv. Urbana, podružnici kamške fare, 200 gld. sporočil. Pred nekteremi leti je očak Seidl ove sporočene dnarje pri nekem doktorju v Mariboru, kteremu bi morale postave bolj znane biti, brez župnikovega znanja in podpisa vzdignil, kar mu po postavi ni šlo. To smo nedavno v ,,Gosp." grajali in kakor se kaže, ne brez vspeha. Dne 12. t. m. je namreč S. vpričo skladnega cerkv. odbora rekel, da je imel (če je?) te denarje v graški hranilnici shranjene, zdaj jih je pa v mariborski založil. Čemu? Saj bi v graški hranilnici denarjev tudi molji ne bili snedli. In kde so hianilnične bukvice? Seidl nema nobene pravice jih v rokah imeti. — Ker Seidl ve6 let ni plačal obresti, je bila vestna dolžnost cerkvenega predstojništva, ovo goropadno svojeglavnost škofijstvu naznaniti. Ko so se dnarji z lepega od njega tirjali, se je celč še predrznil od gospoda župnika cerkveni rač u n od sv. Urbana tirjati, češ, da mora župnik njemu pred račun od cerkve sv. Urbana predložiti, kar po dosedanji pravici le škofu gre. Dokazalo se mu je od dotične strani, da nema nijedne pravice, sporočene dnarje svojeglavno vzeti, in ako jih je samovoljno vzel, bi bila nja prva dolžnost, jih biti-o urbanskemu cerkvenerau predstcjništvu izročiti. Kot prvosednik cerkvenega skladnega odbora v Kamci ni v nobeni zvezi s sv. Urbanom, in toraj ga čisto nič ne briga, kako da pošteni in blagi župnik P. cerkvene račune vestno vodi, ker nema sv. Uiban nobenega cerkvenega skladnega odbora in tudi patrona ne; toraj nihče ni dolžen prisiljen kaj dati, (najmanj pa Seidl) če je poprave alj priprave potreba. To se zgodi le po milih darovih blagib dobrotnikov. Ker se je ta reč sodniji predložila, mu je brž ko ne že zapovedala plačati, kar je po sili vzel. Sklical je zarad tega cerkveni skladni odbor v nedeljo 12. julija, češ, da naj odbor sklene, kaj z denarji početi. Pa niti odboru niti Seidlnu ni o tem odločevati, ampak za cerkvene naraene namenjeno vo 1 i 1 o gr<3 pred vsem cerkvenemu predstojništvu izročiti, ki bode voljo sporočevalca spolnilo. 12. julija v nedeljo predpoldne je viši sodnik t Kamci, g. S., nekega vincarskega fanta po pritožbi kmeta W. od sv. Križa, ki ima v kamški srenji vinograd, na 4 dni zapora obsodil. Vincarski sin je hodil drugam s trebubom za krubom po delu. Stiri dni je moral v nkajbi" pod kamsko šolo kašo jesti. ,,Stiab" je oster sodnik, ko bi le postavno delal. §. 55. sr. postave pravi, da ima srenjski predstojnik le za 48 ur pravico koga zapreti, če se ne da odložiti. — Neka ženka v bresteniški srenji prevzela je ogrebanje koruze, pa ni hotela dela dokončati, ker ni teklo plačilo. Kmet se pritoži pri Seidlnu, predstojuiku k a m s k e srenje, in brž pokliče žensko, ki pod njegovo predstojniško oblast ne spada, na sodbo ter jo vtakne v zapor v kamško ječo na osem dni. Ko je bila dve uri zaprta, jo iz ječe pokliče in vpraša, ali hoče rajši delati ali pa sedeti v ječi. Ona pravi, da gre rajši delat, in doseže ,,strahovo" milost. — Da ne bo dopis predolg, povem le še eno zmed mnogih^ nerednosti, ki se godč v kamskem pašaliku. Že rajni Fliker je naprosil Seidlna, naj da pri njegovi meji mejnike postaviti. Isto posestvo ima zdaj izvrstni narodnjak Pak; ki je tudi Seidlnu napovedal, da naj piegleda mejo, in se naj mejniki postavijo. S. ničesar ni storil in P. ima velike sitnobe s sosedi, ker mu črez mejo kosijo. Ko bi bil P. od Seidluovega repa, bi se znabiti bilo kaj zgodilo? To so važne opravila za predstojnika, ne pa cerkveni dnarji in škofovske pravice. n- Iz Konjic dne 13. t. m. (Zbor kat. pol. drustva.) Cerkveni shodi in nestanovitno vreme je marsikaterega društvenika zadržalo, da se ni zamogel včerajšnega zbora udeležiti. Vendar nas je veselilo videti društvenikov, ki so od daleč, iz Loč, od sv. Jerneja, cel6 iz Slov. Bistrice k zboru prišli. Takošni izgledi morajo domače društvenike spodbujati, da brez imenitnega zadržka nobenega društvenega ebora ne zamudijo. Neutrudljivi slovenski pesnik in govornik 5. g. Jože Virk so govorili o sv. Mohoru, prvem apostolu Slovencev. ZaSenši z besedami prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika: ,,Od nekdaj prebival — Je tukaj moj rod, — Če ve kdo za druz'ga, — Naj reče, od kod? —" so govornik v daljši razpravi dokazovali, da sv. Mobor ni bil Nemec, kakor se navadno trdi*), temveS Ilirec, naš rojak, katerega ne damo Nemcem. G. govornik izrekel je trdno prepričanje, da so bili Ilirci Slovenci, potomci nekdanjih Iliakov, Ilijcev, prebivalcev starega slovitega Ilija ali Troje. Slovenci so tedaj starejsi od Rimljanov. Vodnik je tedaj prav imel, ko je v pesmi ,,Ilirija oživljena" zapel: nŽe močen na morju — Uirjan je bil, — K' se ladijo tesat' — Je Rimljan učil." — Govornik je potem razlagal velike zasluge bv. Mobora za razširjenje sv. vere med Ilitci alj Slovenci. Omenil je tudi družbe sv. Mobora in njenih zaslug za krščansko omiko slovenskega naroda. (Letos šteje družba sv. Mohora že 24 tisuS udov, ki so društvu izročili 24.444 gld. 80 kr. za izdavanje letošnjih društvenih bukev. ,,Besed".) Govor je bil z veliko pohvalo sprejet. Na to se je zbranim dal razgled po širokem svetu. Poslednjič smo si nekoliko ogledovali nove mere in uteži, ter jih s starimi primerjali. Slavno vlado je pri tem zboru zastopal g. c. kr. koruisar Felicetti iz Celja. Zavolj obilaib shodov alj ,,žegnauj" bo prihodnji zbor še le črez 8 tjednov. Iz marenberškega okraja. Že davno je rSl. Gospodar" poročal, da je bila prva volitev v srenjski zastop v Vozenici ovržena, ker so se tržani pritožili, češ, da so voljeni sami kmetje. Navedli so pa uzrokov, s kterimi so si sami zaušuico dali, ker so sami vodili ono volitev. Pa tudi pri drugi volitvi 5. sušca ostali so kmetje v večini, dasi so tržani strastno agitovali. Kmetje spoznavši iz govorov tržkih očetov, da mirti itak ne more biti, ponovijo svcjo prošnjo, ktero so že vložili minulo jesen, naj se ločijo od trga iu naznanijo, da ne volijo predstojnika. Reč je visela do junija, ko pride ukaz od c. kr. namestnije, da se ima voliti predstojnik tudi za ta čas, dokler se ova prošnja ne reši! Volili so pa kmetje spet 22. junija, ker so v večini, iz svoje srede kmeta za župana, ki pa še, kakor pozvedam, dozdaj ni zaprisegel; bržčas spet ni tržanom po volji! To 80 vrle srenjske razmere, da se peščici tržanov vse na voljo stori! Omeniti še treba, da je od volitve izostal neki tržki odboruik, dasi brez Tsega uzroka; a kaznovan ni bil, kakor si je zaslužil • ako bi se pa drznil kmet izostati, bi pa moral šteti: ,,ja Bauer das ist was anderes." Svojo omiko in oglajenost, s ktero se nasi nemškutarji toliko ponašajo, posebno pa Marenberžani, pokazal je zopet v celem kraju znani usnjar, čegar uste sploh kip-ž ljubezni do bližnjega, *) Tudi v brevirju, rPropr. Lavant." je kar naravnoč nrodom Nemec" s čudnim pristavkoni: roglejski meščan." Kdo bi noglej8ke" meščane za Nemce štel? V rživljenju Svetnikov" je bolj previdno: »Nekteri trdijo, da je M. bil Nemec po rodu; vcndar pa okoliščini tistih časov bolj kažejo, da je bil brž ko ne rojen Slovenec". Vred. ki pa je divjal pri volitvi v SIov. Gradou kot besen. Pied njim zdaj človek na poti ni več varen; saj že, kakor je storil uedavno, ljudi na javni poti začne psovati, kolikor le premore, zares po mesarsko, ker je zdaj, kakor čujemo, ob enem mesar. Uiesničilo se je tudi tukaj, kar je pisal ^Slovenec" : rWem sonst . an Waifen feblt, der ninimt in der Regel Zuflucht zum nfichsten besten Flegel." Le tako naprej, bodo Vas vsaj ljudje po djanjih bolj spoznaii! Iz Frankolovega. Dobili smo letos za nažo farno cerkev tri nove zvonoveod zvonarja v dunajskem Novem mestu prav lepo ubrane, da jih je kar veselje slišati. Hvala toraj častitemu gospodu faimeštru za njih tiud, da so nam pripomogli k novernu zvonenja. — Letina je srednja, ker nam je mraz po nizkib viuogradib skoraj čisto, po višjih manj škodoval. Češenj je bilo zadosti in tudi sliv (češpel) bo ; strneno žito je lepo. Iz Slatine. Pondeljek 6. t. m. je došel sem 551etni gost g. Recber iz Trsta. Dr. Scbtiller, topliški nadzornik, je gosta ljubeznjivo po pribodu pozdravil, mu izročil dotično spomenico, katero so podpisali vsi pričujoci gostje in domači župnik, ter diplomo — če smo dobro podučeni — deželnega odbora, vsled katere je bil g. Recher imenovan za častnega topliškega gosta Slatinskega in ima pravico za se in svojo rodbino za pribodnost vse deželne toplice brezplačno obiskati. Ko se je jelo mračiti, mu pride Slatinska muzika pod okno igrat. Ko pride v četrtek prvokrat k Slatinskemu studencu, ga najde krasuo ovenčanega. Število gostov je zdaj nad 1000 poskočilo. Sosebno imamo lepo stevilo Slavjanov tukaj, kar je na štajersko - brvaski meji primerno, in slavjanski glasovi se prav pogosto po shodih čujejo. 0 dličnih gostoviz visocih dubovskih krogov je tukaj več, n. pr. preč. uadbiškup iz Zadra, Maupas, prevz. biškup Diakovski Strossmajer, prelat klosterneuburški Fliigl, dr. Rački, prvosednik jugoslovanske akademije, dr. R o b i č, prošt iz Požuna, opat Vesprimski in več kanonikov. Dn6 13. t. m. so nekega čudnega gosta zasačili, ki je v kapeli škrinjico preiskaval. — Zastopstvo prve občne zavarovalne banke nS 1 o v enij e"je prevzel za naš kraj c. k. postar g. Čokelc.