PRIMORSKI DNEVNIK TRST, nedelja, 19. avgusla 1945 - Lelo I. šlev. 83 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1-Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- Kri ■——■n ■ n ■■■■—! Jugoslavija, Imkracija, volitve Del evropskega časopisja, zla-‘P« italijanskega, v zadnjih tonih vse bolj kriči in ugotav-A da je Jugoslavija država, v ni demokracije. Vi ugotavljamo in bomo u-‘tovljali, dan za dnem, kadar-« bo potrebno, da je danes v Mslaviji večja demokracija '1Hdajkoli prej. To smo dolini v obrambo resnice. t7.en°j da si žele nekateri stare «demokracije» v UV°elaviji, ki je obstojala v ^Sanjanju borcev za socialne j*®vice, v zatiranju delavskih Mnizacij, v podpiranju na-M -k mr-enh v podpiranju na-izkoriščevalcev, v muče-komunistov , v glavnjači ' T£!n*ki Mitroviči, Bileči in dru-®i »n sploh v zapostavljanju *°dnih interesov interesom tomeznikov. ljudje si žele take demo- Poljsko-sovjetska pogodba pomeni okrepitev evropskega miru Sporazum o državni meji med ZSSR in Poljsko ter o povračilu Škode Moskva, 18. Tass. — Komentator moskovskega radia Jarmasov je dejal danes: Danes so bili priobčeni važni dokumenti, ki se tičejo neposredno okrepitve miru v Evropi. Gre za pogodbo o državni meji med Poljsko In ZSSR in za poljsko-sovjetski sporazum o povračilu ško-de ki jo je povzročil nemški oku- stvom in poljskimi oblastmi. S podpisom prijateljske pogodbe, medsebojne pomoči in povojnega sodelovanja se je zaključila doba vplike važnosti z ustvaritvijo novih odnošajev med obema državama, na temelju prijateljstva. Gene-ralisimus Stalin je takrat izjavil, da predstavlja sporazum vazno poglavje v odnošajih med Sovjetsko j pator Poljski. Oba dokumenta imata izredno j zvezo in Poljsko v smislu prijatelj-važnost in sta bila podpisana vče- j stva in zavezništva, raj v Moskvi po pogajanjih med I Kot je znano, je bil potem pod-sovjetsko in poljsko vlado. Ni po- j pisan trgovinski sporazum, ki ure-trebno poudarjati, da podpis teh j ja trgovinske odnosa j e med obema pogodb doprinaša k utrrditvi od- j deželama. Na vrsto je prišel spo-nosJajev med Poljsko in ZSSR, ki j razum o državnih mejah. Vsi ti do-so se pričeli s podpisom prvega | kumeati so dokaz bratskih odno-*7 • 'etC M*7te | sporazuma med sovjetsko vlado in j čajev, ki Vladajo med ZSSR in tere V'1 Stelja samo za neka-. pojjgkim narodno osvobodilnim od- i Poljsko, ki vežejo iskreno in pri-t!S^e ^a’ ^ ^ SV°^e ' borom o medsebojnih odnošajih I srčno novo Poljsko, s svojo veliko /In«6 re* ®a ne’ ._ ! med vrhovnim sovjetskim povelj- I sosedo, tali ’ Seae V zaPonh | dogodek w zgodovini Poljske z ureditvijo vprašanja mej, v skladu z demokratičnimi načeli. Sovjetska zveza je šla na roko novi Poljski in obe strani sta se sporazumeli, da določijo državne meje Sovjetske zveze in Poljske ob Cur-zonovi liniji, v skladu z odločitvami Krimske konference. trženj, mešetarji z narod- sjPremoženjem in čakajo pra-j^n® kazni, Se je niso že prejeli, j* Jugoslavija prenehala biti 1 za podgane in miši, ki so notranji ustroj mlade J?®e> da jo je prvi sunek ko se je narod pod oku-nanovo zbral in uredil, *«o! 8v° prevzele oblast narodne Wce *toe, danes je za te potvar- resnice Jugoslavija država to demokracije». l^bstno je to dejstvo, toda dejanj ne jemlje volje kvečjemu jih spodbuja. J^stno je, da tudi del za-t^ka naseda priie-rn^nju teh Iškarijotov, ne 8e^ne more najti tople be-državo, ki je v skupni »o > Proti okupatorju ogrom-t)#letovala in pokazala naj-J- doslednost, ki se je ure- Sovjetska zveza in njena Rdeča armada sta osvobodili Poljsko izpod nemškega jarma. S pomočjo Sovjetske zveze je lahko Poljska zopet pridobila svoja zgodovinska ozemlja na zahodu na Odri jn Neis-si V zgodovini Poljske se je zgodil velik dogodek z združenjem vseh poljskih ozemelj v eno demokratično državo. S svoje strani je nova Poljska brez dvoma storila evropskemu miru veliko uslugo, ko je energično prekinila imperialistično politiko svojih prejšnjih vlad Poljska j« hrabro izjavila, da nima nobene pravice do ukrajinskega in beloruskega ozemlja. Nova Poljska zavrača ono, kar so njeni prejšnji voditelji smatrali za svoje glavne naloge to je ekspanzijo proti vzhodu, in je prenehala z nadvlado zemljiških reakcionarnih magnatov, ki so vedno sanjali o podjarmljenju Ukrajine in dop j**0 temelju bratstva naro- • Bele RUSye, vse to je bilo potreb-, # Sprave ljudske oblasti. | no> /nrčif« atoiJ Znano je, da sanjajo poljski reakcionarji o zopetnem rojstvu fašistične države. Ne prikrivajo, da, če bi se vrnili na oblast, bi pričeli z izzivalnim bojem z namenom, da bi zopet vzpostavili svoj tiranski režim nad ukrajinskim in beloruskim ozemljem. Toda poljski narod je odslovil te politikante. Poljska vlada narodne enotnosti, ki jo gotovo podpirajo ljudske množice, je ubrala edino pravilno pot Sovjetska zveza je v teku pogajanj hotela odstopiti Poljski nekatera ozemlja, ki leže vzhodno od Curzonove linije. Poljsko ljudstvo odkrito Cfini velikodušnost Sovjetske zveze, ki je pokazala bratska čustva do svoje slovanske sosede. Sporazum, ki sta ga obe državi podpisali o povračilu škode, ki jo je povzročila Poljski nemška okupacija, je tudi dokaz teh čustev. Sovjetska zveza, kot pravi sporazum, se odpoveduje v prid Poljske vsem nemških dobroimfitjem kakršnekoli vrste, ki se nahajajo tako na laat-nem ozemlju kot na dehi nemškega ozemlja, ki je zasedeno od Poljske. Sovjetska zveza odstopa Poljski znaten del dobav, ki jih mora prejeti od Nemčije kot reparacije. Poljska se s svoje strani obvezuje, da bo dobavljala Sovjetski zvezi določeno količino črnega premoga. O-ba sporazuma kažeta prijateljska čustva, ki obstajajo med ZSSR in novo Poljsko in ni dvoma, da do-prinašata k okrepitvi miru na vsem evropskem kontinentu. Izjava predsednika poljske vlade Zagotovitev varnosti pred napadalno Nemčijo vzhodu namesto, da bi organizirali skupno obrambo vseh slovanskih narodov proti nemški agresiji. To je tudi privedlo do tega, da je Poljska izgubila svojo narodno neodvisnost. Moč države ne more temeljiti na narodnostno mešanem prebivalstvu, če to ni zadovoljno z državo. Nova pogodba je porok mirnega razvoja in sreče naših narodov v bodočnosti. Kajti ta pogodba o razmejitvi je izredne važnosti. Ta meja je tesno in organično zvezana z našimi zgodovinskimi mejami, ki so bile v polni meri obnovljene na Najsi, Odri in v Baltiku. Ta rešitev je bila omogočena s tem, da je bila poražena fašistična Nemčija od Rdeče armada in zavezniških sil, od naklonjenosti zavezniških sil, in posebno od držanja Sovjetske zveze. Obnova velike Poljske Pomoč in napori generalisima Stalina, komisarja Molotova in vlade Sovjetske zveze za obnovitev Poljske v vseh njenih starih ozemljih bodo odstranili enkrat za vselej vse čuvstvene probleme med Poljaki v zvezi z izgubo vzhodnih področji in bodo navdali Poljake s trajno hvaležnostjo zaradi ogromne in neprecenljive pomoči, ki je omogočila obnovo velike in močne Poljske. Knjiga »Evropski krvniki!” Moskva, 18. Tass. — Izdan je bil zvezek panfletov na hitlerjevske voditelje, ki so povzročili nečloveško trpljenje evropskih narodov. Predgovor k temu zvezku pravi: V knjigi «Evropski krvniki* bo čitatelj videl organizatorje in .pobudnike fašističnih zločinov. Predi Izdajalci v salonih, domoljubi v ječah AngleSki list o stražnik razmerah v Grčiji Beograd, 18. Tanjug. — Dopisnik čitateljem se bodo vrstile slike Hit--, Tanjuga poroča iz Londona: Da- lerja in njegovih krvnikov, Gbrin-ga, Gobbelsa, Himmlerja in Ribbentropa. Nato sledijo fasištlini zločinci, gauleiterja Ukrajine lini Poljske Kooh in Frank, poveljnik Orel, general Hamman, Hitlerjev krvnik Mussolini in njegov prisklednik Antonescu, francoska- izdajalca Petain in Laval ter Qiis-lmg. Avtorji teh panfletov so protifašistični pisatelji raznih dežel, med njimi Mija »Ehrenburg, Jean Richard in drugi. Novi zakoni v Bolgariji Sofija, Tanjug. — Bolgarska vlada je na svojem nočnem zasedanju včeraj odobrila zakon o zaplembi protizakonito in s špekulacijo pridobljenega premoženja. Ravno tako je bila spredeta določba o vzdržavanju vzgojnih ustanov za delavske otroke. Obra*snavani bodo v kratkem še zakoni o rudnem bogatstvu, o agrarni reformi, o rentah, itd. Tanger In Španija Moskva, 18 Tass. podpisom pogodbe med vladami Sovjetske zveze in Poljske o sovjet-sko-poljski državni meji in dogovora o povračilu škode, ki jo je povzročila nemška okupacija, je predsednik začasne poljske vlade narodne enotnosti Osubka Moraw- V zvezi s | ski izjavil dopisniku «Tassa» med drugim tudi tole: »Pogodba o poljeko-sovjetski meji, ki je bila pravkar podpisana, je izredne vačnoeti za poljsko ljudstvo. Bila je velika politična pogreška bivših vladajočih krogov, da so skueVli dobiti nadomestek na Pogodba o novi sovjetsko-poljski meji in prijateljski odnošaji med našimi narodi pomenjajo novo stran ! v zgodovini Poljske in poljske zunanje politike, ki stopa ne realistično pot Pravilna in pravična razmejitev, večno prijateljstvo in medsebojna pomoč med vsemi slovanskimi narodi ter ugodna sprememba poljsko-sovjetskih od noša- Pariš, Reuter. — Današnji razgovor na konferenci Štirih sil o Tangerju je bil odgodten, ker se je vodja angleške delegacije Charles Peake počutil slabo. Konferenca se bo nadaljevala jutri. Pariz, 14. Reuter, — Francoska vlada je dobila prepis note generala Franca, ki jo ja poslal britanski vladi. V noti je protestiral proti izključitvi Sparvije od konference o Tangerju In proti pripustitvi -četrte sile*,. očtvldno Sovjetske zveze. Tukaj je bilo izjavljeno, da se francoska In brftanska vlada posvetujeta o svojem odgovoru. Stavka ▼ Solunu Beograd 18. Tan jug, — Včeraj je bila v Solunu objavljena splošna sta vka, ki bo trajala 24 ur. Ta stav-; ka je bila objavljena v znak pro- jev pomenijo zagotovitev neodvis- j testa proti umoru nekega delavca v nosti in moči Poljske, kakor tudi Solunu, ko so pekarski delavci, ki njeno popolno varnost pred impe-. rialistično in napadalno Nemčijo*. so stavkali, priSii v spopad s policijo. našnja številka lista «Raynold Newa* prinaša daljši dopis svojega diplomatskega urednika Davida Reymonda ki je do sedaj mogoče najboljša slika vsega onega, kar se v Grčiji danes dogaja. »Vi boste težko verjeli vso to zgodbo. V njej pripovedujem o naj-navadnejšib doživljajih, kar sem jih do sedaj doživel v Grčiji. Pa tudi jaz sam ne morem verjeti, da je vse to, kar sem videl, resnica*, pravi David Rymond. «Nekega dne je odšel s svojim tolmačem na obisk v .peto nadstop-je palače «Zelijotis» v središču Aten. V petem nadstropju je srečal dva orožnika, ki sta ga ljubeznivo pozdravila, ko sta slišala, da je Anglež. V istem trunutku je stopil jz sobe, ki sta jo stražila, sila zgovoren človek, lepo oblečen in dobro ohranjen. Reymond je stopil v sobo. ki je bila zelo udobno preskrbljena z vsemi vrstami razkošnega pohištva, z radijskim aparatom s časopisi in tedniki. Med ostalim je Reymond zapazil dve ameriški konzervi (najbrže sta bili od UNRRA-e)». «Gospodar se je ljubeznivo nasmihal in je pripovedoval o tem, kako se je udobno nastanil, zahvaljujoč se za to nekemu znancu, ki je poznal zopet nekoga drugega, kateremu je bilo vse mogoče doseči. «Težko sem mogel verjeti, to vam lahko rečem*, pravi Reymond, *da se .pred menoj nahaja človek, ki je obsojen, da je sodeloval s sovražnikom*. Gospodar te razkošne sobe je nato pojasneval Reymondu, da on prav za prav ni bil kolaboracionist in da je podpiral Angleže ter da vlada sedaj od njega zahteva, da plača 60.000 funtov kot davek za denar, ki sl ga je prislužil v času okupacije*. Medtem ko zaščiteni kvizlingovci stanujejo v petem nadstropju palače «Zelijotis», pravi Reymond, medtem ko je njihova večina svobodna in ko jih lahko srečate v vseh poklicih osvobojene N nobena beseda, proti njih »tuM ni zdravila. pa bi spomniti nepou-jt^in dvomljivce v demokra-j -tedanje Jugoslavije, da Hi?1*1 ttovofj dokazov za naše ^ar n*so z™tci prave NuL °i^e’ 'e so Povs°d u~ i *>»e posle prevzeli svobodno Mlt:}en/i narodni zastopniki, če '»ču We Prihaja do osebnih ob-(jj ^vanj, pač pa se vse kri-ii, °?ravnavajo pred ljudskimi i^imi sodišči ter pred so-^odne časti, če kljub ko-Prestani vojni vihri ni ni-^ Nobenih nemirov in žive kf^rodi med seboj v najlep-k ^dru in razumevanju, če te. k^hova hitreje kot v kateri-h^jVugi državi, ker ima de-?5 ljudstvo veselje do dela, le država že po tako kratic . rasu toliko konsolidirala, bit lahko izdan odlok o j *’*i pomilostitvi f k, .fi°nčno, kar je najvažnej- nai t0 zna^ ne^em0' Wnos^*, *e ljudstvo v ty;, e?h pristopilo k splošnim ijjj ^ neposrednim volitvam iij\J*nikov v ustavodajno skup->((( ''Pn čemer je treba pouda-tt’ «a bodo sedaj tajne volit-Jugoslaviji prvič po 15 le- to . L vuiimo nasprotnike nove ^hvije, kako iznašajo ugo- x ‘ (eš. kdo bo le smel volitit ■' a/110^ ie preprost Vsak moš-%l-~enska nad 18 let staro-* se je s svojim zadržanj V ®a*M okupacije in osvo-jnt^ bojev izkazal vrednega Volilni zakon pravi Clim: *Ne bo dovoljeno ^sebam, ki so bile aktivni \ii^narji w vodilni člani v * ^ četniških, nedičevskih “e/j . Ijevskih organizacijah, ■ fiardi, kakor tudi \ quislinških organizacij H lupinah doma ali v tu-%*1 so sodelovale s sovraž-‘ *n njih pomagači, kakor jli *°edinci, ki so se zaznamo-, ^ tega ne zaslu- i)r bi I ne ostati zunaj, za ko t fo M ' pravico do pritoS- c° pomenilo krivico. tro-■Vbc ki * Jv. , 'VI V \J— L’ Wen1** bodo javno izlože- l , --•» [JI iVI/tVV f* » bo mogoče razkrin• iV«. r»te oportuniste, skrite V demokracije. 8 ta- V I nemOKracije. a ia-Hnjg vaniom je ves narod n v delo za splošne in- vice. Taka demokracija pa gotovo ne bo všeč vsem tistim kričačem o «demokraciji», ki bi želeli, da bi jugoslovanski narod pozabil na zločine, ki jih je fašistična Italija počela po Jugoslaviji, da bi pozabil zahtevati plačilo za prestane krivice. Da, da, razumljivo je, da egoističnim računarjem in preoblečenim imperialistom nova Jugo- Jugoslovanskl iulaznl-carjl v Leningradu Moskva, 18. Tass. — 15. avgusta js prispela v Leningrad delegacija jugoslovanskih železničarjev. Na postaji so jo sprejeli predstavniki Oktoberske Železnice. Popoldne so jugoslovanski gostje naredili sprehod po mestu. Delegacija bo ostala v Leningradu več dni. Hrvati gradijo požgane srbske vasi Nova Gradiška, 18. Tanjug. — V Novi Gradiški se je vršil te dni posvetovalni sestanek okrajnega odbora Narodne fronte v »vrho obnove dežele. Posvetovanju so prisostvovali tudi predstavniki krajevnih odborov Fronte iz vsega okraja. V stviart izgraditve opustošenth srbskih vasi je bilo sklenjeno, da se v požgani vasi šumet lici, mestnega področja Nova Gradiška, zgradi 25 hiš, v Cej-niku 5 hiš, v vasi Krajiska mala 3 hiše, v Brdžani 4 hiše, v Lazah 4 hiše, v Bunjevcih 3 hiše in v Črnogorcih 6 hiš. Na ta način bodo izgradili Hrvati svojim srbskim bratom »kupno 60 hiš. Prva JaijruervBhodna frontta 18. Tass. — Ger in Bulgariev, dopisnika «Izvestij», javljata iz Mandžurije dogodke zadnjih dnt: »Bliskoviti udarec naših čet je popolnoma razjasnil napadalne na-mere japonskih imperialistov že na prvem kilometru Mandžurije. Ti načrti niso več skriti pri oficirjih japonskega generalnega štaba, pač pa jih lahko presoja Vsak naš vojak. Na drugi strani maje so opazi« nepretrgano črto trdnjav, vami, so odkrili začetke železoba- , tonskih rovov, ki so bili skriti v j dveh »grbah velblod je gore*. Celo podzemno mesto z 100 prostori in mogočnim komandnim me-. stom je bilo odkrito v notranjosti j gore v okraju Butou. Vse te mo- j deme zgradbe bi bile potrebne »a-1 mo v slučaju kakega globokega ; vdora Japoncev na sovjetsko ozemlje. Japonski bunkerji ao bi® postavljeni tik ob naši meji ter »o i-meli namen podpirati napredujoče Sovjetsko vojno poročilo Moskva, 18. Tass. — Sovjetski obveščevalni urad je izdal naslednje poročilo o vojaških operacijah 17. avgusta: verigo uti-dib iz železobetona, lab!-! iaP<»ske čete. rint bunkerjev, ki se vlečejo od Hutovna do Hunčanga od 150 km do 180 km v notranjost Mandžurije. Način razporeditve utrdb kaže, da so Japonci imeli predvsem namen kriti udarec, ki so ga pripravljali na sovjetsko obalno področje. Vzdolž cede naše meje vidimo gosto mrežo japonskih letališč z betonskimi vzletaldščl, stalnimi hangarji, podzemnimi tanki za gorivo, japonske strateške ceste ter moderni sistem prometnih zvez, in to na dolge razdalje. Vojaki, ki ao se ustavili med temi peklenskimi trdmja- Čakall so na ugodan trenutek Cela skladišča zalog, maskirana DanCS s slamo, so bila odkrita v Tunguinu. Japonci so samo čakali na ugoden trenutek, da bi vdrli v našo deželo. Tu v sovjetski primorski! po- Dne 17. avgusta so sovjetske čete na Daljnem Vzhodu nadaljevale borbo v istih smereh kot prej. Čete prve daljnovzhodne fronte so zasedle mesta Poli, Ninegunta in Tu-met. Cete druge daljnovzhodne fronte so se borile na bregovih Sungarija in napredovale okoli 20 kilometrov od mesta Kiamuse. Istočasno so čete te fronte zavzele južno od Blagoveščenska mesto Se-čang. Cete transbajkalske fronte so zasedle mesta Jutaneen, Cifeng, Kailu, Tuglio, Kajtung, Pušetu in Halantun. V nekaterih odsekih fronte ao se začele japonske čete predajati. Dne 17. avgusta so naše čete zajelg okrog 20.000 sovražnih oficirjgv i*i vojakov. se bode v Kantonu prodale Japonske armade julne Kitajske Cungking, 18. VZN. — Iz Cun- krajini so hoteli ponoviti izkustva, IT- kala v Kanton prva kitajska ar- ki so jih dobili pri Fort Arthurju. Istočasno z iskrcanjem čet so hoteli presekat! železniško progo pri jezeru Kani ter izolirati primorsko pokrajino od sovjetske država. Dogodke teto malo dni bodo dolgo proučevali vojni zgodovinarji. Moč Rdeče armade je presenetila Japonce ispuSCenl na podlagi U« amnestl Mitroviča, 18. Tanjug. — Na osnovi splošne amnestije je bilo slavija ni všeč. To pa ji je samo j upuščcpih saoo n»«b, ki so bile obit čast. I.sojene po vojaških sodiščih. Bitke v Mandžuriji, kakor bitke v Nemčiji, bodo aabeležene v zlato knjigo Stalinove vojaške umetnosti. Mogočne moderne armade, opremljene z vsem obstoječim orožjem, in posedujoče veliko izkustvo v ofenzivnih borbah so padle na sovražnika na kopnem, v zraku, na reki, na morju in na oceanu. V»a fronta je bila razbita v eni viharni noči. Boji so »e vodili v gorovju in nižini, v soteskah in močvirjih. V gotovih področjih bo se naše čete zagrizle v železobeton, medtem ko so drugo prodrle »kozi tajgo. Čudež je bil izvršen od regimenta generala Beloborodova: Prešit »o skoži divjo tajgo s topništvom, s težkimi tanki in z vso opremo, da-»i prišit so v deviški pragozd. Četudi veliko lažje opremljena ni mogla japonska armada prekoračiti tega predela, toda moderna armada Je to izvršila. Ko so se sovjetske čete pojavile te džungle, so se Japonci zažudill. lato se je zgodilo z železnico, ki »o jo nameravali pognati v zrak. Njih »o naše čete pra-hitele in sovjetski vojaški vlaki vozijo tod. Trdnjave so se še upirale, medtem ko je sovjetski napad brael desetine kilometrov naprej, da bi sadel glavnino japonske armade, ki se je umikala iz kraja v kraj in izgubljala zaupanje v svoje komandante in se predajala. Japonci so zatirali mantl' žursko prebivalstvo Iz maloštevilnih slamnatih bajt so ljude veselo prihajali našim vojakom naproti. 2ene so našim vojakom, ki so bili izčrpani od vročine, prinašale vedo. Neki starec ne J* z malo »llko »talina na prsih globoko priklon® k onim, ki so osvobodi® njegovo domovino od japonskega tlačitelja. Ljudstvo je tu žlveflo kakor suženj Japonca, blH bo biti zaradi neepoštljtvega pogleda, morati so garati 16 ur na dan, morali so kopati jarke, graditi utrdbe in ko so dela bila dokončana, so jih pobili, kajti Japonci niso imeli radi prič njihovega tajnega dela. ■»Živeli *mo v skrajni bedi, nismo mogli si kupiti niti peščice leče ati koščka mesa*, je rekel nosač pri japonskem mBniu Mujinčang, ki ima sedaj upanje za bodočo srečo. Tu so milijoni ljudli kakor ta tukaj. meda, kateri ae bo predala pajon-ska vojska, nastanjena na južnem Kitajskem. Japonci so zasedli Kan-tpn leta 1938. Poročilo dodaja, da operacije čet prve kitajske armade, ki se je borila v Burmi, nimajo ničesar skupnega z operacijami predaje Okamu-re v C i kan-gu v pokrajini Hunan. Umik Japoncev v Burmi Rangoon, 18. VZN. — Kolikor je po zadnjih poročilih znano, ao se začeli Japonsci umikati iz svojih postojank v smeri proti ustju reke Sittang. Japonci v Bougainvillu se predajajo V Luzomi nadaljujejo z odporom Manila, 18, VZN. — Po japonski predaji je 6. amerišSka. divizije, premeščena v predel Kiangan (Lažem) utrpela izgubo 33 mož. Japonski oddelki so doslej v tem predelu odklonili predajo, Izrabljanje sile atomske bombe New York, 18. Reuter. — «New York Herald Tribune* se danes sprašuje, ali je modro, da ZDA same obdrže tajnost atomske bombe. Res je, da obstojajo velike razlike med rusklmj, britanskimi in a-meriškimi nazori glede politike v Evropi. Prav tako je res, da je a-tomska bomba vpeljala nov inštrument v svetovno politiko, vendar pa je mnogo preveč eksplozivno o-rožje, da bi ga smeli kratko malo uporabljati na mednarodnem prizorišču. Namen vseh razumnih ljudi ne sme biti igra z izključnim uporabljanjem sile, temveč stremljenje k razumni internacionalizaciji, brez Melbourne, 18. Reuter. _ Japon- ^8ar mora nova mednarodnk poli-ski odposlanci z belo zastavo »o spodleteti, prekoračili reko Miwo v južnem Bougainvillu v Salomonskem otočju in se danes sestali s tremi avstralskimi oficirji, ki bo čakali tri dni na predajo japonskih sil na tem področju. Pričakujejo, da bodo ti odposlanci zopet prekoračili reko, noseč s seboj podrobna določila o predaji od avstralskega poveljnika korpusa. Kitajski ministrski predssdnik pri Trumanu Washington, 18. VZN. — Kitajski ministrski predsednik Soong »e je danes uro in pol raagovarjal s predsednikom Trumanom in z ameriškim zunanjim ministrom Byrne-som. Nato je izpustil Belo hišo, ne da bi dal. kakšno izjavo o razgovoru. Za sovjetsko-ameriško prijateljstvo New Tork, 18. Tass. — 7. avgusta je Tlarodoi svet za ameriško-dan-sko prijateljstvo priredil sprejem v čast članicam sovjetske sindikalne delegacije Ortova in Sutakova. Pri sprejemu je bilo prisotnih o-koli 100 članic sindikalnega pokre-ta. Zastopnica učiteljskega sindikata Rose Russell in zastopnica obveščevalnega društva Rutto Young, ki sta govorili na sprejemu, sta zelo pohvalili punaško delo sovjetskih žena. Gertrude Lane, zastopnica sindikata hotelskih in restavracijskih nameščencev, ki ao združeni v ameriški federaotji dela, Je izrazila upanje, da bodo voditelji federacije spremenili svoje sedanje stališče — odklanjanja sodelovanja s sovjetskimi sindikati. Grčije, se pravi rodoljubi nahajajo v zaporih*. Reymond nato pojasnuje, kako je tem «gospodekim zapornikom* dovoljeno, da vsak dan sprejemajo obiske, hrano, časopise, da poslušajo radio, itd. Med drugimi je tudi «zaprt» Ralis, Hitlerjev G&ulei-ter, in največji kvizlingovec na Grškem. Med razgovorom, ki ga je imel Reymond z omenjenim zapore nikom, je vstopil v sobo še eden od »prebivalcev* te palače in. je vzel z mize škatlico cigaret » 190 angleškimi cigaretami. Angleški vojaki dobivajo za ves teden samo 65 cigaret*, dodaja Reymond. Ime pravkar omenjenega je Averov; on je gradil v času nemške zasedbe letališča. Po svojem obisku v kviiflingov-skih egospodskih zaporih* je Rey-mond obiskal zapore, v katerih so zaprti pripadniki EAM-a. Medtem ko imajo kvizlingovci zasebne sobe v palači, živi v strašni atenski vročini v eni sami majhni celici 31 zaprtih. Reymond je poiskal mladega zapornika Marulakisa, da mu izroči ženine pozdrave. Njega so zaprli na podlagi obtožbe, da je ubil nekega člana .varnostnega bataljona*, ki so ga ustanovili Nemci. Marulakis je povedal, da jo ležal v tem času v bolnici bolan za pljučnico in da torej ni mogel- ubijati. Kar pa se tiče kvizlingovcev ia »varnostnih bataljonov*, ga ni ubil, ker ni bH v oboroženih edinicah EAM-a, toda štel bi si v čast, če bi ga ubil. V takšnih zaporih, kjer postopajo e ljudmi, kot z živalmi, se nahaja po priznanjih grške vlade več kot 11.000 ljudi, govori pa se, da je zaprtih okoli 20.000. Zapornikom, pa bodisi, da so krivi ali ne, sploh ne pojasnijo, zakaj ao zaprti. Reymond pravi, da se je prepričal, da je velika večina levičarjev, ki so bili prijeti in postavljeni pred sodišče, bila nedolžna. Da bi »e ugotovilo, da so nedolžni, je bito treba, da je vsakdo od njih prebil v?č mesecev v temnih luknjah, kakršna je ta*. Nedolžni in. krivi ao skupno natlačeni v tehsMporih, kakor svinje * svinjaku*, končuje Reynold. Znanstveni podvigi na Severnem morju Leningrad, 18. Tass. — Arktični zavod je s pomočjo uprave glavnih pomorskih zvez na Severnem morju opremil vrsto znanstvenih raziskovalnih ekspedicij. Ena izmed oceanografskih odprav je obiskala Vzhodno sibirsko morje, kjer je raziskovala hidrološke !n hidrobio-loeke .pojave ter opazovala in beležila premike večnega ledu. Druga odprava bo proučevala hidrometeorološke pogoje na Cubetakem morju, Dve nadaljni odpravi imata namen proučevati arheologijo. Ena izmed obeh bo razisala področje Fe. dejskih otokov. Ekspedicija, ki Jo vodi prof. Okladnikov, bo proučevala stara taborišča ruskih arktičnih pomorsčanov. Taborišča datirajo še iz pričetka 17. stoljetja. 8e takrat so ruski pomorščaki izvrševali junaške podvige po sirih daljavah Severnega morja. Nadaljnja ekspedicija, ki jo vodi prof. Ruden, ko, bo proučevala probleme naselbin starodavnih .prebivalcev vzhodnega Arktfka. Potrditev prijateljstva med Kitajsko republiko in ZSSR Moskva, 18. Tass. — Mednarodni opazovalec dzvesttj* piše, da je bila Kitajska republika prva žrtev japonskih napadalcev. Sovjetska zveza je hlla prva sila, ki je nudila pomoč kitajskemu ljudstvu v njegovem boju proti japonskim napadalcem. V svoji narodno osvobodilni vojni se je kitajsko ljudstvo zanašalo na globoko sočutje sovjetskega ljudstva. Sovjetsko in kitajsko ljudstvo sta bila med svetovno vojno vedno v istem taboru: 30. junija 1946., po konferenci v San Franciscu, je prispel v Moskvo Soong na pogajanja, ki jih je po uspešnem zaključku označil kot »polaganje temeljev trajnega miru na Daljnem vzhodu*. Pogajanja so se vršila ~v prijateljskem vzdušju in so kazala obširno medsebojno razumevanje. Po vrnitvi generalisima Stalina iz Berlina ao se 7. avgusta sovjet-sko-kitajska pogajanja nadaljevala in so bila že 14. avgust zaključena s podpisom, zavezniške in prlpatelj-ske pogodbe. Tako so bili formalno potrjeni prijateljski odnošaji med dvema sosednima deželama. Ti prijateljski in zavezniški odnošaji bodo brez dvoma ostali najvažnejši oiniteljt, ki bo vplival na trajfft mir na Daljnem vzhodu. Bevin je sprejel Jugoslovanskega veleposlanika Beograd, 18. Tanjug. —• Dopisnik Tanjuga javlja iz Londona, da je dr. Ljuba beontic, veleposlanik demokratične, federativne Jugoslavije v Londonu, včeraj obiskal g. Ernesta Benina in s* z dalje časa razgovarjal. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 19. avgusta 19*5* Kameleon kakor samo po sebi dokazuje, kako v Italiji zlepa nikjer ni-hoder ni bilo nobenega fašizma, prav tako kakor je pred štirinajstimi leti z tistih svojih buk-vicah napisal o — sedaj po Bencu v tsvobodnsm glasu» — Vsem in tudi ne šele od včeraj jasno, kako malo je bila Italija fašistična*, tako jz bito štirinajst let mlajšemu Bencu iz bolj jasno, da rje fašizem ulival veliko popularnost» — pomislite, ravno «v Julijski Benečiji, kjer ga je vodil z veliko energijo vse od leta 1920. eden izmed njegovih {davnih voditeljev Fran-cesco Giunta, ustanovitelj strankinega glasila ,fopolo di Trieste”...* (knjiga ril Pioeolo di Trieste», str. 271), In spet sodi stari Benoo v rVoce libera»: «Kar je privedlo demokratske stranke o skupno zvezo, je... čut odgovornosti do dežele nad vse resnem trenutku njenega političnega im gospodarskega življenja, čut doli-nosti, da je treba dvigniti Italijo ie krize oslabelosti, v katero sta jo privedla fašizem in vojna, s katero li je Mussolini obremenil svojo lastno vest.* Pa ne mislite, da si je Benco leta 1931. kaj obremenil svojo lastno vest, ko je zapisal, da je v tistih dneh pred pohodom na Rim <*a zgodovino Italije nastajal svet novih ljudi, nazorov in metod...*, svet fašizma, ki mu je bilo etreba priznati, da je od njega izbrana pot resnično dovedla do vse bolj nagle dosege smotrov.» (*H Piccolo di Trieste» str. 271 in 273). Nedvomno! Silvio Benco ru, ki je bil itvojevan v skupnih naporih vseh demokratičnih ljudstev in velikih zaveznikov. Veselje sa doseženi mir je bilo veliko. Toda množica je istočasno odločno zahtevala svoje priborjene pr&vles in pridobitve, ki si jih ja s težkim j trpljenjem r C letni borbi z okupatorjem izvojevala. narodne oblasti in sodišč, ki so »rasla v teku same osvobodilne borbe, ko je še gospodaril okupator na ozemlju Julijske Krajine. Uro in pol je trajala ta veličast-protestna manifestacija pred T palačo zavezniške uprave. Surovost j poslopju je tudi pisarna šovinistlč-■a ve miške policije pa se je izraža- | ne Italijanske študentovske mladi- žioa zopet razporedila v povorko, ki se je s trga pomikala po Corau. Ko so manifeatanti opazili, da so reakcionarji razobesili na nekaterih hišah savojske zastave, so jih pričeli snemati. Zavezniška policija je zaradi tega smatrala za u-mestno, da intervenira in zaščiti »uboge, od razjarjene množice o-grožene fašiste*. Manifestacija, katere se je udeležilo okoli 6.000 ljudi, se je zaključila primemo prilikam, v katerih la v tem, da je razganjala navduše- no ljudstvo, ki je manifestiralo za skupno zmago nad skupnim sovražnikom. Ultea Rastei >e bila blokirana in skozi njo je bil prebod na trg Zmage zaprt. Množica zavezniških oficirjev se je iz balkona palače lahko prepričala, za koga bije goriško srce. ne, ki je znana kot sovražnica ita-!živimo- Glavni ^8. k* J« bil Preie li Janško slovenskega bratstva. Nekaj demonstrantov je ška policija aretirala, med. njimi V Obračun s fašistično reakcijo »Nasa zemlja ja napita s krvjo za nedo svobodo*, »Proč s fašizmom*, »Hočemo svojo, svobodno izvoljeno oblaste, »Hočemo tisto oblast, ki nas je vodila v borbo*, itd.; to so MU klici, te je Mia živa slika, ki jo nihče n« more oporekati. Slovenske-italijanske zastave s peterokrako zvezdo in stotine transparentov je izražalo težnje in zahteve Goričanov aa trgu »nage, ki so zahtevali svojo oblast, svojo suverenost, Id jim je bila odvzeta od brata po orožju. Množica demonstrantov je na trgu Zmage v zboru klicala: Smrt fašistom! Klit po svobodi ta narodni oblasti je odmeval po goričkih ulicah. Palača zavesotžlce vojaške uprave ta o-krožnega odbora je bila obdana s ltalijaasko-slovenskiml zastavami, Ljudstvo je zahtevalo, da je na palači med zavezniškimi zastavami tudi slovenska i« Italijanska s zvezdo, kajti mi smo bratje po orožju ta zavezniki. Iz množice so se nskM tovariši, ki so se povzpeli na drevo poleg palače ta prebili dve ogromni zastavi s zvezdo, jugoslovansko ta italijansko. Ljudstvo je to dejstvo sprejelo s burnim odobravanjem ta vzklikanjem italijansko-slovenskemu bratstvu. Neprestani klici ta zahteve aa svoje priborjene ljudske ta demokratične pravice, ki jih je v težiti ta dolgoletni borbi izvojevalo ljudstvo Julijske Krajine, je doseglo svoj viČek v trenutku, ko se je popel na aave*ni*ki kamion tov. Ehijc, zastopnik Slovensko-italijanske anti-Matttae zv«**. V ovojem govoru ja dejali »Nas doprinos k skupni zmagi nad fašizmom je ogromen. Nade žrtve so težke. Naš* vasi so požgane, naši bratje trohnijo po oslom ozemlju Julijske Krajine. Naše ljudstvo z* je borilo sa popolno uničenje fašizma in njegovih institu-oij. Prepričani smo bili, da bomo po končni zmagi uživali plodove sega velikega trpljenja, odreka s* nam, kar je zraslo v času borbe. Zeto smo ogorčeni. Fašizem je vojaško porsien, a fašizma če ni konec. Ponosni smo, da »mo »e v julijski Krajini borili v združeni c Mali Italijani in garibaldinskimi brigadami, ponosni smo na svoj 9. slovenski korpus, ki Je osvobodil na*e osemlje, kakor tudi na U. korpus, ki je sestavljen iz Istri-janoev. Tudi danes smo vsi združeni v protifašistični italijansko-slovenski utscsplinirano in prepevajoč svobodoljubne pesmi je .desettisočglava množica z zastavami krenila s trga. amage na korzo Verdi ta me ustaetta pred hišo, v kateni deluje redakcija reakcionarnega goriškega tednika «11 Lunedi*. Na balkonu hiše so visele italijanske ta savojske zastave bree zvezde. Množica Je zahtevala, odstranitev istih. Policija je začela »razganjati ljudstvo Izpred hiše. Rprarin zastav so se vllede skozi okno, štiri fašisti«, Id so mahale z italijanskimi zastavami ta s tem provocirate razigrano množico. Množica‘ 'je pritiskala na vrata. Padh so>, prvi streli v zrak. Popolnoma naravno Je, da je razigrane, množica izačela reagirati fn obsuta. omenjeno '(redakcijo s kamenjem, motorjih niti mali avtomobili ukrotili razjarjen© množice. Kamenje je padalo preko policije ta vojske, nič jih ni zaostavilo. Pritisk Je b*l vedno hujši, tako da »e je moral pojaviti na balkonu zavezniški oficir z antifašistom. Tudi to ni umirilo množice, kajti ljudstvo ve, koga predstavlja ta kaj piše »E Lunedi*. Končno se Je množica malo umirila ta ko je zavezniški častnik na balkonu iz droga strgal savojsko zastavo, se Je množica umirate, ta vzklikata z velikim navdušenjem ter prepevala svobodol jubne borbena pesmi. Izložbe, akna in napita so popolnoma dem otiram!. Zal, da j« ob tej priliki »trpel škodo tudi center zaveznižko Informacije, ki se Niti pokajte' pušk niti motoristi na | nahaja v pritližju iste hiše. V istem i ................... ■ -...., ■ ■ —------ tudi nekega pionirčka z leseno braostrelko. Kajti na proslavi je sodelovala četa pionirjev z lesenimi brzostrelkami, ki je imela častno stražo okrog avtomobila, s katerega so govoril tovariši, zastopniki Slovenetoo-iitaliJanške antifašistične zveze. Veliko navdušenje ja bilo pred ljudskim domom, kjer so s balkona vihrale jugoslovanske, italijanske ta zavezniške sestave. preplavljen z zastavami, je Ml Naenkrat poln zavezniških tankov in kamionov, s katerimi Je zavezniška policija razganjala razhajajo- Drugi zbor okrajne skupščine za Kanalsko manjfcstante. Nove poštne pristojbine Od ljudskega doma je s pesmijo krenila kolona po komi Verdi. Nekaj demonstrantov pa se je še zadržalo pred hišo, ki je bita demoii-rana, a so bdi razgnani c gasilskimi brizgalkami« Gorica je doživela 17. t. m. veliki dan. Ljudstvo je vzklikalo svoji narodni oblasti in svojim zahtevam. Gorica j* ponovno pokazala svojo pravo lice. Gorica hoče svoje priborjene pravice ta ljudsko svdbodo. Gorica n« trpi. da se svobodno sprehajajo fašisti, ona ne prenaša, da se vračajo znani fsšisti ta pomagači naetfašizma. Gorica hoče svoja narodna sodišča, svojo narodno, svobodno Izvoljeno ljudsko oblast. Takšen je Ml prvi dan miru v Gorici. Nočemo vsiljenih oblasti Z odlokom Zavezniške vojaške oblasti, ki bo te dni objavljen, bodo odobrene nove poštne, brzojavne in telefonske pristojbine, ki jih je objavilo Višje poštno ravnateljstvo 10. avgusta 194«. Glavne takse, ki bodo veljale za poštni promet: Za notranjost■■ Pisma ja dopisnice sa vsakih 16 gramov v okraju 1 lira, izven 2 liri. Dopisnice v okraju 0.60 lir, izven okraja L20 lire. Rokopisi za prvih 200 gr. 2.40 lir, aa vsakih nadaljnjh 50 gr. 0.680 lir. Trgovski računi 1 lira. Priporočnina aa zaprte dopise 5 lir, aa odprte dopise 2.40 lira. Vrednostna pisma za prvih 200 gr. 4 lira, aa vsakih nadaljnih 100 gr. 2 lire. Ekspresne pošiljke (poteg redne pristojbina) S Ur. 15« inozemstvo : Piama do 20 gr. * Ur, za vsakih nadaljnih 90 gr. 3 lire. Priporočnina 10 Hr (priporočene pošilke so dovoljene le za Združen« države ta Anglijo). Na drugem zasedanju okrajne skupščin© za Kanalsko, dne 9. avgusta, so odposlanci izjavili, da ni v tem predelu naše dežele pričakovati miru, za katerega se tudi zavezniki prizadevajo — po izjavah g. kapetana Blt-a, predstavnika zavezniške vojaške uprave za Soško dolino, ki je prisostvoval zasedanju skupščine, — dokler bodo med nami še vedno fašisti, ki se jih ne moremo rešiti zato, ker nimamo v rokah sodišč. Na pripombo g. kapetana, da naj jih prijavimo zav. policiji; so odposlanci vprašali, kaj naj vendar javimo, če jih pa policija vedno pusti na svobodo. Zadostna prijava je ta, da so nosili orožje v vrstah okupatorja in streljali proti zaveznikom in proti nam. Tov. predsednik je povedal primer, kako se je v bližnjo vas Morsko vrnil domov zagrizen in odkrit belogardistični agitator, ki im« na vesti zločine. Belogardist je zdaj bolj svoboden kot kdajkoli prej. Prav tako j« svoboden fašistični major Della Valle, preganjaš našega ljudstva, ki se hoče zopet nastaniti v Kanalu. G. kapetanu, ki je dejal, da ni dovolj samo proglasiti nekoga za fašista, je odposlanec iz Deskel odgovoril, da je v naših krajih lahko postal fašistični major samo človek, ki je Ml sposoben vršiti zločine nad ljudstvom. Ni naš namen P0-biti take ljudi — je dejal odpo^ nec — je pa naš trden namen mogoči ti jim še nadaljnje škodlj- vo delovanje, kateremu se fašisti Naznanilo 6000 |manifestantov je v Tržiču proslavilo konec vojne |in protestiralo proti razpustu ljudske oblasti Po peti uri popoldne so tršiške ulice oživele. Z vtsuh strani so prihajali ljudje, -racije, šene ta mladina z zastavami zaveznikov, s Slovenskimi ta Italijan akian* ta s transparenti, na katerih so Mii napisi: »Hočemo prosto > volitve*, »Hočemo, da bodo upoštevana določbe Atlantske listine*, »Hočemo, da bodo lepota jena obljub* . ranita London*, »Zahtevamo našd ljssdslso oblast!*, »Zapor sa fašiste ta ne m partizane!*, «2ivela UAJ2Č*, »Živel nikom, naši narodni oblasti, pred- ’ drugo vojno, ampak da M prir»e- lin!», »Hočemo demokratične usta- vah ta spoštovanju demokratičnih nove*, Itd. Val napisi na transpa- j načel so Mie vedno ostrejše. Ovi-rentih so izražali -odločno sahtevo! gaH so zastave, na katerih so bi- Množica se ja Obrata nato na g® tv- narode. Pred nami stoji sedaj nem trgu, ki je bil ves preplavljen s zastavami ta transparenti. Godba je neprestano igrala, množica pa je vzklikala ta čakala, da ji spregovorijo njeni voditelji. Ti pa »o se pred občinsko W4o pogaja® z zaveenlki, da so jim dovoli«, da spregovore zbranemu ljudstvu. Zahtev« ljudstva po gostovanju narodne oblasti, po svobodnih voflt- - —j, P°j moralo pod zmagi delo materialne ta pa prata ; vsem morhne obnove. Uničiti moramo vse ostanke fašizma. Med govorom je bil tovariš Jo- Ustanovni občni »bor prosvetne-: ga društva v Rojanu, kj je imel j biti 14. t. m.. Je bil prestavljen na sredo, 22. t. m. ob 20. url v društvenem lokalu (Tfciereatorio, vla Solitro 10). Ustanovitev tega pro-svetnega društva Je za Rojančane i velike važnosti, ker pomeni na-j dal Je vanje prosvetnega dela, ki je fašističnim terorjem prenehati. (Pripravljalni odbor še danes ne morejo odpovedati.10 slišimo in vidimo vsak dan, Tl šisti so pri nas človeka Pret*f samo zato, ker je govoril sko. Najraje pa so mu vsilili novo olje, pomešano s slekle® drobci. y- Gospod Bit je dejal, naj o ta* stvareh zberemo podatke in ze. Na njegovo naslednjo prlp*®® bo, da je treba kaznovati komandante ne pa vseh, je tov. 3“ bar dejal: «Zato, ker sta Hittaf J Mussolini ubita in je vojna k®# j na, bi moralo biti po vašem k<* vsega? Zakaj so torej padli joni Angležev, Amerikaniev In goslovanov? Morda zato, da Hitler in Mussolini ubita? , odposlanec iz Lozic se je f rekoč, naj taki ljudje »daj IJajo tiste naše vasi ki »o j#1 P” požgali in uničili. Ker pa vemo, da Imajo j ki dobro voljo, smo Pr®- * — je dejal tovariš Slibaf 1 ni, »A da ho g. kapetan pri policiji j ni! vse potrebno, da se bode_ tu fašisti kaznovali. Samo P®*u a bo vzpostavljen tisti red in 1 si ga vsi želimo. WA’.V.VAV.'AV^.V.V.% V.‘.W.W.V..V.^V/čč^ Od Triglava do Jadran* Sempolaj Pred dnevi na* je obiskal naš nekdanji, povsod priljubljeni učitelj Janko Furlan. Leta 1922. so izvršili fašisti nanj atentat z bombo, ki pa se je ponesrečil. Zaradi tega zločinskega dejanja se je u-čltelj Janko preselil najprej v Šmihel pri St- Petru, nato pa v Jugoslavijo. Sedaj Je obiskal svojega sina, ki »e nahaja kot ranjen partizan v tržaški bolnlcj. Želimo, da bi se naš ljubljeni tovariš Janko vrnil nazaj v neme kraje. PLISKOVICA Pred nekaj dnevi je gostovala v Prestranku igralska skupina iz Pliskovice skupno z ostalo mladino. Nastopila je z igrami in pet- ško neštetokrat prakinjen od mno D° ^ - - dih naši neradi ta dosegli zmago, j skupn°T * “Vezmki fa4iamu- lu povorke »o korakali Garibaldm- Zmagala ja pravica iu ljudstvo je I a ° n °n. ho *nova ri v uniformah, ki so nori« -»vez- n* poti k novemu življenj,,, ki mo- ! - . --J. , j rž]. . . . , . . i storili svojo dolžnost. Pričakovali niške in naš« zastave. .Mrii igra- J ra bit drugačno, kot je bilo preje, i . _ ..... . . n#em godbe ta petjem paritaanskih , Izrazil je željo ljudstva, da bi mir ’ P e Točno od pol šestih sto je pričala pomikati povorka »pred sedeža UAIS proti gtev*w*nu trgu. Na če- pesmi je množica vzkHksta ssrvcs-1 ne Ml samo prebod med ©no ta Ljudski dom v Opatjem selu Vsako nedeljo »e zbir« ljudstvo Nadaljevali bomo odločno , # ^ ^ ^ ^ borbo, da izkorenimo fašizem, kaj tl za to smo »li v borbo. Nas hočejo ogoljufati. Teptajo našo ljudsko oblast*. Na to j« množica vzklikala: »Hočemo nado oblast! Naj Hvi Italijan-sko-slovenska protifašistična »veta!* Tov. Dajo je zaključil s vaklt-kom: »tanrt fašizmu ta njihovim poanagačam! »To je ponovno razvnelo množico la sahtevalo izkoreninjenje fašizma. Nato »ta spregovorila že dva italijanska tovariša Pustetto in Ban-fi, ki sta poudarjala tesno povezanost slovenskih ln italijnaklh antt-tažlstov v borbi proti fašizmu v Julijski Krajini, poudarjala sta brat- sluli novo nagrado 50.000 lir. *tvo ln edinstvo, ki je zraslo v tei- Nič ne de, če so inflacijske in če je tudi ime drugačno, recimo tpremio detla ,,Voce libera”*, da so le gospodarji iati. ki in dolgoletni osvobodilni borbi in tagotavijala, da ni tiste sila ki bi razdvojila prebivalstvo Julijske Krajine v njihovi opravičeni borbi je pri naših borcih v jugoelovafn skem odredu. Nedeljo za nedeljo si sledijo mitingi, »daj v tsj, adaj v drugi vasi na gornjem Krasa, na katerih sodelujejo vselej tudi borci sami. Spričo neposrednega ta mnogoštevilnega sodelovanja Fur-1 lamov, ki prihajajo' v obiske k Odredu celo iz daljnega. Cervlgnana, pa prihaja na teh prireditvah vedno »nova do izraze slovensko-italijan-, sko bratstvo, ustvarjeno v borbi, utrjevano sedaj v miru. Prav posebno je to tesno sodelovanje prišlo do izraza dane«, ko no v Opatjem selu, eni izmed kraškihj vasi, kjer so nastanjeni naši fantje,.' otvorlU svoj ljudski dom in prire--dtli ob tej prHIki velik ta zares > nad vse uspel miting. Po vseh taaik-klh oesah. poteh ln stezah so »e ves dan zgrinjale mnoilce ljudi v prijazno vas sredi med Doberdobom in Fajtjim hribom. Priflo jih je na tisoč* is Tržiča, Cervignan«, Gradiške, Gorlas. Prišli so iz Vipavske doline in celo iz daljnega Cerkljanskega od St. Petra in Ilirske Bi- Pred prodaja vstopnic bo od 10. do 19. ure dopoldne ta od 14. popoldne dalje v mestni čitalnici na trgu Vittorio Emanuel« IH, Štov. 10. Cena vstopnic je 20 Dr. varisjce obdarile tovariše is 2. bri- gade KNOJ-a. Postregle so jim^tu-di s ramo vrstnim peetvom in pi- jačo. Mladina iz Pliskovice je s tem pokaasala, kako ljubi svoje borce in kako sj jih želi nazaj na Kras. ček* j« krajevna igralska d&P j uprizorite z velikim uspehori* Nastopali so tudi naši m*# tj j nirčki. Najboljše je Ml sprej^^ hov prizor »Naša zastava*. 1 ovali so tudi borci s petjem * lolgrami. x Občinstvo, ki je polnošfcevila« J hitelo iz vseh bližnjih vasi n* tartsko opasilo*, je z velikta* -man jem sledilo programu posamezne toike nagradilo * nimi aplavzi. Premogovnik v sečenj a z deloni^ Trat, 16. — Zavezniška uprava > diete premog razpolage 2.000 kg jugoslri*^ Raši na razpolage 2.000 kg v zameno za promog. Prem' Št ki je na področju jug*»*v- -vojaške uprave, bo začel v j zopet delati ter je za sedaj 'r- p i dena dnevna proizvodnja ki bo pa potegoma stopnh j, j ca milijon ton letno, zaradi F"^ Pred vojno je dosegla pro! be rudniških naprav ta bllžnj*^* pa ie moral rrereri1” trarn pa Je moral pramv» ^ prott kraju vojne proizvodni® viti. , TRŽAŠKI RADIO Spored »a nedeljo, 19 6.58; Otvoritev; T: glasba ta do-, bro jutro; 7.10: čitanje sporeda v borbe spoštovale. Ntemo se borili zato, da M nam aavladate ponovno vsiljena oblast. Naša oblast mora biti ustvarjena na demokratičen način od ljudstva, mora btti slovenščini; 7.15: poročila v »loven-ljudska v najširšem pomenu bese-iščini; 7.30: poročjla v italijanščini; de. Predolgo so nam gospodova« razni prefekti ta župani In preveč krvi smo prelili, da bi se pust!« 7.45: koledar; g: poročila B.B.C.; 8.10: glasba aa vse okus«; 8.30: kmetska ura v italijanščini; 9: Vse je bQo v zastavah, vse razigrano kakor malokdaj. Prireditvi, na kateri so nastopili govorniki iz vrst vojske in ljudskih organizacij, zbori ie Vrtojbe, Opeijeg* sela in a* posebej zbor Garibaldincev is Tržiča, mladina in zbor 3. bataljona odreda, # povrh že pionirji so prisostvovali tudi ko man-idant odreda, polkovnik Brkin z vrsto svojih oficirjev in zastopniki naših institucij iz Gorice n Triiea. Miting, ki se je začel še pred .»Arakom, je trajal vse do večera. Večer «ni j« potekel v veselem m- }janju mladine, ki se je askavala vse do noči. ponovno vladati od njih. Naj se tanetaki seks tet; 9.35: kmetska ura spomnijo naši savezniki, da smo se 'i 8!ove"*f,nl; 10: ^ MaSa '* ,sy- mi borjli za demokracijo. Nsša na- ^a; 11: ***** , ,________, . • U.B0: po svokih valčka; 12:’ griasba rodna oblast nam Je bite odvneta, ^ lrlS; iportn» po- toda mi »ahtevamo r\-obodne vo-! litve. Ob teh besedah Je množica prevpila govornika s odločnimi vzkliki, s zahtevo po svobodnih volitvah. Ko se Je ljudstvo po govoru tov. Zjlija pomirilo, Je nastopil nov govornik, mlad Garibaldtaeo Berto-gna Nordio, ki j© v svojem govoru poudaril, da smo dolžni našim padlim borcem, da se borimo do konca prott fašizmu, pa naj se pojavlja v kakršni obliki. Garibal-dinci bodo izpolnili svoje geslo: (hnrt fašizmu, svobodo narodu! Izpolnilo ga bo tudi vae antifašistično ljudstvo. • pesmjjo in vzkliki se je mno- ročita; 12,30: poročila v slovenščini; 19.45: pestra glasba; 18: poročite B.B.C.; 13.10: poročila v italijanščini; 13.25: Godba »Giuseppe Verdi*; 14: predavanj« v italijanščini; 14.10: obvestite svojcem; 14.30: o-troška ura v italijanščini; 15: pionirska ura; 1530: zaključek. 1627: Otvoritev; 16.30: pesmi in melodije; 17: slnfonični koncert; 18: pestra glasba; 16.80: glasba po fteljatv, 19; poročila B.B.C.; 19.15: prenos Is gledališča E.NJBJL Videm; 90: poročila v italijanščini; 20.15: poročila v slovenščini; 90.30: koncert violinista Sancina Karla; 91: italijanske pesmi; 21.30: slušna igrica; 22.15: operni dueti; 23: zadnje vesti v italijanščini; 23.10: zadnja ves« v slovenščini; 93.20: plesna glasba; 94 zaključek. | Nikolaj Oatrovakl j Kako se je kalilo jeklo (Roman) — Zakaj M pretepel mojega brata, Pavko? — Prohor se J* hotel osvoboditi njegove rok«, toda strašen udarec Arismovs pasti ga J* podrl na tta. Prohor se Je poskusil dvigniti, toda drugi, Is močnejši udarec kot prvi ga je prikoval k tlom. Preplašena ztaštačad m je mak. nila. Artem se je mirno okrnil la isl k izhodu. Prohoska se J« a ra »bitim krvavim licem valjal po tleh. Zvečer se Artem ni vrnil is skladišča. Mati je zvedela, da J« v zaporu. Cee šest dni s* j* Artem vrnil p^pno »večer, ko je mati šm spala. Stopil je k postelji, kjer Je sedel pavka ta Utesohe ga Je ta*- Nič zato, stopil boš v električno centralo, jaz sem M uredil za tebe. Tam s* boš naučil obrti. — Ravka je s obema rokama krepko stisnil Ogromno Artetnovo roko. n. Kot vihar se je v vasi raznesla ki je V*e preše ne Ule: »Vrgli osirja!* V mestecu niso mogli verjeti, li vtaka. ki te pravkar priaovH, ata aktočil* na peron dva študenta s puškami preko ramen ta ta njima odred revolucionarnih vojakov a rdačemi trakovi na rokavih. Polovi H so postajne taa-darje, starega polkovnika ia poveljnika garnizona. Meščani »o priče*! varovati. A* lmsnsšrngi ulicah se J* prott bteU pomikata na tisoč« ljudi. Kar — AU ti je šs botjs, bratec? — in sedel j* k njemu. «r io stvari se dogajajo. — Malo ja pomolčal, potem pa Je pristavil: — •“kost, bratstvo. Odslej so mtae-vtal razburljivi dnevi, potat rataur-Janja m radosti. Nastalo je zatilje in samo rdeča tastova nad zgradbo mestne obči- no, v kateri so zagospodarili menj-ševiki in bundovci, je govorite o spremembi, ki se je izvršila. Vae drugo je ostalo kot preje. Pred koncem zime ee Je v mestecu naselil gardni konjeniški polk. Zjutraj so eskadroni odjahali n* postajo, kjer so loviti dezerterja, ki ao bežali z jugozapadne fronto. Obrazi konjeniških gardistov ao selo dobro ohranjeni; »o to postavni in zdravi ljudje. Oficirji, po vččini grofi in knezi, nosijo zlate epulete in sreberne ostroge na konjeniških škornjih, vse je prav tako, kakor prej pod carjem in kakor, da sploh ne bi bilo revolucije. Za Pavko, Kltmko (In Serjožo Bruzzaka se ni prav nič izpreme-nilo. Gospodarji so ostali isti. Sele deževnega novembra se Je pričelo dogajati nekaj, kar ni bita v redu. Na postaji so se udomačili novi ljudje, večinoma vojaki te rovov s čudnim nazivom »boljševtkl*. Nikomur ni bilo razumljivo, odkod tak odločen ta prepričeval— Gardisti niso mogli več »adrite-vati deaerttranja s fronte. Vedno pogosteje so po mestu odmevaH streli in pokale šip4. S fronte so prihajale cele skupina, ta so v svojo obrambo uporabile celo ©-ražje. V začetku decembra so prihajaj kar celi transporti. Gardisti so v upanju, da bodo mogii postajo obdržali v svojih ro-l kafe, pripeljali mnogo vojaštva. Toda sprejeti »o bili s mitraljeakUn ognjem. Ljudje, navajeni na smrt, ao se vsuli iz vagonov, »vi front-niki so pregnali gardiste v mesto. Potem ao se vrnili na postajo ta se odpeljali naprej, Z njimi »o odhajali novi ta novi transporti. Bilo je spomladi 1918, ko ao a« trije prijatelji vračali od Serjože Bruzzaka, kjer so igrali na karte. Med potjo »o se uetavili v Korcagi-novem vrtu. Polegli »o po travi Pusto jim j* bdlou Sploh so jim bite pusti, vsa ta navadna opravite. Razmišljali so, kako bi najbolj« , prebili dan. Nenadoma zaaliHj© m jezocca, seboj konjska kopita ta kmalu se ~ ’ Js pred njimi na cesti pojavil konjenik. Konj js pmskačil jnrak, ki j« ločil Ote to 04 nizka vrtne ograje, žezdse je pomagal s bičem Pavki in Kliniki. — Hej mladeniča, sem! — Pavkt in Kllmka sta brž skoči- te na noge ln pritekla k ograji. Jezdec Je bil vea prašen. Debete plast sivega prahu mu Je pokrivata pelerino zaščitne barve in kapo, ki Jo J* knel pomaknjeno nam j. Ob pasu mu js višeta, sablja in dve nemški bombi. — Dajte ml, otrori, vode, da se napijem! — j« sa prosil jesdec, in sa je medtem, ko je Pavka stekel domov po vodo, obrali k Ser Jožki, ki ca J« ve« čas ogledoval: — Red, dečko, kakšna oblast je v mestu. Ser joatoa je pričal prišlecu hitro pojasnjevati vae mestna aovioa. — Ze dva tedna nhnamo prt nas nobene oblasti. Naša saščita ja sedaj naša oblast. Vsi meščani se vrstijo na nočno stražo v mestu. In kdo ste vi? —, vpraša dečko K*1® >» —, začudeno vpraša Pavka Klimko. — Kako naj jas vem —, J« odgovoril KUmka In zmignil a rameni. — Najbrž se bo spet menjata ob-laat. Zato ao menda Leščtrski včeraj odšli. 0* bogati bežijo, pomeni, da bodo prišli partizani —, prepričevalno raši Serjoaa ta politični pro. biem. Njegovi razlogi ao bi« tako prepričevalni, da rta se c njimi bres besedi strinjala tudi Pavka ta Kllm- — KJ, če mnogo veš, kmalu ostariš —, mu je s smehom odvrnil Jesdec. Medtem Je Pavk* pritekel iz hiša z velikim loncem vode. Jezdec Jo J« hlastno in v dušku tzpil. Izročil Je Pavki 1o-*c, zategnil uzdi ta v galopu odjezdil proti borovemu gozdiču. Niso »e Še utegnili fantje pomenki o tej stvari, kakor je treh«, še eo po časti »atopotate kopita. Vsa trojica je stekla prott ograji. Izza gosdarjeve hiše. ki so jo fantiči komaj videli, »o iz gozda prihajali ljudje ta voaovi, prav blizu ceste pa j* jesdUo kakih 15 konjenikov s puškami ob sedith. 'red jezdeci sta šla dva. Prvi je bil starejši človek v bluzi zaščitne barve, opasan z oficirskim pasnim ta z daljnogledom na prsta. Drugi pa Je bM prav oni Jesdec, ki so ga otroci malo preje videli. Starej# J* nesli m toka-vu rdeč trak. (nadaljevanje) Prosvetno druitvo v Sv. krilu pri Trstu Preteklo nedeljo so se zbrali v velikem številu prebivalci na občni zbor prosvetnega društva. Izvolili so ai odbor s predsednikom tov. Douša kom na čelu. Pretekli teden se je pričel večerni tečaj za slovenščino, ki ga vodi šolski upravitelj tov. Maver. Od prvotno prijavljenih 64 tečajnikov Je število naraslo že na 130. Ze dalje časa pripravljajo mladinci oder na prostem pred prosvetno dvorano, kjer ho eno prihodnjih nedelj kulturna prireditev s Cankarjevim: »Hlepcesu Jernejem*, ki ga režira tov. Košuta. DOLE Zaga v naSi vasi Je pričela ZO' pet z delom. Cim se je vrnil njen lastnik, smo se podali val takoj na delo in jo obnovili. Sedaj bomo na njej lahko rezali ves les, ki ga rabimo za zgraditev gospodarskih poslopij. Ker potrebujemo pri tem predvsem deske, nam bo žaga mnogo koristila. Pnra kultoma prireditev v Materiji V nedeljo je bila v Materiji prva kulturna prireditev. Po političnem govoru so bile < na sporedu deklamacij«, pesmi, prizori, itd. Igro «Jun- Vellka prireditev v Opozarjamo našo javnost n®r. pevsko prireditev, ki *e vrši č ^ v Prosvetnem domu v Skednj®' ^ šali bomo prvič vse naše ■ zbore iz Trata in okolice. P0*9 no in skupno bo nastopilo j). | skih zborov. Začetek točno 0 uri. Auiobusnl prorfl0< ■, 20. »vf®2 - | Anonimna družba Ing. F. P'1 iti* Co. »poroča, da se z au. obnovi redna vožnja Gori Travnik-pokopaličče s voznim redom: j Odhod iz Trga-Travnik 06 ji url. odhod la pokopališča ®* Uri. jjd Nadalje sporoča, da se Gorica-Gradež, i ne progg Trst in Gradež-Trst izprani«9 sl®9 redno dnevno vožnjo voznim redom: Gorica-Gradež: Odhod iz ob 13. uri, odhod iz Gradeč® uri. f Gorica-Tr*t:odhod iz Go1-*9*^ 7.30. uri, odhod iz Trsta ob ji Gradež-Trst: odhod iz GračcW 6. uri, odhod iz Trsta ob 18. or1* *i Ob nedeljah Je promet Z 18. avgustom prične auto^Jj. proga Gorlca-Videm-Milan * * reč® K čim voznim redom: odhod iz Gorice: vsako »rl soboto ob 17. uri; odhod iz Milana: vsak pon* POIZVEDBE j 8 5 » h COLONI (KLJUN) ALOJZ, roj. 2. 9. 1919 na VareJah pri Divači, odpeljan v Buchenvrald 18. 8. 1944, od tam v Mauthausen 6. 9. 1944. — Fabris Francka, vta Pontcroeso 6, soha st. 3. ONOO za triaSko okro-ŽJe. Trat. . VODOPIVEC IVAN, letnik 1915, Sel v partt*ine te Tržiča 8. 9. 1943, domnevajo, da ao ga Nemci ujeli ia odpedali nesne no kam. — Vodopivec, Batuje 86. ♦ Vsem znancem in sorodnikom * naznanjamo žalostno vest da v Je 65. letu preminul moj dobri mož, oče, gospod IVAN KOŠUTA Pogreb bo v nedeljo, 19. t. ra. £hr. Križ pri Trato it. 77. Zalo joči: šena ANA kčerka OLGA z družino, bratje ta ostali sorodniki. tZa svobodo naše domovine je daroval svoje mlado življenje tovariš MERVIČ LEOPOLD ustreljen na Občinah 31. 8. 1944. Njegovi zemeljski ostanki počivajo trenutno na pokopališču pri 3v. Ani v Trstu. Naj mu bo lahka domača zemlja. Davin, dne 19. A 1945. Žalujoči: oče, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. TROBEC VIKTORIJA tet, živlčno bolna, je odšla "i, od doma (Skopo), brez timaclje, neznano kom. je srednje močne postave, -j, temnih oči, pegastega obfTpL 1 brez zob. Telesna znamcnj^irj, 1 ! gotina na želodcu, poelcdlc* »1 ^ . cije. Kdor bi kaj o pogre*®?*^ j del, naj »poroči na naslov: / ' Skopo št. 2._____________________1 ŠINIGOJ ALOJZ, odpclj®9^ ce 24.8.1944. — Šinigoj, » ^ ripe Dorrnberk MALI OG_Li^l DR. K SCHAEFFER, 'c®1^ i D RAVNIK, via Cristofor® y| bo 1, ordlnlra 9-13 in 15-2^-^jTff TVRTKA ANGELO MAS?- ^ via G. Gallina 4, tel. 9S7M kupuje suhe gobe v Jhna količini. vriik* TRI ALI V EC PROSTO*:0 fjtA z«bo »drt^iški am nfj: v sredini mesta. Naslov »Primorskega dnevnlka*.^'^ ruski r GOSPA POUČUJE Galaseo, vla Tlimcue VEČSTANOVANJSKO jf* tIT j POSTOJNI ob glavni oest^v® skimi prostori prodata. pri g. Križe v Pošto juh. PRODAM MLATILNICO*, 20 o1 menico s motorjem v doratu. Hoon, vta Soo«1*9- . Odgovorni urrtln1* JOIE KOBEN i