150. številka. Ljubljana, v sredo 4. julija XVI. leto, 1883. Inhaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij Bk o-ogerske dežele xa VBe leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ii jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za '.ju bi j mi o brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljnblj.iai v Frana KoLmana nisi .Gledališka stolba". D pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v»e administrativne stvari. Volitve na Češkem. Z včerajšnjim dnem končane so volitve za deželni zbor češki, najvažniji v Cislitvaniji, končane sijajno za Čehe, ki so s» zopet priborili deželni zbor in odbor in tako postali de facto gospodarji v deželi, v katerej imajo veliko prevago po številu in, Brnelo rečemo, tudi po inteligenci in kapitalu. Ako kje, bil je volilni boj osobito v Českej trd, vsaka ped zemlje, vsak posamični volilni okraj, zlasti v jezikovno mešanih pokrajinah, bil je predmet vztrajnega napada in ravno tako vztrajnega odpora. Zlata Praga videla je po svojih ulicah izredno živahnost, kajti vsi člani kakor mnogobrojnega tako tudi hno-vitega in zgodovinsko slavnega plemstva prihiteli so iz kopališč in potovanj v njeno ozidje, da zadoste Bvojej domoljubne j dolžnosti in oddajo glas v smislu svoje stranke, kajti odločilne bile so volitve v vele-posestvu in te nagnile so popolno zmago na češko stran. Da je temu tako, razvidimo takoj, ako sestavimo račun o izidu volitev na Češkem. Izvoljenih je: Mej temi je: Nemcev, Čehov in kons. V kmet. občin. 79 poslancev 30 49 V mestih 72 „ 32 40 V trgov. zbor. 15 „ 12 3 V veleposestvu 70 „ — 70 Virilistov 6 „ 1 5 Vkupe 242 poslancev 75 167 Čehi imajo tedaj dobri dve tretjini, v deželnem odboru pa bodo celo zavzeli tri četrtine, kajti v deželni odbor voli se po kurijah. Veleposestvo voli 2 odbornika, kmetske občine 2, mesta in trgovske zbornice 2 in plenum deželnega zbora tudi 2. Nemci so v večini samo v kuriji mest in trgovinskih zbornic. V mestih imajo 32 poslancev, v trgovinskih zbornicah pa 12 (Praga 4, Liberca 4, Heb 3, Plzen 1), tedaj vkupe 44, nasproti pa Čehi v mestih 40, v trgovinskih zbornicah 3 (Budejovice 2, Plzen 1), torej je razmerje glasov v tej skupiui 44 :43. V dokaz svoje spravljivosti sklenili so Čehi, da se tudi v slučaji, ko bi jeden ali drugi nemških poslancev obolel ali bil zadržan in bi vsled tega Nemci tudi v tej .skupini prišli v manjino, vender volita dva Nemca v deželni odbor, kar je z ozirom na veliko število nemških prebivalcev ne le umestno, ampak celo politična potreba. Po teh podatkih si vsakdo lahko sam napravi sodbo, kolika je zmaga Čehov v deželi, kjer sta dve petini prebivalstva nemški in je narodna zavednost že prošinila vse kroge. Kaj radi se Slovenci primerjamo s Čehi, osobito zaradi tei^a, ker je češko in naše delovanje nekako vštricno; v očigled faktičnim odnosa jem in navedenemu izidu volit«, v pa rudovoljno priznavamo, da nam preostaje še mnogo dela in znoja, da dosežemo jednako stališče. Potovanje cesarjevo. Gradec, 3 julija. Po pregledu garnizije na polji pri Gostiugu bil je dtfile požarnih straž, kojim je cesar izrazil svoje zadovoljnost. Potem so bile ob 10. uri privatne avdijence, pri katerej je bilo vzpre-jetih več deputacij, dostojanstvenikov in privatnih oseb. Ob 2. obiskal je cesar vojaško in občno bolnico. Ob BU na 4 dospel je cesar s svojim spremstvom na bogato okrašeno novo deželno strelišče na An dritzi, kjer ga je mej godbo cesarske pesmi in živahnim pozdravom ljudstva najponižneje pozdravil načelnik strelcev Neumayer, končaje s prošnjo, da naj bi Nj. Veličanstvo tudi no vej h i 4i ohranilo svoje prejšnjo naklonjenost. Cesar je odgovoril, da je vedno rad pripravljen pospeševati interese strelcev. Na to pozdravi Nj. Veličanstvo grof Meran na čelu strelcem, zatrjevaje udanost in zvestobo štajerskih strelcev, o kateri je cesar dejal, da je prepričan. Pri ustopu v Btrelsko dvorano izročila je devica v go- renještajerski narodni noši cesarju krasen šopek planinskih cvetlic s primernim ogovorom, na kateri je cesar prijazno odgovoril. Na to se je vršil obhod po dvorani, v katerej bo bili navzočni Don Alfonzo, Donna Maria ter mnogo občinstva, mej njimi mnogo gospej v narodni noši. Cesar je dvakrat Btrelil v tarčo; drugi strel bila je jednojka, kar se je s topit, naznanilo in prouzročilo veliko veselja. V pisarn: zabeležilo je Nj. Veličanstvo sedaj tretjikrat svoje ime v zapisnik strelcev, ter obiskalo v staronemškem slogu opravljeni vinotoč, potem pa ogledalo si razstavljena dobitke. Pri svojem obhodu nagovoril je cesar več predstojnikov in članov strelskega društva ter je zapustil strelišče ob polu petih mej sviranjem cesarske pesmi in navdušenimi pozdravi strelcev in mnogobrojnega občinstva. Zvečer je bila v deželnem gledališči slavnostna predstava, katere se je udeležil cesar od početka do konca. Prolog in pa šest podob iz zgodovine Štajerske v/prejeti so bili z burnim odobravanjem, ki je prispelo do vrhunca, ko so pri zadnjej podobi, poklonitvi Avstrije in 8 tiri je, predstavljajoče osobe proti cesarski loži obrnene ponovile poklonit vrni akt. Politični razgled. Notranje dežele. V L j u bi.j a n • 4. julija. V fideikomisarnem veleposestvu na Cle-nkeiii vršile so se včeraj pod predsedstvom kneza Karola S c h w a r z e n b er g a volitve v češki deželni zbor. Za konservativne kandidate oddalo se je 25 glasov, nemško fakcijoznih volilcev ni bilo blizu. — V alodialnem veleposestvu volil se je volilni ko-misijon z 41 glasi večine o«l strani nurolnih-konser-vativcev. Prišlo je biio 371 volilvev; 200 je volilo konservativno, 1(15 nemško-libernlno. Volilni komisi-jon, obstoječ iz barona PfeilScharfensteina, grofu Fran Thuna, barona Ivana Bo dr ženskog a in od vlade imenovanih dveh Nemcev dr. 1-ASTfjJfcL. Nevski prospekt. (Povest, ruski spisal Nik. Vas. Gogolj. Poslovenil Y.) (Dalje.) Ta mladenič je bil bitje izmej tistih bitij, ki 8o Tnej nami dosta čudovite prikazni — in ki pe mej Petrogradske občane vrste tako malo, kakor obrazi o sanjah m»j resnične osobe na svetu. Taka izimna osoba je jako nenavadna v mestu, kjer so vsi ali uradniki, ali kuptf, an j)a nastavniki (mojstri) Nemci. Ali ni res to nenadna prikazen? — Umeteljnik — Petrogradski! — umeteljnik, pa tam, ker je sneg doma, — umeteljnik v Čuhonskej, kjer je vse mokro, gladko, ravno, bledo, sivo, megleno. Ume-teljniki tu doma — neso do cela podobni uraetelj-nikom italijanskim, ponosnim, ognjenim, kakeršna je Italija sama in nje nebo; pač pa je narobe: to bo ljudje največ dobri, mirni, pohlevni, neskrbni, ki ljubijo tihoto svoje umeteljnosti, — ljudje, ki pijo čaj v družbi s kakima dvema svojih prijateljev v majlmej čumnati, — ljudje, ki skromno govore o svojem svetem predmetu in ki ne basnujo o bogastvu. Vselej k sebi pokliče kako beraSko starko, ki po celih šest ur sedi pri njem, zato da na platno na-mala nje žalostni, brezčutni obraz. Riše razgled po svojej sobi, v katerej je na ogled vsakojaka ume-teljniška zmes: iz mavca roke in noge — zbog starosti in prahu trike, kakeršno ima kava barvo, — zlomljeni malarski čopiči, pohojeno oglje, prijatelj, ki igra na gitaro, stene — opleskane z barvami, z odprtim oknom, skozi katero miglja bleda Neva in kažo se bledi ribiči v rudečih košuljah. Ti urnetelj-niki skoro zmerom malo sivo, otožno malajo, kar je neogibno znamenje na severu. Poleg tega pa se res radostno pečajo s svojim delom. Često jih dičijo resnične spretnosti; a ko bi vti-nje le dihnilo čvrsto italijansko zračje, gotovo bi sc proslavili svobodno tako, na široko in jasno, kakor se razsiplje cvetje rastlinam, ki jih iz sobe nosevajo na čisto zračje. Sploh so jako pohlevni; zvezda ali tolsta „epavletau jih časi zapelje v tolike zadrege, da radi ali neradi znižujo svojih del ceno. časi jim je po godu kaj posebnega; ta posebnost pa se človeku zmerom zdi. da je nek.ij kričečega, podobnega kakej zaplati. Zdaj pa zdaj na njih vidite lep frak in zamazan plašč, drag aksamitov brezirokavač, ali pa suknjo — vso pobarvano. Časi vidite na rob naobraženo roje« ničino glavo, ki je, ker ni imel drugačega prostora, narisal jo na opleskano polje kakega poprejšnjega dela, ki je srečno malal ga. Pa nikoli vam ne gleda na ravnost v oči; kedar vas gleda, gleda nekako otožno, negotovo ; ne prodira v vas jastrebje motre-čega oka, ni b sokoljim pogledom jezdečega dostoj-nika. A to izvira iz tega, ker ob jednem gled* rafl obraz in obraz kakega iz mavca narejenega Ilerkula, stoječega v njegovej sobi; ali pa ima pred seboj kak poseben obraz, ki namerja, da ga zgotovi. Zato rad neujeraljivo odgovarja, zdaj pa zdaj do cela narobe, a predmeti, ki mu po glavi krožijo, pričajo tem večo zamišljenost. Takov človek je bil omenjeni mladenič, umeteljnik Piskarev, nesmel, bojazljiv, a vender je v duši imel zavarovane svojega i K.r»-■zewiai preiskava zavzela velike dimenzije. V Be rolinu in Draždauih je že blizu 200 oseb zaprtih; skrbno se stvar preiskuje tudi v Halle. Hildesheimu, Kolnu in na Alzaško-Lorenskero. — Zacborovv-ski, osebni prijatelj Kraszewskega priobčuje v „Gazzetta piemnntese", da pruska vlada že dlje časa preganja Krasne ves k ega, posebno pa po jubileji pesnikovem, z vaakojakim nadzorovanjem in natolcovan-jem. Z:icliorow.ski spominja na jednak slučaj, namreč na ono famozno veleizdajsko pravdo proti grofu Josipu Dzialvnskemu in 92 tovarišev, ki je svoje časa vzbudila toliko hrupa. Grof D^ialvnski bil je namreč v odsotnosti na smrt obsojen; po pravdi pa je sodnik Atanazij Ježevvski i, t ukini, da so bila pisma, ki so se bila pri grofu našla in so prouzročila pravdo, ponarejena ter grofu podtaknjena. Sodnik Ježevvski pa je bil za to blaznim spoznan in v blaznico utaknjen Vender se mu je i>osrečilo ubežati v inozemstvo, kjer |e vso stviir priobčil ter s tem prusko vlado prisilil k reviziji procesa, v katerej je bil grof Dzialvnski ter vs> njega tovariši nedolžnim spo/.nan ter popolnem rehabilitiran. — Zacho-rowski izraža v onem dopisu mij-ei, da je bil Kra-zevvski zavoljo jednakih malovrednih spletk zaprt ter upa, da se bode vsa ta pravda končala z novim osmešenjem pruske vlade. Grof Clianiltord boluje na oteklini v želodcu, ki je neozdravljiva in ne utrpi operacije; vender p* nevarnost ni n»jposr. dno predstoječa ter se bode bolnik pri močnei svoji naturi še nekoliko časa lahko držal. — Iz Pariza so odpotovali grof Pariški ter vojvodi Neinourski in Alengon-ski v Fiohsdorf k bolniku in sicer vsled posvetovanja rodbine in vodjev orleanske stranke. Vojvoda Broglie je dejal, da seje nadejati nasilstva od vlade, kar pa prinčev ne bode zadrževalo storiti bvoio dolžnost. Ko je bil grof Pariški opozorjen na mo'no iztiranje, je dejal, da bi moral kot general sicer prositi vlado za odpust, da pa tega le ne bode storil. — „Gaulois" trdi, da je grof Ch a m bor d slovesno pri poznal grofa Pariškega svo jim prestolonaslednikom. — Republikanski listi trdijo, da se s smrtjo Chamborda zauda smrtni udarec tudi kraljevski stranki. Gosposka zbornica na l*rii*kcra vzprejela je predvČL-rajnjim v poimenskem glasovanji s 64 proti 16 glasom cerkveno predlogo v tej obliki, kakor jo je sklenila zboru ca poslancev. V debati govorila sta Dobe in Bese le r ostro proti predlogi, grof Briihl in biron Mirbach pa sta jo topo zagovarjala. Minister pl. Goasler govoril je jednako, kakor v zbornici poslancev, poudarjaje, da na znanilna dolžnost sedaj ni več zrno tega vprašanja. Ob 1. uri je potem minister pl. Put tkam er de želni zbor v skupni seji obeh zbornic zaključil. — „Moniteur de Rome" pravi, da je spomenica J a cofa in i j a z dne 21. junija važna za daljni razvoj razprav mej Prusijo in Vatikanom. Ta spomenica ima tri važne točke Najprvo izraža začudenje, da je vlada mej vršečimi Be dogovori zbornicama predložila novo postavo, sicer pa pripoanava miroljubne namere vladine. Drugič poudarja, da se stvar, razen če se postavi na stališče pred majnikovimi postavami, ne da drugače dognati, kakor v sporazumlje-nji z Vatikanom. Tretjič pravi spomenica, da zamore Vatikan notifikacijo pri imenovanji nekaterih duhovnikov le tedaj pripoznati, ako se z urejenjem dušobrižništva cerkvi zajamčijo nekatere prostosti. Ta spomenica, pravi „Moniteur", izraža živo čuvstvo blagonaklonjenosti ter željo za kouečno mirovno pogodbo na temelji prejšnjih diplomatičnih aktov. Dopisi. Neznana osoba, ki so BO mu bile oči, misli in čuti zameknile v njo, ozrla se je in gledala ga je. O Bog, kak čudovito lep obraz! Velenežno čelo, slepeče belo, zaslaujali so jej kakor agat (aebat) svoje cvetje krasni lasje. Svalkalo se je naglavje, čaralnih las plamen je sezal jej izpod klobuka in dotikal se obličja, ki je večerni hlad bledo rudečil ga — in Čvrsto. Ustni jej je zaklepala najmičnejših sanj množina. Vse, kar spominja na deti ust vo, kar unemlje pre mišljanje in tiho navdušenost o svitlej luči, — vse to je, kakor bi se bilo zjediuilo, živelo in odsevalo na nje krasno ustvarjenih ustnih. Pogledala je Pi skareva, a o pogledu je zatrepetalo jej srce; pogledala ga je bila resno, nekake nevolje čut se je na nje lici prikazal o zagledu tako brzih korakov; ali na nje velekrasnem lici je tudi jeza bila čaralna Osramočen in osupel se je ustavil iu povesil je glavo; a kako bi bil mogel zgubiti tako čudovito bitje, kako v nemar pustiti to, kje rači bivati ? 1 — Te misli so mlademu senjarju zmogle možgane, zato je sklenil, da pojde za njo. Da pa ni prodal se, ostal je nekoliko stopinj za njo, hladno ozrl se na vse strani in z očmi preletel razvešala, pa vender se stopinja neznankina ni zgubila njegovim očem. (Dalje pri h.) Iz Celja 2. julija [Izv. dop.] Danes smo slavili šeststoletnico Habsburške vlade na Štajerskem. Godba tukajšnje glasbeue družbe svirala je ob šestih zjutraj budnico. Ob osmih je bila v farni cerkvi slovesna velika maša, pri kateri so bile vse ofiei-jalue osobnosti zastopane. Po tej cerkvenej svečanosti vršila se je spominska slavnost v gimnaziji z nekoliko nemškimi in samo jedno slovensko deklamacijo, z nekoliko nemškimi in samo jedno slovensko pesnijo. Direktor dr. Svoboda govoril je mladini, razlagajoč jej pomen slavnosti iu h koncu rekel je učencem, naj vzkliknejo cesarju „Hoch!u Odgovor šolske mladine je bil navdušen „živiou, iz katerega se je „hoch" nemških šularjev komaj slišal. Ob jednajstih bila je primerna slavnost v mestni telovadnici «.a mestne ljudske šole, ljudski šoli Celjske okolice sta pa v svojih prostorih imele dostojno spominsko slovesnost. Po mestu vihrajo zastave, večinom črno-žolte in belo-zelene. Čudno je samo, da na mestni hiši ni ne državne črno-žolte, ne cesarjeve rodo vinske zastave, nego samo mestna in dve štajerski zastavi. Tudi na hiši župana dra. j Neckermanna ni ne državne ne cesarske zastave. Zakaj V — Grafiki župan je rekel, da prepušča izbor zastav taktu vsakterega posameznega. No, takt gospodov v Celjski mestni hiši se je čudovito pokazal, ako je to res samo — takt! Tudi gimnazij ima v jednej fronti zastavo, ki je sestavljena iz črne, žolte ali rumene in rudeče barve. Zastavine barve ue stoje paralelno k drogu, torej zastava ni belgijska, kar bo menda zopet direktor dr. Svoboda deželnemu šolskemu nadzorniku pravil, kakor o Jožefovi slavnosti; — iu da bi zastava bila nemška, ne more se odločno trditi, ker zopet barve neso prav urejeue. Barve neso v vrsti postavljene, ampak rudeča je mej črno in žolto \ trikotih ušita. Vprašati moramo zopet, ali je raz obešenje take zmešane zastave tudi — takt V Na dtžavno jioslopje ne gre po naši misli obešati zastav, katere lahko vznemirjajo narodnosti. Kajti mnogi imajo popisano zastavo na gimnaziji za nemško. Rudeče-belo cesarsko zastavo obesiti na gimnazijo ni se zdelo primerno direktorju Svobodi. Neki od jeze in žolča čisto zeleni guščar-nem-škutar iz Ljubljane grize kranjsko-slovenske poslance v včerajšnjem tukajšnjem listu tako, kakor je mogoče Barao besnemu! Dopisnik naj bode torej vašim zdravuikom za blazne gorko priporočen. — Hudo je seveda videti, da je slovenska reč na tako trdnih nogah, da so si Slovenci pri volitvah v deželni zbor smeli dovoliti zabavo dveh nasprotnih si kandidatov iz lastnega tabora; — za nemškutarje pa ni bilo glasov dobiti, in jih ni bilo ! Iz teh dogodkov pa razvideti, da slovenska reč hira, mogoče je samo človeku, ki ne more več ubogati zakonom mišljenja. „Slidsteierische Post" je sicer že davno poročala da urednik našega lokalnega lista stanuje v blaznici „Narrenthurmu na Celjskem Bregu. Iz Ptuja 3. julija [Izv. dop.] V pojasnilo včerajšnjega brzojava imam vam poročati, da je bi namestnik Kubeck še le pred kratkim tukaj in da smo za trdno pričakovali, da ostane vse tako, ka kor je bilo dogovorjeno. Lahko si tedaj mislite, kolika je bila naša osupnenost in nevolja včeraj, ko smo slišali zbrani pri banketu v Čitalnici ukrep cesarskega namest-uištva. Da nam gospodje neso prijatelji, da ne čutijo najmanjše ljubezni do nas Slovencev, to nam je znano in nam ne prouzročuje nobene žalosti. Iz Savlov dandanes ne postajajo več Pavli. Ktibeck, bivši poslanec za časa Auersperg-Lasserjeve vlade, je namestnik, kakor takrat, ko nas je teptala in tlačila Auersperg Lasserjeva vlada; mož je prestar, da bi se svojim načelom izneveril, da bi mogel razumeti prizadevanja Slovencev, povse postavna, pravična in naravna. A ker so ta taka, Slovenci ne bomo odstopili, ne bomo nehali terjati in prositi. Obrnili smo se naravnost do ministra predsednika, da ta določi, ali naj obvelja volja gospoda namestnika in glavarja Premersteina, da se Slovenci pred Nj. Veličanstvom ne smemo prikazati, da ga ne smemo tako nagovoriti, kakor smo se od svoje slovenske matere naučili, da se moramo v kotit skriti, češ, da svet ne izve, da smo še. Z lehka se ne damo poriniti v kot. Če nas v Gradci zatajujejo, pa tega na domačih tleh nikakor ne pustimo. Tu se hočemo sami preljubljenemu vladarju bližati, ter mu neposredno bvojo udanost in hvaležnost izrazi ti V . 2 Iz Rajheiiburga 2. julija. [Izv. dop.] Habsburško svečanost obhajala je naša tri-razrednica na dostojen način. S pomočjo nekaterih trških fantov in deklet (hvala jim zato!) ozaljšali so šolarji šolsko poslopje od zvunaj s smrekami in venci, od znotraj pa z zelenjem. Velika cesarska zastava zavihra že v nedeljo popoludne iznad učilnice. Danes ob 8. uri služila se je asistovana sv. maša hvalnico in blagoslovom, katere se je udeležilo — tudi odličnega ljudstva iu šolska mladina teljstvom. Na krasno šolsko zastavo obesila dična Schmidt-ova venec s trakovoma z „Živio Franc Jožef I.u in „Živela Habsburška", prvi v cesarskih, drugi v slovenskih barvah. Hvala njej lepa za ta domoljubni čin! Po sv. opravilu podamo se proti šoli, in ker je bilo jutro prekrasno, ostanemo v prijetnej senci pred prazničnim poslopjem, katerega srednje okno nad durmi polnila je velika krasna podoba našega presvetlega cesarja. Vse — mlado i u staro — oziralo se je vanj. Sedaj razloži nad učitelj g. Janušek na podlagi zgodovine pomen dneva v daljšem govoru, katerega konča s trikratnim „Živio!w na našega preljubijenega vladarja in na celi pre-slavni Habsburški rod, kateri vsklik odmeval je navdušeno mej navzočnimi. Ko se je nekaj dekla-movalo in zapelo, razdelilo se je konečno mej šolarje 51 knjižic „Habsburški rod", katere je našej mladini velikodušno podaril veliki šolski prijatelj gosp. L en če k iz Blance. Bog plati! Iz Kibnlce 3. julija. [Izv. dop.] Pri pri-lodnjej cesarskej slavnosti naše 6001etnice zastopana bode Ribniška občina po županu Ivanu Zobec-u, in dveh odbornikih. — Ljudska tukajšnja Šola pa bode slavila to spomenico po udeležitvi sv. maše (?) — s petjem in deklamacijo v šolskem poslopji. Ni mi znano, bodo li prvi pri omenjenej priliki poslužili se „narodne „come il faut" n6še" ali ne, — ipak bi, — ker vam jaz to poročam, — svetoval gosopodu Fleschu in tistim, ki zbog dopisov od tod poetajejo od več „hitzig", da Iščejo muh tam, kjer jih je kaj, a ne v „prabuw in „bobnanji", ki ju oni prouzročujejo! — Gnjila logika Škoduje moškemu značaju, včasi celo sangviničnemu temperamentu 1 — Hic Rhodus, hic salta! A. S—n. Iz Toplic 1. julija. [Izv. dop.] Neizpros-ljiva osoda usekala nam je hudo rano. Dne 29. junija t. 1. vzela nam je znanega rodoljuba in prijatelja šolske mladine, g. Miha Zamido, za veke. Omenjeni deloval je več nego 15 let kot župan v občini Dobnidolski in po /j edin en j i te občine z občino Topliško zadnje štiri leta tudi kot župan Topliški. Bil je unet za blagostanje cele občine; z za- dokaj z uči- je gospo-napisoma : rodbina izobraženje, napredek ljuistva bilo mu je vedno pri Brci. — Ko je kot župan Dobnidolski videl, da otroci te občine zavoljo prevelike daljave na Toplice v šolo hoditi ne morejo, delal je z vsemi močmi na to, da se je naredda posebna šola za občino Dobnidolsko v Zgornjej Sušici. Ljudstvo bilo je revno, ubogo, toda znal ga je navduševati za občni blagor, da je v kratkem šolsko poslopje v Zgornjej Sušici tako krasno stalo, kakeršnih se— rečemo s ponosom — na Dolenjskem prav malo vidi. Ko je bilo poslopje dodelano, ni blagi mož miroval, marveč žrtvoval je kot krajni šolski nadzornik v prospeh te šole mnogo času in mnogo sredstev. Pri vsakej priliki poučeval je ljudstvo in skušal ga uneti za napredek. Njegov trud ni bil zaman, dosegel je v svoje veselje, če ne vse, vsaj večinoma, kar je tako gorko želel. V narodnem odra bil nam je v izgled; veselilo ga je močno, če je mogel v to svrho kaj pripomoči. Kako je ljudstvo spoštovalo njega, ki je tako-rekoč žrtva svojega delovanja v prid občnega bta-gorja, kazal je njegov sijajni sprevod, katerega se je udeležila poleg šolske mladine tudi muogobrojua množica ljudstva od blizu in od daleč. Ko so vrli Topliški pevci zapeli žalostinko „Nad zvezdami" in „Blagor mu", videle so se navzocnemu mnogobroj-nemu ljudstvu solze, gotovo solze hvaležuosti, v očeh. Teškega srca ločili srno se od mirodvora. šo težavnejše pogrešali bodemo umrlega; izguba je ne nadomestljiva! Ti pa blagi mož, ki si posebno šol-8kej mladini toliko dobrot skakal: spavaj v miru! Iz Vidma 3. julija [Izv. dop.] Prilika prihoda Nj. Veličanstva na zemljo Štajersko je zbrala tudi v spodnjem delu naše vojvodine domoljube, ki so se požrtvovalno trudili oslaviti spomin šeststolet-nice in to posebno naš up — našo mladino. — Kot objektivnemu poročevalcu ni mi ualoga se obračati niti na levo niti na desno, kakor tudi ne na posamezne osobnosti — da ne dregnem v srše novo gnezdo — kajti moj namen je, ohraniti ta spomin tudi zgodovini našega dnevnika. Na večer 1. t. m. priredilo je tukajšnje občinstvo razsvitljavo. Posebuo lepo razsvitljeu je bil kolodvor z raznobojnim] lampijoni in mnogoštevilnimi lučicami. Priredila se je tudi bakijada in 32 bakljnšev bilo je nastavljenih ob železuičnein tiru, da se tudi potujočemu občinstvu označi tega dneva pomen. Dne 2. t. m. obhajala se je ob 8. uri zjutraj slovesna sv. maša. Pri tej je šolska mladina pela ter sv. maši služita. Po končanem cerkvenem obredu poda se vsa mladež v šolo. Tu razlaga g. učitelj mladini v lepem govoru pomen slavnostnega dne. Deklamovalo je nekaj sposobnejših primerno dnevu in razdelila se je mej vse Tomšičeva „Spomenica" 600 letnice Habsburškega rodu. Od dard, nabranih po šolskih prijateljih, omislila se je omenjena „Spo-menica", a predsedstvo gledalo je tudi na to, da se otrokom priredi dan veselja. Po končani slovesnosti v šoli poda se vsa mladina na prostor, kjer so bile že mize in klopi na senčnati trati pripravljene z obilo naloženim jedilom in pijačo. Gospa nadučiteljeva s svojimi brhkimi gospodičinami prevzela je blagovoljno ne ravno lahko nalogo hišne gospodinje, ter stregla pri obmizji razdeljeni mladini. Po zvršeni razdelitvi kruha, mesa, piva in vina začne ae na trati prosto gibanje. Tu je bilo skakanja, tekanja, rajanja ! Tudi nedolžnih, domačih burk ni manjkalo. Obča zabava bila je popolnem v svojem tiru, kar poprime g. predsednik šolskega sveta be Bedo in zbrani mhvdini v ginljivi naščini razloži pomen današnjega dne, poklada otrokom na srce, naj postanejo in ostanejo veduo zvesti državljani in ve leva, naj na to vskliknejo trikratni „živio!" Po krepkem trikratnem „živio" zapoje šolska mladež cesarsko himno. Na to da predsednik šolskega sveta besedo p. šolskemu ogledi. V krepkem in gladkem govoru nagovori ta mladino, razloži obširneje pomen te veselice, ter poudarja tudi pomen denašnje postrežbe in jo opominja, naj se hvaležno spominja svojih do brotn'kov. Potem zapoje mladina skupno avstrijsko himno. To je bil oficijalni sklep. Na to se je zbralo več tukajšnjih gospej in gospodov, ter 8 petjem in govori nadaljevalo veselico, ki je bila ne samo za mladež, ampak splošna. Domače stvari. — (Župani in deputacije občin) se 13. julija ob 4. uri pojioludne v sprevodu pri ljudski veselici poklone cesarju. Župani in sploh vsi udeleženci deputacij dobodo od okrajnih glavarjev legitimacijske karte, s katerimi se morajo tisti dan (13. t. m. dopoludne) oglasit' na Ljubljanskem mestnem magistratu. Tam se jim bode povedalo, kje se imajo popoludne zbirati ter se jim tudi nakažejo stanovanja. — (Oprava spalne sobe Nj. Veličanstva), katero je gosp. Mathian včeraj in daues na ogled postavil, vzbudila je uprav občudovanje in splošna je sodba, da se kaj tacega v Ljubljani še ni izdelalo. Vsi predmeti: postelj, 2 šifonerja, umi-valni kosten, fotelji, izdelani so v renaissance-slogu masivno iz orehovega lesa, kateremu se je večinoma pustila naravna barva in okrašeni so z umeteljno dovršenimi rezbarijami, ki kažejo jako fin okus in izredno vestno in krasno delo, dostojno Najvišjega gosta. Kar v tolpah romalo je včeraj in danes ob činstvo v gosp. Mathianovo zalogo in vsakdo vračal se je s preverjenjein, da je to delo zares v ponos domačej obrtni ji. — (Iz Mozirja) odposlal se je naslednji telegram: Ekscelenci c kr. deželnemu namestniku baronu Kiibecku v Gradci. Zbrani narod občine Mozirje obhaja 600 letni spomin prevzvišene cesarske dinastije Habsburške Ljudstvo navdušeno kliče premilostljivemu gospodu in vladarju nu štajerskih tleh trikratni burni: Živ,o in Slava! Mozirje, 2. julija 1883 Županstvo: G ori čar in Lipo ld. Na ta telegram Brno prejeli danes sledeči s 1 o venski odgovor: V imenu in po naročilu Njegovega Veličanstva presvitlega našega cesarja pošljem županstvu Na višjo zahvalo za poslano prisrčno pozdravljenje. C. kr. namestnik: Kubeck. — („Obrtnika") 3 številka izšla je te dni z ozirom na 600 letnico v prazničnoj obliki. Razen popolnem prikladnega slavnostnega članka piinaši še razno za obrtnike zanimivo tvar ino. — (V Gleichenberg) v toplice j)rišla je kneginja Dolgorukova, udova ruskega cara Aleksandra II. — (Matura na ženskem izobraževa-lišči) v Ljubljani pričela je v soboto i u danes bila končana. Maturo delalo je 27 kandidutinj ; 3 so napravile izpit z odliko, 16 povoljno, palo jih je 8, mej temi 4 na 2 meseca, 4 pa na celo leto. — (Letni črešnjevi s o m e n j) sv. Petra in Pavla v ponedeljek bil je prav številno obiskan, posebno živahno bilo je na živinskem trgu. Goveje živine nagnali so nad 400 glav, kupčija bila je prav živahna, ker se je kupovalo za rejo. Cene so bile visoke, dasi je bilo pitane živine jako malo prav lepe, večinoma le srednje vrste. Tuji kupci kupili so za Koroško, Tirolsko, Gorico, TrBt in Pulj kakih 200 glav. Konj je bilo nad 250 in ?o kupci Laškega in Koroškega kupili kakih 100 konj in plačali dobro. — (V kranjsko hranilnico) bilo je uloženih meseca junija od 1042 strank 292.522 gld., izplačanih pa 1891 strankam 315.042 gld., tedaj za 22.520 gld. več izplačanega nego uloženoga. Za po sojila na posestva oglasilo se je v drugem kvartalu 120 prosilcev, ki so želeli posojil v skupnem zne sku 232.549 gld. 50 kr. 93 prošnjam se je dovo lilo ali po polnem, ali deloma tur se posodilo sku paj 160.519 gld. 67 kr., 27 prošenj pa je bilo od vrnenih, ker ni bilo po pravilih podpisanega jamstva. — (Vabilo.) „Celjsko učiteljsko društvo imelo bode dne 5. julija t. 1. povodom šeststoletne Habsburške svečanosti" slovesno zborovanje okoliškej šoli v Celji po sledečem vzporedu: . Pesen 2. Slavnostni govor predsednika g. J. Lo-)ana. 3. Zapisnik. 4. Dopisi. 5. Notranje razmere na Štajerskem za časa prvih Habsburžanov, govori g. Fr. Gabršek. 6. Posvetovanje o letošnjih konferenčnih vprašanjih. 7. Nasveti. 8. Cesarska pesen. Po zborovanji skupni obed. — Začetek ob 11 uri predpoludne. P. n. društvenike k obilnej udeležbi te slavnosti uljudno vabi odbor. — (Slovenska posojilnica v Mariboru) imela je do konca junija 170.993 gl. 28 kr. dohodkov, 154.628 gld. 65 kr. izdatkov, tedaj skupnega prometa 325.621 gld. 93 kr. — (Na javnej dražbi) v 18. dan t. m. se odda pri predsedstvu c. kr. okrožne sod nije v tudolfovem na 15.867 gold. 3 kr. proraeunjeno delo za poprave in obnovljenja poslopij popisna Štev. 151 v Rudolfovem. >— (Huda toča) pobila je pri Slatini, posebno pri sv. Katarini in v Uanjkovci in pri sv. Petru v Ilrvntskej. — (Požarna kronika.) Iz Komna se nam piše: Dne 1. t. m. po polunoči pogorel je skedenj Antona Mrzka v Tomaževic Vkljub marljivemu preiskovanju c. kr. žandarmerije ni se moglo izvedeti, kako bi bil naBtal požar. Gospodar je v službi v Trstu, a žena njegova ga je šla obiskat buš oni dan pred požarom. Zavarovana sta bila pri buiki ,,Slavijiu za mal znesek. — Prijatelj iz Ptuja pa nam poroča, da so dne 2. julija ob dveh po noči pogorela poslopja Jaueza MatijaŠiča in Josipa Ar-neža iz Budine, ki so bila tudi pri banki „Slavijiu zavarovana. — (Japonska velikanska semenska ajda) priporočala se je že lani, a tudi letos vabimo poljedelce, da jo poskusijo. Japonska ajda je tako zda t na, da jeden hektoliter nadomesti štiri hektolitre domače ajde in da se je že do osemdeset hektolitrov pridelalo iz jeduega hektolitra semena. Ta ajda raste na vsaki zemlji, če tudi ni posebno gnojna, doraste pa za moža na visoko. Dobiva se po 30 kr. kilo pri J. K. Pavlinu, v špecerijskej pro-dajalnici „Pn voglu" v Ljubljani. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Gradec 4. julija. Po slavnostne j predstavi vzprejel je cesar pri živili podobah (ta-bleaux) sodelujoče, izrekel milostno priznanje o izvrstnem zvršetku in o zgodovinski pristnosti podob. Ogovoril je več dam in gospodov. Madrid 4. julija. Zagotovlja se, da je po oficijalnem telegramu konstatovana kolera na Malti. Slav. pevskim društvom! Odbor j)evskega zbora Ljubljanske Čitalnice naznanja vsem častitim članom zunanjih pevskih društev, kateri sodelujejo pri serenadi 11. t. m. in pri ljudski veselici 13. t. m., da bode glavna pevska vaja v sredo 11. t. m. točno ob 11. uri pred poludnem v čitalničnej dvorani. Pri tej priliki razdelil se bode mej pevce tudi natančneji spored, kje in kako da se v slavnostnih dneh udeleže skupnih veselic. Vsi pevci nastopajo v salonski obleki s svojimi pevskimi znamenji in z zastavami. Ob jednem prosimo vsa pevBka društva in p. n. pevce, da se zaradi prenočišča, katera dobe brezplačno, vsaj do 8. t. m. pismeno oglase pri deželnem blagajniku, g. Fran Ravnikar-ji. Na zdravje! Odbor. lO-u-z^eoslcst borza dne 4. julija. (Izvirno telografično porodilo.) Papirna renta.......... 7« gld. f>0 kr. Srebrna renta......... 79 „ 35 m Zlata renta.......... 99 , 25 , 5u/0 marona renta......... 93 9 30 » Akcije narodne banke....... S38 a — B Kreditne akcije...... • • -91 • 9° ■ London........ ... 119 .95 m Srebro .... ....... — ■ — ■ Napol............. 9 > 49 V. . C. kr. oekini.....•..... 6 „ 66 B Nemške marke...... . 68 , 45 „ 4°/0 državne srečke iz 1- 1854 250 gld. 119 . — „ Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 167 „ 75 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. * 99 „ 20 „ Ogrska zlata renta 6°/0......120 „ 05 „ n . . H......g „ 76 , „ papirna renta 5°/0.....8* » ir> i 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 „ — , Dunava rej?, srećke 5°/0 . . 100 gld. 114 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4V/0 zlati zast. listi . 118 * 30 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „90 „ Kreditne srečke......100 gld. 170 „ 40 „ Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ 25 „ Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ 105 „ — „ Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 219 , 25 B Zahvala. Podpisana rodbina se najtopleje zahvaljuj') okrajnemu zdravniku Kamniškemu, g. dru. Antonu Binder-Ju, za trud in človekoljubno požrtvovalnost, s katero je rešil iz jako nevarne bolezni nje sina Ljudevita Magolič-a. (448) Rodbina S. Magolič-eva. Tugepolnoga srca naznanjam prežalostno vest, daje moj ncpozabljivi soprog, oziroma oče, gospod KAJETAN STRANECKI, trgovec, hišni posestnik, občinski odbornik in ud različnih društev v Idriji, danes dne 3. julija ob 11. uri dopoludne v 58. letu svojo starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgej bolezni v Bogu zaspal. Pogreb bode v četrtek dne 5. julija ob 6. uri popoludne. Ncpozabljivi ranjki priporoča ne v pobožen spomin. (446) Idrija, v dan 4. julija 1883. Ana Straneokl, Kajetan Straneokl, soproga. sin. Zahvala. Vsem blagim prijateljem in znancem, ki so v bolezni ljubeznivo obiskovali in pri pogrebu počastili mojega ranjkega moža Blaža Kuhar-ja, darovalcem lepih vencev: blagorodni gospč Josi-pini Terpinčevi, gg. učiteljem Ljubljanskim in iz okolico, družbi Vevških strelcev, rodbini Jatnar-jevi, Poljski /ari i. dr.; gg. učiteljem pevcem itd. za mojemu ranjkemu možu skazuno čast in I j u bezen izrekam najpi isrčnišo zahvalo. P r i D o v i c i M a r i j i v P o 1 j i, 4. julija 1883. (450) Antonija Kuhar, udova. Ravnokar izšla je: Slavnostna popotnica {.I 11 1>4 '1 111 S I IV—« v spomin na navzočnost Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. na Kranjskem povodom šeststoletnice združenja dežele Kranjske s presvetlo vladarsko hišo Habsburžanov. Za glasovir zložil Viktor Parma. Op. 11. — Cena 75 kr., — po pošti 80 kr. Dobiva sc pri založniku (449—1) Iv. Giontini-ji v LJubljani. Spominske medalje! P. n. gg. okrajnim šolskim nadzornikom, krajnim šolskim svetom in Šolskim voditeljem usojam se uljudno naznanjati, da ob priliki Šest stoletne deželne slavnosti izdajam lepo izdelano, na višjem mestu dovoljeno in pripozuano narodno spominsko medaljo. — ('ena lOO kosom je znižana na lO gld.; posamične medalje po 15 kr. — Naročila se prosijo takoj po pošti. (447) Iv. Giontini v Ljubljani. Lepa prodajalnica tik cerkve v velikem tr«n Slovenskega, titajerja se takoj odda. Kje? povč upravništvo tega lista. (422—5) Pravi francoski in avstrijski champagner, bordeanx, renska, avstrijska, štajerska, ogerska in dessort vina po zelo znižanej ceni. — Cenik zastonj in franko. (435—3) Specerija pri „vogla", poprej Weidlich. X l tu* i ne (234—23) ♦ 3K»l>e in ^ ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu :brez VBakih bolečin ter opravlja plonibovanja in * vse sobne operacije ♦ ♦ zobozdravnik A. Paichel, | + poleg Hradeckvjevega mostu. I. nadstropje. £ larsalla 4 4 4 4f najfinejše dietično Sicilijansko desert-vino ^ Za rekonvalescente, po daljših boleznih oslabelo osebe, ► ^ za otroke ga ni bolj krepilnega sredstva. Kot desert- ^ vino voliti je pred vsemi vini, ki se prodajejo po 4t trgovinah. ^ V steklenicah po 1 gld. prodaje pravo samo 4 G. Piccoli, ► 4 le3ca.xn.aLr I_i j-u."bl jani, ► firmzov m lakov % mE jako po ceni. \D Vitanja naročila se točno oskrbe, za spravljanje naročenih barv v CD potrebne zavitke se ničesa ne računi uar?cii za gospode in gospe; m častniške rokovice in uniformske zavratnike; bele zavratnike iz batisia in atlasa vse v mnogi izheri piiporoča Albert Schaffer, (437—2) Kongresni trg; it. 8, v LJubljani. m Velika izbćr srajc in zavratnikov za gospode. se ptVH) ceno poburiajo. (23:")—6) 16 »I. jeden frak, •26 »I. oela obleka s frakom pri LjnMjaiia, Slonove ulice 11. Telila zaloga izdelanih ogrinjal, jaquetov in deževnih plaščev za gospe in gospice. 1426—5) Velika izber modnih klobukov za dame. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar m it. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". SHY