M Naročnina Dnevna lidnjn za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdala celole.no vJugo-alavIJI so Din. za Inozemstvo lOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petit-vrsta mali oolasl po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm \ talne po Din 2-30. velUd po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o^ Pri već[em o naročilu pooust Izide ob 4 zlulroj razen pondellKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 1II Rokopisi se ne vratajo, netranMrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon St. 20S0. upravnlitva it. 2328 Političen list sa slovenski naroči Uprava /e vKopltar/evl ul.šl.e * Čekovni račun: riublfana Stev. tO.OSO tn 10.34Û sa Inserate, Sarajevoil.7563, Zagreb St. 39.011. Vraga ln Dunaj St. 24.797 Miljardno inozemsko posojilo. VELIK USPEH PRI EMISIJI 30 MILIJONSKEGA DOLARSKEGA POSOJILA V NEW Y0RKU. — EMISIJA RADI PREVPISA TAKOJ ZAKLJUČENA. — UGODNI POGOJI ZA NAŠO DRŽAVO. 0s4varitev zveze Slovenije z morjem. Reka. Pod prav posebnimi avspicijami gremo topot na pogajanja z Italijo. Dva sta se v naprej, brez nas pogodila za svoje interese na naš račun in sklenila na tej podlagi »večno prijateljstvo«, ki je seveda fraza, za katero se pa skrivajo vse konkretnejši dogovori — sedaj pa je vrsta na nas, da ta račun sprejmemo in se formalno obvežemo, da ga bomo točno poravnali. G. Mussolini ni tjavendan vprizoril albanskega konfliktal Italijansko-madžarska pogajanja, ki so se te dni zaključila v Rimu, so se sukala okoli ene glavne točke kot izhodišča za vse ostalo: Reke. Reka svobodna ogrska luka — Reka severna italijanska baza za prodiranje na Balkan. Če si predočimo davno neodoljivo težnjo Madjarov po lastni morski obali, če vemo, da se nikakor še niso odrekli nadam na vzp stavo »dežela krone sv. Štefana« — in če na drugi strani vpoštevamo pretenzije nenasitnega italijanstva na »mare nostro«, potem se zdijo cilji Rima in Budimpešte nezdružljivi in njuno »večno prijateljstvo« nerazumljivo. Ali se je Ogrska zapisala italijanski politiki za samo svobodno cono na Jadranu in se v ostalem zadovoljila z obeti, nanašajočimi se na predele donavskega porečja? Ali pa se Italijani Ogrske manj boje nego nas in so pripravljeni — vsaj v obetih — da dele jadransko vzhodno obal z Ogrsko? Stvar je nekam temna. Toliko jc gotovo: Če bi Madjarom ne bilo do drugega nego do svobodne cone na Reki, ne bi jim bilo treba sklepati z Italijo na tak pompozen in za nas odijozen način političnih pogodb in tajnih vojaških dogovorov. Z navadno trgovinsko pogodbo bi bili lahko dobili svobodno luko na Reki, saj bi Italija z veseljem sprejela vsako ponudbo, ki bi mogla dati umirajoči Reki novega življenja. V svojih mejah Ogrska tudi od nobene strani ni ogrožena in najmanj od nas. Če je na vsak način hotela izhodišče na morje na Reki, bi se bila mogla najprej z nami prijateljsko pogoditi glede tranzita in se potem obrniti na Italijo zaradi svobodne cone, ki bi jo bila, kakor rečeno, brez drugega lahko dobila. Potem bi ludi prijateljska pogodba z Italijo ne imela za nas nič sumljivega, nič odijoznega. Na ta način bi se dejansko služilo iskrenemu zbližanju prizadetih narodov in s tem splošnemu miru. Sedaj pa se je cela stvar zaradi Reke vpri-zorila na način, ki mora v najvišji meri vzbujati našo skrb in nezaupanje?. Mi danes vprašanja madjarske svobodne cone na Reki nikakor ne moremo smatrati kot navadno gospodarsko vprašanje. Mi pri najboljši volji ne moremo imeti vere v italijanske in madjarske izjave, da italijansko-madjar-ska zveza ni naperjena proti nam. Mi si moramo biti marveč v svesti, da si bodo tu podajale roke nam nasprotne sile in vpoštevati vse nevarnosti, ki nastanejo iz tega za našo državo. Predočimo si, da je Ogrska že enkrat prišla na Reko preko volje našega naroda in si s pomočjo hrvatskega mažaronskega velika-štva in ker to ni zadostovalo, s pomočjo po-tvorbe javne listine ustvarila v našem narodnem mesu svoj »corpus separatum«. Na podobno neprijateljski način skušajo Madjari sedaj znova prodreti preko našega ozemlja na Reko. Odbili so naše prijateljske ponudbe za dohod do morja in se zvezali z Italijo, da nam izsilijo prehod na Reko. Madjarske politične tradicije se obnavljajo. List »Morje«, ki do danes ni nehal izhajati v Budimpešti, postaja znova realen in aktualen. Madjarski kapital, ki šc vedno živi na Reki, bo dobil obi-lega novega dotoka iz Budimpešte. Združen z italijanskim, bo z vsemi silami konkuriral z jugoslovanskim gospodarstvom in podpiral vse politične akcije, ki bodo delale na naš propad. Vse to so lahko izračunljiva dejstva, vrag je dejansko tako črn. Kako naj mi pristanemo na vse to, kako naj sami sodelujemo na uresničenju teh italijan-sko-madjarskih političnih in gospodarskih načrtov? Zdrava pamet nam veleva, da moramo to najodločneje odbiti. G. Mussolini se je dobro zavedal nesprejemljivosti zahtev, ki nem jih jc pripravljal in zato jih je zvezal z albanskim konfliktom, zanašajoč sc pri tem na to, da mu pojdejo velesile na roko. Tako izsiljevalno politiko odbijamo in smo prepričani, da imamo pri tem na svoji strani vse pošteno javno mnenje v Evropi. Danes sc tudi Aziji soglasno priznava pravica, da se otrese enostranskih pogodb in sklene nove na podlagi polne enakopravnosti — to sta le dni izjavila tudi angleška vlada in angleški parlament. Kako naj sc potem od nas zahtevajo nekake kapitulacije? Pri vsem tem pa nikakor ne odbijamo pogajanj radi madjarske proste luke. Hočemo čim svobodnejši gospodarski promet v podonavskih deželah, toda naši lastni gospodarski in politični interesi morajo ostati pri tem popolnoma zavarovani. Reka pa ima za nas, zlasti za hrvatski narod, svojo bridko politično zgodovino. Reka v zvezi z madjarstvom vzbuja bridek spomin, načenja neporavnan političen račun in strah da se bo madjarski element pod italijansko patronanco v zasmeh hrvatstvu in hrvatskemu pravu šopiril na Reki. Ni v interesu Madjarske, da v takih okoliščinah pride do morja. Stališče, ki bi si ga s tem ustvarila, bi bilo zanjo nevzdržno, za njeno gospodarstvo bi bile vse pogodbe z Italijo brez vrednosti. Nasprotno mora tudi Ma-djarska želeti, da se z medsebojnim sporazumom ognemo vsega, kar bi moglo načenjati stare ali netiti nove spore. Zato se moramo ogniti Reke. Ogrska dobi lahko najboljši izhod na morje v Split. T u bi imela opraviti z enim samim pogodbenikom, kar bi ji bilo brez dvoma ugodneje kot utirati si pot preko našega na italijansko ozemlje. Tudi Trst nima tistega zgodovinsko-poli-tičnega obeležja kot Reka in če hoče Ma-djarska italijansko luko, bi se mogli mi veliko lažje sprijazniti z madjarsko cono v Trstu, kakor pa na Reki. Da ne bodo imeli sosedje na severu in jugu prav nikakega dvoma o naši lojalnosti, da jih prepričamo, kako resnično si želimo mirnega sosedstva, podčrtamo in zagovarjamo šc misel, da naj dobi Ogrska enake ugodnosti za vse tri luke: Split, Reka, Trst. To bi bila po našem globokem prepričanju zadnja možna koncesija s strani naše države, za Madjarsko bi pomenila ta rešitev največjo gospodarsko svobodo, ki si jo more želeti in Italija bi mesto ene luke oživila dve. S tako deccntralizacijo bi sc zabrisali narodno politični momenti, ki so zvezani z Reko, zato bi jo po našem mnenju končno tudi naša država mogla sprejeti. Odmevi itaillansko-madjarskega pakta. Bnkarešt, 8. aprila. Posl. Davila je vložil na zunanjega ministra interpelacijo zaradi ita-lijansko-ogrske prijateljske pogodbe in govorov Mussolinija iu Bethlena. v Rimu Poslanec vpraša, ako s to pogodbo ni omajana Mala antanta. Zunanji minister Mitileneu še ni odgovoril. — V poučenih krogih trdijo, da je romunska vlada svojemu poslaniku v Rimu brzojavno naročila, naj prosi za točna pojasnila glede z Ogrsko sklenjenih pogodb. Na romunsko javno mnenje so učinkovali dogodki o priliki Beihlenovega obiska v Rimu zelo neprijetno, kar jasno zveni iz pisanja časopisja. Liberalno glasilo »Vitoruk izraža ob tej priliki željo, da naj bi se čimprej sešla konferenca Male antante in dokumentirala življensko silo' te skupine držav. Pariz, 8. aprila. Francosko časopisje izraža veliko nezaupanje glede namenov, ki se skrivajo za italijansko-madjarskimi pogodbami. »J. d. Dcbatsc pravi, da slore države Male antante prav, ako posvete pogodbi z dne 5. aprila vso pozornost. Ministri pr! kraSiy. Belgrad. 8. aprila. (Izv.) Tekom današnjega dne je kralj sprejel v avdijenci predsednika ministrskega sveta Nikolo Uzuno-viča, nato zunajega ministra dr. Ninka Periča, vojnega ministra Hadžiča iu prosvetnega ministra Veljo V u k i č e v i č a. Dasiravno trdijo nekateri krogi, da so te av-dijence političnega značaja, so v dobro informiranih krogih zatrjuje, da gre za običajne avdijence informativnega značaja. Ministri so kralja obvestili o iekočih poslih. Seje zakonodajnega odbora odgodene. Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Za danes dopoldne sklicana seja zakonodajnega odbora se ni mogla vršiti, ker minister ni prišel na sejo. Zato je predsednik sejo zaključil iu sklical prihodnjo za popoldne. Popoldne se je na-znanilo poslancem, da je minister za izenačenje zakonov Vasa Jovanovič odpotoval iu da se nahaja izven Bclgrada ter da z ozirom na to ni mogoče imeli seje. Radi lega se je seja odpovedala in se bo prihodnja sklicala pismenim potom. i Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Finančno mini- j strstvo objavlja, da se je včeraj v Newyorku izvršila emisija drugega dela zunanjega posojila od strani finančne skupine Blair-Shcw. Ta efnisija prinaša 30 milijonov dolarjev po 7 odst. Posojilo se vrača v roku 35 let. 15 milijonov dolarjev je namenjenih za splošne državne potrebe, 15 milijonov za pri-četek del za zgraditev železnice Belgrad — Jadransko morje. Posojilo se jc emitiralo po kurzu 92.5 odst. Vpis posojila je pričel včeraj ob 10. dopoldne na borzi in je bil zaključen, ker je bila v kratkem času emisija krita. To poročilo jc izdalo finančno ministrstvo. Nobenega dvoma ni, da je to velik uspeh sedanje vlade, ki je kljub zatrjevanju nekaterih krogov, da ne uživa nobenega zaupanja v inozemstvu, dosegla posojilo v višini čez poldrugo miljardo dinarjev. Dosedanje vlade pa niso v inozemstvu dobile niti najmanjšega posojila. Ta uspeh jc tem večji, če se upoštevajo velike intrige Italijanov, ki so z vsemi silami rovarili proti temu posojilu in proti naši državi v inozemstvu. Poudariti je treba tudi precej ugodne pogoje, pod katerimi se je to posojilo najelo. Belgrad, 8. 4. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da se takoj prične v Sloveniji z gra- Bolgrad, 8. aprila. (Izv.) Včerajšnja seja Radičevega kluba v Zagrebu je najboljši dokaz resničnosti trditev, da hočejo radičevci po vsaki sili v vlado. V tem oziru so posebno zanimive izjave Stjepana Radiča, ki jo komentiral resolucije svojega kluba na ta način, da se je absolutno izjavil za vslop v vlado in obenem zatrjeval, da je vprašanje Bože Maksimoviča radičeveem povsem postranska stvar. Kakor običajno, pa je te izjave svojega strica njegov nečak Pavle Radič danes drugače tolmačil. Pavle Radič je davi prišel v Belgrad. V razgovoru s časnikarji jc izjavil, da nikakor niso pravilni komentarji k vče-rajšnim sklepom. Pravi, da niso vodili nobenih pogajanj in ludi vesti, da so bili nekateri radikalni politiki v Zagrebu, ne odgovarjajo resnici, vsaj v kolikor se tičejo trditve, da bi sc pri tej jnliki pogajali z radičevci- Isto tako je dementira! vesti, da bi se radičevci pripravljali za vstop v vlado pod pogojem, da bi se v zagrebški občini vpeljal koniisarijat. Kar se tiče Bože Maksimoviča, je lo vprašanje rešeno s tem, da se je proti Boži Ma k si - ditvijo treh novih železniških zvez, med temi zveza Slovenije z morjem. h Kakor jc iz gornjega poročila razvidno, gre za emisijo druge tranše v 1. 1022. sklenjenega Blairovega posojila (100 milij. dolarjev). Od prve tranše je bilo do sedaj izdanih 15.250.000 dol. po emisijskem kurzu 95.25 odst. z 8 odst. nominalnim obrestovanjem. Izplačilni kurz za našo državo je takrat znašal 86.75 odst. Emisija druge tranše pa jc za nas znatno ugodnejša, predvsem radi tega, ker se je nominalna obrestna mera novih obligacij znižala od 8 na 7 odst. Velik uspeh te emisije je razviden iz dejstva, da jc obrestovanjc novih obligacij, upoštevajoč emisijski kurz, znatno nižje, kakor obrestovanje starih obligacij pri današnjem dnevnem kurzu, kajti dejansko obrestovanje novoizdanih obligacij znaša pri emisijskem kurzu 92.5 dol. za 100 dol. nomi-nala 7.57 odst., med tem ko sc obrestovanje starih obligacij pri dnevnem kurzu 102—103 dol. giblje na višini 7.8 odst. Pri tej priliki naj še pripomnimo, da so se pred meseci vršila pogajanja z našo vlado pod znatno manj ugodnimi pogoji, kajti Blairova skupina je takrat hotela pristati le na povišanje izplačilnega kurza na 93 odst. pri neizpremenjeni nominalni obrestni meri. moviču parlamentu predložila obtožba in parlament mora o tem odločevati. Končno je Pavle Radič izjavil, da so Radičevci za vlado, v kateri bi bili zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci, in da bodo v tej smeri napeli vse sile. Zagreb, 8. aprila. (Izv.) Pred svojim odhodom je Pavle Radič izjavil, da so Andra Stanič, Stjepo Kobasica in dr. Markovič imeli misijo za pogajanja za vstop HSS v vlado. Izjavil je, da bo HSS stopila le v koncentracijsko vlado. Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Z ozirom na vesli nekaterih krogov, da je bil Laza Markovi) v Zagrebu v posebni misiji, je danes La-za Markovič izjavil časnikarjem: V Zagreb sem šel po zasebnih poslih. Od radičevcev nisem videl nikogar, niti se nisem z nikomer razgovarjal, razen da sem ponoči povsem slučajno potoval skupaj s Pavlom Radičem. Ofi-cielne misije torej nisem imel nol«?ne, niti nisem bil pooblaščen za pogajanja. Glede sodelovanja radičevcev v vladi .ie moje osebno mnenje, da do tega sodelovanja, ne bo prišlo. Novi veliki gospodarski uspehi SLS za Siovesisjo. Ljubljanska borza le dobiSa pravico trgovanja z devizami. Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Trgovinsko min istrstvo jc v soglasj* s finančnim ministrom izdalo ljubljanski borzi pravico za trgovanje z devizami. S Po-! nieni to, da bi Sli v vlado tudi z Božo Maksi-movičem?« »Qui capere poteet, capiat — Kdor more razumeti, naj razume,« je dejal Radič in se ! poslovil S tem je Radič pristal brezpogojno i na 1 program sedanje vlade i na njeno dosedanjo sestavo. Poročajo pa listi o teh razgovorih Radiča za vstop v vlado, da je ta stavil le eno zahtevo: Razpust zagrebškega občinskega sveta, ki je v rokah federalistov. Kakor je tedaj Radič na eni strani glasen in jasen s svojimi ponudbami, se na drugi strani radikali obnašajo čudovito hladno, tako da ta rezerviranost vzbuja vtis, da se je gospod Radič tudi topot zastonj izjavljal. Sicer pa položaj ni tak, da bi se gospodu Uzunovi-ču prav posebno mudilo z odločitvami v eni ali drugi smeri . Pogajanja z Italijo REVIZIJA TIRANSKEGA PAKTA. Radié bl rad v vlado. Ljubljana, 8. aprila. Ako se izkaže za to potreba, se bo sedanja vladna koalicija razširila. Razširjenje je možno v več smereh, pred vsem pa v dveh: ali z Radičem ali z Davidovičem. Zadnji dnevi so pokazali, da se v obeh smereh vrše za sedaj neoficielni in neobvezni razgovori. Medtem ko Davidovičeva stranka o vseh teh poskusih modro molči, je Radič te dni že govoril in izjavljal. Za 6. in 7. april je Radič sklical v Zagreb sejo svojega »Narodnega seljačkega kluba«, ki so se je udeležili tudi njegovi oblastni poslanci. S seje je bil izdan naslednji komunike, ki jasno kaže Radičevo sedanje razpoloženje: »Narodni seljački klub« je na svoji seji 7. aprila v Hrv. seljačkem domu v Zagrebu razpravljal o najaktualnejših vprašanjih naše notranje in zunanje politike s posebnim ozi-roin na neodložljivo potrebo, da se popolnoma izgrade oblastne samouprave v celi državi ter da se jim v ta namen zagotove vsa potrebna formalna sredstva in najširši delokrog, kakor ga določa in odreja tako ustava kakor zakon o oblastnih in sreskih samoupravah in kakor ga absolutno zahtevajo narodne potrebe in nadloge Enako izčrpno je razpravljal klub o našem mednarodnem in gospodarskem odnoša-ju proti Italiji, s posebnim ozirom na nettun-ske konvencije, na znani^albansko-italijanski pakt kakor tudi na najnovejše postopanje tega našega soseda napram naši državi, s katero ima najsvečanejšo pogodbo prijateljstva. Prikazan je jasno tudi današnji parlamentarni položaj tako današnje vlade, ki še vedno nima gotove nadpolovične parlamentarne večine, kakor opozicije, v kateri se posebno dve največji naši stranki z vsemi silami trudita, da obvarujeta ustavnost in parlamentarizem in glavni pogoj demokracije: svobodo političnih volitev, ter da na tem temelju stvorita normalne odnošaje med vsemi parlamentarnimi strankami in skupinami. Posebno se je poudarjalo, da je že skrajni čas, izvesti resnično in vidno enakopravnost med Srbi, Hrvati in Slovenci, 1er z nepretrganim parlamentarnim delom do poletnih počitnic narodne skupščine uzakoniti vse tiste ustanove, za katere so se že večkrat potegovale vse vlade narodnega sporazuma in katere tvorijo aktualni program vseh naših velikih strank, kakor je n. pr. posebej: izenačenje davkov, dalmatinski agrar, občinski zakon za celo državo in še desetina neodložljivih a že gotovih zakonskih načrtov. Kot rezultat te razprave je bil soglasno sprejet sledeči sklep: Narodni seljački klub smatra za svojo dolžnost, olajšati sestavo močne parlamentarne vlade narodnega sporazuma in pospešenega parlamentarnega dela. vlfcle, ki bo popolnoma dorasla vsem težkim nalogam naše zunanje in notranje politike. Za izvedbo tega sklepa se dajo vodstvu HSS oziroma predsedstvu Narodnega seljačkega kluba popolnoma svobodne roke v duhu politike narodnega sporazuma, seljačke demokracije in narodne samouprave.« S to resolucijo je Radič glasno izjavil svojo popolno pripravljenost in iskreno željo, sodelovati v vladi z dosedanjo vladno koalicijo. Da izključi v tem oziru vsak dvom, je Radič бе osebno dal časnikarjem posebno izjavo o tej seji. V tej izjavi pravi med drugim: »Vsi govorniki so poudarjali važnost in nbsolutno potrebo popolne izgraditve samouprav, kakor to določa ustava in oblastni zakon. In vsi so naglašali — a to je najvažnejše ze resolucijo — da seljačka stranka ne vodi nikake osebne politike ter ne vprašuje za posamezne osebnosti, ker je v parlamentu rešila slučaj Bože Maksimoviča, in da tudi ne računa na razcep ali trenja v drugih velikih parlamentarnih skupinah.« Nemčija in Jugoslavija. Grašika »Tagespost« z dne 8. aprila priobčuje na uvodnem mestu pogovor poslanca dr. Grassla z bivšim poslanikom Joco Jova-novičem glede zbližanja med Jugoslavijo in Nemčijo. Uvodoma navaja g. Jovanovič, kako je bilo že pred vojno nekaj nemških diplomatov, ki so delali na zbližanje med Nemčijo in Srbijo. Začasa bosenske aneksijske in potem balkanske krize Nemčija ni stala povsem na strani Avstro-ogrske. Največ je doprinesla do medsebojnega spoznanja svetovna vojna; tu sta se srbski in nemški narod naučila drug drugega cenili in spoštovati. To se je po vojni uveljavilo v zunanji politiki obeh dežela. Po Locarnu in vstopu Nemčije je padla zadnja ovira konkretne zveze med Nemčijo in Jugoslavijo, ki se gospodarsko najsrečneje izpo-polnujeta. Potem nadaljuje g. Jovanovič: »Važen moment za ustvaritev takih zvez z Nemčijo je tudi njeno dobro razmerje z Rusijo. Ne poznamo vsebine rapallske pogodbe, ki se je lani v Berlinu obnovila, toda na vsak način smatramo to pogodbo kot jamstvo miru in reda v Evropi pa tudi naše lastne varnosti. Vezi, ki nas vežejo z ruskim narodom, so temelj naše zunanje politike; to so in to morajo ostati, naj se očita današnji Rusiji, kar se hoče.« Potem ugotavlja g. Jovanovič glavne pogoje, na katerih bi morala temeljiti bodoča nemško-jugoslovanska zveza. Predvsem bi morala Nemčija osvojiti načelo: Balkan balkanskim narodom, ki edino more zagotoviti miren razvoj Balkana. Dalje bi nam morala Nemčija pustiti svobodno roko za naše odnošaje nasproti drugim narodom na jugovzhodu Evrope. da se moremo uspešno braniti proti italijanski politiki. Ni samo v našem, marveč tudi v nemškem interesu, da se Italiji prepreči njen razdirajoči vpliv na razmere v Podo-navju. Končno pravi g. Jovanovič: Dve nadaljni zahtevi naše zunanje politike sta: Stalnost zunanje politike tiste velesile, na katero naj se naša država nasloni, kakor tudi trdnost in poštenost odno.šajev z nami. Oba ta dva momenta najdemo pri Nemčiji in nemška politika od leta 1920 do danes, posebno pa v zadnjih ita-lljansko-jugoslovanskih nesporazumljenjih dokazuje, da je to res. Nemška država je danes edina velesila na evropski celini, ki ima poln interes na tem, da se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev v njenem današnjem položaju utrdi in okrepi, neglede na sosede okolu nje. Po vsem tem bi bilo popolnoma naravno, da se Nemčija in Jugoslavija sporazumeta. Predpogoji so dani, treba jih je le izgraditi. Zbližanje z Nemčijo. Zadnjič je »Slovenec« pisal o potrebi zbli-žanja z Nemčijo. Na ta naš članek je reagirala belgrajska »Samouprava«, glavno glasilo radikalne stranke, in povedala svoje mnenje o tem vprašanju. Ta Samoupravin« članek pa je zdaj pograbilo »Jutro«, češ, ker je »Slovenec« glasilo vladne stranke, je zanimivo, kaj pravi o tem druga vladna stranka. Seveda pa je »Jutr«;< manj-za to zanimivost, kakor bolj za to, da je moglo zapisati: »Radikalna Samouprava označuje >Slovenčev« zaključek kot naiven.« Da je »Samouprava« označila ta naš članek pa tudi kot jako resen in napisan z velikim patriotizmom, to je »Jutro« seveda zamolčalo. Sicer pa se nam zdi, da »Samouprava naših izvajanj ni povsem dobro razumela. kajti v stvari se njeno mnenje vendarle docela ujema z našim. Če piše »Samouprava«, da se bo Nemčija orientirala proti nam le bolj iz. gospodarskih interesov, je lo točno. Pa je baš ta moment, ki ga nemško časopisje, v kolikor simpatizira z idejo zbližanja, najbolj poudarja. Pa tudi s politične strani soglaša z nami Samouprava«, ko piše: Mi nimamo z Nemčijo nikakršnih političnih kontroverz. Med vojno smo bili sicer nasprotniki, a spomini na to se izgubljajo brez mučnih potresljajev. Sedaj nimamo skupnih mej in na mednarodnem terenu si naši interesi ne nasprotujejo... — Torej, kakor rečeno: »Samouprava« se v vprašanju zbližanja med Nemčijo in Jugoslavijo načelno in bistveno povsem strinja z nami in bi »Jutro« mesto dn tu išče nasprotij med obe-j ma vladnima strankama, ki jih ni, vsekakor I pametneje îvredilo, ako bi v tem vprašanju i še ono povedalo svoje mnenje. Najbrž pa no-i benega nima. Belgrad, 8 aprila. Na merodajnem mestu izjavljajo: Na italijansko pobudo je te dni naš rimski poslanik Rakič obiskal g. Mussoli-nija in imel z njim dolg pogovor informativnega značaja. S tem so se pretrgani stiki med našo in italijansko vlado vzpostavili. Sedaj je treba ugotoviti temelje za pogajanja, ki se začno le dni. Kolikor je razvidno, bo tvoril predmet pogajanj v glavnem tiranski pakt, ki ludi velesilam ni jasen in z.ato potreben revizije. Glede italijanske obtožbe proti nam so velesile ugotovile, da so bile neosnovane in da je vsemu nesporazumljenju kriv tiranski pakt. Naša vlada izdeluje sedaj instrukcije za g. Rakiča, ki bo vodil pogajanja z g. Mussolinijem. Instrukcije se odpošljejo v Rijn po posebnem kurirju. Od italijanske strani se niso postavili ni-kaki pogoji za pogajanja. Mi zahtevamo kot bazo za pogajanja jasno tolmačenje tiranskega pakta in končno likvidacijo albanskega vprašanja. Gospod Bodrero se je včeraj ponovno oglasil v zunanjem ministrstvu. Belgrad, 8. aprila. Tukajšnji vodilni listi posvečajo uvodnike pogajanjem z Italijo. »Sa- mouprava« piše: »Naša vlada je v imenu države prevzela obvezo, da izvede ratifikacijo nettunrfklh konvencij v parlamentu. Vlada bo io storila, kadar bodo splošne razmere v parlamentu lake, da se bo mogoče v tej stvari nadjati na uspeh. Ako pa bo parlament konvencije vendarle odklonil — kajti naša vlada v parlamentu ne razpolaga s tistim vplivom kakor italijanska vlada — potem bo naša vlada storila svojo dolžnost in podala ostavko.« »Pravda« pravi, da moramo zahtevati kot bazo pogajanj revizijo tiranskega pakta v tem smislu, da zajamči neodvisnost Albanije Društvu narodov z vsemi svojimi člani. Ako zasleduje Italija kake druge cilje potem so dane klice za bodoče spore. Odgovornost zanje naj se ugotovi že sedaj!. Berlin, 8. aprila. Zunanje ministrstvo Je prejelo zagotovilo, da se vse tri prizadete države: Italija, Jugoslavija in Albanija strinjajo s sodelovanjem Nemčije v komisiji za razčiščen je jugoslovansko - italijanskega konflikta. S tem je sodelovanje Nemčije zagotovljeno. Sedaj je treba le še točno ugotoviti delokrog komisije, nakar se vse prizadete države v obliki not obvestijo o ustanovitvi komisije. Za povzdigo evropskega gospodarstva. v Berlin, 8. aprila. (Izv.) Nocoj je imel predavanje bivši francoski finančni minister Loucheur, na trgovski visoki šoli o sedanjem gospodarskem položaju v Evropi in o predsto-ječi svetovni gospodarski konferenci. Dejal je, da bi bila pri razpravljanju o obnovitvi svetovnega gospodarstva brezpredmetna nova diskusija o zaščitnih carinah iD prosti trgovini. Misek organizirati Evropo po zgledu Amerike, st ne sme a priori zavrniti, vendar dvomim, da bi se spričo razvad in predsodkov mogla kmalu izvesti. Za manj utopi-stično smatra stvoritev evropske carinske unije, ki bi dovolila prosto kroženje gospodarskih dobrin po evropskem kontinentu. Da se prepreči neznosljivost carinskih meja, je mogoča tudi druga pot, kakor je pogajanje posamezne države z državo. To je mednarodna organizacija gospodarstva v Evropi. Evropa pa nima izbire, ali nastopi pot tako zvanega racionalnega gospodarstva, ker bo morala sicer kloniti pred rastočim bogastvom in podjetnim duhom Amerike. Ostane samo še tesno združenje gospodarstva po posameznih skupinah. Nemčija in Francija lahko igrata pri tem veliko vlogo in misli, da se ne smeta truditi sedaj za tem. da ustvarita neinško-fran-coski gospodarski blok. Politika blokov je doživela svojo obsodbo v 1. 1914.—1918. Bila je zadušena s krvjo. Združitev evropskega gospodarstva mora upoštevati vse produktivne narode. Ruske reoresalije za Peking. Moskva, 8. aprila. Sovjetska vlada je zvedela o vpadu na pekinško poslaništvo šele po ovinkih kasno ponoči, ker so pekinške oblasti odredile zaporo nad brzojavkami v Rusijo. Takoj se je sešel svet ljudskih komisarjev na izredno sejo. Poučeni krogi izjavljajo, da se izvrše najostrejše represalije: Pretrgajo se diiplomatični odnošaji, upravnik poslov Cernič in vsi konzuli na severnem Kitajskem se odpokličejo, zastopnik pekinške vlade se izžene iz Moskve; sovjetska vlada bo smatrala poslej kantonsko vlado kot edino zakonito vlado na Kitajskem. Berlin, 8. aprila. Po poročilih iz Pekinga so vse brzojavne in telefonične zveze z ruskim poslaništvom prekinjene. Ruski upravnik poslov je pri poslaništvih ostro protestiral proti kršitvi mednarodnega prava in mednarodnih pogodb. Kitajski zunanji urad je našel zaklenjen, ker je zunanji minister odstopil. v Peking, 8. aprila. (Izv.) Ruski poslanik je izročil časnikarjem prepis protestne note radi hišne preiskave v poslopjih, ki so last poslaništva. V noti se protestira proti sirovemu načinu postopanja policije in vojaštva proti stanovalcem v poslaniškem poslopju, ki je nedotakljivo. v Šanghaj, 8. aprila. (T/V.) Policija je obkolila hiše sovjetskega poslaništva, tako da je nemogoč vsak izhod iz konzulata. Generalni konzul v Šanghaju je radi tega odločno protestiral proti temu pri vladi in diplomatskem zboru. Položaj je zelo napet. GROF BETHLEN SPREJET PRI PAPEŽU v Rim, 8. aprila. (Izv.) Ogrski ministrski predsednik grof Bethlen se je danes podal v Vatikan, kjer se je dolgo časa razgovarjal s kardinalom Gasparijem. Zatem je bil sprejet pri papežu. Avdicnca je trajala 20 minut in je bila navzoča tudi grofinja Bethlen. NOV DRŽAVNI PREDSEDNIK V LATVIJI. v Riga. 8. aprila. (Tz.v.) I.atviški državni zbor je s 73 proti 23 glasovom izv'olil za državnega predsednika prejšnjega podpredsednika skupščine m vojnega ministra Gustava Scmedalsa, POLITIČNA KONCENTRACIJA V ROMUNIJI v Bukarešta, 8. aprila. (Izv.) Neodvisni list »Adeverul« poroča, da je nastala sprememba v odnošajih med posameznimi strankami. Vse možnosti resnih medsebojnih sporov so odstranjene. Vse programatične diference so stopile v ozadje in zdi se, da se stranke pogajajo za stvoritev enotne fronte v ziml-slu nacionalnega bloka. Nadaljnja teleionska poročila na 6. strani! Klešče. O novi italijansko-madjarski prijateljski pogodbi piše »Prager Tagblatt«, da je to politika klešč. Velika politična moda >e danes: ljubega soseda vzeti med klešče. To je naredil zdaj Mussolini s svojim jugoslovanskim konkurentom na Jadranu. Po drugi strani pa konstatira »P. T.«, da je tudi Beneš s svojo Malo antanto vzel med klešče Madjarsko. Enkrat se bodo pa vse take klešče morale zlomiti, zaključuje list: upajmo le, da se bo ta zlom izvršil v pravem duhu društva narodov in ne z gromom topov. — Upajmo I Sôodî SCS Shod SLS. V Dolenji vasi se je vršil v nedeljo v Društvenem domu shod SLS. Ob najboljši udeležbi je poslanec Škulj poročal o delu SLS v nar. skupščini. Izrecna želja in prošnja vseh zborovalcev pa je bila, da se čim preje prične z reguliranjem voda od Oberha do Mozelja. Neverjetno, koliko škode dela vsakoletna povodenj lepemu dolenjskemu in rakitniškemu polju. Ljudje so že tako obupani, da puščajo njive in si iščejo novega polja po brdih. Preteklo leto od vse rakitni-ške vasi, ki šteje 70 hiš, ni ostala nobena parcela od vode' nepoškodovana. Pred dvemi leti se je že začelo s preddeli, a žal načrti še danes niso izvršeni. Zadnji čas je, da se resno začne z regulacijo, drugače bo vse prepozno. Na mnogih mestih se je začela najboljša zemlja rušiti in celi deli njivskih parcel izginjajo v vodne izjede. Zbor je odposlal tozadevno peticijo na poljedelsko ministrstvo. Д Ministrske plače in avtomobili. Ti zdaj naenkrat bodejo »Jutro« v oči, zato ker so klerikalci na vladi, in se mu zdi to zapravljanje denarja. Ja, seveda je, natančno vzeto, vse na svetu zapravljanje. To je že stari Dio-gen v svojem sodu pogruntal. In ravno zadnjič je o tem nekdo filozofiral, če se ne motimo, v pariškem »Matinu«, češ: pravzaprav je vsaka vlada luksus, kakor je tudi luksus država. Ali kako bi mogli dandanes biti brez države in kako država brez vlade? In dalje logično: kako vlada brez ministrov in ministri brez plače .., No, da, in k ministru spada pač tudi avto. To je že dandanes na vsem svetu tako. In vsi ljudje ne morejo biti ministri. — Kaj bi torej bili tako nevoščljivil Posebno če pomislimo, koliko demokratarskih ministrov se je že vozilo v avtomobilih, veliko vozarilo, a za Slovenijo nič naredilo. No, in ti trije klerikalni ministri zdaj, njih je kaj malo videti v avtomobilih, a toliko več v pisarni, o čemer se je v tem kratkem času njihovega ministrovanja Slovenija že lahko prepričala. Le ne toliko nevoščljivosti, ljudje božji. Od nevošč-ljivosti ni bil še nihče sit. Л »Ata Narod« in oblastna skupščina. >Narod« je seveda znto na svetu, da priobčuje tiste kunštnosti, ki jih »Jutro« ne more prebaviti- Tako je tudi s sklicanjem oblastne skupščine v Mariboru, o katerem piše »Naroda, da je zopet preložena. Kako, če pa skupščina še ni bila sklicana razen za 19. t m. — Ako jo je sklicalo »Jutro« in. za njim drugi demokratski listi, pa se je izkazalo za netočno, naj lepo priznajo svojo zmoto, ne pa, da se izgovarjajo, češ, je preloženo! Kaf se gođi doma Ne odlašajte z naročilom velikonočne reklame za svoje predmete. V lastnem interesu vsakega trgovca in obrtnika je, da vsaj zadnje dneve pred prazniki opozori naše čitatelje na blago, s katerim želi postreči svojim odjemalcem. Stanje Narodnega gledališča v Ljubljani. Potrebno je obvestiti našo javnost o stanju Narodnega gledališča v Ljubljani, ki je bilo že nedavno predmet velikega razburjenja. Gospod upravnik inž. Kregar nam je blagohotno dal o tej stvari sledeče pojasnilo: Da bi rešil situacijo Narodnega gledališča, je upravnik v zadnjem času trikrat posredoval v Belgradu, kjer je poročal o nevzdržnem stanju ter prosil za nujno pomoč. Prvič se mu je posrečilo fcposlovati virman v iznosu 230.000 Din. S tem denarjem je bilo mogoče izplačati zaostale gaže in honorarje ter se je s tem preprečilo takojšnje redukcijo v večjem številu. Že pri izplačevanju teh honorarjev se je reduciralo 20% ter s tem ogočilo obdržati zopet par ljudi vsaj do novega proračuna. Dalje je gledališka uprava skušala doseči nekatere amandmane za osebne in materialne izdatke. Ker pa to ni bilo mogoče doseči, je pre-oetajala samo ena pot, da se doseže sprememba finančnega zakona v tem smislu, da se dovoli gledališču, da po svojem preudarku uporabi vse, ali vsaj del dohodkov. Za to rešitev eo se odločili vsi upravniki in so v tem smislu informirali vse klube, v prvi vrsti pa g. poslanca Smodeja, ki je kazal za Narodna gledališča in kulturne ustanove eploh, največ razumevanja ter v ta namen zastavil vse svoje sile, ves svoj vpliv. Pa tudi gg. poslanci opozicije so bili v tem oziru zelo naklonjeni. Vsa prizadevanja ljubljanske uprave, da bi se črtala zahteva vrniti po pomoti uporabljeno vsoto 996.000 ali da bi se dovolil v ta namen naprošeni virman, so bila brezuspešna. Posrečilo se je na na intervencijo poslancev Jngoslovanskcga kluba doseči spremembo finančnega zakona in situacija se je v toliko zboljšala, da sme ljubljansko gledališče uporabiti poleg budžeta tudi inkaso, ki presega en milijon dinarjev. Ta vsota bo tem višja, čim večji bo obisk predstav, čim več bo kazala publika zanimanja za naše gledališče. Pri vseh teh zadevah je nam šel izredno na roko načelnik umetniškega odeljenja g. D i m o -v i č, ki je v vsakem oziru zagovarjal in podpiral naše težnje. _ Mestna občimi je črtala ves pri njej uknji-•Zeni dolg našega gledališča v iznosu 200.000 Din ter nakazala večje .'.levilo žarnic za razsvetljavo odra ln gledališča sploh. Nadalje je. uprava zaprosila mestno občino, trboveljsko premogokopno družbo 1er razne druge pridobitne zavode za pomoč v materialu ali denarju. te- pričakuje, da bo pomoč izdatna. Mestna občina je tudi obljubila, da bo uredila prostor pred dramskim gledališčem in vrt ob straneh, kot se je uredilo, lansko leto pred opero na račun gTadbene direkcije. V sledečem podaja uprava sliko finančnega stanja ob početku budžetskega leta 1927/28. Finančno stanje v početku proračunskega leta 1927/28. A) Pregled inkasa (celokupnega z abonmaji, vred v letih 1922/33, 1933/24, 1924/25, 1925/2!!, 1936/27). 1. 1932/23 ".800.000 Din; '2. 1923/24 2,2(14.000 dinarjev; 3. 1924/25 2.327.000 Din; 4. 1925/26 2,038.000 Din; 5. 1926/27 1,500.000 Din. Dnevni Inkaso je ostal skozi vsa leta skoro vedno isti. Spreminjal se je inkaso abonmajev, ki jc rasel z dvigom cen vstopnini ter z naraščanjem in padanjem števila abonentov. B. Proračun za leto 1926/27 je bil predviden na 7,249.531 Din. Vsled tiskovne pomote je bil za 586.000 Din previsok ter se mora navedena4 vsota vrnili državni blagajni Dejansko je znašal proračun za lo leto 6,653.531 Din. Od tega so znašali osebni izdatki 5,634.521 Din, materialni izdatki 1,019.000 Din. G. Papini: Skrivnost Judeža Iškarelota. Samo dva poznala Judežovo skrivnost: Kristus in pa izdajavec sam. Šestdeset krščanskih rodov je že razmišljalo o tej skrivnosti, vendar je mož iz Kari-jeta šo zmeraj zagrizena uganka, dasi je imel na tisoče učencev. Judež je edina zagonetna oseba iz evangelijev. Izlahka moremo razumeti demonske grehote obeli Herodežev, nevoščljivo mržnjo farizejev, maščevavno ra/.dra-ženost Ana in Kaifa, strahopetno popustljivost Pilata. Judeževi ostudnosti pa le ne moremo priti do dua. Premalo nam povedo o njem evangelisti in premalo o vzrokih, ki so ga napotili do tega, da je prodal svojega Kralja. >Šel pa je satan v Juda« — tako poročajo. Iz teh besed pa povzamemo le to, da je bil že pripravi en izvršiti zJočin. Hudobija si je že osvojila njegovo srce, osvojila nenadoma, ob določenem času. Torej prej, morda Se pred obiskom v Betaniji, Judež še ni bil prislaš nasprotnikov. Kako da je to nenadoma storil? Z"kaj jc šel satan prav vanj iu ue v kakega drugega apostola? Trideset srebrnikov je tako malo denarja, /lasti šo za človeka, ki hoče bili bogat, da je denar lu brez pomena. Po naše je trideset srebrnikov okoli 120 srebrnih kron. Čeprav bi bila imela tedaj la vsota desetkratno vrednost, C. Od pomote 596.000 Din se je vrnilo državni blagajni v budžetskem letu 1926/27 že 285.000 dinarjev. I). Proračun za leto 1927/28 znaša 5,908.586 dinarjev. Od tega je za osebne izdatke 5,097.586 dinarjev, za materialne izdatke 811.000 Din. Budžet za leto 1927/28 je za 744.935 Din manjši od onega lanskega leta, tako da znaša primanjkljaj za osebne izdatke v letu 1927/28 536.935 Din. K temu je prišteti še 311.000 Din kot ostanek vsote, ki se mora vrniti državni blagajni. Skupni primanjkljaj za osebne izdatke je 847.935 Din. Na podlagi novega finančnega zakona je dovoljeno upravi, da sme uporabiti inkaso predstav preko ; 1,000.000 Din. Ker je računati z inkasom 1,500.000 dinarjev ostane upravi za kritje izdatkov v letu 1927/28 500.000 Din poleg dovoljenega budžeta. Od teh se bode porabilo za kritje zgoraj navedenega primanjkljaja za osebne izdatke 300.000 Din. Na ta način ostane nepokritega 547.935 Din. To vsoto mora uprava kriti s prihrankom doseženim z redukcijami osobja, deloma honorarjev in doklad, deloma s prispevki mestne občine in -drugih. Primanjkljaj za materialne izdatke znaša 208.000 dinarjev kar se krije z 200.000 Din od inkasa.' E. Nikjer pa ni predvidena vsota, ki je potrebna za vzdrževanje zgradb. Če Uprava vpošteva : lo najnujnejše poprave, kot: 1. poprava elektrike 300.000 Din; 2. poprava fasade in strehe opernega gledališča 120.000 Din; 3. postavitev slikarne in skladišča 600.000 Din; 4. notranja poprava lož, stolov itd. 150.000 Din. Skupno 1,170.000 Din. Za te izdatke ni drugega kritja kot 80.000 Din predvidenih v budžetu za vzdrževanje zgradb. Deloma bi se dali kriti ti izdatki, če se dvigne inkaso gledališča, na skupno 2 000.000 Din, od katere vsote bi se oddalo državni blagajni 1,000.000 Din, ostali milijon pa bi se uporabil deloma kot preje navedeno za kritje primanjkljaja osebnih in materialnih izdatkov ter za vzdrževanje zgradbe. Veronauk zone* na kmetijski šoli. Maribor, 8. aprila 1927. Na enoletni specialni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je bivši kmetijski minister Pucelj odpravil veronauk. Tedaj je ined našim vernim kmetskim ljudstvom .tako postopanje ministra vzbudilo veliko nevoljo. Celo kandidat SKS je javno na shodu obsodil to postopanje svojega voditelja. Sedanji kmetijski minister pa je zopet odredil, da se na tej šoli poučuje verouk. Dosedanji katehet g. M. Petelinšek hodi zopet poučevat na omenjeno šolo. Z zadovoljstvom sprejemajo na znanje to obvestilo posebno oni starši, ki so hoteli celo svoje sinove odpoklicati domov, ker so bili vznevotjeni zaradi postopanja bivšega ministra Puclja. Njegovo toliko hvalisano delo se popravlja in kmetsko ljudstvo je zadovoljno, da se. Se eno željo pa i grajamo istočasno, ko poročamo o tej specialni vinarski in sadjarski šoli, da bi namreč zopet bila dvoletna kot je bila nekdaj. Preje je dežela imela to šolo v svoji oskrbi in pod svojim vodstvom. Zdaj ostanejo šole kot take pod nadaljnjim vodstvom državnih oblasti, oblastna skupščina ima pravico sodelovanja v rešitvi tozadevnih vprašanj. Gotovo je, da bo tudi to zadevo mariborska oblastna skupščina sprožila, da se uredi po želji strokovnjakov ln staršev, ki pošiljajo svojo mladino v to šolo. Kako so na Pesnici asitirali za vstop v Oriuno. O zakulisju bombnega atentata na Pesnici smo izvedeli še sledeče: Na zborovanju Orjune je nek govornik iz Maribora (baje jurist) naglašal, da člani Orjune lahko nosijtf orožje brez orožnega lista. Če član Orjune koga težko poškoduje, se mu ni bati kazni, ker so pri Orjuni mnogi mariborski sodniki in advokati, še celo tedaj, če orju-naš koga usmrti, dobi majhno kazen. Tako so je skušalo pridobiti za Orjuno uniljive elemente. In govornik je naglašal, da naj osobito železničarji pristopijo k Orjuni, kajti poleni bodo dobili boljše službe, ker pri direkciji v Ljubljani odločajo orjunaši. Imenoval jc tudi nekpga gospoda višjega uradnika na glavnem kolodvoru, ki baje hoče same orjunaše k železnici. Vprašamo ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani ali je res, da orjunaši odločajo pri železnici? Nov požar v Mengšu. Komaj smo se oddahnili od strahu radi požara zadnjo nedeljo, nas je v noči od srede na četrtek znova vzdramil klic: gori! Torej v treh dneh kar dva požara. To pot je do tal pogorel kozolec-dvojnik posestnika Kandušarja. Kozolec je stal daleč od vsake poti in steze, ,ia je qj;. vidno, da je bil namenoma zažgan. Jasno je, da je razburjenje veliko. Orožništvo in domače straže pridno pazi.io. Bog daj, da bi se jim posrečilo zločinca prijeti, ako bi poskušal šc v tretje s svojim peklenskim delom. Ljubljanske komunalne vesti. CARINARNICA. Med- državno upravo ln mestno občino se vrše zadnji čas resna pogajanja radi poslopja ljubljanske carinarnice. Pripravljeni so že vsi potrebni načrti in pride v kratkem do definitivnega zaključka. Trinadslropno poslopje carinarnice bo zgrajeno, kakor smo svoječasno že poročali, na oglu Resljeve in Masarykove ceste, na prostoru dosedanjih barak pred tovornim kolodvorom. TABOR. Kdor gre danes mimo Tabora, o katerem so bili pred leti prepričani da postane lep velemesten park, mora žalostno vzdiliniti. Mesto parka se dviga tain na zahodni strani neke vrste zasilna zidana koliba, ki ji pravijo telovadnica, na drugi strani pa neokusen arhitektonski popolnoma zgrešen monstrum, ki žali vsak čut za estetiko. Mestna ob'i na skuša od nekdanjega parka rešiti, kar se rešiti sploh Se da. Poleg malega parka proti cerkvi Srca Jezusovega namerava preurediti in okrasili z nasadi še mal park v ozadju sokolskega poslopja proti vojašnici. UREDITEV VRAZOVEGA TRGA. Ker je župnik pri Sv. Petru gosp. Petrič de-finitivno povedal svoje pogoje za preureditev Vrazovega trga, in ker so ti pogoji za mestno občino sprejemljivi, se prične v kratkem s preureditvijo tega trga, ki more p ostati ena najlepših točk v vzhodnem delu Ljubljane. GRAD. Mestna občina je svoječasno kupila Grad od vojaško uprave in ga adaptirala v stanovanja. Grad ima sedaj preko 600 prebivalcev 1er je s tem dosegel maksimum svojega prebivalstva. Da se jim omogoči redno posečanje službe božje, se vrši že nekaj časa sem v grajski kapelici sv. Jurija sveto opravilo, s čimer so grajski prebivalci prav zadovoljni, zlasti starejši, katerim je pogosto prav mučno vzpenjati se po strmih grajskih s ležali. отгазамтаикмшимкдишкшдмцхшАцмчдадмЈи иимми»« :Prosvetna svexa Brcinica. V nedeljo in na vel. ponedeljek priredi prosvetno društvo za naš kraj zelo zanimivo igro Zlatorog ob 7 zvečer v Ljudskem domu. Kranj. Na cvetno nedeljo 10. aprila vprizori dramatični ml se k prosve'nega društva v Ljudskem domu grško tragedijo >Ifigenija na Tavridi«. Ta tragedija jo takoiekoč grški pasijon. Ker se delo ne bo več ponavljalo, je v interesu občinstva, da si vstopnice pravočasno oskrbi. Predstava je ob 14. uri popoldne in ob 8 zvečer. Šenčur pri Kranju. V nedeljo 10. aprila ob 3 popoldne priredi prosvetno društvo v Ljudskem domu predavanje »Kako ostanem zdrav?« Predavanje bodo sprendjale filmske slike. Kranjska gora. V nedeljo ob 7 zvečer bo v društveni dvorani predavanje s skioptičnimi slikami o vzhodni zapadni Indiji. Predava g. župnik Kari Čuk. Jožica. Prosvetno društvo priredi v soboto 9. aprila ob 8 zvečer filmsko predavanje o Kristusovem trpljenju. V nedeljo 10. aprila pa vprizori pevski odsek društva ljudsko igro ./Revček An-drejček«. Št. Vid nad l.j. Blaž Potočnikova čitalnica vabi svoje člane in prijatelje k pasijonskemu predavanju, ki bo v nedeljo 10. aprila oh 7 zvečer v Ljudskem domu. Predavanje je opremljeno s filmskimi slikami. Pravijo. Prosvetno društvo priredi v nedeljo 10. aprila ob i>ol 8 zvečer skioptično predavanje o Dantejevem peklu, vicah in nebesih. Cerknica. Prosvetno društvo priredi v društveni dvorani na cve'no nedeljo ob 3 popoldne skioptično predavanje o Cerkveni zgodovini drugi del. Ker so slike izredno lepo kolorirane, zato vabimo člane in prijatelje k obilni udeležbi. Krekova prosveta, Ljubljana. Članice so vljudno vabijo k skiopličnemu predavanju, ki ho v ponedeljek 11. apri'a ob S zvečer v društveni dvorani. Predavanje bo.o pasijonskib igrah v Ober-amergau-u. . Gor. Logatec. Prosvetno društvo priredi v nedeljo 10. aprila zvečer predavanje o Egiptu in egipl. Jožefu. Predava g. msgr. Viktor Steska. Vel. Lašče. Tukajšnje prosvetno društvo priredi v nedeljo popoldne ob 3 predavan jo o >Quo vad'isu«. Predavanje je opremljeno z lepimi skioptičnimi slikami. Poleg tega bodo na programu še smešnic.e. Višnja gora. Na cvetno nedeljo bo po večer-nicah skioptično predavanje o Cerkveni zgodovini. Dobrava V nedeljo 10. aprila priredi prosvetno društvo času primerno predavanje, katero se bo vršilo po večernicah v društveni dvorani. Na sporedu je Kristusovo trpljenje v umetnosti. Kor je predavanje opremljeno z lepimi barvanimi slikami, vabimo prijalelje društva k obilni udeležbi. Št. Jurij pri Grosupljem. Na cvetno nedeljo po 10. maši se vrši v društveni dvorani predavanje o naših izseljencih v Ameriki in o Evharistič-nem kongresu v Chicagi. Predavanje spremljajo šlovilne skioptično slike. šentpeier pri Nov. mestu. Prosvetno društvo priiedi na cveino nedeljo po krščanskem nauku skioptično predavanje o pasijonskih igrah v Ober-amergau-u in o Kristusovem trpljenju. Za naše delavce v Franciji zbira Prosvetna zveza knjige, katere namerava |>oslati za praznike v ondotne kraje. Včeraj smo prejeli novo prošnjo iz II o 1 a n d i j e. kjer preprosta redovnica ustanavlja knjižnico za slovenske delavce, kateri so v silno slabih razmerah. Vided tega prosimo društva, knjigarne, knjižnice in zlasti založništva, da poklonijo nekaj izvodov za delavce v Franciji in ilolandiji. кавдаакзкнешвавзкшкпвмввпнвшвни vsako konkurenco glede kvalitete, okusa, kroja in cen, v moški in damskl konfekciji ©gle|f€ si nase izložbe! Gričar & Mejač Šelenburgova ulica 3 1ччц|»|1ЖЈ111.ц-«таед—mi n дв. Mi jimjij—mii» koncu, dejstvo, da se je Jeruzalem sovražno vedel napram Njemu, dalje to, da Jezus tako dolgo ni nastopil kot zmagovavec — vse to je vzelo Judežu zaupanje v Kristusa. Nič ni bilo takega, kar bi pričalo o prihodu kraljestva, pač pa je videl prihajati smrt. Mogoče je Judež prisluškoval tu in tam iu vjel govorice o namerah višjih krogov; pa se je zbal, da se ne bi veliki zbor zadovoljil le z eno samo žrtvijo, temveč bi obsodil še vse druge, ki so bili že tako dolgo v družbi Jezusovi. Strah ga je prevzel — v podobi strahu je šel pač salan vanj — in tako je hotel .zavarovati samega sebe in si z izdajstvom rešiti lastno življenje. Torej so vzroki njegovega sramotnega dejanja kaj podli: malovernost in strahopetnost. Neki Anglež pa, ki je znano o njem, da je užival opij, se je v tem pogledu zavzel za Judeža. Pravi, da je Judež vero imel, pa še preveč trdno vero. Tako zelo da je bil prepričan, da je Jezus resnični Kristus, da ga je hotel prav s svojim izdajstvom prisiliti, da bi ^ razodel kot Mesija. Ker je tako slepo zaupal Kristusu, si sploh ni mogel misliti, da bi Jezusa kdaj umerili. Pa če bi bil Jezus tudi zares moral umreti, bi pa gotovo koj vstal od mrtvih, se prika/.al >b slrani Očeta kot izraelski kralj iu kralj vsega sveta. Vse to je Judež prav gotovo veroval. Judež je bil lako do dna prepričan, da se Jezusu ne moro zgoditi nič žalega, da ga je takorekoč hotel prijeti za roko in mu vsiliti priliko, da se suide z onimi, katerih kraljestvo mora zasesti. Judeže vo dejanje torej ni izdajstvo^ marveč le zuiota, ker enostav- vendar si ne moremo misliti, da bi bilo 1200 kron takega pomeua, da bi kdo iz samega pohlepa po denar'u mogel predati za to vsoto svojega tovariša in tako zagreš.ti najgrše izdajstvo, kar jih pozna svetovna zgodovina. Pravijo, da je bilo trideset srebrnikov odkupnina za umorjenega sužnja. O tem je zapisano: To vsoto mora plačali tisti, čigar vol je pobodel kakega sužnja ali kako sužnjo do smrti. V tem slučaju je morala biti zadeva vsa drugačna. Ne moremo namreč reči, da bi se bili učeni člaui velikega zbora ravnali po tem zgledu in si na ta način opravičili svojo tenkovestnost. Tozadevno je najvažnejše poprišče ona Jude-ževa službica, ki jo je opravljal v krogu svojih tovarišev. Med učenci je pa bil bivši dav-kar, Matej. Ta bi bil gotovo najbolj pripraven za to, da bi bil upravljal tisto bore malo denarja, ki so ga potrebovali apostoli. Namesto Mateja pa je oskrboval denar mož iz Kari-•jo'a. Kdor ima opraviti z denarjem, čeprav s tujim denarjem, se zmeraj umaže. Ni čuda, da imenuje Janez .Judeža tatu: Ker je imel denar, je odnesel to, kar so mu dajali, stran,« Ne moremo se iznebiti misli, da kak pohlepne?. po denarju ne bi bil mogel dolgo prebiti med ubogimi tovariši. Če bi bil Judež človek, ki bi se bil najrajši preživljal s tatvino, bi si bil poiskal pač drugačnega mesta v svetu. In če bi bil slučajno potreboval onih trideset srebrnikov, bi mu bilo treba samo uiti in ne bi imel potrebe hoditi s takim namenom k velikim duhovnikom. Taki pametni razlogi so napotili že izza prvih krščanskih dob mnoge mislece, da so iskali drugačnih vzrokov za ostudnega zločinca. Neka krivovers1 a sekta, kainiti, so čenčali celo tako, kakor da je Judež v svoje lastno trpljenje v/.el nase večno sramoto izdajstva, češ, ker je vedel, da bo umrl po Očetovi volji radi i;dajstva in da bi bila v Njegovem kelihu trpljenja tudi najgrenkejša kaplja — izdanega prijateljstva. Po vsem leni bi bil Judež pri ' odrešenju sodeloval — in je torej junak in mučenik, je vreden češčenja — pa ue sra-! motenja. Drugi pa menijo, da se je Judež iz ljubezni do domovine in i/, hrepenenja po osvo-bojenju očetnjave pridružil Jezusu, torej kot človek, ki je ves goreč za dobro stvar. Da je mislil torej ludi Judež — kakor vse preprosto ljudstvo — da bo Jezus premagal nasprotnike in obnovil kraljestvo Izraelcev. Ko je pa potem polagoma razumel, da je Jezus povsem drugačen Mesija, jo bil Judež razočaran in je Jezusa izdal sovražnikom iz sovraštva, ker sc i je bil take zmotil v Njem. Te besede so docela I izmišljene in niso v nobenem poročilu potrjene. Navzlic vsemu moramo reči o prodajavcu Kristusa: Če je bil takega mišljenja, tedaj naj bi bil odšel od Kristusa in si poiskal takih privržencev, ki so bili istega mišljenja, saj je bilo takih vsepovsod dovolj. Marsikateri je dejal, zagonetko Judeževe-ga izdajstva je iskuti v tem, ker je Judež izgubil vero. Prej je Judež trdno veroval v Kri-I stusa, potem pa nenadoma ni mogel nič več , verovati vanj. Kristusovi govori o skorajšnjem 2)nera.e novice k Kraljestvo božje. Ravnokar smo prejeli drugo številko tega časopisa z izredno bogato in zanimivo vsebiuo. V uvodnem članku za 70 letnico sedanjega papeža se pripovedujejo važne in malo poznane podrobnosti o ljubezni sv. očeta do Slovanov in do krščanskega Vzhoda. Posebno živahen in mikaven je članek »Žrtev življenja«; to je res življenje. V »Verskih slikah iz Rusije« se opisuje lanska velika noč v Moskvi po zapiskih škofa dHerbignya; spis je lep po vsebini in po obliki. Čudovito lepa je ruska slika Marije Magdalene, ki prinaša velikonočni pozdrav od Gospodovega groba; to je resnično globoka verska umetnost ruskega slikarja Vasneoova. Prav tako lepa je slika (Nesterova) in zgodba »Kristus je vstal«. Nad vse bogate so -'Vesti s krščanskega Vzhoda« in Razgled po katoliškem svetu/. Nekaj novega je cerkveni koledar s posebnim ozirom na vzhodne kristjane. — Kakor prva tako nosi tudi druga številka pečat težavnih gospodarskih razmer v tem oziru, da skuša na majhnem prostoru nuditi obilno gradiva. Oprema pa je lična in okusna. Gotovo je, da nimamo nobenega tako jedrnatega časopisa. Prav srečno je zadet slog, ki je enako primeren in vabljiv za preproste in /a izobražence. Tak list nam je bil potreben. Tako z vsebino kakor tudi s slikami bo blažil in dvigal naše ljudstvo ter mu širil obzorje. Ta list zares širi in utrja kraljestvo božje. Naj se udomači med ljudstvom in med izobraženci. -k Shod SLS pri Sv. Petru niže Maribora. Na velikonočni ponedeljek po rani sv. maši , bo pri Sv. Petru shod SLS, na katerem bo po- i ročal poslanec Fr. Zebot. •k Radodarnosti je konec. Samostojni demokratje so bili kar cela leta tolikanj radodarni 7. »Jutrom« in »Domovinn.. Sedaj pa je začela ta gospoda v mariborski oblasti i/.tir-javati naročnino za ta dva lista z vso strogostjo. Pač rabimo denar! k Parnik »Aleksander I.« V Glasgowu na Angleškem so te dni spustili v morje nov jugo slovanski parnik, krščen na ime Aleksander I. To je zdaj največji jugoslovanski parnik (10.000 ton) in je la§t družbe »Jugoslavensko-ameri-kanska plovidba«. Urejen bo tudi za prevažanje pasažirjev, dasi parniki te družbe siccr opravljajo samo tovorni promet. •k Novi prosvetni šef g. dr. Karel Capuder je nastopil svoje mesto in sprejema stranke ob torkih in Četrtkih od 10 do 12. kr Mati Viktorja Parine umrla. V Gradcu je umrla 5. aprila gospa Marija Parma, vdova po policijskem svetniku in mati pokojnega slovenskega skladatelja Viktorja Parme. kr Osebne izpremembo pri poštni upravi. Za nadzornike poštnega ministrstva so imenovani: šef odseka Milivoj Pipuš, Vojislav Po-povič in Oop, bivši ravnatelj poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Splitu. — Dosedanji upravnik prštnobrzojavne šole v Belgradu dr. Zeljko Horvat je razrešen svojih dolžnosti. Začasno vodstvo te šole je prevzel pomočnik gl. poštnega ravnateljstva dr. Dragotin Frank. kr Osebne izpremembe pri Poštni hranilnici. Vpokojen je pomočnik glavnega ravnatelja poštne hranilnice v Belgradu Andrija Ko-vačevič. — Za šefa knjigovodstva pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani je imenovan vp kojeni poštni računski revident poštnega ravnateljstva v Zagrebu Koloman Meix-ner. — Podružnico poštne hranilnice vodi začasno pomočnik ravnatelja poštne hranilnice v Zagrebu Obradović. Za šefa prometa poštne hranilnice v Ljubljani je imenovan dosedanji $t NEKAJ DNU in prazniki bodo tu. Vabimo vsakogar, da si x.e sedaj brezobvezno ogleda zalogo oblačil in si rezervira obleko ali blago. DRAGO SCISWAB - LJUBLJANA uradnik 11-2 poštne hranilnice Bregar. Obenem je pomaknjen v 1. skupino II. kategorije. k Izlet v Prago. Začetkom septembra priredi Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani izlet v Prago, najkrasnejše mesto srednje Evrope, z ogledom stavb, zbirk in umetnin. Izlet je projektiran tako, da si bodo mogli udeleženci ogledati pod strokovnim vodstvom v desetih dneh prestolioo češkoslovaške republike, znameniti mesti Kutno Horo in Sedlec ter češki kraljevski grad Karluv Tyn. Natančnejši datum, pogoji in ugodnosti bodo pravočasno javljene, opozarjamo pa že sedaj na izlet, ki bo nudil omejenemu številu udeležencev izredne umetniške in pokrajinske užitke. k Lep velikonočen dar je prejel loterijski odbor Orla v Solčavi od g. Bankota, usnjarja in veleposestnika v Rečici: fino boksusnje v vrednosti 1000 K ter denarja za osem srečk! Orli se mu zahvaljujemo in velja, da si zapomnimo! Bog živi njega in posnemalce! k Društvo slovenskih sodnikov ima svoj redni občni zbor 8. maja v poslopju okrožnega sodišča v Mariboru. Začetek ob 10.30. k Razgovor o problemih učiteljske izobrazbe organizira pedagoško-didaktični krožek v Mariboru za 13. april ob 10 dopoldne v telovadnici državnega ženskega učiteljišča v Mariboru. Ped. did. krožek vabi na sestanek osnovno- in meščanskošolsko učiteljstvo cele Slovenije, profesorje moških in ženskih učiteljišč obeh oblasti, ostalo srednješolsko učiteljstvo in vse, ki jih zanima problem, učiteljske izobrazbe. * Odbor JKAD »Danice« v Zagrebu. Na rednem semestralnem občnem zboru 31. marca je bil izvoljen sledeči odbor JKAD »Danice«: predsednik cand. med. vet. Franc Moser, podpredsednik stud. teclvn. Alojzij Podpečan, tajnik stud. paed. Maksim Rožman, blagajnik can. med. vet. Slavko Malenšek, knjižničar (and. med. Bogomir Magajna, gospodar stud. vet. Jošfko Bergant, revizorja cand. paed. Milko Jeglič in cand. med. Vinko Igličar. kr Dobrodelnim krščanskim delodajalcem! Ubog 47 let star trgovski pomočnik, že dalj časa brez posla, vljudno prosi za službo bodisi v pisarni, bodisi kot skladiščnik v kakem večjem podjetju ali kaj podobnega. Imenovani mora skrbeti za težko bolno sestro. Krščanski delodajalci se naprošajo, da imenovanega vzamejo v službo, kar naj sporoče na uredništvo Slovenca«. k Pralne ovratnike — znamke Leo — priporoča gospodom duhovnikom modna trgovina Jos. Podkrajšek, Ljubljana, Jurčičev trg. 2670 k Pri astmi in boleani srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je izborno pomožno sredstvo odvajanje na črevo, kar se doseže z vporabo naravne »Franz.-Jo-sef«-grenčtce. Kliniki svetovnega slovesa so opa/.ili pri jetičnih, da so s »Franz-Josef«-vodo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. * Nogavice najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15. kr Domske plašče in kostume — dunajskega in pariškega šika ter elegance nudi le tvrdka F. LUKIČ, Ljubljana, Pred škofijo 19 po res nizkih cenah. k Klobuki zadnje mode vseh vrst in barv, Borsalino, Habig, Pichler itd. Samo dobro in soliano blago. P. Magdič, Ljubljana. £fublfana O Ljudski oder v Ljubljani vprizori danes ob 8 zvečer »Kristusovo trpljenje in smrt«. Igra je dosegla že dvakrat ob razprodani dvorani izreden uspeh v splošno zadovoljnost ob- činstva. Nastopi do 90 oseb. Zanimanje občinstva za današnjo predstavo je veliko, zato opozarjamo občinstvo, naj si preskrbi vstopnice v predprodaji danes ves dan v Nabavni zadrugi v Ljudskem domu, prvo nadstropje. O P. Hugolina Sattnerjev cerkveni zbor frančiškanske župnije v Ljubljani priredi na cvetno nedeljo 10. aprila v novi šišenslti cerkvi sv. Frančiška cerkven koncert s sledečim sporedom: 1. Welkers: Himna svetega Frančiška. — 2. Dr. Fr. Kimovec: Oče naš. — 3. Kauf : Sv. Frančišek, balada. — 4. P. H. Sattner: Sklepni zbor iz oratorija »Assumptio«. — 5. Dt. E. Kune: Spomni se. — 6. P. H. Sathier: Marija, kako si lepa. — 7. Jo bet: Sv. Križ. — 8. J. B. FOrster: Stabat Mater. — Začetek točno ob šestih zvečer. — Cene: L Din 15, II. Din 10, III. Din 7 in Din 5, stojišče Din 3. — Predprodaja vstopnic v trgovini Borštnar, v konzumnem društvu na Celovški cesti, v šišenskem samostanu in na večer koncerta pri cerkvenih vratih. — Ker se priredi koncert v korist nedovršene cerkve, se preplačila hvaležno sprejemajo. O Smrtna kosa. V Spodnji Šiški je umrl g. Franc Borštnar, posestnik. Pred tremi dnevi mu je umrla sestra gospa Ivanka Dei-singer. Pokopali ga bodo v nedeljo ob pol 4 iz državne bolnice. Naj počiva v miru! O Krekova mladina, Ljubljana — pevski odsek. Vsi člani in članice pevskega odseka se vljudno vabijo, da se pevske vaje, ki se vrši danes, in sicer zet pevke točno ob pol 8, za pevce pa ob 8 zvečer v salonu gostilne Češ-novar, sigurno udeleže! — Odbor. © V stolni in šentjakobski proeveti v Križankah bo predaval v ponedeljek ob 8 zvečer gosp. Stanko Leskovic: »Čuda našega živčevja«. O Kraje združenje invalidov v Ljubljani ima svoj občni zbor v nedeljo 10. aprila ob 9 dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Streliški ubci in ne v Mestnem domu, kakor je bilo prvotno javljeno. Člani naj vzamejo s seboj članske knjižice in pismena vabila. 0 Akademija državno realke se vrši v nedeljo 10. aprila ob 10 dopoldne v realčni telovadnici. Na sporedu so orkestralne točke, pevske točke in deklainacije. Spored, ki velja kot vstopnica, stane 3 Din. Čisti dobiček je namenjen dijaškim počitniškim kolonijam. O Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk priredi v ponedeljek 11. aprila ob pol 8 zv. v svojih prostorih na Poljanski cesti veleza-nimivo skioptično predavanje o pasijonskih igrah v Oberamergauu. Vabljene članice in prijatelji društva. — Odbor. 0 »Lumpacij Vagabund« je priromal iz dunajskega »Burgtheatra« preko zagrebškega gledališča v Ljubijano. Ves dramski ensemble, pomnožen s starimi in mladimi penzionisti, nastopa v tej pol-klasični velezabavni komediji. Gg. Cesar, Rogoz in Povhe nas, v tej borbi za obstoj, s svojo igro in kupleti vsaj nekoliko razbremene vseh vsakdanjih skrbi ter nam izdajo tajnost, kako postati v najkrajšem času najlažje bogat... Pod vodstvom prima-balerine zapleše baletni zbor in to na zvok dravske divizijske godbe. Predstava se vrši v nedeljo ob 8 zvečer v korist »Bolniškega fonda« gledaliških nameščencev. Ker je čisti dobiček namenjen za tako prepotreben humanitarni namen, vabi »Združenje gledaliških igravcev« tem potom vse prijatelje gledališča najvljudneje na to predstavo. 0 Strokovna zveza javnih nameščencev v Ljubljani ima danes ob 20 redno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Tajništvo. O Cvetna nedelja. Prizori na trgu sd bili v Ljubljani pred cvetno nedeljo vedno prav živahni. Tudi letos je množina butaric, butar in oljk prav velika in jih ljudje radi kupujejo. Dame prodajajo v dobrodelne namene male oljkove vejice v posebnih paviljonih na trgu in pred Prešernovim spomenikom. Da se kmetske žene in dekleta, ki so prinesla buta-rice ua trg, ne morejo ponašati z ogromnimi dobički, dokazuje prizor, ki ga lahko vidite ponoči, ko se stisne pet, šest prodajalk v klop-čič na prag bližnje hiše, da tam prebijejo noč. Težko je njihovo življenje, zato vabimo občinstvo, da pridno seže po njih izdelkih in jib vsaj nekoliko podpre. O Samoumori nočejo ponehati. Število samomorilnih poskusov v Ljubljani raste, skoro vsak drugi dan se pripeti kakšen. Včeraj ob 7 zvečer je bila opozorjena rešilna postaja, da se je v veži kavarne »Merkur« zopet zastrupilo neko mlado dekle. Je to 18 letna Marija G., brezposelna služkinja, doma z Dolenjskega. Radi skrajne bede je hotela iti v smrt in je v ta namen izpila kozarec lizola. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnioo. O Sam se je prijavil. Poročali smo že, da je bil Čadovemu točilničarju Avgustu Teich-meistru ukraden suknjič z listnico, v kateri je bilo 1500 Din. Suknjič je oškodovanec dobil nazaj, denarja pa ne. Včeraj se je tat, voznik Franc M., sam prijavil policiji. M. je ves skesan obžaloval dejanje, storjeno v nepremišljenosti. O Tatvina. K natakarici v Scagnettijevi gostilni je prišel v četrtek starejši mož in naročil liter vina, ki ga je izpil v nekaj minutah. Za plačilo je položil na mizo bankovec za 100 Din, nakar mu je odštela natakarica nazaj 86 Din. Mož je spravil drobiž, naročil pa še neko malenkost. Natakarica se za trenutek umakne, pusti pa ležati' bankovec za 100 Dni na mizi. Mož je to priliko izrabil i* izginil z bankovcem. O Cigani. V ljubljanski okolici, ki mnogo trpi radi ciganske nadloge, se je te dni zopet pojavila ciganska tolpa, ki je taborila blizu Sneberij. Ciganke so pri okoliških kmetih beračile in »šlogale« karte, moški so pa kradli. Ponoči je izginil iz skednja posestnice Neže Kosove lep in skoraj nov zapravljivček, vreden 12.000 Din, nakar so tudi cigani izginili. Sedaj jih zasledujejo orožniki. © Žive karpe, ščuke, kline in postrvi pri Fr. Kham, Miklošičeva cesta. 2716 O Šunka, najfinejša, dospela! Dobi se samo v dobro znani delikatesni trgovini Jane, Židovska ulica. O Rozine, mandeljne, lešnike itd., najfinejše kvalitete po zelo nizkih cenah dobite za velikonočne praznike pri Francu Pavlinu, Gradišče št. 3. 0 Angleško sukno in razno manufakturno blago se dobi po zelo nizkih cenah pri Francu Pavlinu, Gradišče 3. O Za velikonočne praznike nudi praško šunko in različne druge delikatese Fr. Kham, Miklošičeva cesta. 2601 Z A. PRAZNIKE osoaži vsaka gospodinja svoje pohištvo s F U R M O T O" ki je edino dovršeno čistilno in polirno sredstvo МагЉог □ Slovenska ljudska stranka priredi v ponedeljek 11. aprila zvečer v društveni sobi Koroška cesta 1 sestanek zaupnikov in članov okrajnih odborov SLS za mesto Maribor. Začetek točno ob pol osmih. Med drugim je na programu poročilo poslanca Fr. Z e b o t a o položaju. Dobrodošli somišljeniki in prijatelji! □ Veliko zborovanje SLS se bo vršilo na belo nedeljo 24. aprila po pozni božji službi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah pri Arnušu. Kot govorniki so naprošeni: predsednik oblastne skupščine in mestni župan mariborski dr. Leskovar, oblastna odbornika Supanič in Veble in narodni poslanec Fr. Zebot. Shod se vrši ob vsakem vremenu; Prosimo krajevne no ni razumel nauka svojega Učenika. Ni izdal Kristusa radi dobičkaželjnosti in tudi ne iz maščevavnosti ali strahopetnosti, ampak zato, ker je bil neumen. Spet drugi menijo, da je iskati vzroka v želji po maščevanju, češ, izda le tisti, kdor sov raži, torej: Judež je Jezusa sovražil! Zakaj? Spomnimo se dogodka v hiši Simona in na jokajočo žensko z dragocenim oljem. Učenec je zelo zameril Jezusu, ker ga je vpričo vseh zavrnil. Mogoče se je kaj takega že večkrat zgodilo in je Jezus že večkrat pokaral Judeža, da je tako skop ali da se laže. V Judežu je rastla mržnja, ki se ji je pridružila še zavist, ki venomer tli v nizkotnih dušah. Ko je menil, da se more maščevati, ne da bi oškodoval samega sebe, je odšel v Kaifovo hišo. Ali je bil pa zares prepričan, da bodo umorili Jezusa, ker ga je on naznanil? Ali si ni mislil, da ga bodo le bičali in mu prepovedali javno delovati? Kakor so se dogodki po/neje razvili, kaže na to, da ga je smrtna obsodba Jezusa popolnoma spravila iz ravnotežja, da se .je prestrašil čisto nepričakovane posledice svojega izdajavskega poljuba. Iz besed, s katerimi opisuje Matej njegovo obupno stanje, bi sklepali, da ga je bilo zares groza svojega dejanja. Srebrniki, ki jih je bil vtek-nil v žep, so ga skeleli v duši. Ker jih duhovniki niso hoteli vzeti nazaj, jih je zabičal v tempelj. Vendar se tudi zdaj ni pomiril, dasi se je iznebil denarja. In še isti dan, ko umrje njegova žrtev, se usmrti tudi sam. Tako divje kesaoje* k* mu ne da več živeti, se je porodilo le lz tiste groze, kakršno doživi človek, kadar nenadoma spregleda. — .Tudeževo vprašanje je vedno bolj zamotano, čim ga hočemo razrešiti. Vendar še nismo preudarili besed onega, ki je vedel bolje ko vsi drugi, bolje ko Judež sam, kaj je povzročilo to izdajstvo. Samo Jezus, ki je videl Judežu v dno njegove duše, kakor vidi v dušo vsakega človeka, samo Jezus, ki je že vnaprej vedel, kaj bo storil Judež, bi nam mogel razložiti to uganko. Jezus je izbral Judeža, da je bil eden izmed dvanajsterih, da je postal kakor vsi drugi — glasnik veselega oznanjenja. Ali bi ga bil izbral za to, ali bi ga bil trpel tako dolgo v svoji neposredni bližini, pri svoji mizi, če bi bil že vnaprej pričakoval, da bo ostal Judež nepoboljšljivi zločinec? Ali bi mu bil v tem slučaju zaupal najdražje, kar je Imel, najdragocenejše, kar je sploh na svetu: oznanjenje kraljestva božjega? Prav do poslednjih dni, do zadnje večerje ni ravnal Jezus z Judežem prav nič drugače ko z vsemi drugimi učenci. Prav tako ko drugim mu da svoje Telo v podobi kruha in svojo Kri v podobi vina. Tudi Judeževe noge, tiste noge, ki so ga potem nesle v Kaifovo hišo, so uimile in obrisale iste roke, ki so bile drugi dan radi Judeževega sodelovanja pre-b od ene z žeblji. In ko plane Judež v spremstvu lesketajočih se mečev in v kričeči luči plamenic v temni oljčni vrt in Jezusa poljubi« — poljubi na tisti obraz, ki io bil «e ve« krvav od polu groze, 1edaj ga Jezim ni zavrnil, temveč mu je dejal: »Prijatelj, za to si prišel!« Prijatelj! Zadnjikrat govori Jezus z Judežem in tudi zdaj ga ne nagovori drugače ko sicer, ko tedaj pri prvem srečanju. Za Jezusa ni Judež poslanec teme, ki pride ponoči in ga izroči rabljem. Judež mu je še zmeraj prijatelj, isti prijatelj, ki je še pred nekaj urami sedel z Njim za mizo, jedel z Njim velikonočno jagnje in zelišča in pil z Njim iz istega keliha. Zmeraj ga vidi kot svojega učenca in spremljevavca, ki je marsikdaj sedel z Njim v senci kraj pota ali zidu in ga poslušal, poslušal besede odrešenja. Pri zadnji večerji je dejal Kristus: »Gorje tistemu človeku, ki bo Sina človekovega izdal; bolje bi bilo zanj, če bi se ne bil rodil.« A zdaj, ko stoji pred Njim izdajavec in se je izdajstvo že izvršilo, ko je dodal Judež svoji nezvestobi še sramotni poljub: /daj izgovorijo tiste ustnice, ki so r a/odele ljubezen za dolžnost, izgovorijo tiste sladke, prejšnje, božanske besede: Prijatelj, za to si prišel!« Te Jezusove besede le še povečajo negotovost, namesto da bi odgrnih* zaveso, ki za-grinja to morečo skrivnost. Jezus ve, da je Judež tat, pa mu vendar zaupa denar; On ve, da je Judež ves izprijen, pa mu vendarle zaupa zaklad resnice, ki je neprimerno dragocenejši ko ves denar vsega sveta. On ve, da ga bo Judež izdal, pa mu prepusti svojo božjo osebo, ko mu poda svoje Telo in svojo Kri. On vidi, da je privedel Judež biriče, pa ga vendarle rnziva slej ko prej з svelim imenom: Prijatelji »Bolje bi bilo zanj, če bi se ne bil rodil!« Te besede, ki je v njih neizbežna usoda, nam izvabijo sožalje in ne obsodbo. Čeprav Judež Jezusa sovraži, vendar ne zapazimo niti za hip kake Jezusove mržnje do Judeža. To bo pač od lega, ker misli Jezus na to, da je potreb; n ni/kotni podpihovavec Judež, da je la-' ko potreben, kakor je potrebna potem Pila-tova slabost, Kaifovo ogorčenje, pljunki vojakov in križ. Jezus misli na to, da тота Judež storiti, kar stori in ga ne prekolne, kakor tudi ne prekolne ljudstva, ki zahteva Njegovo smrt — in ne kladiva, ki ga pribije na križ. Le eno prošnjo ima, le nekaj prosi Judeža: »Kar misliš storiti, stori brž!« Skrivnost Judeža je z dvakratnim vozlom zavozlana v skrivnost odrešenja. Za nas, ki smo tako spodaj, bo zmeraj skrivnost. V zgodovini ni nobenega podobnega slučaja, da bi mogli z njim priti tej skrivnosti do dna. Tudi med brati, ki so prodali egiptovskega Jožefa, je bil eden z imenom Judež. Tudi Jožefa so prodali izraelskim trgovcem za dvajset srebrnikov. Vendar ni prišel Jožef k sovražnikom in ni bil umorjen. In Bog ga je za presta no krivico obdaril z bogastvom, da je potem Jožef sam olxlaril očeta in bil tako velikodušen, da je odpustil svojim bratom. Kristusa niso oddali, temveč je bil prodan, prodan za denar, za prav malo denarja. Postavili so ga v isto vrsto z denarjem, zamenjali so ga za denar, plačali zanj in ga prejeli kakor kako blago. Človek, ki je imel denar apostolov v rokah, se ni ponudil samo za organizacije, da razvijejo po veeh župnijah celega okraja agitacijo za veliko udeležbo. □ Odkritje spomenika koroškim Junakom ee je radi tehničnih zaprek preložilo na poznejši čas. □ Mariborska podružnica SPD naznanja svojim članom, da ima vsak posameznik, ki je član SPD najmanj dve leti, pravico do treh polovičnih železniških voženj za izlete in do ene za glavno letno sikupščino. Zadevne izkaznice (uverenja) izdaja društveni tajnik g. Ivan Volčič, Maribor, Slomškov trg 11—I. — Odbor. □ Francoski krožek v Mariboru. Redni občni zbor »Cercle Français« v Mariboru bo v eredo 13. aprila ob pol 18 v društveni čitalnici na državni gimnaziji. Na dnevnem redu eo poročila funkcionarjev, volitev polovice odbora in slučajnosti. □ Mariborsko olepševalno društvo bo letos slavilo 50 letnioo obstoja. V proslavo tega jubileja bo priredilo društvo v poletju zabavo v mestnem parku. □ Ponarejeno dalmatinsko vino. Včerajšnji »Slovenec« je prinesel v gospodarskem delu članek o prodaji ponarejenega dalmatinskega vina v Bački. članek je vzbudil v Maribora, ki je naravnost preplavljen z dalmatinskim vinom, veliko pozornost ter je splošna zahteva, da se tudi tu uvede stalna preiskava dalmatinskega vina. V Mariboru se prodaja vino po 10 do 12 Din liter in če odgovarjajo informacije »Slovenca«, da se dobi v Dalmaciji vino od producentov po 7 Din za liter, potem je izključeno, da bi ga lahko v Mariboru prodajali po zgoraj navedeni ceni, ker so razni stroški za transport, trošarino itd. zelo veliki. Dalmalinci, katerim je oblast prepovedala prodajo vina v starem lokalu na dvorišču špedicije »Balkan«, so sedaj najeli v raznih delih mesta gostilniške sobe ter v njih prodajajo vino še nadalje. □ Poprava Ruške ceste. Nevarno izpodje-dino na Ruški cesti pri magdalenski šoli je začel mariborski okrajni zastop od spodaj navzgor pilotirati. Mestni stavbeni urad bo pa izpeljal pod cesto kanal v Dravo in s tem bo nevarnost izpodjedavanja ob nalivih odstranjena. , □ Nov pogrebni avtomobil. Mariborski pogrebni zavod je stavil predlog, da naj kupi mestna občina pogrebni avtomobil za štiri krste in za prevoz pogrebnega moštva. Avtomobil bi se naj naročil pri tozadevno najboljši tvrdki Avstro-Fiat in bi stal 160.000 Din. Od imenovane tvrdke ima tudi graški pogrebni zavod avtomobile in je z njimi zelo zadovoljen. □ Nesreča. V petek so pripeljali v bolnico iz Ruš Drago Košaka, ki si je zlomil desno nogo pod kolenom. Celje 0 Našim somišljenikom v Celju! Krajevna organizacija Slovenske ljudske stranke v Celju sklicuje za ponedeljek 11. aprila t. 1. ob pol 8 zvečer v vrtno dvorano kotela »Beli vol« shod pristašev SLS. Na shodu bosta poročala narodni poslanec g. dr. Jakob H o d -ž a r in oblastni poslanec g. dr. Anton Ogrizek. Vse somišljenike in prijatelje SLS vabimo, da se udeleže shoda polnoštevilno. Z agitacijo skrbite, da se zbere na shodu vse, kar v Celju misli krščansko, slovensko in socialno! 0 Ustanovni sestanek Predmestne celjske organizacije SLS, ki se je vrš:l v četrtek 7. aprila zvečer v Gaberju, je bil lepa manifestacija odločnosti in volje za važno poli- BREZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. špijona in pomagača pri umoru. Šel je bil k duhovnikom kakor branjevec, branjevec, ki prodaja kri. Judje so bili kaj vešči posla s krvjo, ker so klali in razčetverjali žrtve kot mesarji najvišjega. Judje so bili prvi in poslednji odjemavci Judeža. Jezus je tvoril prvo kupčijo, ki jo je napravil nepoklicani trgovec Judež. Pač je bila ta kupčija borna, a pravilna in zakonita v pravem in resničnem pomenu besede. Sicer ni bilo pisane kupne pogodbe, a kupčija se je izvršila točno in dosledno. Če bi ne bil Jezus prodan, tedaj ne bi bilo Njegovo zadoščenje za grehe ljudi tako veliko. Če bi ga bili drago kupili, če bi bili dali zanj namesto trideset tristo srebrnikov, namesto srebra — zlato, tedaj bi bil tudi sramotno prodan, a ne tako zelo sramotno. Ze od vekomaj je bilo določeno, da ga bodo kupili, čeprav poceni kupili. Na vsak način je moral biti kupljen za denar. Da je prišla Njegova neskončna vrednota navzlic nadnaravnega pomena v promet, se je morala zamenjati za vrednoto najnižje stopnje, za vrednoto kovine, ki že ni nobena vrednota. Ali ni storil Jezus nekaj sličnega, ko je hotel kupiti za kri enega samega vso kri, ki je bila prelita od začet ki sveta, od Kajna pa do Kaifa? Pa če bi ga bili prodali kot sužnja, saj so prodajali tedaj na trgih veliko teles, v katerih so živele duše; če bi ga bili prodali kot lastnino, ki daje obresti, kot kapital v obliki človeka, kot živo orodje za delo: to še ne bi bilo lako sramotno, odrešenje Ul se tako od- tično delo v krajih okoli mesta Celja, ki Imajo že napol mestni značaj in ki eo doslej pogrešali strankinega foruma, kateremu bi bili mogli zaupati svoje težave in predloge. Okoli 70 naših mož, že preizkušenih v delu in boju za krščaneko-socialni program SIjS, je napolnilo prostorni salon gostilne Svetel in z napeto pozornostjo spremljalo potek triurnega zborovanja. Po uvodnem pozdravu občinskega svetnika celjske okoliške občine g. Korena je g. dr. Ogrizek v daljšem nagovoru zboroval-cem tolmačil potrebo in namen nove organizacije ter bodril k odločnemu in vztrajnemu delu, poudarjajoč, kako more že navadna krajevna organizacija, če je delavna, bistveno sodelovati v občinski, okrajni, oblastni in celo državni politiki. Po tem nagovoru so zborovalci izvolili 16 članski krajevni odbor z g. Karolom Golobom na čelu. Končno je narodni poslanec g. dr. Jakob H o d ž a r orisal politične dogodke v Belgradu tekom zadnjih mesecev, posegajoč pri tem v zanimivo predzgodovlno sedanjega položaja in ugleda naše stranke v Belgradu. Skoro neverjetne-so se nam zdele besede poslanca o gigantskem boju parlamentarnega zastopstva slovenskega ljudstva za ugled in pravice slovenskega naroda, v Belgradu opljuvanega od slovenskih izdajskih duš. Da je bilo poročilo o proračunu in številnih amandementih najzanimivejši del poslančevega govora, ne bomo posebej omenjali. Iz ust moža, ki je pri tem velikem delu sodeloval, smo se mogli uveriti o slabosti in hudobiji onih naših krogov, ki skušajo v svoji onemoglosti z zavijanjem in lažjo zmanjšati uspehe SLS. Z iskrenimi simpatijami so zborovalci sprejeli poslančevo poročilo in se razšli v trdni veri, da bo novoustanovljena organizacija z odločnim delom, naslonjena na moč in ugled celolne stranke, mogla veliko koristiti celjskim predmestnim krajem. 0 Umrla je v sredo 6. aprila v Celju ga. .Tosipina Zorko. vdova po pregledniku finančne kontrole g. Josipu Zorku. fCranj Prva predstava >Tfis;enijp«. namenjena predvsem okoličanom, se vrši na cvetno nedeljo ob 4 popoldne in ne kot ie bilo po pomoti poročnno ob 2. Za domačine bodi v glavnem nedeljska vpri-zoritev ob S zvečer. — V grških vlogah nastopijo naši najboljši in priznani igralci, ki bodo brez dvoma v tej letošnji najtežji in najbolj drzni preizkušnji pokazali višek svoje igralske rutine. Pokažimo jim hvaležnost zri njihov trud v obliki najlepše udeležbe. 7. vlakom dobrodošli! — Bog živi! Nov vlak? K tej notici dodajamo še to. da ma Kranj gimnazijo. Gotovo bodo tudi dijaki z veseljem pozdravili uvedbo nočnega vlaka na go-reni'skl progi, ki bi iz Ljubljane odhajal oknli 23 zvečer. Upoštevati je namreč treba, dn so naši dijaki ravno tnko potrebni kulturnih prireditev in zlasti dramatičnih predstav kol ljubljanski. Vr&miUa Orliški krožek vprizori v nedeljo, 10. aprila 1927 ob 8 zvečer v Rokodelskem domu na Vrhniki Igro Vaški lopove. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Vič Oljkin dan Rdečega križu na Viču. Jutri v nedeljo bo na Viču oljkin dan v korist Rdečemu križu. Oljke se hodo prodajale pred novo šolo. Sodelovalo bo godbeno društvo »Gradaščica«. Trbovlje Konzorcij za postavitev invalidskega doma v Trbovljah vabi vse člane in članice, kakor tudi vso tiste, ki imajo sočutje do vojnih žrtev, na občili zbor v nedeljo, dne 10. aprila t. 1. ob 3 popoldne v prostorih ge. Ane Forte na Vodah. Pri tej priliki sc bodo razdelile ludi nove članske izkaznice. Prišel bo tudi zastopnik oblastnega odbora U. V. I. iz Ljubljane, kateri bo poročal o pomenu invalidskega doma, kakor tudi o izpremembi invalidskega zakona, kar bo gotovo vsakogar zanimalo. Trpljenje in težave nesrečne družine, ki se pa končno izpremeni v veliko veselje — to je vsebina igre Mala pevka«', ki gane občinstvo do solz. Vsa igra je polna pevskih točk, bodisi posa- ložilo. A prodali so ga tako, kakor prodajajo nedolžna bitja, ki jih pokupi mesar za klanje, da jih potem raz,prodaja raznim mesojedcem v koscih dalje. Obredni mesar Kajfa ni imel svoj živ dan take ogromne žrtve v svoji zalogu Skoraj dva tisoč let se preživljajo kristjani od nje — pa je še nedotaknjena in ljudje še niso siti. Vsak izmed nas je prispeval majhen, majhen, neznaten delček k srebrnikom, s katerimi so odkupili Judežu to neizčrpno žrtev. Vsi smo prispevali, da smo zložili vsoto, ki je bila potrebna za kri našega Odrešenika. Kajfa je storil svoje le po našem naročilu. Njiva Hakeldama, ki so jo kupili za tisti denar, njiva krvi; ta njiva je naša dedščina, naša last. Ta njiva se je na skrivnosten način povečala, tako povečala, da zavzema že polovico zemlje. Od severa do juga se razprostirajo mesta na njej, dobro obljudena, dobro tlakovana, razsvetljena, dobro pometena mesta, v katerih je polno trgovin in javnih hiš. Da je skrivnost tem zamotanejša, so pomnožili tudi Judežev denar, so ga potisočerili z nezvestobami vseh teh stoletij, s kupnimi po-' godbami iste vrednosti, z obrestmi in obrestnimi obrestmi — brez števila jih je. Dandanašnji — kar bodo potrdili vsi knjigovodje, "pravilni' Vedeževavski duhovniki sedanje dobe — dandanašnji ne bi mogli spraviti tistegn denarja v templje vsega sveta, ki je izšel do današnjega dne iz onih srebrnikov, ki jih je v blaznih mukah pekoče vesti zagnal Judež, grodajavec svojega Boga, meznikov, bodisi zborov, ki so spremljani po kitari oziroma harmoniju. Zato pridi v nedeljo, dne 10. t. m. popoldne ob pol 4 v Društveni dom, kjer se vprizori »Mala pevka«. Cene znižane. 5$î Rnzptisf okrajnega zastopa т Laškem. Včeraj, v petek so prispeli na nnšo občino dekreti liovoimenovnnih zastopnikov v gerentski sosvet okrajnega zastopa. Iz Trbovelj je imenovanih 11 oseb. in sicer: gg. Vodušek Gustav, Ahac Rudolf, Logar Alojz. Žagar Franc, Renko Miha, Cestnik Alojz, Goropevšek Jože, Sitter Ignac, Jtizbec Ivan, inž. Pnuer Julius, Jenko Metod. 7.n gerentn ie okrajnemu znstopu imenovan g. Ilrnslnik J. iz Laškega. J>5? Delavska ïvoza. V nedeljo ob 9 dopoldne imn krajevna organizacija kršč. soc. Delavske zve- ! ze svoj občni zbor v prostorih tajništva nn Vodah. Udeležba obvezna. Sknnščina hrntovske skladnice. Nn pod-Ingi sldepn krajevnem upravnega odbora z dne 26. marca t. 1. se vrši izredna krajevna skupščina bratovske skladnice za Trbovlje v nedeljo, dne 10. aprila t. 1. ob 9 dopoldne v čakalnici zapadnega obrata s sledečim dnevnim rerlVmi: 1. volitev krajevnega npravnegn odbora v smislu določil čl. 5. in 14. pravilnika: 2. poročilo petčlanske komisije, izvoljene nn reN,i Klancu*. — »Črtice iz leta 1902«. Izdala In založila Nova založba v Ljubljani 1927. Uvod In opombe nnpisnl Izidor Cankar. Str. XX. 324. — Ivan Cankar se nam v tem petem zvezku svojih Zbranih spisov kaže v Važnem trenutku svojega umetniškega razvoja. Drama »Kralj nn Be-tajnovi«, s katero se zvezek začenja, spada še v njegovo mlajšo dobo. ko se je pesn1'- živahno pe-čnl z Nietzschejevo filozofijo ter ie ' v wezi • druao izdajo »Erotiko, .Lu « .шицш ........... selne ljudi«, ki sta izšli v prejšnjih zvezkih Zbranih spisov. Tudi v »Kralju na Betajnovi« se še oznanjajo teoremi filozofije nadčloveka, a hkrati je drama, kot urednik v uvodu razkazuje, obračun z Nietzschejevo etiko in zaključek pesnikove mladostne dobe. Roman vNa Klancu« vodi čitatelja v novo dobo, v oui čas umetniškega ustvarjenja, ko se je Ivan Cankar naporno ukvarjal z našo narodno usodo, jo osvetljeval od vseh strani in neutrudno reševal problem naše narodne eksistence. Ta roman je hkrati spomenik, ki ga je Ivan Cankar postavil svoji materi-muèenici ; po svoj i kompoziciji spada med najpopolnejša pesnikova dela. Kakor dosedanji zvezki je tudi ta tipografsko brezhiben in zelo ekonomičen. Knjiga se dobi v Novi založbi in v veeh knjigarnah 1er stane v polusnje vezana 90, v poiplatno vezana 70, broširana 55 Din. CfubljansUo gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 9. aprila: BOŽJI ČLOVEK. — Dijaška predstava po znižanih cenah. — Začetek ob 15. uri popoldne. Nedelja, 10. aprila: LUMPACU VAGABUND. -Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 9. aprila: ORLOV, opereta. — Izven. Nedelja, 10. aprila ob 15. uri pop. TAJDA. — Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. Reprisa operete »Orlov« se vrši kot izven predstava danes v soboto dne 9. aprila v ljubljanski operi. Zasedba je ista kako- pri premijeri. Dijaška predstava »Božjega človeka«. Pri današnji predstavi > Božjega človeka« igra vlogo Mare gospa Šaričeva. Predstava je po globoko znižanih cenah ter namenjena ne le dijaštvu, temveč vsemu občinstvu. Drama je imela do sedaj velik uspeh. Začetek predstave ob 15. uri. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo dne tO aprila (cvetna nedelja) sta v ljubljanskem gledališču dve predstavi. Popoldne ob 15. uri fe poje v operi Sattnerjeva ojjera »Tajda« z go. Lov-šetovo, go. Ribičevo ter gg. Betettom, Kovačem en Zupanom v glavnih' vlogah. Ta vprizoritev »Taj-de* se vrši pri znižanih ljudskih cenah. Zvečer pa je v drami prva repriza Nestroyeve burke >Luni-pacij vagabund n-,i korist bolniškega fonda Združenja gledaliških igralcev. Opozarjamo na Smetanovo opero >Prodana nevesta«, ki se poje v torek, dne 12. aprib* v ljubljanski operi pod vodstvom slavnega češkega dirigenta g. Oskarja Nedbala. Med glasbenim svetom splošno prevladuje mnenje, da po smrti ravnatelja Karla Kovaroviča ni boljšega dirigenta za Smetanovo >Prodano nevesto' kakor pa je g. O. Nedbal. Predprodaja vstopnic v operi Za to predstavo veljajo tudi oni, nekaterim uradniškim skupinam posebno dovoljeni ixcpust. Marît>0rsl€0 gledišče .sobota, 9. aprila ob 20. uri: PASIJON Premijera. Nedelja. 10. aprila ob 15. uri: PASIJON, Nedelja. 10. aprila ob 20. uri: UČITELJICA. Kuponi. Ponedeljek, 11. aprila ob 20. uri: MLADOST. Torek. 12. aprila ob 20. uri: MADAME BUTTERFLY. Ab. C. Kuponi. Kristova drama na mariborskem odru. Danes dne 9. aprila ob 20. ur vprzorj mariborsko gledališče Kristovo dramo, trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Drama, ki jo je za slovenski oder spretno prireoil naš odlični pisatelj F. S. Finžgar, nam nazorno, v učinkovitih prizorih slika prihod Jezusa Kri"!usa v Jeruzalem, dalje sveto večerjo, posvetovanje velikega zbora. Jezus na Oljski gori itd. do Jezusovega križanja in vstajenja. — Kri-stova drama »e bo v nedeljo 10. aprila ob 15. uri ponovila, na kar opozarjamo zlasti okoličane. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo 10. aprila se vprizorita zopet dve predstavi: popoldne se vrši repriza »Pasijona*, zvečer pa se ponovi letošnji dramski šlager, Nicodemijeva komedija »Učiteljica«. EfudsMi oder v Ljubljani Sobota, 9. aprila ob 8 zvečer: PASIJON. Nedelja, 10. aprila ob 3 popoldne: PASIJON. Torek, 12. aprila ob 8 zvečer: PASIJON. Naše difaštvo Kamniško dij. počit, društvo »Bistrica« ima svoj redni občni zbor v sredo 13. aprila ob 1. uri popoldne v Društvenem domu v Domžalah. Važno! Udeležba za vse člane strogo obvezal?.. — Predsednik. I&pred sodišča Divji lovci. Včeraj niso bili pred sodiščem pravi, pristni, zagrizeni divji lovci, kj se jim vname kri, če sliši peti petelina, čujejo brskati srnjaka, ali vidijo kako beže divje koze po pečeh, pla-zeh in strminah. — Slišal sem jih že, ko so se pomenkovali med seboj, da jim ni za to, da bi imeli kak dobiček, tudi ne za kožuh, še manj za meso, marveč le za dober strel. Veliko so imeli že posla z divjimi lovci. So to odločni Jjudje, neustrašeni, zviti. Pa tudi veliko žrtvujejo za svojo strast. To vam niso nedeljski lovci. Ob luninem svitu gredo v planine in strmine in po solnčnem vzhodu se vračajo veseli, čvrsti, čili in zdravi v dolino domov. Kje je puška, kje je plen, vedo le ti sami, ker ruševje, grmovje še ne govori. Par takih lovcev je sedelo včeraj tam na zatožni klopi pred kazenskim senatom. Obtoženi so bili, da so nad Bohinjskim kotlom lovili različno zverjad. Priznali so možakarji, da eo res lovili, priznali pa seveda niso, kaj so vjeli. Obsojeni so bili, da so postrelili več zajcev, koz in srnjakov, vendar vse v za lov dopustnem času. Pred sodiščem so ti ljudje vso pošteno priznali. — eden je še celo več povedal kot so ga tožili — in senat mu je odmeril primemo kazen. Na vprašanje če so z kaznijo zadovoljni, so rekli vsi. da so, prosili pa so tudi vsi, da naj jih zapro takrat, ko ni pravega lova. Obljubili pa so, da si bodo nabavili lovske karte in orožne liste, da jim ne bo treba zopet še hoditi po takih potih v Ljubljano. Dogodek i»** časa detožaeij. Lani približno o tem času smo poročati o več deložacijskih pri-godbah. V tistem času se je tudi zgodil), da so prišli deložirat možakarja, ki je stanoval tam nekje na Starem trgu. Razburljivih prizorov posebno tistega nespametnega in neumnega govoričenja na obeh straneh ne bom opisoval. Človek pa je napravil nekaj posebnega. Zaklenil je vrata svojega stanovanje in ko so začeli udrihati po njih in jih poskušali odpreti z vitrihom, je odprl mož okno — bilo je to v drugem nadstropju — je pograbil otroka in ga dvignil nad ulico. Pri tem ie glaano povedal, da spusti otroka na cesto, kakor hitro odnehajo vrata. — To se bere kot roman — zamišljen in zlagan — pa je bilo res. Sedaj toži moža j državni pravdnik radi ogrožen ja Človeškega živ- | ljenja. Obenem pa mu je prisodil tudi še paragraf \ 104 češ, da je težko žalil javne uslužbence. Senat jo možu radi navidezne nevarnosti za človeško življenje oprostil, ker se je uveril, da možakar res ne bi bil vrgel otroka skozi okno, pač pa so ga ob- j sodili na 5 dni zapora, ker je javne uslužbence, ' stražnike, ozmerjal in jih obkladat s takimi besedami. o katerih je bolje, da se ue zapišejo. Državni pravdnik predlagal oprostitev! Sledil je zanimiv slučaj, ki se le redko pripeti, namreč da je predlagal državni pravdnik dr. Ogoreutz. sam oprostitev obsojenca. Bilo pa je takole: Tam gori v Rovtah se je bil pripetil slučaj, da je bil nekdo kaznovan po onih paragrafih od 120—130. Ko jo prišel orožnik in je fanta odpeljal, je s'opil za njima Janez Sive in je zaklical orožniku; »Po zakonu ga morate, predno ga odpeljete, zaslišati še pred menoj.» — Mož je bil radi tega vmešavanja v uradne posle obsojen na 24 ur zapora in vplačilo takse in sjroškov. — Možakar pa s to obsodbo ni bil zadovoljen in se je pritožil. Ugotavljal je pri senatu, da je slišal fanta, katerega je odpeljal orožnik, milo klicati na pomoč. Stopil je na rob hriba in videl, kako s'a orožnika fanta baje suvala in tepla.. Zato se je oglasil in zaklical, da fanta nimata pravice pretepati in ga morata vpričo • njega zaslišaii. Po zaslišanju obsojenega obtoženo je predlagal državni pravdnik sam, da paragraf 314, [io katerem je bil mož v Logatcu obsojen, ni več v veljavi in da tudi dejanje че subsumira dejanskega stanu za obsodbo po § 104. — Nato je vzidi eni senat razveljavil prvo obsodbo in je obtoženca oprostil. Socialni vestnilc P. V.: Mednarodni urad dela v preteklem letu. Leto 1926 je bilo za mednarodni urad dela doba notranje in zunanje konsolidacije in čas znatnega napredovanja na vseh različnih področjih njegovega delovanja in udej-stvovanja. ♦ V začetku leta je bila dovršena in opremljena nova stavba mednarodnega urada dela na slikovitem obrežju ženevskega jezera, nedaleč od mesta. S tem je dobil urad, ki je moral biti do tedaj nastanjen v zanj zelo malo prikladnih pro:- liri h nekega pen-ft-jonata, svoj lasten dom in pri svečani otvoritvi so bili poleg delavskih ministrov več zastopanih držav in številnih zastopnikov iz vseh držav navzoči tudi vsi še živeči predsedniki konferenc, ki jih je dosedaj sklical mednarodni urad dela. Bilo je popolnoma jasno, da vstop Nemčije v Društvo narodov tudi na mednarodni urad dela ne bo ostal brez vpliva. Rezultat skoraj celo leto trajajočih pogajanj je bil ta, da se število pri mednarodnem uradu nastavljenih uradnikov spremeni znatno v korist nemškemu elementu. Tudi glede rabe nemškega jezika so bili ravno pred nedavnim storjeni sklepi, da se da nemščini tisto mesto, lu ji gre. Dve glavni nalogi ima mednarodni urad dela: zbiranje in razširjanje poročil in statistike o delovnih razmerah v vseh državah sveta 'in drugič graditev mednarodne socialne, predvsem delavske zakonodaje v obliki mednarodnih pogodb. Udejstvovanje mednarodnega urada dela na teh glavnih področjih pridobiva leto za letom na obsegu. Pregled čez izvršeno delo glede zbiranja materiala je komaj mogoč. Dnevno prihajajo na vprašanja, ki jih stavlja urad vladam, delodajalskim in delojemal-skim organizacijam, najrazličnejši odgovori in poročila o položaju. Zato morajo biti vedno in vseskozi stvarno izdelana in vzamejo tako vedno veliko časa in energije. V letu 1926 je znašalo število došlih in večidel tudi rešenih odgovorov in vprašanj preko 800 napram 690 v prejšnjem letu. Vendar to še ne daje točne in popolne slike o tozadevnem delu. Velik del materiala zbira in obdeluje ter urejuje urad sam, bodisi za publikacije urada, bodisi za konference in komisije. Poleg svojih številnih redno izhajajočih publikacij in časopisov je izdal mednarodni urad dela v letu 1926 še celo vrsto posebnih poročil, od katerih naj navedem samo najvažnejša: >Znanstvena organizacija dela v Evropi«, »Stabilizacija delovnega trga v Združenih državah«, »Fluktuiranje plač v različnih državah med 1914—1925«, »Zdravniško nadzorstvo dela«, Nezgodno zavarovanje v Združenih državah«, itd. Dalje je izšlo tudi več novih številk časopisa, ki prinaša najvažnejše zakone iz področja socialne politike vseh držav in sicer v francoskem, nemškem in angleškem jeziku. Poleg tega še redna mesečna poročila, enciklopedija o higijeni v obratih, razsežna poročila o konferencah Itd. S tem smo prišli k drugi najvažnejši panogi mednarodnega urada dela., mednarodni socialni zakonodaji. V tem oziru je bilo doseženih nekaj pomembnih korakov naprej. Ako pomislimo de na šitevilne ratifikacije mednarodnih konvencij, ki so jih sklenili par-I lamerati različnih držav, moramo reči, da to ' gotovo ni šlo vse samoposebi in popolnoma gladko. Koliko intervencij, urgenc itd. Mednarodna delavska konferenca, ki se mora na temelju čl. 389 mirovne pogodbe sestati vsako leto enkrat, se je vršila v letu 1926 dvakrat. Prvikrat je predsedoval tej konferenci krščanski socialist prof dr. Nolens iz Nizozemske, ki ni znan samo med kršč. soc. organizacijami vseh držav, ampak uživa tudi sicer v socialno-političnem svetu velik ugled. Pod njegovim predsedstvom je sprejela ■ konferenca konvencijo glede poenostavljenja nadzorstva nad izseljenci na ladjah in še več važnih predlogov, ki so se poslali vladam držav v pretres. Poleg tega se je pečalo to zasedanje znova z visečim vprašanjem, ali naj se predlogi pogodb čitajo dvakrat ali ne. 1924 vpeljani sistem se je zavrgel, ker po njem nI prišlo do zadovoljivih rezultatov. Sedaj je sklenjeno, da se vse stvari, predlogi, načrti, osnutki pogodb na enem zasedanju samo obravnavajo, na drugem pa se o njih tudi sklepa. V splošnem je pokazal mednarodni urad dela v preteklem letu, da skuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi vršiti svojo funkcijo, ker se tudi zaveda, da je od njegove aktivnosti odvisna socialna politika pretežne večine držav na svetu. Gotovo pa je, da ima za svojo prevažuo nalogo prešibko oporo samo v členih mirovne pogodbe in je zato moralna dolžnost — predvsem vseh delavskih organizacij, da mu nudijo vsestranko oporo, ker bo sicer tudi mednarodni urad dela postal samo institucija na papirju', kot je mnogo drugih. Iz mrtve institucije mora zrasti živ organizem. Zabavljanje marksističnih organizacij pri tem nič ne spremeni. Le iz konstruktivnega stvarnega dela smemo pričakovati, da urad ne bo ostal samo lepa ideja. Protikomunistična akcija Čangkajšeka. v London, 8. aprila. (Izv.) Kakor javlja Reuler, je začel general Čangkajšek z odločno akcijo proti komunistični propagandi in s tem v zvezi so se izvršile odredbe proti sovjetskim poslaništvom v Pekingu, Tientsinu in Šanghaju. S tem hoče zatreti od komunistov inspirirano propagando političnega urada juž-nokita ske vlade. Generalisimus je kitajskemu časopisju prepovedal objavljati vsakršne propagandne oklice. Očividno hoče nastopiti Šang-ka'šek z vsemi političnimi in vojaškimi sredstvi. v London, 8. aprila. (Izv.) Reuler poroča iz Šanghaja, da protikomunistično gibanje generala Čangkajšeka vedno bolj napreduje. Včeraj je dal ustreliti več agitatorjev, ki so se branili izročiti svoje orožje. Včeraj so tudi ge-! nerali južne armade sprejeli več sklepov radi protikomunističnega gibanja, katere pa drže v tajnosti. Šanghaj, 8- aprila. Oddelki evropskega prostovoljskega zbora so včeraj obkolili ruski konzulat. Vsakega, ki pride iz konzulata ali gre vanj, preiščejo. Ruski konzul je vložil protest. v Pariz, 8. aprila. (Izv.) Agencija i-Ha-vas« javlja, da so diplomatski zastopniki velesil v Pekingu sestavili poročilo o skupnih odredbah, katere naj se izdajo v varstvo njihovih državljanov na Kitajskem in ga odposlali svojim vladam. v Šanghaj, 8. aprila. (Izv.) General Čang-kajšek je odpotoval proti Nankingu, da odredi priprave za vojaške operacije severno od Jangcekianga. Oddelek japonskih mornarjev so napadli kitajski prostovoljci in pričelo se je streljanje, v katerem je bil en japonski vojak težko ranjen. Boj je trajal, dokler niso prišli ameriški in angleški vojaki na pomoč. v Tokio, 8. aprila, (Izv.) ' Ministrski svet je sklenil, da zaenkrat ne pošlje novih voja-I ških čet na Kitajsko. Vendar je dobil vojni minister polno moč, da za slučaj potrebe sam odredi potrebne ukrepe. Načelni soorazum v francosko-ruskih pogajanjih. Pariz, 8. aprila. V pogajanjih z enako delegacijo se 'je dosegel načelni sporaaum glede ureditve finančnih vprašanj ter se je podpisal tostvarni zapisnik. Sedaj morata sporazum odobriti obe vladi, nakar se objavi. Sporazum se je dosegel na tej podlagi, da odplačuje Rusija na račun vseh svojih obveznosti po 70 milijonov zlatih frankov (predvojna Rusija je plačevala anuitete po 400 milijonov frankov) letno, Francija pa dovoli Rusiji novo posojilo, in to najprej v višini 1 milijarde papirnatih frankov; kot zastavo za posojilo dobi petrolejske vrelce v Groznem in Gruziji. Končni sporazum pa pri vsem tem še ni zagotovljen, ker bi utegnile nastati ovire v Londonu. Bati se je, da ne bi Anglija smatrala sporazuma v sedanjem trenutku velike angleško-ruske napetosti kot neprijaznosti. Prof. Miha!£ev. Praga, 8. aprila. Večletni tukajšnji bolgarski poslanik prof. dr. Mihalčev jutri zapusti Prago in se vrne na svojo vseučiliško stolico v Sofiji. Prizadeval se je veliko za zbl ižanje obeli narodov in za ustanovitev češkoslovaške svobodne cone v Varni. H0ESCH PRI BRIANDU. v Pariz, 8. aprila. (Izv.) Nemški poslanik von Hoesch je imel danes z Briandom sestanek, na katerem sta razpravljala o sedanjih interesnih vprašanjih med obema državama. ALBANSKI DEMANTI. v Pariz, 8. aprila. (Izv.) Tukajšnje albansko poslaništvo najodločneje demantira angleške vesti, po katerih se nahaja v Albaniji 30 tisoč, italijanskih vojakov preoblečenih v civilno obleko, in poročila, da Italija iz/krcava vojni materiaL PROTI NOVEMU ZAKONU 0 STROKOVNIH ORGANIZACIJAH NA ANGLEŠKEM, v London, 8. aprila. (Izv.) Liberalna stranka je sprejela sklep, v katerem se izreka za umaknitev sedanjega zakonskega načrta o strokovnih organizacijah, istočasno pa obsoja lansko generalno stavko. Obenem zahteva, da se sestavi anketna komisija, ki naj prouči spremembe sedanjega zakonskega načrta. Slovenci v Italiji Zapravljanje ljudskega denarja. Davek za davkom se nalaga na ramena primorskega kmeta. Strašni birokratizem ni nikdar sit denarja. Mussolini se je lotil reorganizacije državne uprave, hotel jo je poenostaviti, a ni šlo; občinska uprava pa je danes morda bolj komplicirana kakor kdaj prej. To velja gotovo za Primorsko, odkar se je tudi tu izvedla ločitev cerkve od države. Oglejte si danes samo en občinski urad na Primorskem: podestat sedi v fotelju, tajnik piše ob krasnem pultu, ki bi ga bil vesel vsak advokat, uradnici tečejo prsti po pisalnem stroju, druga uradnica sprejema stranko, v veži sluga; ob stenah lepe omare, natlačene z mapami. Vsakdo je seveda plačan: podestat najmanj 1000 lir, tajnik 500—800, uradnici 300—400, sluga 300 lir. In kako ; je bilo enkrat. V občinskem uradu si našel župana, ki je bil navadno tudi tajnik ali pa je imel za pisača faliranega študenta; občinsko matico je vodil župnik. To je bilo vse. Vzemimo za zgled prem-sko občjpo, ki se je pred par leti stvorila iz petih majhnih, in šteje danes 1517 ljudi. V občinskem uradu so nameščeni: podestat, tajnik, dve uradnici in sluga; po novih predpisih je morala občina nastaviti se dva stražnika. Vsi ti ljudje, da upravljajo 1547 kmetov. Občina Prem še ni najnesreč-nejša. Druge imajo na plečih še zdravnika in nekatere tudi živinozdravnika. * * » Trst gre nazaj. Tržaški občini se je tudi zahotelo starih časov. »Roma imperiale!« Tako dobi sedaj Trst ulico »Traianovo obrežje«, ki bo tekla od pristanišča do ulice Oktavijana Avgusta. To ISk OJOO ZNAMENITI ZGODOVINSKI DNEVL 27. marca 1802 sta Francija in Anglija sklenili mir v Amiensu. — 27. marca 1887 je umrl v Petrogradu ruski komponist Aleksander Porfirjevič Borodin. — 28. marca 1867 se ]e v Dresdenu rodil geolog in paleontolog Aleksander Steuer. — 29. marca 1827 se je v Hofgeismarju rodil astronom Ernest Friedrich WiJchelm Klinkerfues. — 30. marca 1282 je bila sicilijanska noč. — 31. marca 1727 je v KesLngtonu umrl fizik in astronom Sir Isaat Newton. — 31. marca 1732 se je v Rohrau an der Leitha rodil komponist Josef Haydn. — 31. marca 1957 se je v Desio pri Milanu rodil papež Pij XI. — 1. aprila 1847 je vozil v Nemčiji prvič nočni vlak na progi Berlin—Magde-burg. — 1. aprila 1922 je na Madeiri umrl bivši avstrijski cesar Karel I. — 2. aprila 702 se je rodil Karel Veliki. MEDNARODNI KONGRES ARHITEKTOV V AMSTERDAMU. Od 29. avgusta do 4. septembra se bo v Amsterdamu vršil mednarodni tkongres arhitektov, katerega se bodo udeležili zastopniki iz 20 držav. Poslednji kongres se je vršil leta 1911 v Rimu. Kongres, ki bi se imel vršiti leta 1915 v Petrogradû, je preprečila vojna. Na kongresu bodo razpravljali o ureditvi mednarodnega vprašanja cen za arhitekturo, dalje o zakonski zaščiti naslova »arhitekt«, o avtorski zaščiti, o razmerju med arhitekti, ki izdelujejo načrte in ki načrte izvajajo, končno bodo ra pravi ali tudi o razvoju gradbene znanosti od leta 1900 dalje. NOVO GLAVNO MESTO AVSTRALIJE. Princ yorski se vozi v Avstralijo k slovesni otvoritvi novega glavnega mesta Avstralije Canberra. To ime in to mesto obstojata šele kakih 15 let. Soproga avstralskega ministrskega predsednika lady Denman je leta 1913 prvič javno in obenem tudi napačno izgovorila ime Canberra. Takrat je bila namreč lady Denman botra ustanovitve mesta in je pri tisti priliki proti vsem pravilom angleške slovn ce naglasila prvi zlog besede Canberra. Ta njena napaka je dala pri banketu povod neštevilnim dovtipom. Ime in njegov naglas sta po tem dogodku ostala. V vseh večjih angleških zemljepisnih slovarjih najdemo pri Canberri opombo: »Naglas na prvem zlogu.« Dne 9. maja postane Canberra glavno mesto ln sedež avstralske zvezne vlade. Sedanje glavno mesto Melbourne pa zgubi značaj glavnega mesta. Parlament, uradniška stanovanja, uradi, certkev in draga poslopja so se dogradila leta 1924. Danes šteje 5000 prebivalcev. » • • 4- Razkrinkana »carevna«. Berlinska mo-narhistična »Nacht-Ausgabe«, ki je prinašala dolge člamke o čudežno rešeni carevni Anastaziji, prinaša 2. aprila senzacijski članek e popolnim preklicem dosedanjih podatkov. Lisi ima nedvomno poročilo najboljših angleških detektivov, ki so dognali osebnost laži-Ana-sta-.ije na -zahtevo visokih krogov. Ženska sploh ni Anastazija, temveč je Poljakinja Frančiška Canckowska, rojena leta 1896 v mestu Borilane v Litvi. Menda ni povsem pri pameti in jc bila le orodje nekih ljudi, ki so imeli skomine r>o carjevem denarju v Angleški banki, Gospodarstvo Izvoz Iz Slovenije v Francijo. Ljubljana, 7. aprila. Tukajšnji francoski konzulat nam je blagovolil staviti na razpolago svoje statistične podatke o izvozu iz Slovenije. Iz teh podatkov posnemamo, da je v letu 1926 bilo Izvoženih iz Slovenije v Francijo 913.615 kg blaga. Odgovarjajoče številke za 1923, 1924 in 1925 so: 8,271.149 kg, 2,152.324 in 1,937.700 kg. Izvoz torej stalno pada, toda upoštevati je treba, da se vrednost izvoza ni zmanjšala v toliki meri kakor količina. Sicer pa najnovejši podatki kažejo, da je izvoz zopet začel naraščati. Predmeti, katere smo lani izvažali v Francijo, so bili sledeči (v kg; podatki v oklepaju za leto 1925): Fižol 658.879 (1,083.662), les 114.160 (75.420), hmelj 77.294 (265.653), jeklo 27.800 (21.580), pohištvo 15.688(4 7.846), hrastov mah 10.974 (5111), kopita 2851 (1529), eeljena creva 2550 (86S6), gobe 2200 (10.790), sita 1151 (773). Skupna vsota je nazadovala, kar je pripisovati v prvi vrsti zelo zmanjšanemu izvozu fižola, hmelja ter pohištva. Nasprotno je napredoval izvoz lesa, jekla, mahu, kopit in sit. Lesni trg se nam v Franciji zopet odpira, kar potrjuje statistika za prvo četrtletje 1927. Skupno smo v prvem četrtletju letos izvozili v Francijo 678.201 kg blaga; od tega: karbida 451.000 kg, fižola 96.516 kg, lesa 66.990 kg, bukovih tramov 42.080 kg, hmelja 22.344 kg, jekla 8120 Ikg, srpov 640 kg, pohištva 444 kg in sit 67 kg. Izvoz lesa je torej znatno narastel. Zopet se je pojavil izvoz karbida, katerega izvoz je bil v letu 1923 še znaten, je pa v letih 1925 m 1926 popolnoma prenehal. Na novo smo začeli izvažati v Francijo srpe. (Op. uredn. Na tem mestu izrekamo zahvalo francoskemu konzulatu v Ljubljani, ki nam je dovolil objavo teh podatkov.) Hrvatska eskomptna banka, Zagreb. V seji ravnateljstva, ki se je vršila dne 6. aprila tega leta, je bilo sklenjeno, da se vrši redna glavna skupščina za minulo poslovno leto dne 23. aprila t L ob 5 popoldne v društvenih prostorih. Glavni skupščini bo predložena bilanca za leto 1926., ki se zaključuje s čistim dobičkom Din 14,763.565.09. Nadalje je sklenilo ravnateljstvo, da se predlaga glavni skupščini, da se izplača dividende 8% za delnico od nominala Din 100.—, torej Din 8.—, ter da se odkaže izredni varstveni glavnici Din 1,500.000.—, pokojninskemu skladu Din 500.000.—, na novi račun se pa prenese Din 1,255.962.79. Slovenskim industrijalcem in veletrgovcem. Konzorcij znanega belgrajskega trgovskega lista »Privretini Pregled« izda za pravoslavno velikonoč posebno izdajo pod naslovom: »Jugoslov. Privredni Život u reči i slici«. V tej posebni izdaji bodo priobčeni popisi in slike vseh večjih jugosl. industrijskih in trgovskih podjetij in to s posebnim namenom, da se trgovcem v južnih pokrajinah naše države pokaže, kaj premore naša industrija in trgovina. S tem se hoče osobito srbskim trgovcem dokazati, da v marsičem ne potrebujemo inozemstva. Ne bomo poudarjali važnosti, ki jo bo ta posebna izdaja »Privrednega Pregleda« imela tudi za slovensko industrijo in trgovino. Ker ta mo-mentano žal ne more misliti na zavojevanje trgov v inozemstvu, je v njenem življenskem interesu, da pokaže svojo ekspanzivnost v mejah Jugoslavije, osobito na naš jug. To pa bo dosegla le s emotreno propagando. Gori omenjena posebna izdaja belgrajskega, »Privrednega Pregleda« je zamišljena tako, da bo kot taka v polni meri služila vpoznavanju naših pridobnikov. Dolžnost slovenskih industrijalcev in veletrgovcev je, da se za etvar resno zanimajo ter izrabijo ugodno priliko, ki se jim nudi. Velike važnosti bo ta publikacija tudi za naša letovišča in hotele. Naše narodno premoženje v primeri z drugimi državami V založništvu »London General Press« je izšla zanimiva statistika o narodnem pre- moženju in državnih dolgovih najvažnejših držav na svetu. Po tej statistiki, ki je prva po vojni, znaša narodno premoženje Zedinjenih držav 17.984 milijard dinarjev, nar. prem. Anglije 7616, Nemčije 4260, Francije 2910, Italije 1451, Poljske 785, Romunije 161, Belgije 603, češkoslovaške 558, Jugoslavije 509, Švice 501 in Avstrije 191 milijard dinarjev. Ta statistika je glede nasledstvenih držav nekoliko netočna, kajti narodno premoženje Jugoslavije je gotovo previsoko, narodno premoženje Avstrije pa prenizko ocenjeno. Na podlagi tega narodnega premoženja odpade povprečno na prebivalca v Angliji 171.000 Din, v Zedinjenih državah 159.000 Din, v Švici 128.000 Din, v Belgiji 78.400 Din, v Franciji 74.100 I)in, v Nemčiji 68.000 Din, v Češkoslovaški 40.800 Din. v Jugoslaviji 39.800 Din, v Romuniji 35.200 Din, v Italiji 84.400 Din, v Avstriji 29.600 Din in v Poljski 28^800. Zanimivo^ je v tej statistiki dejstvo, da je povprečno premoženje prebivalca Anglije večje, kakor pa povprečno premoženje prebivalca Zedinjenih držav, tn da prihaja Švica na tretje, Belgija pa na četrto mesto. Ker je "skupno narodno premoženje Jugoslavije previsoko ocenjeno, odpade tudi na prebivalca v Jugoslaviji previsoka številka. Vsekakor pa je zanimivo in za naš kredit v inozemstvu zelo ugodno, da se je naše narodno premoženje v angl. gospodarskih krogih tako visoko ocenilo. Iz statistike državnih dolgov posameznih držav pa je razvidno, da so države velike antante najbolj zadolžene. Tako znašajo državni dolgovi Francije 35% narodnega premoženja, Italije 33%, Velike Britanije 29%, Nemčije 17%, Belgijo 16%, Avstrije 11%, Švice 10%, Jugoslavije 9%, Zedinjenih držav 6%, Romunije 3%, Poljske 3% celokupnega narodnega premoženja. — Glede višine našega narodnega premoženja so podatki zelo različni. Harvey E. Fisk je 1. 1925. r>o naročilu »Bankers Company« Newyork, ocenil naše narodno premoženje na 5.5 milijard dolarjev ali 312 milijard dinarjev, po drugih virih pa se ceni naše narodno premoženje na 380—440 milijard dinarjev. Trgovinska pogajanja г Grčijo. V ponedeljek je odpotovala v Atene naša delegacija, ki ima nalogo, da zaključi z Grčijo ugodno trgovinsko in tarifno pogodbo. Ohčni zbori. 28. aprila se vrši redni občni zbor delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani (sklepalo se bo med drugim o valorizaciji družbene imovine); 24. april pa redni občni zbor »Vinarijee: delniške družbe vinogradnikov v Ptuju. 14 svobodnih Ink v Italiji. V italijanski javnosti se mnogo komentira sklep vlade o nroglasifvt svobodnih luk. Glasom zakonskega načrta, ki .je bil sprejet na seji ministrskega sveta, se vlada pooblašča, da more 14 imenoma navedenih luk v vsakem času proglasiti svobodnim lukam in to v celoti ali deloma za dobo 30 let. Na blago, ki se bo uvažalo v te Inke, se ne bo pobirala carina, s čemur bo pomorski blagovni promet zelo olajšan. Glasom vesti iz merodajne strani bosta Trst in Reka v kratkem proglašeni svobodnim lukam. Tarifni del trgovinsko pogodbo mod Češkoslovaško in Avstrijo prostano veljati 15. t. m. Ker je Avstrija pred meseci odpovedala tarifno pogodbo sklenjeno s Češkoslovaško in ker ne bo mogoče do tega dne skleniti nove pogodbe prestane dne 15. t. m. veljavnost stare pogodbe. Vendar to ne bo imelo težjih posledic, ker pogodba o največjih ugodnostih ostane še nadalje v veljavi. Novo ležišče zlnto rmle v Češkoslovaški. V Slovaški (Kremenice) in južni Češki (Volin) so bila v zadnjem času odkrita bogata ležišča zlate rude. V starem rudniku v Kremenici so delavci naleteli na žilo zlate rude, ki je tako bogata na zlatu, da je mogoče iz 1 tone nakopane rude dobiti skoro pol kilograma zlata. Horsza Dne 8. aprila 1027. DENAR. Zagreb. Berlin 13.50 -13.54, Italija 273.35— 275.35 (270.76—272.76), London 276.20—277 (276.20 —277), Newyork 56.75—56.95 (56.75—56.95), Pariz 222.25—224.25 (222.25—224.25), Praga 168.30— 169.10 (168.30-169.10), Dunaj 8.005—8.035 (8.005 —8.035), Curih 10.94—10.97 (10.94-10.97). Curih. Belgrad 9.13 den. (9.13 den.) Budimpešta 90 80 bi., Berlin 123.20 (123.23 bi.), Italija 25.12 den. (24.85 den.), London 25.2575 bi (25.252 bi.), Newyork 520 den. (519.90 bi.), Pariz 20.365 (20.36 den.), Praga 15.40 bi. (15.395 den.), Dunaj 73.15 bi. (73.12 bi.), Madrid 92 ;5 (91.75). Bukarešt 3.13 den. (3.09 bi.), Sofija 3.76 den: (3.76 den.), Varšava 58 den. (58 den.), Bruselj 72.275 (72.26 den.). Dunaj. Devize: Belgrad 12.465—505, Kodan] 189.45—190.05, London 34.48-58, Milan 34.26— 86, Newyork 709.65-712.15, Panz 27.80 00. Varšava 79.27 —77. Valute: dolarji 710, lira 84.72, dinar 12.44, češkoslovaške krona 20.98. Praga. Devize: Lira 162.90, Zagreb 59.22, Pariz 132, London 163.47, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invesl. posoj. 86.50 -87.50, vojna odškodnina 33P—840, zastavni listi 202—2, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 155 den., Merkantilna 98—100, Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160—170, Trbovlje 420 bi., Vevče 135 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den. Zagreb. 7% invosl. posoj. 86.50—86.75, agrarne obveznice 54—54..50, vojna odškodnina 339— 340, Hrv. esk. 104.50—105.50, Kred. 93—95. Hipobanka .65—66, Jugobanka 95—95.50, Praštediona 850- 860, Ljublj. kreditna tb5 den., Isis 48—50, Sečerana 450 bi., Gutmann 250—275, Slavex 101— 120, Slavonija 29—30, Trbovlje 425—428, Vevče 135-145. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 80.25, Alpine 45.90, Greinitz 6.25, Kranjska industrijska 50, Trbovlje 54, Hrv. esk. 18.60, Leykam 12.20, Avstrijske tvornice za dušik 37.90, Gutmann 85.50. BLAGO. Ljubljana. Smreka, jelka: brzojavni drogi 200-260, hlodi 4 m, I., II., monte 180—210, bor-donali merkantilni 260—320, škorete konične 10 m monte 550—570, škorete paralelne 10 m, monte 570 -590, škorete 10 m, podmerne 560—580, škorete podmerne do 15 cm 450—520; bukev: deske, plohi naravni, neobrobljeni 430—500, deske, plohi naravni, ostrorobi 600—900, frizi 600—800, hlodi I. 225-250; hrast: hlodii 1, 600—1000, frizi 600— 1300, žel. pragi (2.60 m, 14X24): bukovi 25—33, hrastovi 45—55. Žito: Pšenica bačka 75 kg, 2—3% 345—850, oves bački 230—'235, koruza bačka 195—205. Tendenca: Za les neizpremenjeno čvrsta, za deželne pridelke mlačna; zaključki: les 7 vagonov. Bo/ жа iressnost Običajni četrtkov večer »Svete vojske« je nad vse pričakovanje lejx> uspel. Udeležba je bila posebno s strani srednješolskega dijaštva zelo števijna. Predavatelj g. L i n d i č nas je vodil po celem svetu ter nam v vsaki državi prikazal, kakšno je stanje protialkoholnega boja drugje. Prav posebno nas je zanimalo vedeti, kako se drže naši bratje Slovani, v prvi vrsti Rusi. Zvedeli smo dalje tudi da se je abstinentska ideja v splošno oprijela že v vseh državah. Seveda vsem na čelu korakajo 'kot vzgled Združene države Severne Amerike in Finska, ki imajo uvedeno pro-hibicijo, Bolgarska, Norveška Švedska Danska, Baltišlte države, Prednja Indija I. dr. imajo pa izvedeno lokalno opcijo, ki je prav za prav podlaga za prohibicijo. H koncu je akademik Se i bit z recitiral Grušenjkino »Najmočnejšo vermo«, koje vsebina je navzoče močno pre-sunila. U; ijmo, da bomo svojo Idejo vedno bolj učvrščali med ljudstvom, posebno pa med mladino! Bog živi treenostl Treznostni pokret med katoliškimi akademiki. Ker se je večje število akademikov pričelo živahno zanimati za treznostni pokrei se pripravlja ustanovitev »Svete vojske« za akademike. Spori Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi dne 1. maja 1027 veliko spomladansko dirko na progi Mariiaor—Celje, pri kateri se bodo razdelile najboljšim dirkačem nagrade: prvo darilo 1000 dinarjev, drugo darilo 600 Din, tretje darilo 400 Din, četrto darilo medalja in priznanje; peto darilo priznanje. — Dirke se lahko udeležijo člani in nečlani kolesarskega kluba iz celjskega okraja s kolesi različnih tvrdk. — Sjx>red dirke: Sestanek dirkar čev ob 10. uri v Mariboru pred kolodvorom. Skupen odhod na start ob pol 12. uri. Start točno ob 12. uri. Cilj v Celju-Gaberje pred kinom na Mariborski cesbi od 2. do pol 3. ure. Prijave in natančna navodila pri predsedniku kluba v trgovini Brata Šumer, Celje, Glavni trg 8. — Prijave se sprejemajo do 26. t. m. Dirka se vrši ob vsakem vremen« — Odbor. AVTOMOBILIZEM. Kdor se je vozil v zdnjih letih po alpskih cestah itd., jo lahko opazil ogronmi napredek avto-turizma. Švicarski kanton Glarus priobča statistiko o prometu po znani cesti Klausen v zadnjih letih. Leta 1911. je vozilo po oni cesti 51 avtomobilov, leta 1919. že 359, nato pa po vrsti: 1000, 2015, 1938, 8500, 3592, 4631, 6157. Upoštevati moramo sicer v zadnjih letih klausenske tekme, ki so privabile mnogo avtomobilov, kateri bi sicer ne bili prišli; upoštevati moramo vremenske razmere posameznih let itd.; a splošno vidimo le eno: avto-mobilni promet se je po vojni izredno dvignil, predvojnega časa niti ne primerjamo ne. DELAVSKA OLIMPIADA V PRAGI. Vršila se bo kot II. čel. delavska olimpiada od 2. do 6. julija. Od telovadnih prireditev se razlikuje v tem, da se ozira poleg telovadbe tudi na številne druge športne discipline in da bo bolj mednarodna. Doslej je priglašenih 15 narodov: Ameriški Čehoslovaki, Nemci iz Češkoslovaške, Angleži, Belgijci, Finci, Francozi, Jugoslovani, La-tvijci, Ogri Nemci, Avstrijci, Romuni, Poljaki, U-krajinci; poleg njih seveda v prvi vrsti čehoslovaki sami. V lahki atletiki in v drugih športnih vrsth bodo tekmovali vsi, v prostih vajah in n orodni telovadbi samo domači češkoslovaški de lavci. Z zgradbo stadiona in stranskih stavb eo pričeli že v drugi polovici marca. V areni bo laliko nastopilo 10.000 telovadcev, na tribunah -in drugod bo prostora za 100.000 gledavcev. Za nastanitev obiskovalcev bodo priredili 105 šolskih poslopij in 5 razstavnih palač; prostora v njih bo za 40.000 ležišč. Pred olimpiado in po nji se bo vtSIIo kol običajno — tudi več kongresov, organiziranih od češkoslovaškega delavstva, tako gledališčni, pevsld. čebelarski, dalje razstave, prirejene od skavtom in od delavske akademije. Itd.. Upajo na izredno veliko udeležbo; in tako bo Praga spet enkrat cilj obiskovalcev, kot je bila že neštetokrat. Vremensko poročilo Meteorolo§ki zavod v Ljubljani, dne 8. aprila 1927. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Barometer Toplote r C' Rel. Tlage T % Veter ln brzina v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin II « II krai ras Ob opazovanju »ttimtfi 7»' 7 752-7 12-4 71 W 1 10 14-3 11-4 L|ubl|ana (dvorec) 8 752-6 12-8 73 mirno 10 14 752-5 12-8 91 E 2 10 21 753-0 12-4 88 E t 10 Maribor 7524 9-0 95 mirno 10 17 7 Zagreb 753-0 13-0 81 SE 2 10 megla 19 10 Belgrad 8 754-7 13-0 55 SE 2 1 16 8 Saralevo 755-5 12-0 67 E 4 8 15 7 Skoplje 758-6 10-0 73 mirno 9 16 1 Dubrovnik 756-7 15-0 69 SE 1 3 9 7 Praga 748 7 10-0 — W 7 8 deS 34) 13 7 Split 7 755-3 13-0 84 ESE I 0 19 12 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vrememska napoved za. sohoto, dne 9. aprila. Precej pusto vreme — dež. Sven Elvestad: 5 Mož, ki je oropal mesto. Helgesen je pripovedoval: »Še ko je deklica jecljala svoje besede, me je ostro pogledal in rekel nato: »Navaden sluga se ne obnaša tako. Ne, pravi: Dragi moj gospod stotnik k »Prav pravite,« sem odvrnil. »V resnici nisem sluga.« Pokazal sem mu moj redarstveni izvešček in mu pojasnil zadevo na kratko. Osupnil je skrajno, ko je prebral tajnostno pismo, ki smo ga bili dobili na policijo.« »Da, in tako se vračamo spet k pismu,« je posegel vmes Krag. »In če vas dobro razumem, z dogodki na Oskarjevi cesti 54 B se nismo gotovi.« »Ne, komaj je stotnik pomiril svoje goste, je že pritekel ves razburjen k meni: »Dogodila se je nova tatvina!« »Tu v hiši?« sem vprašaL »Da, v zasebni sobi moje žene.« »Kaj je tat odnesel?« »Za pettisoč kron draguljev.« Helgesen je hotel pravkar pripovedovati dalje, ko ga je prekinil Asbjorn Krag s presenetljivo pripombo: »Aha, sedaj razumem vso zvezo 1« Helgesen je vstal, čudeč se kar mogoče: »Mar vam je stvar res jasna? Potem veste več ko jaz, ki se trudim s preiskavo že več dni.« »Samo nekaj bi vas rad vprašal,« je nadaljeval nemoteno Asbjorn Krag. »Ali bolje: ugotoviti hočem samo nekoliko dejstev.« Spet se je zagledal v načrt, ki mu ga je bil dal HfilgRsen. »Ogelna soba, kjer je počil strel, leži torej na južni strani ?c »Tako je.« »In soba gospe Karstens, kjer so bili ukradeni dragulji, leži v severnem krilu. Kaj ne?« »Resnično. Ali ste uganili?« »Kaj uganil? saj sledi iz vsega, da ne more biti drugače,« je odvrnil Krag. »Ali ste zaprli dekleta?« »Katerega dekleta?« »Hišno seveda. Imenuje se menda Maja?« »Toda iz kakšnega vzroka naj bi zaprli ubogo, prestrašeno mlado žensko, na katero je tat streljal?« »Povejte odkrito,« je vprašal Krag, »ali je niste imeli nikoli vsaj malo na sumu?« »Spočetka sem sumničil vse stotnikove posle, moške in ženske. Bodite uverjeni, da sem najskrb-nejše preiskal vse njihove shrambe in predale. Toda našel nisem ničesar, niti najmanjše sledi ne, in vsi so mogli dokazali svojo odsotnost. In med vsemi najboljše hišna Maja.« »Kako to?« je vprašal Krag radovedno. Toda premeten usmev, ki mu je istočasno zaigral okoli usten, je pravil, da je uganil, kaj mu misli sedaj Helgesen pripovedovati. »Gospa Karstens,« je odvrnil Helgesen odločno, »je povedala, da se je mudila v svoji zasebni sobi, ko je počil strel. Takrat še ni bilo ničesar ukradenega. Pravkar je bila odložila nekaj nakitja, ki ga je nosila med večerjo, ko jo je prestrašil strel, da je stekla ven. Ko se je pol ure pozneje vrnila, je zapazila, da okradena! Priznati morate zato, da se da mlada hišna le iztežka osumiti.« »To vse se izvrstno ujema z mojimi lastnimi računi,« je odvrnil Krag. »Ali veste za gotovo, da je Maja še vedno v službi pri stotniku Karstensenu?« >To bomo takoj izvedeli,« je dejal Helgesen in prijel za telefon. Hip pozneje je vedel: hišna Maja je odšla iz službe pred nekaj dnevi. Helgesen je vidno osupnil. Kam da je odšla? K generalnemu konzulu K. na Drammensko pot Helgesen je poklical tudi generalnega konzula. Ne, tam ne vedo ničesar o dekletu s tem imenom. Sploh ni sprejel konzul že dalje časa nobenega novega posla. »Torej vidite,« je rekel Krag. »Maja je odšla. Najdite jo in imeli boste prvo pravo nit v vozlu.« Krag je primaknil svoj stol bliže k mizi. »Sedaj vam bom razložil, kako se je reč dogajala. Kakor tat, je kriva tudi Maja. S svojim obnašanjem je omogočila tatvino. Tat je hotel z neverjetno predrznostjo izvršiti svoje delo v liši, kjer je mrgolelo gostov. Da bi se mu tatvina posrečila, je moral biti za trenutek sam in neopažen. In svest si je moral biti, da ne bo nikogar v sobi gospe Karstens. Računal je: ako se mu s katerokoli spletko posreči uravnati reč tako, da bodo stekli gospodar, gospodinja in vsi gostje v južno krilo velikega poslopja, bo mogel sam za nekaj kratkih trenotkov delati na severni strani. Zato je potreboval pomočnika. Če vprašate še enkrat po telefonu, boste gotovo zvedeli, da je bila nedolžna Maja samo mesec dni ali tako v službi pri stotniku. Maji je bilo naročeno, naj v ogelni sobi ustreli s samokresom in naj krikne. Da, le ne čuditi se preveč! Bila je res Maja, ki je streljala. V samokresu je imela šest nabojev; prvi, ki ga je izstrelila, je bil slep, drugi, ki so še ostali, so bili ostri. Tako se da tudi razložiti, zakaj je ležal samokres na tleh. Mladenka ga je vrgla proč. Svojo bujno povest o tujem možu je izvila gladko iz trte. Siccr zelo neokretna in prozorna laž. Toda eno je dosegla 8 svojim ropotom: vsi ljudje so stekli k njej. = 111=111 g g ^ 4 w O- ч o ^ or < g „ e »» 5 o s* o л. Er o » ° E. P* B C e 9 2 s r I ' 5 c K® « И M O 2- w « a f s o Л f ST ■ Г«г5 i <■> Žti niO •V t/5 Beli» r 1 o o < O m B g. s i -g ? si O "O Ж » r o fO p o f ŠFsf O » s 3 S S of j ÎS'2 « B B F т I I o3 « 8 y § a. H N 6 M ^ 111=111 = Notfevice. Kravate, srajce, rokavice, naramnice, zeoni robe. nahlt za ©Mehe otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, hlOti v veh barvah, Sifoni. Soltngčn škarje, noži. UOtreDSCIne za krolhce, Čevljarje. tapetmke, sivitle in sedlarje. Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline bliïu Prešernovega spomenika, oh »odi LJUBLJANA Najnižje cene! ïoCna postrežba! Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo pomladne mošhe ftonfekcfiSe kakor tudi oblek za dijake in otroke. Ne «la jemo na obrofte! Pač pa smo posebno ceni in solidni! Mehanična tovarna ©UScli в. d. рошчшша Ljubljana, lleslitl trg SI. 5 A-lmiovEc UUBWAÏ4A1 PRESELITEV ! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani «n K joss aejtmi m Stavbeno podjetje ACCETTO in DRUGO VI, d z o. z. v Mariboru se je preselilo iz Frančiškanske ul. v nove lastne prostore, Koroščeva ulica, nasoroti hišne številke 22. 2365 Vsaka drobna vrst'ca I-5G Din aH vsaka besedi; 50 par. Na|matijâl og'as 3 ali 5 1' In. Oglasi nac devet vrstic se računajo više. Za arigovor znam .u Na vpraiaula brez znamke ne odgovarjnmo ! Izredno ugoden nakup Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo PirirscSšl M. Cena Din 33'—, vezano Din 40'— Hladilnik za tovorni avto Torino-Spa, 35 PS — 62 X 58 do 70 — se išče. - Ponudbe na Sv. Petra cesta štev. 68. 2649 Dne 27. aprila 1927 ob pol 10 je pri okr. sodišču v Kamniku, soba št. 6, javna dražba za obrt ali manjše podjetje zelo prikladnega poslopja z vrtom in večjo parcelo v Domžalah. Ugodni plačilni pogoji. Najmanjši ponudek 98.300 Din, varščina 18.495 Din. - Informacije pri dr. EMILU STARETU, odvetniku, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4. Prazna soba dà tistim, ki slabo prebavljajo. so slabokrvni in oslabeli v^OČFl/лУ MoCevarieva aromafltna v-.-—žeieisaata ilnhtura. 1 steklenica 20 Din. Razpošilja od 3 steklenice dalje z natančnim navodilom samo: Lekarna Ш. МШ, Vrhnika 23 Medni salon P. Barborič Mestni trg 7 priporoča bogato zntogo svilen, klobukov m d imnikov od SO Din na-rej do naj-imej še izvršbe Preoblikovama slamnikov in popravila točno in najceneje. se odda samo za pisarno, Poizve se Pražakova ul. št. 3, pritličje, desno. je bil ukraden VOZ - za-pravljivček, rumeno lakiran, na črnih vzmetih, s črkami N. K. Kdor bi ga kje videl, naj to naznani proti dobri nagradi podpisani ali pa bližnji orož. postaji. - Neža Kos, trg. in pos., Sneberje, D. M. Polje. 2696 «фе,-. t<> edino le GRITZNER In ÉsffT3 "LtR 111 dom- obrt ,n Igffljjj industrijo v vseh jSai opremah. Istotam švicarski O? pletilni stroj HB DUB1ËD Priporoča se Vam, ^ S «o A »л da si pri nakupu Џ O M I S I % H ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. mmmu toH%ns;aa,o9a §T. VID nad Ljubljano (nasproti tioiotivora vižmarje) Çkmp/^ T. RABIČ j, Ljubljana ^ORSK^ Učenec se isce za mizarsko obrt, star 14_16 let. Stan in hrana v hiši. Naslov se izve v upravi lista pod št. 2645. Posredovalnica PAVLA MRAK se je preselila na Sv. Petra cesta štev. 8, nasproti hotela »Lloyd«, ln barvanje oblok v najrazličnejših barvah i/.vrSujo tlela v najltrajSem Času pri najnižjih cenah prodam. — Poizve se v Dravljah št 34. 2680 Prodam dobro ohranjeno boljši, za oficirske obleke, se sprejme takoj. — Povpraša se pri lilijalki Oficir. Zadruge, Tabor 1. 10 gozdnih delavcev se sprejme takoj v delo. - Povpraša se pri mizarju g. Markoviču v Trbovljah. Uradnik no pisarno se sprejme v službo. — Lastnoročno pisane ponudbe pod »Saturnia« na upravo »Slovenca«. SOFER-MEHANIK, zanesljiv, za osebni avto, se sprejme takoj. Pojasnila: Ivan N. ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra c. 31 moško kolo Šelenhurgora ulica 6/1, Tovarna Vič-Glince ŽUPANSTVO OBČINE ČRNA naznanja jem potom, da je preminul dolgoletni občinski odbornik, predsednik raznih pododborov iid., gospod Poljanski nasip 50-c E»šcnifrio moho najboljiih mlinov nudi najco-iieje veletrgovina žita in mlevsltih izdelkov A. VOLK. Ljubljana Resljeva cesta št. RADIO-APARAT se ugodno proda. Naslov v upravi lista pod: 2674. NAPRODAJ star šivalni stroj in štedilnik. Rožna dolina c. IV, štev. 21. Boguvdan, previden s sv. zakramenti, nam je umrl naš ljubljeni stric, nečak, bratranec, gospod Franc £orštnar župnik v 54. Ieiu siarosii. — Kol marljiv in vesten sodelavec v prid občine si je zasigura! irajen spomin. Črna, dne 5. aprila 1927. Ugodno prodam posestnik. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo ob 15,iz mrtvašnice drž. bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. aprila 1927. Žalujoči ostali. Radi popolne opustitve že nad 50 let obstoječe čevljarske obrti razprodam več mnogovrstnih - trpežnih moških in ženskih ČEVLJEV lastnega izdelka, po znatno znižanih cenah. IVAN VIDIC čevlj. mojster in trgovec, Ljubno, pošta Podnart. DRUŽABNIKA (-co) za lesno trgovino in deželnih pridelkov, iščem. Z znanjem nemščine imajo prednost. Kapital ni predpogoj, v poštev pride je poštenje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Družabnik« štev. 2659. iz zdravega lesa, pripravnih za gospodar, poslopja in ostrešja novih hiš. stavbeno podjetje, Ljubljana, Gruberjevo n. 8. Strojnika ki je bil dalj časa zaposlen pri parni žagi in dobro pozna polnojarme-nik in benecijanko, ter se razume na popravo orodja, išče za takoj Parna pilana. - Ponudbe na P. VUKOTIĆ, Podgo-rica, Črna gora, S. H. S. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da se zaračuna barvanje in čiščenje oblek v sprejemalnici PREZELJ, Gosposvelska cesta, Ljubljana, kakor pri meni direktno. Anton Wagner, barv., Radoljica. Našim domačim odjemalcem v čast izdelali smo 1000 parov visokih čevljev iz dobrega črnega boksa, novega tipa z zaokroženo špico in močnimi podplati od št. 39 — 46 za cene od ШЦ 10$°- v namenu, da razširimo to vrsto čevljev, ki so za vsak sloj, med občinstvom. — Garantiramo, da so čevlji izdelani iz najboljšega usnja, izdelek dobro poznanega, solidnega podjetja. — Ta ugodnost velja lahko dobite dnevno. Pišite s prilogo znamke za 2 Din. - J. OTRIN, Rovte — Logatec. 2702 STANKO FRE/m: 5LdVd BREZfVJDEŽNI Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov. Marijine, evharistične in druge pesmi. — III. izdaja. Broširano Din 30'—, vezano v platno Din 40' JUOOSLOVAN5KA KNJIQARNA LJUBLJANA S 5 S S 5 a iii B ii S S S 5 5 3 B ûillll n BIIBB B H ■ H OOOOOOiM OPO^SOl Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Četi. izdajatelji dr. Fr. Kulovec, Urednik: Mihael Krek,