številka 11 / letnik 61 / Ljubljana, 21. marec 2002 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Rajku Lesjaku častni znak svobode Republike Slovenije V Uradnem listu Republike Slovenije št. 23/2002 je objavljen ukaz predsednika Republike Slovenije o podelitvi odlikovanja častni zlati znak svobode Republike Slovenije. Predsednik podeljuje to odlikovanje Rajku Lesjaku, nekdanjemu sekretarju ZSSS, za osebni prispevek v dobro delavcem. Čestitamo! Izredna konferenca Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije: Industrijski sindikati morajo skupaj pritisniti na državo Strani 2, 3 in 4 V Barceloni je Evropska konfederacija sindikatov prejšnji četrtek organizirala velike demonstracije. Sodelovala je tudi ekipa ZSSS na čelu z Dušanom Semoličem. Organizatorji so ji tudi tokrat namenili vidno mesto. Stran S ZAHTEVAMO < DAŠO SiUDIKAl^A PRAVILA ZAVSemM vas bi se lao5 [TUDI VI uisrevecu/ ST£ PRAM'cV1 ndL , EGOISTI \ J WfS£i^r veLIKOUOCUl DUH Izredna konferenca Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije pritisniti na dižavo Izredna konferenca je klic v sili, ki naj bi prekinil stečaje, prisilne poravnave in odpuščanja delavcev v gradbeništvu. Klic naj bi slišala zlasti država, ki naj bi spremenila svojo politiko in tako ustvarila ugodnejšo klimo za ponoven razmah gradbene dejavnosti. Napredek gradbeništva bi omogočil nov zagon tudi v drugih dejavnostih. Če sindikat delavcev gradbenih dejavnosti ne bo dosegel ukrepov za izboljšanje razmer z lepo besedo, bo moral pokazati tudi svojo moč in se povezati z drugimi industrijskimi sindikati. Na večjo gradnjo stanovanj bo vplivala nova zakonodaja. Sedaj se vanjo podajajo podjetja, ki želijo veliko in hitro zaslužiti, vendar nimajo svojega zagonskega kapitala. Zaradi tega so stanovanja pretirano draga in nedosegljiva. Tuja gradbena podjetja so po njegovih besedah dobila le dva projekta, avtocestni odsek Arja Vas - Vransko (vreden 18 milijard tolarjev) in trojanski predor cena 13,5 milijarde). Na gospodarski zbornici se po Gržiničevih besedah zavzemajo za to, da bi bili v zakonu bolj podrobno določeni pogoji za opravljanje grad- Vodstvo sindikata gradbincev je na konferenco povabilo predstavnike več ministrstev, združenja pri GZS, inšpekcije za delo, zavoda za zaposlovanje. Skoraj vsi so se odzvali in vzdržali do konca več kot štiriume razprave. Predstavili so tudi svoje videnje položaja v gradbeništvu in mogoče je to začetek dialoga o izboljševanju razmer, ki se kažejo v odpuščanjih presežnih delavcev in tudi ogroženosti podjetij iz gradbene operative. Uvodoma je predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) Mijo Popovič povedal, da so konferenco sklicali kot klic v sili, saj v zadnjih dveh letih prihaja do stečajev, prisilnih poravnav in odpuščanja presežnih delavcev. Plače gradbincev so mizeme in nevredne človeka. Za kritične razmere so najmanj krivi zaposleni, veliko bolj pa država, ki ni ukrepala ali odločala v dobro gradbeništva. Prvi problem je upočasnjen program gradnje avtocest, ki podjetjem ne omogoča izkoristiti strojev in ljudi. Poleg tega bodo del avtocestnega kolača dobili tudi tujci, ki nelojalno konkurirajo našim podjetjem. Inšpekcija ne nadzira pogojev, pod katerimi za italijansko podjetje delajo tujci iz vzhodnoevropskih držav. Na papirju so ostali tudi načrti o pospešeni gradnji stanovanj. Čeprav je mogoče kaj napak Konferenco so vodili (od leve): Jernej Jeršan, Ivan Šimunič in Mijo Popovič, pomagal je tudi Dušan Semolič. tudi znotraj gradbeništva, zlasti pri vodenju podjetij, želi SDGD po Popovičevih besedah javnost opozoriti na kritične razmere, ki jih mora reševati zlasti država. Andrej Šušteršič, ki na ministrstvu za gospodarstvo vodi gradbeni sektorje najprej povedal, daje med gradbeno opera-tivo in industrijo gradbenega materiala velika razlika (v slednji so razmere veliko boljše). Na ministrstvu so večkrat opozarjali, da lahko zaradi približevanja EU pride do krize v gradbeništvu. Tuji delavci delajo v tej dejavnosti, ker domačih enostavno ni. Še posebej težko je dobiti nekvalificirane delavce. Tujci dobivajo naročila, ker dajejo toliko cenejše ponudbe, da jih ni mogoče zaobiti. Vendar je tujcem oddanih relativno malo dela. Na razpise za različne oblike pomoči pa se gradbena podjetja ne prijavljajo dovolj. Država je z ministrstvi dolžna ustvarjati ugodne pogoje za poslovanje gospodarskih in tudi gradbeniških družb, sedaj pripravljajo več zakonov, ki naj bi olajšali in skrajšali postopke pridobivanja različnih dovoljenj. Spremenjen bo tudi zakon o javnih naročilih. Na ministrstvu upamo, da bomo gradbeništvu lahko učinkovito pomagali, je zaključil Šušteršič. Sekretar združenja gradbeništva pri GZS Borut Gržinič je kot dober primer navedel podjetji SCT in GPG, ki sta skupaj ustanovili podjetje za betonske in železok-rivske izdelke. Za izboljšanje konkurenčnosti se morajo gradbena podjetja specializirati, je poudaril. Sodelovalo je več kot 50 zaupnikov in funkcionar jev sindikata gradbenih delavcev ter številni gosti- benih del, njihovo izpolnjevanje pa naj bi nad' zirala tudi ta asociacija. Martina Djokič z ministrstva za delo je me' nila, da zakonodaja ščiti domače delavce pred j tujo konkurenco. Ker večina držav svoje trge z»' | pira za tuje gradbince, bi tudi Slovenija lahko še kaj naredila. Le z Nemčijo smo dogovorjen' o letnem kontingentu dovoljenj za gradbene de' lavce, vendar ga naša podjetja ne izkoristijo. Delodajalci, ki zaposlenim ne priznavajo pravic po kolektivni pogodbi, ne bodo dobili dovoljen) za zaposlovanje tujcev. Samozaposleni tujci, k* zaposlujejo tujo delovno silo, jemljejo našim de' lavcem možnost zaposlitve. Takšne oblike del" bi država lahko prepovedala. Prepovedati je m0' goče tudi vsako zaposlovanje tujcev v gradbe; ništvu. V razpisih za oddajo avtocestnih del n bilo omejitev za zaposlovanje tujcev, v bodoč pa jih je mogoče uporabiti. Država od tujih grne bincev že zahteva, da pred konkuriranjem zajavn" naročila pri nas ustanovijo svoje podružnice- ^ Po besedah Mihe Šepca z zavoda za zaposD vanje je pri nas že dalj časa velik deficit gra skoraj 700 pregledov razmer na področju var-stva in zdravja pri delu ter glede delovnih razkrij- Izdali so veliko ureditvenih odločb in prepovedi opravljanja dela, izrekli tudi kazni in dali Prijave sodniku za prekrške. Razmere na pod-, |JU varstva pri delu se po njihovih ocenah izboljšujejo. Veliko slabše pa so razmere pri ma-11 delodajalcih, kjer delavci pogosto sploh niso usposobljeni za varno delo. Podobno je tudi Pri delovnih razmerjih, saj delodajalci pogosto ne v°dijo predpisanih evidenc, ne plačujejo prispevkov, določajo prenizke osnovne plače. .^Ivan Kučar iz SCT je najprej razložil, da se 1qq P°djetje umaknilo z nemškega trga že leta j. > ker ni imelo dovolj delavcev s slovenskim zavljanstvom, kot zahtevajo predpisi v tej dr-,..Vl- Ce bi v Sloveniji imeli enako ureditev, ita-Janski gradbinci ne bi mogli najemati delav-S^LS Slovaške in Ukrajine. Povedal je tudi, da . . ker ni na razpolago izšolanih delavcev, na- ^eiJia neizobražene in jih v štirih letih nauči dobro clal1- Ko postanejo dobri delavci, pa odidejo k Sam. Bučar seje tudi vprašal, kdo bo v grad-uištvu delal čez nekaj let. Sedanja generaci-a delovodij je stara čez petdeset let. ^denka Bobovec seje spotaknila zlasti ob delo Prno in nelojalno konkurenco, kjer se po nje-v 01 ninenju vsaj v Pomurju razmere ne izbolj-“Jej°- Kritizirala je delodajalce, ki zavračajo ni* s'n(Iikatov za povečanje izhodiščnih ' ab> čeprav vedo, da 70.000, kolikor zaslužijo Tone Macuh iz Opekarne Ljubečna je povedal, da so težave tudi v industriji gradbenega materiala. Tone Rozman je opozoril, da se dogovori v ekonomsko-socialnem svetu slabo uresničujejo. Pris?1-’Za miade ni vabljivo. Delodajalci bi moral bjllcat' Vsuj na to, da bi bile izhodiščne plače grad k0i fv za odstotkov nad ravnijo iz splošni i]j v . lvne pogodbe. Bobovčeva je omenila tu i-n0r | 0 število invalidov, za katere bi držav; bj a kaj narediti. V Pomurju razmišljajo, d; ^nJc ustanovili invalidsko podjetje. Pov"e ^lacuh iz Opekarne Ljubečna je najpre ga„ ak da imajo razen enega težave vsa dru turbinska podjetja na Celjskem. Težave sc ri*ili .nje80vi opekami, saj dobrih izdelkov za ,wast°ja v gradbeništvu ne morejo prodati, ni ^ r'n gradbenih delavcev za dva evra na uri je svef*e dobiti, je menil Macuh. Inšpektorjen bifch0val, naj preglede opravijo kar na grad rudi r’ne da bi se Prej javili pri direktorjih. Za ZclravnZL.mer iabko tudi gradbinci postanemc Sta',1 ‘n Hojniki, je zaključil. V nan je govoril o kadrih v gradbeništvu št. 11 / 21. marec 2002 1 3 Ivan Kučar iz SCT je bil zelo kritičen do države. Albert Vodovnik je gradbince pozval, naj pomagajo kovinarjem Ugotovil je, da se preveč uveljavlja delo po pogodbi in prek študentskega servisa, tudi najemanje skupin (tujih) državljanov. Menil je, da gradbenih poklicev ni mogoče popularizirati s težkim delom in nizko plačo. Zasebniki, ki delajo na črno, usposobljene delavce plačajo trikrat ali štirikrat boljše kot večja podjetja. GZS naj objavlja vseh 13, ne le devet izhodiščnih plač po tarifni prilogi h kolektivni pogodbi dejavnosti. Za spremembe je po Uhanovih besedah potreben tudi miselni preobrat. Če do tega ne bo prišlo, gradbeništvo dolgoročno nima perspektive. Albert Vodovnik, predsednik SKE1, je najprej dejal, da smo v Sloveniji preveč servilni do EU. Morali bi bolj ščititi svojo proizvodnjo, vendar se bi prej morali dogovoriti za prioritete. V EU je prioriteta avtomobilska industrija, ki v veliki meri rešuje tudi tekstilno in še nekatere industrije. Opozoril je tudi, daje kapital najprej povzročil množično propadanje podjetij kovinske in elektroindustrije. Ko seje ta proces končal, pa seje zahtevana proizvodnja preselila na Zahod, pri nas pa delamo tisto, kar smo prej kupovali na Vzhodu. Kriza je povzročila tudi pomanjkanje strokovno usposobljenih kovinarjev. Vodovnik je gradbince pozval, naj stopijo skupaj z drugimi industrijskimi sindikati. Združeni sindikati naj bi pritisnili na državni zbor, da bi vsaj eno sejo namenil gospodarstvu. Ob tem bi morali govoriti tudi zaradi tistih, ki se pri nas ukvarjajo le z delitvijo tistega, kar ustvarjajo industrijski delavci. Sindikati bi morali pomagati drug drugemu, da bi delo pridobilo na ceni. Mira Videčnik je opozorila, da bi v naši državi morali uveljaviti certifikatni sistem verifikacije pridobljenega znanja. Otroke pa bodo na Velenjskem v poklicno izobraževanje usmerjali že v petem razredu osnovne šole. Milica Dabanovič je predlagala konferenci, naj inšpektorje pozove k ukrepanju v celjskem Gradisu, kjer grobo kršijo pravice zaposlenih. Kar 14 delavk je najprej prejelo nezakonite odločbe o čakanju na delo. Te odločbe so že razveljavljene, vendar so delavke vseeno ostale brez delovnih mest. Sedaj prihajajo na delo in sedijo zaprte v sejni sobi. Stečaji so po besedah Branke Jurak tudi posledica finančne nediscipline. Država po njenem mnenju dovoljuje direktorjem, da kradejo delavcem. Zaradi tega mora nekaj narediti za tiste, ki ob upokojitvi ugotovijo, da delodajalci zanje niso plačevali prispevkov. Delavcem k sreči ostaja vsaj sindikat, ki jim pomaga pri iskanju pravice. Dušan Semolič je najprej pohvalil goste, ki so na konferenco prišli, povedali svoje in tudi poslušali sindikaliste. Opozoril je na posledice nacionalne stanovanjske sheme, v kateri varčuje 20.000 prebivalcev. Kmalu bo iztekel rok in varčevalci bodo ugotovili, da s privarčevanim denarjem ne morejo kupiti stanovanj, ker so veliko predraga. Kvadratni meter stanovanja je v Ljubljani najdražji v Evropi. V tem položaju bodo razočarani varčevalci veijetno kupovali avtomobile in s tem krepili tujo industrijo. V sistemu, ki bo to povzročil, je po Semoličevem mnenju napaka, za katero je odgovorna država. ZSSS bo zaradi tega na pogajanjih za sklenitev novega socialnega sporazuma zahtevala, naj država ustvari okolje, ki bo omogočalo razmah stanovanjske gradnje. Če normalne poti zaradi prevelikih ovir ne bodo pripeljale do zastavljenih ciljev, moramo vedeti, da sindikati svoje cilje dosegamo tudi tako, da pokažemo svojo moč. In sindikat gradbenih delavcev je močan. Za večje zmage je pogosto potrebno stavkati in zato seje treba pripravljati tudi na to obliko boja. Zaradi položaja starejših delavcev, ki pri delu postajajo invalidi, bi sindikat moral začeti akcijo za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Tone Rozman je udeležence pozdravil v imenu sindikata delavcev tekstilne industrije in us-njarskopredelovalne industrije. Njegov sindikat je dosegel, daje ekonomsko-socialni svet obrav- Nadaljevanje na naslednji strani naval razmere v teh dejavnostih in sprejel tudi dogovore, ki se žal ne uresničujejo. Za neures-ničevanje dogovorov bi moral kdo tudi odgovarjati, je poudaril. Zaradi te izkušnje je prepričan, da morajo industrijski sindikati, če želijo biti uspešni, stopiti skupaj. Andrej Šušteršič je na te sindikalne razprave odgovoril, da prvič sliši, da so problemi tako veliki. Vrata na ministrstvu so za vse vedno odprta, je poudaril. Škoda je, da sindikati v zadnjih treh letih niste poiskali stika z ministrstvom za gospodarstvo, saj bi lahko skupaj že našli kakšne rešitve. Ivan Šimunič iz SCT je povedal, da so gradbena podjetja skupaj predlagala drugačne rešitve pri zakonu o javnih naročilih. Ker avansov za gradnjo avtocest podjetja več ne prejemajo, najemajo kredite. Podjetja, ki se zadolžujejo, pa skušajo kaj prihraniti, najlažje je pri delavcih. Podjetja se tudi znotraj preurejajo. Ugotavljajo tudi veliko iztrošenost delavcev. Petdeset let stari delavci niso kos normam. Kar večjega števila zaposlenih v SCT ne bo mogoče rešiti. Boris Jesenšek iz podjetja RGD je najprej povedal, da so se iz rudarstva, ker država rudnike zapira, premestili med gradbince. Tako skušajo preživeti in se prilagoditi tržnim razmeram. Po njegovem mnenju država ne smela pustiti tujcem, da se v naši državi bohotijo. Sodelovanje z italijanskim podjetjem pri predoru Trojane je prekinjeno. Jesenšek se sprašuje, ali tujci uporabljajo dobre gradbene materiale, saj so njim vsiljevali slabe. Ker tujci ne morejo privarčevati pri delovni sili, je prepričan, da varčujejo drugje. Govornik je zahteval sprejetje zakona o kolektivnih pogodbah, ki naj bi omogočil red pri plačevanju delavcev. Jože Boben je povedal, da je v plačah gradbenih delavcev veliko nadurnega dela. Ker usposobljenih delavcev primanjkuje, je večina delavcev prisiljena delati veliko več, kot znaša z zakonom določen delovni čas. Tudi dopustov večinoma ne morejo nastaja v gradbeništvu zelo veliko invalidnih delavcev. Po razpravi je Popovič dejal, da bo posebna delovna skupina strnila ugotovitve in predloge iz razprave in jih pripravila za obravnavo na seji ekonomsko-socialnega sveta. V sindikatu gradbenih delavcev bodo začeli tudi druge aktivnosti. Franček Kavčič Konstituirana konferenca Sindikata delavcev trgovine Slovenije v PS Mercator To sredo se je konstituirala konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - Sindikata delavcev trgovine Slovenije trgovskih družb v PS Mercator d. d. Ljubljana. V novo sindikalno konferenco se povezuje približno 6000 naših članov. Za predsednico je bila soglasno izvoljena Vesna Stojanovič iz Mercatorja Nanosa Postojna, ki ji bosta pri zahtevni nalogi vodenja pomagala dva podpredsednika, in sicer: Nataša Porenta iz uprave Poslovnega sistema in Branko Turk iz Mercator SVS Ptuj. Sindikat delavcev trgovine Slovenije bo predsedniku uprave Zoranu Jankoviču posredoval predlog pogodbe o pogojih za sindikalno delo, ki vsebuje tudi profesionalizacijo predsednice konference. Na ta način bodo zagotovljeni osnovni pogoji za učinkovito delo našega sindikata v tej veliki trgovski družbi. Člani konference so sprejeli pravila organiziranja in delovanja in tudi konkreten program dela, ki ga bodo začeli takoj uresničevati. Ena od prvih nalog bo vzpostavitev delovanja vseh organov, ki zastopajo interese dela. Konferenca bo dala tudi pobudo za sistemizacijo delavskega direktorja - člana uprave. Na ta način naj bi se vzpostavilo ravnotežje kapitala in dela, ki ga do sedaj v tem poslovnem sistemu skoraj ni bilo. Konferenca bo predlagala začetek pogajanj za poenotenje plačne politike v PS Mercator in hkrati dvig plač za 20 odstotkov. Sindikat delavcev trgovine Slovenije želi preko svoje novoustanovljene konference obnoviti socialni dialog z vodstvom PS Mercator. Menimo, da bo to moralo biti tudi v interesu delodajalcev. Sandi Bartol, sekretar SDTS Sindikat Glosa Ta pomlad napoveduje sprejem skupine zakonov, ki bodo najmanj v prihodnjih desetih letih urejali naše plače in naš delovnopravni položaj. To so: • zakon o javnih uslužbencih, • zakon o sistemu plač v javnem sektorju in • zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Vsaj slednja dva tako temeljito spreminjata veljavno zakonodajo na tem področju, da jima velja posvetiti posebno pozornost. Zato vas vabim na spomladansko Glosino sindikalno delavnico, od 18. do 20. aprila v hotelu Barbara v Fiesi. Sindikalna delavnica bo namenjena predvsem zakonskemu urejanju plač, napredovanju, zaposlovanju, odpuščanju, ceni dela za določen čas, dodatnemu prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju, kulturni politiki, haro-minizaciji z EU. V sindikalni delavnici bodo sodelovali predlagatelji zakonov v ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za kulturo, neodvisni strokovnjaki, sodelavci iz sindikatov in drugi. Prijave pošljite najkasneje do 11. aprila na naš naslov GLOSA - Sindikat kulture Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti glosa@sindikat-glosa.si Sprejeli bomo le prvih 40 prijavljenih kandidatov. Urnik in program z nosilci tem in »delavnic« ter s kulturnim programom vam bomo poslali v kratkem. Doro Hvalica, predsednik Pobuda za sklic izredne seje državnega sveta o lastninjenju Slovenskih železarn Predlagam, da državni svet na izredni seji obravnava lastninjenje Slovenskih železarn. Gre za strateško industrijo, ki ji vse države posvečajo posebno pozornost. Za obravnavo je še več drugih konkretnih razlogov: - ministrstvo za gospodarstvo še ni odgovorilo na vprašanje državnega sveta o gospodarjenju z državno lastnino v Slovenskih železarnah, - precej železarskih družb je last- ninjenih v škodo državnega premoženja in delavcev Tovila, Armatur Muta, - zaključek lastninjenja jedrnih družb vodi posebna skupina, katere člani so morali podpisati izjavo o molčečnosti, - strokovna mnenja o lastninjenju so zelo različna, zanimivo je pripravil tudi dr. Milan Švajger z Raven. Albert Vodovnik, član državnega sveta eci Izhodiščne plače za kmetijstvo Wz2F jn živilsko industrijo Slovenije Na podlagi kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Uradni list RS št. 58/2001) ter v skladu z zakonom o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač (Uradni list RS štev. 22/1999, 39/1999, 51/2000, 33/2001) so izhodiščne plače za mesec MAREC 2002 naslednje: Tarifni razredi Relativno razmerje Opis dela Izhodiščne bruto plače v SIT* I. 1,00 Enostavna dela 75.847 II. 1,10 Manj zahtevna dela 83.432 III. 1,23 Srednje zahtevna dela 93.292 IV. 1,37 Zahtevna dela 103.910 V. 1,55 Bolj zahtevna dela 117.563 VI. 1,85 Zelo zahtevna dela 140.317 VII. 2,10 Visoko zahtevna dela 159.279 VIII. 2,50 Najbolj zahtevna dela 189.618 IX. 3,00 Izjemno zahtevna dela 227.542 - * Vrednost izhodiščne plače se po zaključnem računu za leto 2001 (maree 2002) v uspešnih organizacijah in družbah lahko poveča še za 2 %. Jovo Labanac, sekreVd Ob vrhunskih zasedanjih evropske petnaj-stcrice Evropska konfederacija sindikatov po budiciji organizira množične demonstracije, ^ katerih sodelujejo člani njenih sindikalnih °nfederacij. Z demonstracijami želi poka-Zat>, daje upoštevanja vreden socialni part-Evropski komisiji, ter podkrepiti svoje za-'p6, kijih vsakič pošlje predsedujoči državi. 01uvno zahtevo Evropske konfederacije sin-'katov izraža že geslo, pod katerim so po- tekale demonstracije: Več Evrope, da - s polno zaposlenostjo in socialnimi pravicami! Poleg tega se je Evropska sindikalna konfederacija zavzela še za večji vpliv delavcev v podjetjih, enakovredno obravnavanje moških in žensk ter za takšno globalizacijo, ki bo temeljila na socialni pravičnosti. Na letošnjih demonstracijah v Barceloni je sodelovalo blizu 100.000 demonstrantov, največ iz španskih, francoskih in portugal- skih sindikalnih konfederacij. Od sindikalnih konfederacij iz držav kandidatk je sodelovala le Zveza svobodnih sindikatov Slovenije s predsednikom Dušanom Semoličem načelu. Naša skupina seje na več kot 1500 kilometrov dolgo pot iz Ljubljane odpravila s kombijem in osebnim avtom. Organizatorji Evropske konfederacije sindikatov so skupino demonstrantov iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije spet postavili na čelo kolone demonstrantov tako kot v Nici in Bruslju. Naše sodelovanje na demonstracijah je poželo veliko zanimanje novinarjev, saj smo morali dajati številne izjave in intervjuje, televizijski snemalci in fotoreporterji pa so kar tekmovali, kdo bo naredil bolj atraktivne posnetke naše skupine. Posebej zanimive so bile spet raglje, ki so ob zvokih piščalk ter katalonskih bobnarjev, ki so hodili tik za nami, ustvarjale primeren hrup. Ta je na pločnike ter okna in balkone barcelonskih ulic privabil množice njenih prebivalcev, ki so nas pozdravljali in nam ploskali. Demonstracije so se končale v Parku de la Ciudadela, kjer so govorili nekateri predsedniki sindikalnih konfederacij. Generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov Emilio Gabaglio je pozdravil vse sodelujoče sindikalne konfederacije in dejal, da Evropa ne sme biti samo trg, ampak mora postati takšna, v kateri bo več socialne pravičnosti. Doseči je treba polno zaposlenost na kvalitetnih delovnih mestih, pospeševati razvoj in doseči, da bo glas delavcev v podjetjih bolj upoštevan. Evropa mora postati družba solidarnosti v kateri ne bo prostora za diskriminacijo in izključene osebe, je še dejal Emilio Gabaglio. Pavle Vrhovec ^■skovna konferenca vodstva ZSSS Dnevnice naj bodo enake za vse ^ ^‘itančno pred desetimi leti je ZSSS orga-lrala prvo splošno opozorilno stavko v sa-nostojnj Sloveniji, v kateri je stavkalo 400.000 zaf^^Hih' ^ sPom'n na ta dogodek je ZSSS „ °zila posebno brošuro Spomin in opomin. cm poročamo na 12 strani. Brane Mišičje Vr,^rav'l preglednico višine prejemkov in po-: J* .1 nekaterih stroškov za gospodarstvo in S()Vn' sektor. ZSSS si bo na pogajanjih za nov lojalni sporazum prizadevala, da bi se ti znes-p so neutemeljeno različni, poenotili. , 'ejemki iz dela in povračila nekaterih stroš-dar ^escc*u^ Dušana Semoliča v gospo-s^u m javnem sektorju niso enaki, kar moti nj V| . delavce. Konkreten primer je dnev-v jCd’ k' v gospodarstvi znaša 3500 tolarjev, § avnem sektorju pa 4252 tolarjev. Že pri po-ruj!Un • za sklenitev prvega socialnega spodi in h'*° dogovorjeno, da se zneski uskla-jani'iVenC*ar vlacla te sv°je obveznosti ni ude-neN/r^-v Preglednice, ki jo je pripravil Bra-M'sič, so razlike takšne: Gospodarstvo Javni sektor Prevoz na delo z javnimi sredstvi 60 do 100% 100% Dnevnice, cele 3500 4252 Dodatek za ločeno življenje 91.753 62.066 Regres za dopust ? 125.008 Jubilejne nagrade 10 let delovne dobe 64.887 52.178 20 let delovne dobe 97.331 78.266 30 let delovne dobe 129.774 104.335 Odpravnina ob upokojitvi 458.768 702.411 Solidarnostna pomoč ob smrti delavca 137.760 _ ob smrti ožjega člana družine 68.815 _ Enkratno izplačilo - 104.355 Pri višini teh zneskov je treba upoštevati tudi omejitve iz posebne uredbe o povračilih stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. Po tej uredbi se na višje znes- ke plačuje tako dohodnina kot prispevki podjetij. Ti zneski so: dnevnica - 3500, dodatek za ločeno življenje - 91.753, jubilejne nagrade - za deset let - 91.753, za dvajset let 137.630, za trideset let - 183.557, odpravnina ob upokojitvi - 702.411, enkratna solidarnostna pomoč - 229.384, naj višje izplačilo-688.152 tolarjev. Predsedstvo ZSSS je v zadnjih letih večkrat sprejelo stališče, da je treba te zneske poenotiti. Tako je menilo tudi zaradi prakse v večini evropskih držav, kjer so ti zneski enotni in jih določajo posebni predpisi. V večini držav teh zneskov ne urejajo s kolektivnimi pogodbami. Poenotenje je potrebno tudi zaradi velikega obsega teh izplačil. Po Mišičevih besedah jih je kar 40 odstotkov vseh prejemkov. Se najbolj bode v oči, da v javnem sektorju izplačujejo za 722 tolarjev večje dnevnice, čeprav morajo na te presežne tolarje po uredbi plačevati tudi prispevke in obračunavati dohodnino. Sedanja višina dnevnic je bila določena že leta 1995, v gospodarstvu je še vedno enaka, v negospodarstvu pa se usklajuje z rastjo življenjskih stroškov. ZSSS si bo prizadevala, da bi dnevnice po novem znašale 4000 tolarjev in da bi bile enake za oba sektorja. V novem socialnem sporazumu, o katerem sedaj tečejo pogajanja, pa bo ZSSS uveljavljala tudi predlog, da za solidarnostne pomoči delavci ne bi plačevali dohodnine. Franček Kavčič Pogovor z Ladijem Kalužo, sekretarjem območne organizacije ZSSS Celje Pri plačah lahko dosežejo več le vsi sindikati skupaj Našega sogovornika smo za začetek vprašali o konkretnih problemih, ki jih sedaj rešuje. Nismo pozabili tudi na dolgo trajajoče postopke, še posebej v zvezi s stečaji. Nadaljevali smo z notranjesindikalnimi vprašanji, pri katerih ima veliko izkušenj. Iz njegovih odgovorov veje optimizem, ki je še kako potreben za uspešno delo v sindikatih. Razmere v nekaterih dejavnostih (tekstil, gradbeništvo, živilska industrija...) se spet zaostrujejo. Prihaja do novih odpuščanj in stečajev. Kakšne so razmere v podjetjih na vašem območju? Posebej nas zanimajo podjetja, kot so Tekstilna tovarna Prebold, Zarja Scala. Kaluža: Žal se razmere v gospodarstvu ponovno zaostrujejo, ne samo v dejavnostih, ki stejih našteli, ampak tudi širše. Partnerji iz tujine zmanjšujejo naročila in hkrati pritiskajo k zniževanju cen. Gre za neke vrste recesijo v svetovnem merilu, za katero upam, da ne bo trajala dolgo. Najtežje razmere na našem območju so trenutno v tekstilni industriji in gradbeništvu. Ker prisilne poravnave v preteklih letih niso dale pričakovanih rezultatov, seje Zarja Scala že znašla v stečaju. Upamo, da bodo rezultati drugih prisilnih poravnav ugodnejši in bodo podjetja po poravnavi poslovala pozitivno. Največji problem pri prisilnih poravnavah je, da se vodstva družb za to potezo odločajo prepozno in da tudi načrti finančne in kadrovske reorganizacije niso realni ali so pomanjkljivi. Po mojem mnenju so cilji poslovne politike po prisilni poravnavi marsikje postavljeni nerealno. Včasih zgleda, da načrt poslovanja za prihodnje obdobje pripravijo zgolj zato, da bi bila prisilna poravnava potrjena, čeprav ni realne podlage, da bi podjetje tekoče uspešno poslovalo. V hudi konkurenci v tekstilni industriji lahko preživijo samo podjetja z veliko vloženega znanja, lastnimi blagovnimi znamkami in razvojem. Naj večji problem zmanjševanja števila delovnih mest v tekstilni industriji je, da delavk ni možno prekvalificirati. Na trgu pa ni povpraševanja po delih, kijih znajo opravljati. Po dolgoletnem težkem delu ostajajo praviloma trajno nezaposlene. Za reševanje teh delavk bi morala državna sprejeti posebne ukrepe. Država naj bi svojo socialno naravnanost pri tekstilnih delavkah pokazala podobno, kot je to storila pri zapiranju rudnikov in še kje. O terjatvah članov sindikata v Tekstilni tovarni Prebold zbiramo podatke in jih bomo prijavili. Ker načrt finančne in kadrovske sanacije še ni izdelan, je za sindikat še neznanka. Ne glede na posledice, kijih taki načrti prinašajo (zmanjševanje števila zaposlenim), upam, da bo temeljil na realnih predpostavkah in da Ladi Kaluža, sekretar območne organizacije ZSSS Celje bo tudi ustrezno finančno ovrednoten. Če ne bo tako, bomo morali kasneje s pravnimi sredstvi braniti interese in pravice morebitnih presežnih delavcev. Podjetja od drugje prevzemajo tudi vaša podjetja. Kako to vpliva na število zaposlenih? Kaluža: Zadnja tri leta smo priča intenzivnim prevzemom naših podjetij in tudi naša podjetja prevzemajo podjetja v drugih okoljih. Ob tem prihaja do ukinitve posameznih dejavnosti in njihovega prenosa na druge gospodarske osebe. Prenosi dejavnosti v skladu z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami so zlasti v manjših podjetjih zelo redki. Praviloma so ob njih kršene pravice delavcev, še posebej takrat, ko se želijo na čim hitrejši način znebiti delavcev. Če prevzemi že v prvi fazi ne vplivajo na zmanjševanje števila zaposlenih, se to dogaja kasneje. Po določenem času sprejmejo novo sistemizacijo, ki zmanjšuje število izvajalcev, delavce zaposluje iz kraja v kraj. Pri tem si prizadevajo, da bi delavcem otežili prihod na delo, uporabljajo tudi dmge oblike šikaniranja. Stečaji se vlečejo tudi po deset let, na primer za Emo. Kakšne so na sploh razmere? Kako je s sodnim varstvom pravic zaposlenih pri vas? Kaluža: Na našem območju se najdlje, že deveto leto, vleče stečaj Livarne Štore. Razlogi za dolgotrajnost postopkov so različni, od objektivnih (nerešena premoženjska razmerja, tožbe za prerekane terjatve ipd.), do subjektivnih. Pri tem mislim predvsem na angažiranost stečajnih upraviteljev in tudi premalo učinkovit nadzor sodišč nad delom stečajnih upraviteljev. Dolgo se vlečejo stečajni postopki začeti v letih 1993 do 1996, stečajni postopki iz let 1997 do 2001 pa potekajo hitreje. Razlog je lahko tudi v stečajnih upraviteljih, ki sojih pred leti izbirali drugače kot sedaj ter v oblikovanju ustrezne pravne prakse. Žal je za naše člane, ki v teh postopkih nastopajo kot upniki, vsak postopek prepočasen, še zlasti ko upravičeno pričakujejo poplačilo svojih terjatev. Z veseljem pričakujem dokončevanje stečajnega postopka za EMO d. o. o. še letos. Še zlasti zaradi tega, ker bodo člani sindikata, kijih zastopamo, verjetno prejeli delno poplačilo že v mesecu maju - ocenjujemo da bo to 30 odstotkov prijavljenih terjatev. Se pravice zaposlenih iz kolektivnih pogodb in zakonov spoštujejo bolj ali manj kot pred leti? Kaluža: Žal manj. V družbah in zavodih, kjer je spoštovanje zakonov in kolektivnih pogodb sestavni del poslovnih ciljev, se zakonodaja spoštuje. Vendar je vedno več poslovnih subjektov, ki neprestano kršijo zakonodajo, nekateri tudi iz neznanja in nevednosti. To velja zlasti za manjše novonastale kapitaliste. Številni med njimi trdijo, daje zakonodaja zastarela in je zato ne morejo oz. nočejo spoštovati. Prav ti velikokrat kažejo s prstom na državo, da ni pravna, vendar sami največ prispevajo k temu, da je takšna, kot je. Ne vem kaj bodo počeli v Evropi. Sindikat trgovcev že več let vodi aktivnosti proti nedeljskemu delu. Zaradi velike moči največjih trgovcev so rezultati dokaj pičli. Kaj bi bilo treba še poskušati? Kaluža: Konkretnih rezultatov res še ni, vendar sem optimist in upam, da se bodo zadeve uredile, čeprav ne prek noči. Sindikat delavcev trgovine Slovenije seje namreč zadeve lotil zelo načrtno, zavedajoč se moči velikih trgovcev, ki se jim je uklonila tudi ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. Če imaš močne nasprotnike in lobije, se temu lahko postaviš po robu le oblikovanjem javnega mnenja in postopno mobilizacijo članstva. In to sindikat dela in za takšno pot je potreben čas, da pride do ustreznega rezultata. Ne le članstvo in večina zaposlenih v trgovini, tudi direktorji nekaterih podjetij in javno mnenje so vedno bolj naklonjeni odpravi nedeljskega dela v trgovinah. Oglašajo se ‘veliki’ direktorji, gospodarska zbornica, zveza potrošnikov ipd. Ti vsak na svoj način zagovarjajo uvedbo nedeljskega dela, vendar zanj uporabljajo zelo malo konkretnih argumentov. Govorijo, da se zaradi spremenje-nega delavnika spreminjajo nakupovalne napade, da v sindikatu mešamo jabolka in hruš-ke’vda smo tranzitna država in še kaj. Nič pa nočejo slišati o kršitvah delovne zakonodaje, Smanju zaposlenosti v trgovini, povečevanju Prometa, dobičkih, donosnosti, plačah ipd. Me-n|m, da trgovci vsiljujejo spreminjanje nakupovalnih navad potrošnikom in ne obratno. Kljub uvajanju evropskega delovnega časa, je Pt uradno vse krajši, saj smo še pred nedavnim delali 42 ur na teden, sedaj pa 40 ur, kar po-nieni, da imamo osem ur več prostega časa na teden, tudi za nakupe. Ali trgovci nočejo vedeti za neuradni delovni čas, kije mnogo daljši °d uradnega in velikokrat tudi neplačan. Prepričan sem, da le zagovorniki nedeljskega de-ovnega časa vidijo množico avtomobilov z re-gtstrsko oznako sosednjih držav pred našimi nakupovalnimi centri. Jaz jih ne vidim, čeprav Vein, da prek naše države poteka tranzit. In ker Je zaradi neurejenega obratovalnega časa in ne-uuljskega dela toliko kršitev delovnopravne za-onodaje, je boj proti temu vedno bolj upravičen. Povečanja dosegajo le sindikati, ki 'Porajo zanje vložiti veliko naporov Vsiljevati s stavkami. Je po vašem mnenju na državni ravni mogoče doseči kaj več? Če da, kako? Kako komentirate dosežke SKEI, SDTS, K . 'vaiuza: Doseči je mogoče več, vendar 'ndikati skupaj. Brez enotno usklajeni! ° gdov sindikatov na nov plačni model v ptearstvu, ne bo napredka. Najprej je tc ebno uskladiti v naši centrali, nato z d: j. 'centralami ter potem s socialnimi par ■ dosežki nekaterih sindikatov so v ten . lku nekakšen kompromis na poti k u ,u novega modela. Prepričan sem, da us Plačna politika v gospodarstvu ni mc n ne bodo ustrezno urejena razmerja pl |°spodarstvu. ” sprejetjem finančnega pravilnika ^olitviio noveoa sekretaria so se n^tvijo sekretaija so se odnosi znotn t .Vornn° izboljšali. Vendar mislim, da ,. 1 do širšega spoznanja, da ta skup gale T111 rege ZSSS, ne bo uspešno v j zel' vsakdo voziti po svojem tiru. 1 im. e'° v cbmočni organizaciji ZSSS ( (j-j novitve dalje ne bi bilo uspešno, < dilf0 . odnosov in sodelovanja n Un 't na °bmo^ju- Pr'tem mislim tud 0ril p v podjetjih in zavodih ter na | „ a n* sestav območne organizacije. 1 tujS Er'buja do različnih pogledov in i^.h si mnenj. Do sedaj smo zanje i Prih' s^uPn' imenovalec in upam da b j,j ('dnje tako. Uspevali smo uskladi Kj območna organizacija opravlja z te m Zvezo. Po našem mnenju ste med sindikalisti, ki cilje dosegajo zlasti s pogajanji. Je to zaradi tega, ker znate svoje argumente boljše predstaviti in zastopati? Je za uspešnega pogajalca treba imeti tudi dobre živce in še kaj? Kaluža: Tudi sam si želim, da bi večino ciljev dosegel s pogajanji, vendar v praksi ni vedno tako. Prvi pogoj za uspeh pri pogajanjih je, da sta oba ali več partnerjev naklonjeni reševanju problemov in konfliktov s pogajanji. To ne sme biti le deklarativno, ampak je treba tudi v praksi uporabljati demokratični dialog. Potrebno je imeti tudi znanje, uporabljati argumente, zelo pomembni so živci, saj je strpnost v pogajanjih močan element za dosego cilja. Seveda brez znanja ne gre, tudi če obvladaš vse druge veščine. Menim, da imam za nekatera področja sindikalnega dela znanja dovolj, za druga pa manj. Na področjih, kijih manj obvladam oz. jih ne obvladam, ne želim sodelovati in to delo raje prepustim tistim, ki imajo več znanja. O reorganizacijah in združevanjih sindikatov se je večkrat le govorilo, rezultati so pičli. Kaj narediti, da ne bodo spet ostale le besede? Kaluža: O združevanju sindikatov je sprejelo sklepe tudi Predsedstvo ZSSS. Ko jih je Nova Delavska enotnost objavila, so bile ocene med članstvom sindikatov dokaj pozitivne. Tu- di sam sem večkrat razpravljal o potrebi po združevanju in to poskušal tudi argumentirati. Strinjam se, daje samo govorjenje premalo. Menim, da so na potezi funkcionarji sindikatov, da se usedejo za mizo in pričnejo pripravljati operativne načrte postopkov združevanja. Kmalu se bodo pričele priprave na 4. kongres ZSSS. Kako ocenjujete preteklo obdobje, kaj bi morali dati v nove programske cilje? Kaluža: Mislim, daje za celovito oceno premalo časa in prostora, kot posameznik tudi ne bi želel prehitevati. Počakati je potrebno na kongrese sindikatov, ki bodo ob oceni lastnega dela morali oceniti delo Zveze in njihov prispevek. Minulo obdobje ni bilo lahko. Dosegli smo nekatere uspehe, na katere smo lahko ponosni (pokojninski zakon, dogovor socialnih partnerjev o zakonu o delovnih razmeijih ipd.). Preveč časa pa smo porabili za ukvarjanje samih s seboj, pri čemer po mojem mnenju nismo bili dovolj učinkoviti. Veliko je področij, kijih sindikat mora uvrstiti v programske cilje, če želi biti resna organizacija zaposlenih v boju za njihove pravice in zaščito. V ospredje bi postavil zlasti potrebo po sprejemu novega plačnega modela z ambicijo postopnega hitrejšega približevanja plač razvitim državam EU ter aktivnosti za ustreznejšo socialno politiko v naši državi. Franček Kavčič ZSSS uspela s predlogi v korist najslabše plačanih delavcev Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je prinesel tudi zelo pozitivno in za delavce z najnižjimi plačami koristno spremembo, za katero so zaslužni predstavniki ZSSS v državnem svetu. Na pobudo Vekoslave Krašovec so namreč v novem zakonu drugače uredili plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste delavce, ki prejemajo manjše plače od minimalnih. Najnižja pokojninska osnova, od katere se obračunavajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (gre za 15,5 odstotka od bruto plače), je tako kot doslej še vedno minimalna plača. Vendar pa nekateri delavci v času, ko so na čakanju ali na bolniškem dopustu, ne dobijo izplačane niti minimalne plače. Doslej so delodajalci tudi tem delavcem odtegovali od plače prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v takšni višini, kakor da bi prejemali minimalno plačo. Zaradi tega so ti delavci za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačevali dejansko več kot 15,5 odstotka svoje bruto plače. Od novega leta naprej pa delavcem, ki prejemajo nižje plače od zajamčenih, odtegnejo od njihove bruto plače samo 15,5 odstotka, razliko do prispevka za najnižjo pokojninsko osnovo pa mora prispevati delodajalec. Zaradi tega imajo delavci, ki prejemajo manjše plače od zajamčenih, po novem letu za nekaj tisočakov manj odtegljajev od bruto plače. Njihove neto plače so zato nekoliko višje! Predstavniki delojemalcev v državnem svetu so po navedbah Krašovčeve ob sprejemanju sprememb in dopolnil zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dosegli še eno pomembno stvar, ki bo koristila invalidom z najnižjimi dohodki. Poslej se v premoženjski cenzus za pridobitev pravice do varstvenega dodatka ne vštevajo več invalidnine ter dodatek za pomoč in postrežbo. Invalidne osebe namreč prejemajo invalidnino za pokrivanje višjih stroškov, ki jih imajo zaradi svoje invalidnosti. Zato ne bi bilo ne korektno in ne pošteno, če bi jim tako kot doslej še naprej invalidnine vštevali v premoženjski cenzus za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. T. K. Plesali so eno samo leto Je zdajšnja prisilna poravnava zadnja možnost Stola za rešitev iz dolgoletne agonije? Nedavno nas je neprijetno presenetila novica, da so v Stolov! najpomembnejši hčerinski družbi Stol Ambienti razglasili prisilno poravnavo, v teku katere naj bi bila ob zaposlitev polovica delavcev te družbe. Novica je udarila še toliko bolj, ker je družba, ki je nastala pred dvema letoma iz treh takratnih Stolovih družb, še lani vsaj navzven kazala vse znake uspešnega izpolnjevanja začrtane sanacije. Potem pa so se jeseni začele domine podirati: ameriški kupec je zavrnil skoraj vse pošiljke naročenega pohištva in si mastno obračunal reklamacijo, izguba je naraščala kot kvašeno testo in nadzorni svet je odstavil direktorja Petra Šmida. Pred približno štirinajstimi dnevi je bila predlagana prisilna poravnava. V njej, takšne novice so nam prišle v ušesa, naj bi 120 delavcev, kar polovica vseh zaposlenih v Stolu Ambientih, izgubila zaposlitev. Kaj o tem meni sindikat v Stolu? Andrej Perčič, predsednik sindikata Sinles v Stolu, nam je povedal, da so se oba sindikata, Sinles in Neodvisnost, na skupnem sestanku s svetom delavcev dan po objavi predloga za prisilno poravnavo pogovarjala, kaj storiti. “Ugotovili smo, da zdaj lahko samo poskrbimo, da bodo presežni delavci deležni vseh pravic, ki jim gredo,” nam je dejal. “Zmenili smo se, da bomo pazljivo pregledali program prisilne poravnave, ki ga mora pripraviti naša uprava. Pazili bomo, da bodo v njem materialne pravice presežnih delavcev jasno opredeljene. Direktorica Stola Ambientov nam je namreč povedala, daje v Ambientih približno polovica delavcev preveč, se pravi, da jih bo kar 120 uvrščenih med presežne delavce. K temu je sicer dodala, da odpuščanja ne bo, če bo dovolj naročil, vendar je ta treba še pridobiti. Ce pa bo res toliko presežnih delavcev, bo morala biti uprava zelo pazljiva pri določanju le-teh. Ne bi bilo namreč dobro, če bi se hoteli rešiti predvsem starejših delavcev z dolgoletnim stažem. V tem primeru bi se lahko zgodilo, da zaradi visokih odpravnin zanje ne bi bilo dovolj denarja, na drugi strani pa bi lahko z odpuščanjem starejših, izkušenih delavcev ogrozili kakovost proizvodnje. Zlasti pri površinski obdelavi so potrebne velike izkušnje.” “Ko so nastali Ambienti, je obveljalo, daje od njihove uspešne sanacije odvisna usoda celotnega Stola.” “Mislim, da bi družba Pisarniški stoli lahko obstala kljub stečaju Ambientov. Morda bi se začelo Andrej Perčič: Če bo prišlo do tehnoloških presežkov med zaposlenimi, bomo v sindikatu zelo pazili, da bodo njihove pravice spoštovane. zatikati pri strateških dobaviteljih, ki so skupni, in bi morda ti po propadu Ambientov zahtevali vnaprejšnje plačilo. Tega pa družba Pisarniški stoli ne bi zmogla. Tudi pri prodaji se obe družbi do določene mere dopolnjujeta.” Od prvega januarja letošnjega leta je direktorica družbe Stol Ambienti Neda Bončina Car. Dejala nam je, da so podatki o poslovanju v lanskem letu pokazali, daje družba zrela za prisilno poravnavo ali celo za stečaj. Izgube je bilo za 719 milijonov tolarjev ali okoli 60 odstotkov skupnega prihodka v lanskem letu. Ameriški kupec je na račun reklamacij naračunal kar za dobrega pol milijona dolarjev ‘stroškov’. Družba je bila dobaviteljem dolžna okoli 600 milijonov tolarjev. NLB in Zve- zi bank v Celovcu je bila dolžna 2,9 milijona mark za novo proizvodno linijo, ki pa seje izkazala za zgrešeno naložbo. Bolje bi bilo najprej investirati v lakirnico, ki je še vedno ozko grlo in v numerično krmiljen obdelovalni center. Organizacija podjetja je bila izredno slaba, komerciala je zanemarila velik del nekdaj tradicionalnega trga. Zato podjetje nikakor ni moglo nadomestiti lansko nenadno izgubo nemškega trga. Tovarna je konec lanskega leta že stala, zalog materiala ni bilo, ni bilo tudi naročil. Terjatve do kupcev so bile vnaprej, že v fazi pogodbe, prodane z določenim diskontom. Posledica: pogodbe je treba izpolniti, priliva denarja od njih pa ni, ker je bil že porabljen za redno pokrivanje plač. Zaradi tega štiri mesece podjetje iz tega naslova ne bo imelo priliva, pač pa samo delo in stroške. “Takšno družbo Stol Ambienti sem dobila v roke,” je dejala nova direktorica. “Nelikvidno, ne-solventno in podkapitalizirano, torej zrelo za stečaj. Toda družba je imela nekaj presenetljivih svetlih točk, zaradi katerih smo se nazadnje odločili, da se jo splača reševati. Trg obstaja, povpraševanje celo narašča. Izkazalo seje tudi, daje večina izdelkov donosnih. To so svetle točke, saj večina firm, ki zaidejo v težave, nima ne trga in zlasti ne donosnih izdelkov. Zato se izplača potruditi in zadržati to proizvodnjo in delovna mesta. Lastniki so se potem odločili, da bodo podprli reševanje Ambientov. Slovenska razvojna druž- Neda Bončina Čar: Po poslovnih rezultatih zadnjega leta je bila Stolova družba Stol Ambienti zrela za prisilno poravnavo ali za stečaj-Vendar ima nekaj svetlih točk zlasti donosnost večine izdelkov in rastoče povpraševanje, zato smo se odločili za reševanje družbe- ba kot lastnica krovne družbe holdinga Stol, ki pa je večinski lastnik hčerinskih podjetij, je prispevala tudi prepotrebni premostitveni kapitala za zagon zastale proizvodnje. Dogovoriti se moramo še glede dokapitalizacije, da bo kapitalska ustreznost primerna-Holding Stol bo verjetno svoje terjatve do Ambientov konvertiral v kapitalske deleže. Ne vemo še, ali bo enako naredil tudi ameriški solastnik in zadržal sedanje lastniško razmerje. Če se bo odločil za to, bo v Ambiente pritekel tako potrebni svež kapital.” Nova direktorica je pognala v dir doslej nekam zaspano komercialno službo. Zdaj intenzivno obdelujejo slovenski trg ter nekdanjega jugoslovanskega, skušajo povečati naročila iz Amerike, osvojiti kanadski trg. Ponovno pridobivajo nemške kupce, ki sojih lani izgubili' Proizvodnja v Stolu Ambientih je zaradi dediščine lansk'h težav še vedno šepava. Nova proizvodna linija na naši 1°' tografiji, vredna skoraj tri milijone mark, je lani delov*' la le en mesec. T,r,G Breznik: Delavci smo čutili slabšanje razmer, to-®a plače so bile vsak me-*®c. Vendar je bilo proti Koncu lanskega leta že jas-co, da Ambienti tonejo. Žal *o še nihče od odgovorih ni odgovarjal, in bojim C’ da bomo največjega plačali delavci. 2a. selza l-l ! I »ulVil 1 1 IXLIiyV-V^ 7rv\0rn Ambientov I 000 dolarjev, za f Pow,naročllajepril em uČatl- Vendar žel v Prej skleniti no ^fintr b° ■'?Sn°’ r ta 'JC' za zavarov a skrite napaki (Ji nedzerske peti ^Puščen, niti od: tor Peter Šmid, ki zdaj skrbi samo za prodajo na ameriškem trgu. Ko smo ga po naključju srečali v tovarni, nam je dejal, daje letos na ameriškem trgu že zagotovljena prodaja v vrednosti milijarde tolarjev. Direktorica nam je dejala, da so donedavni menedžerji vključeni v reševanje podjetja z novimi komercialnimi nalogami, od uspešnosti pa je odvisna njihova prihodnost v Ambientih. V tovarni smo naleteli na Tineta Breznika, prejšnjega predsednika sindikata v Stolu, zdaj pa, ker za sindikalnega zaupnika pač še ni bil izvoljen, nekakšnega neformalnega sindikalnega zaupnika v Ambientih. Ljudje so ga kot dolgoletnega predsednika sindikata navajeni, zato se še vedno obračajo nanj. Najboljši možni sogovornik torej o stanju v kolektivu in vzdušju med delavci. “Kaj menite o odgovornosti odgovornih za ta izid v Ambientih?” “Nekdo bi moral prevzeti odgovornost za napake, vendar nihče od prejšnje menedžerske petorke, niti bivši direktor, še ni odletel iz podjetja. To delavce malce moti, saj na koncu največjo ceno plačajo prav oni.” “Kakšno je vzdušje med delavci v proizvodnji?” “Kakšno je le lahko, ko ena proizvodna linija še vedno stoji, drugje pa tudi ni prav veliko dela! V začetku, ko so Ambienti pred dvema letoma nastali z združitvijo treh Stolovih družb, je vse kazalo dobro in je bilo takšno tudi vzdušje med zaposlenimi. Potem pa je prišlo do stečaja Stolovega podjetja v Mostah, slišali smo za trenja med vodstvom Ambientov in holdinga, potem je počasi začelo primanjkovati dela. In nazadnje so se začeli vračati kontejnerji iz Amerike. Tudi plačo smo začeli dobivati z nekaj dnevno zamudo, čeprav je bila redna. Zdaj, zadnje mesece, pa je nekaj odstotkov manjša. Delavci smo prejšnjemu vodstvu zelo zamerili, da nas ni bilo voljno obvestiti o zamudi pri plači. Iz računovodstva so celo prihajale informacije, da naslednji mesec plače ne bo več. To je med ljudmi povzročalo malodušje in tihi odpor, zato tudi niso delali tako, kot bi bilo treba. Zato smo zamujali pri rokih. Zaposleni so zdaj tudi v strahu zaradi govoric o presežnih delavcih, čeprav jih za zdaj še niso začeli določati in direktorica pravi, da bi se morda izšlo brez odpuščanja.” Vendar pa je novica, da se bo poskušalo z iskanjem trgov zagotoviti proizvodnjo in rešiti delovna mesta, spodbudna. Ja, to je dobra novica, samo če se bo uresničila. _ _ Sindikalna lista Marec 2002 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) Javni sektor' (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.252,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.125,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.480,00 2. Kilometrina (od 16. 10. 2001 dalje) 51,03 51,03 (od 30. 10. 2001 dalje) 50,58 50,58 (od 13. 11. 2001 dalje) 49,83 49,83 (od 11. 12. 2001 dalje) 49,26 49,26 (od 1. 1. 2002 dalje) 49,68 49,68 (od 8. 1. 2002 dalje) 50,46 50,46 (od 5. 2. 2002 dalje) 50,97 50,97 (od 19. 2. 2002 dalje) 51,42 51,42 (od 5. 3. 2002 dalje) 51,63 51,63 (od 19. 3. 2002 dalje) 53,76 53,76 3. Ločeno življenje" 91.753,00 62.066,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.1. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 665,00 665,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 64.887,00 52.178,00 - za 20 let 97.331,00 78.266,00 - za 30 let 129.774,00 104.355,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 458.768,00 702.411,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca 137.670,00 104.355,00 - ob smrti v ožji družini 68.815,00 - 4. Minimalna plača (od 1 1.2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1 1. 2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 117.298,00 - ali največ 149.865,00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Minimalna višina letošnjega regresa za letni dopust še ni določena. Če bo obveljalo, da je dovoljeno izplačati največ 70 % povprečne plače, bi po zadnjih znanih podatkih regres znašal 163.896 tolarjev. Strokovna služba ZSSS V ljutomerskem Elgu ponovno stavkajo Okoli 50 delavk in delavcev Elga iz Vidoncev na Goričkem, ki ima svoj obrat v Ljutomeru, je na začetku tega tedna ponovno stavkalo. Po besedah predsednice stavkovnega odbora Milice Zinko na ta način uveljavljajo izplačilo januarskih in februarskih plač, lanskoletnega regresa za letni dopust, povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za januar in februar ter izplačilo nadur za leto 2001 in za januar in februar leta 2002. Delavke in delavci Elga, ki montirajo elektronske sklope in vezja, se srečujejo s težavami že od sredine lanskega leta, saj se morajo iz meseca v mesec boriti za izplačilo zaostalih plač. Delodajalec Andrej Gyergyekjim pojasnjuje, daje podjetje zabredlo v likvidnost- ne težave, ker ni dobilo plačanega posla v Bosni in Hercegovini, v katerega je vložilo več kot 120 milijonov tolarjev. Ker je bil posel zavarovan, so polovico izpada dohodka uspeli nekako pokriti, kljub temu pa naj bi ostalo odprtih okoli 60 milijonov tolarjev. »Zaposleni smo izredno potrpežljivi, vendar pa smo v čedalje hujši stiski,« opozarja Žin-kova. »Brez plač ne moremo preživljati družin in plačevati vseh položnic in drugih stroškov, ki so čedalje višji. Pred časom smo ugotovili, da nam delodajalec že tri mesece ni plačal dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kje bodo dobili denar, da premijo za zavarovanje plačajo za nazaj?« Delodajalec po besedah sindikalnih zaupnikov ob vsaki napovedi stavke in stavki govori, da bo moralo podjetje v stečaj, če proizvodnja ne bo tekla. Tako so za- W % » B Delavke in delavci so prenehali montirati elektron-ske sklope, ker že dva meseca niso dobili plač. skupaj z našimi delovnimi mesti propadlo, če ne bomo delali,« pravi Žinkova. »Dosedanja pogajanja niso rodila uspeha, zato še ne vemo, kako se bo stavka končala.« Že prvi dan stavke je delavke in delavce Elga obiskal sekretar območne organizacije SKEI v Pomurju Pavel Vrhovnik. Stavkajoče je seznanil z delovnopravno zakonodajo in jim pojasnil, kako lahko tudi s pomočjo sindikalne službe pravne pomoči zaščitijo svoje pravice. Doslej je sindikat v sodelovanju z ljutomerskim Centrom za socialno delo veliko storil za to, da so delavci oddali vloge za socialno pomoč, ki jim pripada. Začel seje tudi postopek, da bi člani SKEI dobili sindikalno solidarnostno pomoč. Stavkajočim sta spregovorila predsednica podružnice SKEI in predsednica stavkovnega odbora Milica Zinko in sekretar območnega odbora SKEI v Pomurju Pavel Vrhovnik. posleni v preteklosti kar naprej popuščali in se zanašali na direktorjeve obljube, ki pa jih vodstvo podjetja doslej ni redno izpolnjevalo. »Tudi ob tokratni stavki nam je direktor dejal, da bo podjetje Sicer pa dobivajo delavci v Elgu plače po kolektivni pogodbi. Ker so izhodiščne plače zelo nizke, prejema velika večina zaposlenih mi' nimalne plače. Delavci Elga so pripravljeni delati in si zato prizadevajo, da podjetje ne bi šlo v stečaj. Zastonj pa ne morejo delati, zato za svoje delo terjajo že zasluženo plačilo. T K- Prodaja Aerodroma Maribor se je prvič izjalovila Nekdanji delavci Aerodroma Maribor, ki je že leto dni v stečaju, so prejšnji teden doživeli novo razočaranje. Ko je že vse kazalo, da bo Aerodrom Maribor v stečaju prodan in da bodo svoje terjatve dobili poplačane 100-odstotno skupaj z obrestmi, so se njihovi upi čez noč izjalovili. Na javni dražbi je Aerodrom Maribor v stečaju kot pravno osebo za 500 milijonov tolarjev kupilo mariborsko podjetje Gemag, ki ga vodi direktorica Nevena Tea Gorjup. Na dražbi so sodelovali tudi predstavniki delniške družbe Prevent, ki pa za podjetje v stečaju niso bili pripravljeni dati več kot 480 milijonov tolarjev. Stečajna upraviteljica je nato s podjetjem Gemag sklenila kupoprodajno pogodbo, po kateri bi moral kupec plačati kupnino do 13. maja, do 12. marca pa predložiti bančno garancijo. Ko se je iztekel rok za izročitev bančne garancije, pa je Gemag stečajnemu senatu poslal prošnjo, naj za mesec dni podaljša omenjeni rok. Gemag je v vlogi navedel, da od ministrstva za promet ni dobil konkretnih pogojev, pod katerimi je ministrstvo pripravljeno novemu lastniku dati v najem vzlctno-pristajalno stezo in drugo letališko infrastrukturo, kije v lasti države. Zato Gemag s strateškimi partnerji ni mogel izdelati poslovnega načrta, ki je pogoj za pridobitev bančne garancije. V tem podaljšanem roku naj bi Gemag končal pogajanja z ministrstvom, strateškimi partnerji in bankami. Stečajni senat, ki ga vodi sodnik Janez Ze-ilhofer, pa je to vlogo zavrnil. Zato je stečajna upraviteljica razglasila, da velja kupoprodajna pogodba za razdrto. Varščino v višini 32 milijonov tolarjev, ki jo je Gemag plačal pred dražbo, pa je zadržala v stečajni masi. Gemag se je odzval s tožbo, v kateri predlaga, naj sodišče razveljavi javno dražbo za prodajo Aerodroma Maribor v stečaju in vsa dejanja v zvezi l izvedbo javne dražbe. Prav tako predlaga razveljavitev pogodbe o prodaji, sklenjene med stečajno upraviteljico in Gemagom. Na tej podlagi pa naj bi Gemag dobil nazaj tudi 32 milijonov tolarjev varščine. Tožnik se sklicuje na 46. člen obligacijskega zakona. Pravi, daje bil pri dražbi in sklenitvi pogodbe v bistveni zmoti, saj znaša obveznost letnega plačila uporabe letališke infrastrukture več kot 58 odstotkov izklicne cene z*1 nakup mariborskega letališča. Še istega dne je stečajni senat sprejel sklep, da bo Aerodrom Maribor ponovno poskušal prodati na javni dražbi v celoti kot pravno osebo. Druga javna dražb** je že oklicana za 9. aprila. Tako se za okoli 5** bivših delavcev, ki čakajo na plačilo svojih terjatev, vsa zgodba začenja na novo. Stečajni postopek z največjim zanimanjej** rib spremlja okoli 50 bivših delavcev, od katei jih je trenutno 22 zaposlenih pri stečajni upr** viteljici. »Delavci smo najbolj zainteresirani z** to, da bi podjetje v stečaju čim prej dobilo n° vega lastnika ter začelo normalno poslovati, saJ Sistematizacije so pomembna sindikalna naloga Zaradi zanimanja sindikalnih unkcionarjev za izboljšanje siste-Hiatizacij delovnih mest je vodstvo območne organizacije ZŠSS Domžale prejšnji petek organiziralo strokovno izobraževanje na to te-m°- Mag. Peter Mlakarje v svo-Jem zanimivem predavanju predstavil pomen, vlogo in način izde-ave sistematizacije dela. Sindikati. 1 zastopajo interese zaposlenih, se ^rajo sistematizacijam bolj po-SVečati. Zato iz njegovega zelo za-n|niivega predavanja povzemamo fajponiembnejše opredelitve: Akt o sistematizaciji delaje r Jasnega pomena za dobro mik-/^rganizacijo delovnega procesa, v |e bot temeljni pogoj za zado-tjstvo zaposlenih pri delu in pravičen ter stimu-J lven sistem plač in napredovanje zaposlenih. ‘ sternatiziranje dela je urejanje delitve dela v le °eVnih Proces‘h. opredeljevanje vloge zapos-'h pri uresničevanju ciljev organizacije ter do-n>)anje kadrovskih zahtev. Definiranje konkret-li ,^a dela v podjetju ali zavodu je pisno oprede-Vanie nalog, dolžnosti in odgovornosti, kijih "5ri’a delovno mesto ali delovno področje. jaVi|stematizacija dela natančno opredeljuje delov m1' Posameznika, olajšuje definiranje de-nose'” C'*jev’ določa moč pooblastil, ureja od-nted ljudmi, teži k nadaljnjemu razvoju or-S JJ2lranosti dela. |a arrien sistematizacije dela ni le ureditev pod-odn U P^a^evanje dela, temveč tudi opredelitev ,,0se nted ljudmi pri delu. uli ,s'stematizacijo delovnih mest organizacija lov C °daja*ec določi delovna mesta, razvrsti de-a niesta v tarifne razrede, zbere vse podat- ^.'egtt odvisna tudi usoda delovnih mest,« . . 1 Predsednik sindikata delavcev prome-mon-ez v podjetju Božo Dobršek. »Upa-s, >da.b° novi lastnik tako razširil obseg po-n, aijja< da bo v podjetju še več delovnih bot ’ ^ot j’*1 je bilo pred stečajem, saj je več M MoMea nekdanjih delavcev Aerodroma dela 0r vedno brezposelnih. Seveda vse dan VCe zan'ma tl|di, za kakšno ceno bo pro-čji 0 Podjetje v stečaju in kako bo s popla-naših terjatev«. de|aICer Pa P° Dobrškovih besedah delavci, ki redn° stedajni upraviteljici, prejemajo plače jerri,°ln P° kolektivni pogodbi. Prav tako pre-prevaj0 regres za malico in povračilo stroškov dobj?Za na delo in z dela. Lani so pravočasno MariK,tUC*' reSrcs za ,etn> dopust. Aerodrom Ja^ P° zaslugi stečajne upraviteljice Majde da^0^0^0 pozitivno posluje. »Moram reči, bor v delavce razmere v Aerodromu Mari-jetje veliko boljše, kot so bile, ko pod- Dob^f.111 b'lo v stečajnem postopku,« pravi tuJe kJ|k'/'Zdal P°djetje v stečaju vzorno spoš-čila pre' t*Vn° P08°dbo, delavci pa vsa izpla- Udeleženci predavanja so v skupinah izdelali tudi opise svojih delovnih mest. ke za razpisovanje prostih delovnih mest in podatke za vrednotenje teh delovnih mest z uporabo izbrane metode. Sistematizacija delovnih mest je obvezen akt. Akt o sistematizaciji delovnih mest so podjetja in zavodi dolžni sprejeti. Tekstualni del tega akta obsega splošne določbe, cilje sistematiziranja dela in načela za razporejanja delavcev delovna mesta. Priloge obsegajo izpolnjene opisne liste za vsa sistematizirana delovna mesta. Opisni listi vsebujejo podatke, ki so potrebni za vrednotenje dela, izračunavanje in obračunavanje plač in za kadrovske postopke. V opisnih listih naj bi bili vsebovani naslednji podatki: - šifra oz. zaporedna številka delovnega mesta, - naziv delovnega mesta, - kratek opis delovnih postopkov, nalog in aktivnosti, - razvrstitev v tarifni razred in opis zahtevane strokovne usposobljenosti, - zahtevane delovne izkušnje, - kratek opis z delom povezanih odgovornosti, - kratek opis naporov, kijih zahteva delo na delovnem mestu, - kratek opis delovnih razmer in vplivov okolja. S sistematizacijo si podjetje uredi ustrezno informacijsko podlago za razporejanje delavcev na delovna mesta v skladu z delovnopravno zakonodajo. Izdelava sistematizacije delaje zahteven projekt, ki praviloma nastaja po naslednjih stopnjah: - pobuda za izdelavo sistematizacije (predpisi, potreba po prenovi, organizacijske spremembe, potreba po izdelavi solidne strokovne podlage za kadrovske procese, ipd.). - v podjetju ali zavodu morajo ustrezni organi sprejeti odločitev o izdelavi sistematizacije (že v tej fazi morajo biti sindikat in delavci seznanjeni o izdelavi nove sistematizacije, o njeni vlogi in spremembah, ki jih ta prinaša), - zbiranje podatkov in izdelava opisov dela, - oblikovanje celotne sistematizacije (pravilnik, glavni pregled, opisi, priloge), - posredovanje predloga sistematizacije delovnih mest sindikatu in svetu delavcev, - skupno posvetovanje pristojnega organa delodajalca in sveta delavcev, - obravnavanje mnenja in pisni odgovor sindikatu na mnenje o sistematizaciji delovnih mest, - sprejemanje sistematizacije, - stalno izpopolnjevanje sistematizacije. Predavatelj je po zanimivem predavanju odgovoril še na vrsto vprašanj. Na koncu pa so udeleženci za vajo izdelali opis svojega delovnega mesta. Prejeli pa so tudi gradivo in usmeritve za delo v podjetju. Justi Arnuš, sekretarka območne organizacije ZSSS Domžale Ptujski sindikalisti oživljajo sodelovanje $ kolegi iz Varaždina in Čakovca Konec aprila bo minilo natanko 40 let, odkar so ptujski sindikalisti začeli tesno sodelovati s kolegi iz Varaždina in Čakovca na Hrvaškem. »Ker naši sindikalni zaupniki menijo, da bi sodelovanje veljalo ponovno oživiti in nadaljevati, bomo ob tem jubileju v Sindikalnem domu na Ptuju pripravili slovesnost, na katero bomo povabili predstavnike Saveza sa-mostalnih sindikata Hrvatske iz Varaždina in Čakovca, pa tudi vodstvo ZSSS iz Ljubljane in SSSH iz Zagreba,« pravi sekretar območne organizacije ZSSS na Ptuju Boris Frajnkovič. »Pobudo za slovesnost in srečanje sta dala ptujski aktiv sindikalnih aktivistov in območni odbor Sindikata upokojencev na Ptuju. Prav je, da se spominjamo stvari, ki so bile dobre in si to zaslužijo.« Po Frajnkovičevih besedah so kolegi iz Hr- vaške pobudo z veseljem sprejeli. »Poverjeniki SSSH za varaždinsko in čakovsko županijo so zelo zainteresirani tudi za nadaljnje sodelovanje. Zadnjih deset let je sodelovanje zaradi znanih razlogov mirovalo, zdaj pa je čas, da ga ponovno oživimo in mu damo novo vsebino,« pravi Frajnkovič. Ob srečanju bodo na Ptuju pripravili tudi razstavo o dosedanjem sodelovanju. Ker bodo srečanje s hrvaškimi sindikalisti združili tudi s prireditvami od mednarodnem prazniku dela, pa bodo razstavo tematsko razširili in na njej prikazali tudi borbo Svobodnih sindikatov Slovenije na ptujskem območju za delavske pravice. Med razstavljenim gradivom bodo tudi fotografije s stavk, ki sojih sindikati v minulem desetletju organizirali v podjetjih in zavodih na Ptuju. T. K. 12 žl. 11 / 21. marec 2002 SEDEM DNI V SINDIKATIH Spomin in opomin (II.) Desetletnica prve splošne stavke v Sloveniji Ob deseti obletnici prve splošne stavke v samostojni Sloveniji -18. marca 1992 sojo organizirali Svobodni sindikati Slovenije - je ZSSS izdala posebno brošuro. V njej avtor Pavle Vrhovec opisuje dogajanja pred desetimi leti. Dogodke ilustrira več kot 30 fotografij in drugih dokumentov o stavki, v kateri je sodelovalo 400.000 članov Svobodnih sindikatov Slovenije. V našem časopisu bomo v nadaljevanjih objavili več odlomkov iz brošure. * * ! * 111 rm Tem ocenam Svobodnih sindikatov Slovenije so se pridružili tudi drugi sindikati in zdelo se je, da se začenja obdobje medsindikalnega sodelovanja in enotnega nastopanja. Že kmalu pa je prišlo med sindikalnimi organizacijami do novih igric, ki jih je sprožal predvsem predsednik KNSS -Neodvisnosti France Tomšič, skušajoč izvršnemu svetu pomagati pri njegovem igračkanju z delavstvom. Šlo je za predlog Svobodnih sindikatov Slovenije, da se ukine zakon o zamrznitvi plač. Pobudi Svobodnih sindikatov Slovenije je France Tomšič nasprotoval z argumentom, da morajo plače ostati zamrznjene zaradi previsokih plač direktorjev. Z uspešnim lobiranjem je v skupščinskem zboru občin uspel, da je le-ta blokiral ukinitev spornega zakona. Svobodni sindikati Slovenije pa so menili, da so tisoči delavcev potisnjeni v revščino ravno zaradi tega zakona in da je treba previsoke plače direktorjev urediti drugače. Kako, je bilo napisano v predlogu, ki ga je predsednik ZSSS poslal marca 1992 izvršnemu svetu in Gospodarski zbornici Slovenije. Med drugim se je zavzel, da morajo najvišje plače deliti usodo najnižjih in da naj se oblikujejo po kriterijih, ki jih bodo skupaj sprejeli izvršni svet, delodajalci in sindikati. Poudaril je tudi, da ZSSS nasprotuje vsakršnim valutnim klavzulam v po- godbah o zaposlitvi direktorjev, ter se zavzel, da direktorske plače ne morejo biti tajne ali poslovna skrivnost. Dne 23. januarja 1992 je zasedal svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ocenil je gospodarske in socialne razmere v Sloveniji ter zaradi ignoriranja zahtev Svobodnih sindikatov Slovenije, ki so jih več mesecev postavljali pristojnim organom, in zaradi vse slabšega socialnega položaja delavcev sprejel sklepe, ki so se kasneje ob organiziranju splošne opozorilne stavke spremenili v stavkovne zahteve. Svet je na tem zasedanju sklenil, da če pristojni organi ne bodo ugodili zahtevam Svobodnih sindikatov Slovenije, bodo ti z ustanovitvijo stavkovnih odborov začeli uresničevati sklep o napovedi stavk v sindikatih dejavnosti ZSSS. Izvršni svet se je bil pripravljen ugodno odzvati le na ukinitev zakona o zamrznitvi plač, vendar je to hkrati pogojeval s temeljito spremembo že sklenjenih kolektivnih pogodb. Februar je minil v zahtevah Svobodnih sindikatov Slovenije po odpravi zakona o zamrznitvi plačin spoštovanju kolektivnih pogodb. Njihove zahteve so podprli tudi nekateri drugi sindikati. Ker protesti niso zalegli, j e Sindikat delavcev energetike Slovenije 18. februarja 1992 organiziral celodnevno opozorilno stavko. Z njo je med dru- Pred desetimi leti stavkalo 100.000 delavcev Za splošno opozorilno stavko so se po besedah Dušana Semoliča Svobodni sindikati Slovenije odločili zlasti zaradi velikega nezadovoljstva delavcev s takratno oblastjo, ki je po hitrem postopku sprejemala veliko protidelavsko naravnanih zakonov, je na redni tiskovni konferenci ZSSS ta ponedeljek povedal Dušan Semolič. Poleg lastninske zakonodaje je takratna oblast pripravila tudi zakon o zamrznitvi plač, ki je izbil sodu dno. Splošna opozorilna stavka je bila za slovenske razmere velika stavka, saj je v njej sodelovalo 400.000 zaposlenih, večinoma članov ZSSS. Med stavko je prišlo tudi do blokad cest in križišč, ponekod je bila za krajši čas odklopljena tudi električna energija. Vse to je v javnosti sprožilo veliko odmevov. Kakšne so bile posledice? Sporni zakon o zamrznitvi plač je bil takoj odpravljen. Parlament je začel razpravo o položaju zaposlenih. Povečala seje zajamčena plača. Po Semoličevih besedah je ta stavka tudi opomin sindikatom in državi. Vse probleme je treba reševati z metodo socialnega dialoga. Sindikati morajo postati enakopravni partner državi in delodajalcem. Sindikati so se zato dolžni zavedati svoje moči. To morajo uporabiti v razmerah, ko drugače ne gre. Stavka pa seveda ni cilj sindikatov, niti njihov ideal. Izkušnje iz te stavke so omogočile, da so se velika vprašanja odtlej praviloma reševala z dialogom. Milan Utro.ša je dodal, daje bila splošna stavka organizirana takrat, ko ZSSS s takšnimi oblikami boja še ni imela nobenih izkušenj. Vodstvo tudi ni vedelo, koliko bo članstvo pripravljeno slediti stavkovni napovedi. In prav odziv članstva in drugih zaposlenih je pokazal, daje bila napoved stavke utemeljena. Na tej izkušnji je ZSSS gradila tudi aktivnosti v naslednjih letih, pri katerih je bila večinoma uspešna. 4 gim zahteval popolno uveljavitev panožne kolek' I livne pogodbe elektrogospoilarstva Slovenile, uk1' I nitev zakona o zamrznitvi plač ter prenehanje vsF ^ kršnega administrativnega urejanja plač, sprejel zakona o uresničevanju kolektivnih pogodb, L. delavo in sprejem razvojnega načrta energetik J** v Sloveniji ter takšno reševanje začasnih in teN D? nih presežnih delavcev v podjetjih elektrogosp0 | darstva, ki bo ob sodelovanju sindikata delavk dejavnosti energetike potekalo v okviru zako^j’ I kolektivne pogodbe in internih aktov podjetij- y dan stavke so nekateri deli električnega oniNf ostali brez energije. Stavkovni odbor je to tehnK' zahtevno stavko odlično organiziral, izvršni s'’ pa se na njihove zahteve ni odzval, ampakjej0 , nost skušal prepričati o previsokih plačah rudah) in delavcev v elektrogospodarstvu. S d 7- veleslalom Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Druženje, ki krepi enotnost Predsedstvo Sindikata delavcev gostinstva in jurizma Slovenije (SGiT) je za svoje člane na K°gli na Pohorju ta torek pripravilo sedmo tradicionalno tekmovanje v veleslalomu. Na njem je sodelovalo okoli 120 gostinskih in turističnih delavcev iz vse Slovenije. Najbolj številčne ekipe ^ bile iz iz Term Maribor, Kompasa Hotelov Kranjska Gora, Kompasa MTS in Krke Zdravilca Novo mesto. Iz Medijskih toplic, kjer so sindikalno podružnico ustanovili šele lani, je pri-' 0 kar devet od 18 članov - dva med njimi pa sta v svojih skupinah zmagala. j-ePrav je sneg okoli hotela Planje že skop-- so bili na progi pogoji za tekmovanje zado-^0|jivi, Tai;0 so ime[; udeleženci oboje: prijet-Pomladansko vreme in solidno smuko. Nn startu veleslaloma seje pojavilo 81 tek-?ovalk in tekmovalcev. Domala vsi so dokazali, a znajo dobro smučati. Kakor je dejal predsednik Iztok Bratož, pa to niti ni tako pomemb-?n’ saj so na Pohorje prišli tudi zaradi druženja, astopiia je tudi nosilka olimpijske kolajne Katja °ren, kije zastopala barve osrednjega podjetja -a razvoj turizma v Podravju - Term Maribor. ^Med tekovalci pa je bil tudi Miran Bratuž iz Ijj v°goriškega Hita. Organizatorji so mu dode-1 startno številko 50, kar je kar prav, saj bo čez Kaj dni praznoval Abrahama. Po tekmovanju j s.0 se nanjo podpisali vsi udeleženci in mu s avnostno podarili. tok DSre^anju P° tekmi je predsednik SGiT Iz-ie I, tož v pozdravnem govoru opozoril, da niuetošnje leto za sindikat gostinstva in turiz-v°lilno, zato bi veljalo pogledati okoli se- be, kdo bi lahko v njem opravljal najbolj odgovorne funkcije. Bratož je spomnil, da SGiT deluje v okviru ZSSS na čelu z Dušanom Semoličem, kije vodil pogajanja o sprejemu novega zakona o delovnih razmerjih. Člani SGiT morajo biti pripravljeni, da se bodo za usklajen predlog Abrahamovca Mirana Bratuža je doletela čast, daje lahko zaplesal z nosilko olimpijske medalje Katjo Koren. tega zakona zavzeli na vse načine, če bo to potrebno. S tem ne bodo zaščitili samo svojih pravic, temveč bodo poskrbeli tudi za boljši jutrišji dan svojih otrok. Nato sta predsednik in sekretarka SGiT Iztok Bratož in Karmen Leban ob pomoči Cvetke Kos podelila priznanja in nagrade najboljšim. Priznanja seje zelo razveselila Jožica Kosi, ki je v svoji kategoriji nad 50 let nastopila sama. Delavke v gostinstvu in turizmu je pozvala, naj seji naslednje leto pridružijo in s tem izpričajo samozavest, ki jo v tem poklicu potrebujejo. Mimogrede pa je ošvrknila tudi nekatere v naši državi, ki stavkajo, čeprav niso niti približno tako obremenjeni in slabo plačani kot delavke v gostinstvu in turizmu, ki morajo svoje delo opravljati vedno Židane volje. Rezultati: Veleslalom, ženske nad 50 let: 1. Jožica Kosi (Terme Maribor); od 40 do 50 let: I. Marina Karo (Unior Zreče), 2. Milena Vrunč (Celje), 3. Majda Meglič (Kompas MTS Ljubljana); od 30 do 40 let: 1. Dunja Keipan (Hit Nova Gorica), 2. Turk Alenka (Krka Zdravilišča Novo mesto), 3.Zorica Mlekuž (Kompas Hoteli Kranjska gora); mlajše od 30 let: 1.Sanja Košir (Kompas Hoteli Kranjska gora), 2. Katja Koren (Terme Maribor), 3. Jana Repinc (Apinom Bohinj); moški nad 50 let: I. Davorin Sušnik (Medijske toplice), 2. Adrijan Trebižan (Hit Nova Gorica), 3. Franc Kramer (Krka Zdravilišča Novo mesto); od 40 do 50 let: 1. Miloš Šumer (Medijske toplice), 2. Marjan Kšela (Terme Maribor), 3. Miran Bratuž (Hit Nova Gorica); od 30 do 40 let: 1. Janez Bijol (Koroška), 2. Marko Bucik (Hit Nova Gorica), 3. Miran Čepin ( Koroška); mlajši od 30 let: 1. Matej Faganel (Hit Nova Gorica), 2. Boris Planki (Unior Zreče), 3. Tomaž Dečman (Toplice Dobrna). Posebno priznanje je prejela Zdenka Perdan (Tabor Ljubljana), ki je na cilj prišla zadnja. r. k. Na srečanju se je zbralo okoli 120 gostinsko-turis-tičnih delavcev iz vse Slovenije. Najboljši starejši fantje so prejeli nagrade in priznanja. Tudi najhitrejše med starejšimi so se izkazale. Najboljši med najmlajšimi so dobro pozirali. JH /fafnoreg&c »Gospodje, oprostite, prosim. Predlagam, da začnemo malicati,« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal rezkar Vili. »Prehajam na ričet!« Vsi smo debelo pogledali in molčali. Vili pa ni odnehal. »Če ne boste začeli takoj jesti ričeta, bom vložil ugovor!« »Kakšen ugovor?« je presenečeno povprašal skladišnik Rudi. »Poslovniški ugovor!« je kot iz topa izstrelil Vili. »Dogovorov se moramo držati. Gospodje, to je nujno za vsako, pa tudi našo demokracijo!« »To je sicer res, vendar ne vem, o kakšnem dogovoru govoriš,« se je v pogovor vključil mizar Tone. »To je proceduralno vprašanje. Gospod Tone je nanj pravilno opozoril,« je odvrnil Vili. »Govorim o osnutku dogovora, ki ga še nismo sprejeli, vendarle pa bi ga že zdavnaj morali, če želimo, da bi dogovor tudi uresničili. Sicer pa menim, da je za demokracijo nujno, da spoštujemo pravila. Hvala, gospodje!« »Hudič naj me vzame, če vem, o čem Vili govori!« je vzkliknil strugar Lojze. »Gospodje, govorim o problemih, ki so pereči za naš narod v celoti. Opozarjam, da se je dogovorov treba držati, še zlasti, če so dogovorno dogovorjeni,« je nadaljeval Vi- »Ne vem, zakaj bi se človek mučil, da bi se naučil uporabljati takšne puhlice,« je odkimal z glavo Tone. »Tlakuj le?« se je zarežal Vili. »Za veliko plačo vendar!« »Kako to misliš?« je povprašal Tone. »Ali nisi v časnikih prebral, kakšne plače imajo poslanci?« je odvrnil Vili. »No, to že vem, da imajo dobre plače. Kakšne pa so konkretno, pa mi ni znano,« je dejal Tone. »Gospodje moji, poslanci vsak mesec za svoje govorjenje v državnem zboru prejmejo od 427.414 tolarjev do 600.704 tolarjev neto plače - odvisno pač od tega, v kolikih odborih in komisijah kakšen poslanec govori,« je s slovesnih glasom oznanil Vili. »O, madonca!« je vzkliknil Tone. »Če se to tako dobro plača, pa se moram tudi sam takoj naučiti mlatiti prazno slamo. Torej, gospodje, predlagam, da preidemo na nov predlog, in poudarjam, da moramo po proceduri upo- __ _ števati določila poslovnika, da se izognemo nadaljnjim procedural- Iz dnevnika delavca Jožeta | pravite? Bo šlo?« »Jaz te nisem popolnoma nič razumel, « je dejal Lojze. »Potemtakem bo že dobro. Očitno imaš ti že prirojen dar za politika in poslanca!« Magične besede li. »Gospodje, upam, da razumete, zato prehajam na naslednje vprašanje oziroma problem. Če ne bo proceduralnih težav, se bomo lahko o njem hitro dogovorili.« »Ej, Vili! Kako pa danes ti govoriš?« je dejal kurir Peter. »Ali se ti je zmešalo!« »Zakaj?« »Zakaj? Zakaj?« se je naježil Peter. »Zato, ker govoriš same neumnosti! Ne vem, kaj bi rad s takšnim govorjenjem dosegel!« »Gospodje, stvar je taka, da si želim postati poslanec v državnem zboru!« je energično odgovoril Vili. »Zakaj bi za majhen denar garal v naši tovarni, če lahko za odlično plačo sedim v parlamentu.« »Dobro, Vili!« je dejal Rudi in ga očetovsko potrepljal po ramah. » Vendar pa si zapomni, da moraš govoriti pametno in ne neumno, če hočeš postati poslanec!« »O, to pa ne, dragi moji gospodje,« je dejal Vili. »Raziskava, ki so jo naredili strokovnjaki, je pokazala, da poslanci v državnem zboru govorijo tako rekoč samo o proceduri. Skratka same brezvezne stvari. Največkrat uporabijo besede: gospod, predlagam, prehajam, poudarjam, dnevni red, poslovnik in podobno. Dragi moji gospodje, kdor hoče postati poslanec, se mora naučiti te latovščine.« Medtem ko so fantje klepetali pa je začel delovodja Gregor šepetati: »Kraja, goljufija, izigravanje zakonov, podkupnina, v svoj žep...« »Kaj pa ti momljaš, Gregor?« ga je povprašal Rudi. »Ali ti tudi vežbaš za poslanca!« »Ne, ne!« je odvrnil Gregor. »Jaz pa bi rad postal menedžer. Ravnokar se učim besede, ki jih najbolj pogosto uporabljajo naši menedžerji.« »Koliko pa ti lahko takšno goljufanje, izigravanje zakonov, podkupnine in druge menedžerske spretnosti mesečno navržejo?« je zanimalo Rudija. »Legalno za dva do tri poslance, pod mizo pa za cel parlament!« je odvrnil Gregor. »Samo magičnih besed, s katerimi se sporazumevajo številni menedžerji pri nas, se moram naučiti. Torej: Kraja, goljufija, izigravanje zakonov, podkupnina, v svoj žep ...« »Zame pa so še vedno magične in najbolj prave besede: poštenost, prizadevnost, delo in poštena plača za pošteno delo,« je odločno dejal Lojze. »Takšen sem in takšen bom tudi ostal!« »Bravo, Lojze! Tudi jaz najbolj cenim besedici poštenost in delo,« je energično dejala kuharica Špela in si obrisala roke v predpasnik. »Ravno zaradi tega pa bova v tej državi do upokojitve imela veliko dela (ti za svojo stružnico, jaz pa v kuhinji) in malo denarja!« J Strašilo »Letos so ptiči presneto nadležni. Na vrtovih bodo pojedli vsa semena. Ali boš na vrtu namestil strašilo?« »Ne! K nam je prišla na dopust tašča!« Pošta »Mojco sem imel strašno rad. Vsak dan sem ji napisal tri pisma.« »Ali se je potem poročila s tabo?« »Ne. Poročila se je s poštarjem!« Dobra kupčija »Dober dan. Kam pa se vam tako mudi,« je dejal policaj Gorenjcu, ki je s staro katrco drvel po cesti. »Na avtomobilski sejem. Prodajam avto!« »Za prehitro vožnjo ste mi dolžni 60.000 tolarjev!« »Prodano!« je dejal Gorenje, potisnil policaju v roke prometno dovoljenje in odšel peš domov. Kapital »Kaj bereš?« »Karla Maya.« »Katero knjigo?« »Kapital.« »Ali ni to napisal Karl Marx.« »O hudiča, jaz pa se sprašujem, kdaj bosta nastopila pravičnika Vinetou in Old Shaterhand. Zdaj sem pri zadnjem poglavju Kapitala, pa še vedno nastopajo sami lopovi!« Antifeminističen »Kaj je feminizem?« »Bolezen norih krav!« Klavir »Prišel sem vam uglasit klavir.« »Oprostite, saj tega nisem naročil.« »Zato pa so naročili vaši sosedi!« Debelušni moški Vdova »Večina najinih mladostnih prijateljev je že und' la. Vse zelo pogrešam, najbolj pa Ivana,« prti''1 starejši možakar svojemu prijatelju. »Zakaj pa ravno Ivana?« »Z njegovo vdovo sem se poročil!« »Ne razumem, zakaj so debelušni moški v odnosu do žensk tako potrpežljivi in prijazni.« »Zato, ker težko pobegnejo!« Iskrenost »Žena, ali boš kaj jokala, ko bom umrl?« »Saj me poznaš, kakšna sem.« »Že, že! Vendar pa mi vseeno odgovori!« » Veš da bom, saj se zjočem za vsako pasjo figo!« Odkritje Amerike Poljub »Direktor me je poljubil!« je rekla tajnica prl' jateljici. ^ »Upam, da si mu pokazala, kako si ogorčena-»Jasno! Vsakokrat!« Pojasnilo »Ata, pravijo, da so na Emi zmagali trans'’?5 titi. Kaj je to transvestit?« »Vprašaj mamo. Ona to dobro ve!« Učitelj sprašuje: »Peterček, pokaži kje na zemljevidu je Amerika?« Ko jo Peterček pokaže, vpraša učitelj naprej: »Barbara, kdo pa je odkril Ameriko?« »Peterček!« Mode! »Gospodična, bi mi pozirali za akt ?« »Ne, nisem ne model in ne manekenka.« /. »Veste, saj tudi jaz nisem slikar, sem pa v? estet...« Razpis seminarja Letno poročilo -novosti Seminar bo v torek, 23. aprila, od 9.00 do 16.45 ure v Domu) sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1. mpgram priporočamo vsem sindikalnim predstavnikom, delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb in elanom svetov delavcev. Pogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindika-I tovdejavnosti, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. PRIJAVNICA za seminar ZSSS Letno poročilo - novosti 23. aprila v Domu sindikatov, v Ljubljani, na Dalmatinovi 4, Ime in priimek:.................... Datum rojstva:..................... Izobrazba, stopnja izobrazbe:...... Naslov doma:....................... Zaposlitev, naziv in naslov družbe: - delovno mesto PROGRAM: * sPlošna pravila o računovodenju, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida; splošna pravila o letnem poročilu, priloge k '*kazom; * členitev bilance stanja in izkaza poslovnega 'Zida ter vrednotenje postavk v računovodskih Ukazih; Poslovno poročilo, revidiranje, javna objava, Pristojnost; Pove pristojnosti nadzornega sveta na Področju letnih poročil. f^kovna izvajalka: mag. Cvetka Peršak, strokovnjakinja za finančno-q0 Unovodsko področje v gospodarskih družbah in svetovalka za malo Podarstvo, finančna izvedenka, cenilka podjetij. 4-e za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza nei0^nih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkas-q6 cl0 15. aprila 2002. Prija seminarja je 17.000,00 tolarjev za posameznega udeleženca. k0(^Vniei je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. topijo nakažite na transakcijski račun Zveze svobodnih sindika- ham 0ven'ie Pri NLB’ d- d- št- 02222-0015182688. Na virmanu pod 0dQen nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko 36”. ta ?°Vore na vprašanja v zvezi s seminarjem dobite pri Vandi Reše- faL. 01/43 41 238, ali pri Ireni Prusnik, tel. 01/43 41 239. Številka Sa je 01/23 17 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika:........................................ Naziv sindikata dejavnosti, katerega član ste:............................................... Sindikalni zaupnik: DA NE Druge funkcije v sindikatu (navedite):........................... Član sveta delavcev: DA NE Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE Telefonska št.: doma:....................v službi:.................. Žig in podpis odgovorne osebe: V.......................dne................... Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. Razpis seminarja Rajje treba vedeti o delavskem soupravljanju - 2. del 1^'nar bo 16. in 17. aprila v Sindikalnem izobraževalnem centru v p^aovljici, Gradnikova 1. korr?[arn priporočamo članom svetov delavcev in sindikalnim zaupni-Poa '6r clru9im sindikalnim predstavnikom. javn Za udele^bo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov de-Ojgsti, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. PROGRAM: " vto16- aprila (°d 9 00 do 17 00 ure) >iii,9a sveta delavcev na področju plač ter pri obravnavi gospodarskih re-p^ltatov družbe. ^vatelj. Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS. f>redaei!'tiVne P09odbe in soupravljanje. ^ ateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS. " V?’17- aPr'la (od 9.00 do 16.00 ure) y 'a pristojnosti sveta delavcev in delavskih predstavnikov v organih družbe (delavskih predstavnikov v nadzornem svetu družbe ter delavskega direktorja, predstavnika delavcev v upravi družbe), - odnosi med svetom delavcev in drugimi delavskimi predstavništvi, - komunikacijska razmerja med delavskimi predstavništvi in delodajalci, - izkušnje na področju uresničevanja soupravljanja v Sloveniji. Predavateljica: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS - Soupravljanje na ravni kapitalsko povezanih družb, - soupravljanje v multinacionalkah, - evropski sveti delavcev. Predavatelj: Milan Utroša, sekretar ZSSS Prijave na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 8. aprila 2002. Cena seminarja, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, je 18.000 tolarjev na udeleženca. Prijavnici je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na transakcijski račun Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pri NLB,d.d., št. 02222-0015182688. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “seminar, sklic na številko 43”. Stroške seminarja za člane svetov delavcev krije skladno z zakonom delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v Sindikalnem izobraževalnem centru (SIC) v Radovljici, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 8.130,00 SIT). Odgovore na vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238, in pri Ireni Prusnik, tel.. 01/43 41 249, številka faksa 01/ 23 17 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Prijavnico smo objavili v prejšnji številki NDE. GESIJl NAGRADNE KRIŽANKE št. 11 (21. 3. 2002): Gesla i/. današnje nagradne križanke napišite na označena polja, iz^ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindik'1 i, Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 07. Tudi tokrat je na£riy 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedUJ 2. aprila 2002. Ut Pravilna rešitev gesel iz 9. številke Nove Delavske enotnosti: 1 • ^ CIST, 2. PRIVATNI DETEKTIV. 3. GANGSTER. Nagrado 5000 tolatjev p™ Sonja Steiner, Ivanjševski vrh 44 c, 9245 Sp. Ivanjci.