Številka 17. TRST, v petek 17. januvarja 1908 ser IZHAJA VSAEZ DAN ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj ulične številke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) v Birogih tobakarcah ▼ Ti>tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, bt. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Lmciji, Tolmin*, AjdovŠsSci, Postojni, Dornr-ergu, Solkanu itd. GEKE 00 LASOT se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2'/, c m); ?.h trgovinske in obrtne oglase po 20 stotiak; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov •>» r"« stot Za Oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-OftijUH vrfeta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa it stot. — Oglase sprejema „inseratsi oddelek uprave SdinostiJ. — Plačuje se izključno le »pravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NABOCXIXA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naroČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laročiiia la nsJeljsio iiiaije .Edinosti' stane: celoletno KS-20, poiuta 2*«t Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefnnkovaua pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. .Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorclo Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista JE iinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. IS. - Poštno-hrani laični ražun Št. 841*6*2. — ■i Telefon i t a v. 1157 -— 3RZOJAVNE VESTI. Informativni izlet delegatov. FULA 16. Današnjega predpoldne co si delegatje ogledali razno morniriške zavode. Ogledaii so si dok in v gradnji nahajajoči se podmorski čoln. Po sprehodu po arsenalu so o^ikali delegatie mornariški muzej, kjer se nahajajo stari trofeji. Slednjič so si ogledali delavnico torpedovk. PULA 16. Danes popoldne so delegatje na parniku prisostvovali razstreljanju pomorske mine in spuščanju torped, kakor tudi ©»tremu strelu iz 24 cm-ovega ladijskega topa. Tkrcali so se potem na torpedovk«, ki so letele z maksimalno hitrostjo 29 milj skozi fezanski kana). Pred povratkom ▼ Pulo so se delegatje ustavili na Brijonih, kjer so napre-vili mah sprehod. Zvečer je bilo pogostovanje t aaeraari-»keai kazinu. f Glavni urednik „N. Fr. Presae". DUNAJ 16. Dane3 zjutrai je za srčno Libo umrl glavni urednik „N. Freie Presse" dr. Edvar Bacher. Pokojnik je bil leta 1846 rajen v Hormutovu na Češkem. Glavni urednic je bil od leta 1879. Žrebanje. DUNAJ 16. (Srbske obligacije iz leta 1 tSl.) Glavni dobitek v znesku 80.000 K je zadela seriia 5752 št. 50, 8000 K serija 1354 št. 45. Drozd pomilošcen PRAGA 16. Cesar je pomilostil mons. Drozda. bivšega predsednika Sv. Vaclavske p«3ojilnice, ki je bil leta 1903 radi pone-verjenja več milijonov obsojen na sedam let ;eče. — Bolgarski konzulat v Ameriki. SOFIJA 16. Viada Združenih držav je davobla, da ime Bolgarija ustanoviti v New-Torkii svoj konzulat, ki bo kontroliral in nadzoroval izseljevanje Bolgarov iz kneževine ia iz Hacedonije. Nemški državni sfcor. BERO LIN 16. Zbornica je nadaljevala i&afuavo o poljski interpelaciji. Posl. Heck-tftiiai' (svobodomiselna ljudska stranka) je rekel, da je po mnenju njegovih prijateljev predloga o razlastitvi proti pruski ustavi. Razlastitev gotovo ni v interesu splošnosti. Fasl. Ledebur (socijalni demokrat) je izjavil, da postanejo Poljaki po tem. državnem zakonu državljani drugega razreda. Zakonski načrt je brutalen izjemni za-kaa, ki se ne ujema z duhom modernega iivljenja. Pravosodni minister je prigovarjal mnenja; češ, da bi se predloga ne ujemala z čkžavnimi zakoni. — Luzenski (narodni liberalec) je tudi prigovarjal trditvi, taS, da je predloga krivična ter je zagovarjal kompromisno predlogo. Kitajska in Zdrnžene države. LONDON 16. Iz Washmgtona poročajo, da sta senat in zbornica poslancev odobrila načrt, da se zniža na polovico odškodnina, ki jo ima Kitajska plakati za ustajo boksarjev. Odškodnina, ki je znašala 24,440.000 dolarjev, je znižana na 11,655 000 dolarjev. Angleška banka. LONDON 16. Angleška banka je znižala diskont na g odstotkov. PODLISTEK. Žena in prijatelj Jaroslav Vrhlicky. (Iz češkega.) Švedske misije na evropske dvore. ŠTOKHOLM 16. Posebna odposlanstva bodo v kratkem prijavila dvorom in pog'a-varjem unanjih držav, da je umrl kralj Oskar II. in da je sedel na prestolje kralj Gustav V. Otvoritev švedskega državnega zbora. ŠTOKHOLM 16. Kralj Gustav je danes otvoril državni zbor s prepolnim govorom, v katerem je rekel, da bo vedno skrbel sa blagor in razvoj domovine. Prestolni govor omenja dobre odnošaje z unanjimi državami in pravi da se sedanjemu državnemu zboru predloži v konečno rešitev volilna reforma, ki jo je vsprejel že bivši državni zbor. V tem zasedanju pa ni pričakovati, da dobe tudi ženske volilno pravico. Vprašanja, ki se tičejo odno-šajev med delodajalci in delojemalci, nadalje armade, mornarice in deželne brambe bodo razpravljale posebne komisije. Pruska poslanska zbornica. BEROLIN 16. Zbornica je prišla na dnevni red ter je v drugem čitanju razpravljala o predlogi radi ojačenia Nemštva v Ja-padni Prusiji. — Posl. Kirch (centrum) je predlagal k poslovnemu redu, naj se predlogo vrae komisiji, ker je prišlo izven komisiie do kompromisa, da se pravica za razlastitev omeji na 70 000 hektarjev, ne da bi se bilo za to vprašalo velike stranke zbornice. Predlog je bil odklonjen proti glasom Poljakov, centruma in svobodomiselne stranke. Zbornica je potem pričela razpravljati o predlogi in sicer naiprej odstavek § 1. K temu je predlagala komisija, naj se mesto zahtevanih 300 mil. doveli le 200 mil., od teh bo 75 mil. za ureditev kmetskih posestev. Predstoje ta ministerska kriza na Japonskem. LONDON 16. „Daily Telegraph" poroča iz Tokija, da odstopi po parlamentarnem zasedanju bržkone vse ministerstvo. V parlamentu je pričakovati od strani opozicije hudih napadov. Vendar ni verojetao, da bo p&rla ment razpuščen. Angleška vojna mornarica. LONDON 16. Državni tajnik sirElward Grev je govoril sinoči pred svojimi volilci v Alnwicku. Dotaknil se je tudi vprašanja vojn** mornarice in izjavil, da Anglija nikakor ne more zmanjšati svoje mornarice, ako unanje države uresničijo načrte, ki jih napovedujejo. Ako gotovi narodi pomnože število svojih bojnih ladij, bo morala brezdvomno tudi Anglija povečati svojo floto. Zz Perzije, LONDON 16. Iz Teherana poročajo od 15. t. m. : Na današnji seji parlamenta so predsednik in členi ustavne komisije naznanili, da je prišlo s šahom do definitivnega spora zumljenja. Povodom praznika Kurbana so bili poslanci povabljeni na selamlik. Silen potres na otokn Haiti. POET au PRINCE (Haiti) 16. V vasi Gonaives, oddaljeni 65 mili od tukaj je silen potres razdejal več hiš. Zveze z Gonaivesom so pretrgane. Sunki nadaljujejo. Rusija. Baski reakcijonarni poslanci proti velikim knezom. PETROGRAD 16. Radikalni poslanec desnice Pumkievič je nekemu časničarju izja vil, da bodo ruski ljudski poslanci glasovali Martan ie zmajal z glavo in vzklikali aaiadeno : „On se ženi ?u „Kakor vidiš", je odvrnil suho slikar. „Katero si je izbral P*1 „Kaj vem? Mar se brigam za ženske po sv sta »Torej je ne poznaš ?" „Kako pridem do tega ? Ali je mar iz Prege ? Ia ko bi bila, bi vedel prav toliko 1" je govoril ironično slikar. „Ona je torej z dežele ?u »Najbrže — goska z dežele ; najbrže ga 1« očarala na kakem plesu s svojo neumnostjo, ki jo ima on za — nepokvarjenost", „Ali 6i vedel za njegovo ljubezen ?u „Se tega bi se manjkalo! Ne, da bi mu bil za posredovalca, zato sem zopet preoe» i u »en, fant moj". „Niti tebi, svojemu najboljšemu, morda edinemu pravemu prijatelju, se ni zaupal ?u „Pusti, prosim te, take frazeje od* vrnil mračno slikar, „dandanes ga ni prijateljstva. Meni je poslal danes zjutraj to cunjo po pošti, nič drugega. Zakaj bi tudi?* je po kratki pozi sarkastično dostavil, „saj vendar ne bom zibal njegovih otrok — bi — preje bi jih strašil, da strašil". Ta misel mu je najbrže posebno ugajala, ' kajti zamrmral je se nekolikokrat pred-ae iste besede. Martan je videl hudo razburjenost svojega prijatelja. Pozdravil je v slovo z roko in rekel mirno : „zdrav ostani, v kavarni se pač vidiva ?u „Ne vem, morda. Z Bogom". Ko je zapustil Martan sobo, se je zgrudil slikar v naslanjač in je zagrebel svoj obraz v roke. Pred njim, na mizi je ležalo usodepolni list, naznanilo Evidovo. Niti videti ga ni hotel. Ali celo skoz ozke prste njegove izmozgane roke so plesale črke, slikarju se je zdelo, kakor bi ga zasmehovale. Slikar se je naenkrat vzdignil, zgrabil papir in ga zagnal daleč od sebe v neki kot ateljeja sredi med kaos zaprašenih, zavrženih študij. Potem se je pogreznil zopet ▼ svoje misli, dolgo in bolestno je premišljeval... Saj je bil ta Dubsky njegovo vse, njegovo življenje ! Spomnil se je tistega hladnega novem-berekega večera pred dvajsetimi leti, ko ga proti proračunu vojne mornarice, ako 6e uprava vojne mornarice radikalno ne spremeni in se od poveljstva vojne mornarice ne odstranijo veliki knezi. Novi trgovinski minister. PETROGRAD 16. V kratkem bo bivši finančni minister Š;pov imenovan ministrom za trgovino. Tako ]e objektivnost socijalnih demokratov! Kakor znano so socijalni demokratje uložili v zbornici poslancev več nujnih predlogov, ki so se tikali draginje živil. Znano je tudi, da je bila nujnost odklonjena. Mej njimi, ki niso glasovali za nujnost — a tudi ne proti — je bil tudi poslanec dr. Laginja. Vsled tega so uprizorili socijalni demokratje silno gonjo proti njemu — zasramovali so ga, obrekovali in ščuvali delavstvo proti njemu. Na te napade je odgovarjal dr. Laginja na shodu „Narodne delavske organizacije" v Puli s tisto imponujočo mirnostjo in stvarnostjo, ki ga odlikuje vsikdar. Najprej je pojasnil, kako tudi v slučajih, ko je bila nujnost vsprejeta, mineva po več mesecev, predno se vse končno uredi in dovrši ogromno dopisovanje med centralno in deželno vlado; potem med to poslednjo in okrajnimi glavarstvi in zepet med temi poslednjimi in občinami. S tem torej, da je bila nujnost vsprejeta, še nikakor ni rečeno, da se stvar hitro reši. Dr. Laginja je priznaval, da je v predlogih poslancev Schramerja, Reaerja in tovarišev tudi zdravih idej, ali on je bil mnenja, da se morajo taki predlogi temeljito proučiti. In govornik je vskliknil: „Ne mislite nikar, da meni ni do cenejega življenja. Tudi jaz kupujem kruh, meso in druge stvari istotako kakor vi vsi. Tudi jaz plačujem najemnino, ker nimam nič svojega!! Uverjen sem tudi, da, čim se enemu razredu slabo godi, se godi slabo tudi drugim*. Glasovanje o rečenih predlogih se je vršilo dne 28. novembra. Govornik je pokazal stenografom protokol, v katerem so zapisani vsi poslanci, ki so glasovali za, ozi roma proti omenjenim predlogom. In govornik je konstatiral v ilustracijo gonje socijalnih demokratov proti njemu, d h njega ni med tistimi, ki so glasovali proti predlogom!! Ta konstatacija je napravila velik utis na zborovaice in navzoči socijalisti so molčali poparjeno. Za pa ni glasoval, ker je globoko prepričan, da tako vprašanje treba globoko proučiti in ga ni smeti jemati tako na lahko. Sicer pa je — je nadaljeval govornik — še le veliko vprašanje, ali bi imelo amerikansko meso res vnpeha ? Ko se je svoje-časno prodajalo tako meso, je bilo s početka veliko zahtevanje po njem. Ali čez malo dni je postalo meso zoperno radi nečistosti v njem, ker mu dolgo potovanje po morju škoduje. Tudi na to ni misliti, da bi imelo ljudstvo velike koristi od tega, ako se carina zniža, bogateli bi marveč židovski spekulantje in zalagatelji na debelo. Pri vsem tem pa Laginja ni glasoval proti nujnosti. Vendar pa se ga je napadalo kakor da bi bil glasoval proti nujnosti. Ali zgodilo se je še huje, kar drastično osvetljuje objektivnost in resnico- ljubje socijalnih demokratov ! Na Laginjo so se spravili z vso Rrditostjo, ni žugnili pa niso proti italijanskim poslancem, ki so se vzdržali glasovanja — ki »o torej storili toisto kakor dr. Liginja — ali pa so celo glasovali proti. Mej temi italijanskimi poslanci so bili Bugatto, Cenci, Faidutti, Gentili, Paolu^.zi in celo Rizzi — tisti glasoviti R i z z i, ki somu socijalisti pripomogli do zmage! Še več, še več se je zgodilo : bila sta tudi dva socijalista — Avan-zini in Barth — ki nista glasovala za predlog svoje lastne stranke! „Te poslance", posebno pa Rzzija, naj pokličejo na odgovor in ne Laginjo, ki no !e da ni bil od njih izvoljen, marveč so šli socijalni demokratje v najhuji boj proti La-ginji, ki nima druzega namena, nego da pošteno zastopa koristi naroda — svojih volilcev brez razlike stranke. Težko bi bilo opisati utis in vrvenje med zborovalci, ko je Laginja zadal navzočim socijalistom to le moralno pljusko: „Rizzia vprašajte, ki ste ga vi izvolili in ste dne 22. maja pisali z velikimi slovi : „Compagni votate per Lodovico Rizzi contro il Laginja !" Navzoči socijalisti so bili kakor na razbeljenem železu. Oni, ki so imeli poprej na svojih shodih vsa usta polna proti Laginji, bo molčali sedaj kakor grob, ko jim je pošteni Laginia potisnil v grlo neoporečna dejstva, oprta na stenografični protokol. Pa še nekaj treba glasno konstatirati. Za vsprejetje nujnih predlogov treba 2 tretjini glasov. Na glasovanju je sodelovalo 399 poslancev. Za nujnost pa jih je glasovalo le 202, torej je manjkalo še 59 glasov do potrebne dvetretjiuske večine ! Iz tega izhaja, da bi tudi v slučaju, da je glasoval Laginja za, manjkalo še vedno 58 glasov za nujnost. Socijalisti pa so govorili tako, da je moralo za vsakogar, ki ne pozna stvari, napraviti utis, kakor da je Laginja zakrivil, da nujnost ni bila vsprejeta. Nismo napisali tega članka, da bi bra* nili in opravičevali dra. Laginjo. Laginja je, kakor vsaki poslanec, odgovoren za svoja dejanja svojim volilcem in svoji vesti. Naš jedini namen je bil le, da pokažemo na tem slučaju, kako pristranska in jednostranska je naša socijalna demokracija in kako različno je nje postopanje nasproti Slovanom, na eni in Italijanom, na drugi strani. Če je Slovaa kaj storil, kar se jim ne zdi prav, ga justifi-cirajo neizprosno. Če pa je Italijan isto storil, ga — pardonirajo ! ! Brzojavne čestitke povodom Mandićevep jubileja. (Dalje.) Milna. — Kruna Vašeg požrtovnog rada bili bu svibanjski izbori. Prigodom Vašeg slavlja kliče hrvatskom konzulu na mnogaja ljeta. — Občina. Kastav. — Doživio zlatni jubilej dahom čil, tijelom jak vodeč istarskog patnika kliču. — Zahija, Kinkela. Beligrad. — Čestitam vi i kličem iz bratske Srbije na mnogaja ljeta. — Janko Vukasović podpukovnik. Nerezine. — Smjeli borče za narodna prava, savjetniče potlačenog roda, ustraj, puti još za ljeta mnoga. — Hrvatska Čitaonica. Prošek. — Neustrašenemu, hrabremu in nesebičnemu buditelju narodne zavesti ob je našel Dubsky, stoječega na bregu šumeče MoId*ve. Hotel je ravno z obupnim skokom narediti konec svojemu prerevnemu življenju. Vedel pa se je pri tem tako čudno in nerodno, da je obrnil na-se pozornost mimoidočega mladeniča. Tujec je nesrečneža ogovoril, ga izpra-ševal sočutno, ga povel slednjič h klopi pod kostanji. Tam je ležala študijska mapa obu-pujočega, tam jo je bil pustil. Dubskj mu je dolgo tolažeče prigovarjal, ga peljal potem v bližnjo restavracijo k obilni večerji, ga pokrepčal z vinom, ga izprašal po njegovih razmerah, njegovem naslovu in mu pri slovesu stisnil v roko bankovec za deset goldinarjev, — vse to pa s tako rahločutnostjo, da si je znal nakloniti plahega in občutljivega umetnika. Vrnil ga je zopet življenju. — Naslednji dam je obiskal mladega slikarja na njegovem stanovanju. Groza ga je obšla, ko je stopil v tesni prostor, ko je videl ležišče, kjer je oni spal, strešno lino, ob kateri je slikal. Ne da bi Novaček kaj vedel o tem, je odpovedal takoj to stanovanje, najel svojemu varovancu svetel ateljd in mu ga opremil kos za kosom. Bil mu je oče, brat, prijatelj in mecen. Veselil se je kakor otrok prvih, plahih poizkusov, ki jih je pozdravila prijazno tudi strožja kritika, in je storil zanj Še več. Z bistrim duhom, ki je uganil globokočutečo naravo umetnikovo, ga je davajal k pravi smeri, ko je slikar, hujskan od svojega prirojenega, skoro bolnega skepticizma, pričel omahovati med raznimi parolami mode. Z ostrim očesom je spoznal in varoval Dubskj bogati zaklad poezije, ki je ležal v notranjosti tega grbavca skrit, vodil ga je na pot romantičnega idealizma, v kraljevstvo bajk, kjer se je Novačekov talent čutil domačega. Kaj vse je bil storil ta človek zanj ! Slikar je premišljeval o tem iu vedno se je porajalo pred njim kaj aovega. Kako ga je rešil Dubsky v drugem kritičnem času njegovega življenja: bilo je umetniško poslikati strop neke monumentalne stavbe. Razpisan je bil konkurz. Novaček se ga je vdeležil in je mislil, zdaj ali nikoli si pribavi palmo triumfa. Delal je dolgo in izročil svoje delo, ki ga je smatral za najboljšega svojih umotvorov. Realistično navdahnjeni razsojevalci niso imeli zmisla za bajno simboliko, dobil je častno priznanje, a nikake nagrade. Zopet je hotel obupati, kakor nekoč pred leti. Sedel je v kavarni, sam s svojimi temnimi mislimi. Zaspani natakar je položil predanj večerni časopis. Iz navade je segel Novaček po njem, obrnil mehanično list, a naenkrat je vzdrhtal od veselega presenečenja. (Dalje.) 2 diran II »iSDJNOST* 17 V Trstn, dne 17. janararja 19GS Jutri 18. Januvarja 1908 Veliki Trsousiii ples si ni i Adriji, kliče — „Hajdrih" : Slava vrtnarja narod«« grude ! Milna. — Preporoditelju, marnom pre gsacu za narodna prava, kliče živio. — Hrvatski Skup. Split. — Hrvatskom budincu patničke litre dala sreća dačekati narodno uskrsnuće. — Dr. Maričić. Opatija. — Bog živi dičnega slav-j > Ijenca. — SofS:a, Lina, Parlina Resma. I ■ o t s k i. — Vrlom patrioti kličemo &TIO na diku hrvatskoga naroda, na ponos Ir^re. — Dr. Mladinov, dr. Tironi, bilježnik Stalio Curir. I s t. — Za 25 godiSnjicu neumornog rada ži»io vas Bog. — Bassa. K o z i a a. — Imenom lastnim in volil-eer župnije Ionske, budedske in antonske, kličnmo živio, se mnogo leta naš zastopnik Maadić. — Karol Štšković. Komen. — Naše slavlje, vaše slavlje, val trud naš pad. — Bralno društvo Komen. Nabrežina. — Vam velikemu Slo-t8bu, ter v prvih vrstah stoječemu branitelju za narodne pravice, kliče o priliki vašega jubileja bratski pozdrav župan Nabrežine. — Zaharija. Ć e r o v 1 j e. — Prezaslužnomu i ne- ; umornom poborniku za naša sveta prava če- j sfcitam iz dna duše k njegovome jubileju. Živjeli ! — Gologorica, Ivić. Ilirska Bistrica. — Neustrašenemu borilcu za ilirske pravice naroda gromoviti iivio, pogumno naprej do konečae zmage. Stali bomo zvesto na vaši strani. V imenu občine Jelsane — župan Valenčič. Ilirska Bistrica. — B'agoslovi Bog dosedanje Vaše delovanje. — Makarović, Puharić. Paropat. , Split. — Mnogobrojnim štovateljima zanosno se pridružuje — Mato Bonačić, glumac. M e d u I i n. — Brojnim štovateljima pri« družuje se Jakov Kirac. O pja t i ] a. — Primite moj srdačni pozdrav. Živio mnogo godina za slobodu mile nam hrvatske domovine. — S-puka, trgovac. M a t u 1 j e. — Bog pozivi na mnogaja ljeta našega dimnoga prvoboritelja Istre. — Dr. Janežić, dr. Landr, M. Matošić, Sever Vjekoslav Sinčić. M e d u 1 i n. — Vama u narodnoj borbi ponajboljem borcu_ slava ! Napried na utrtoj stazi Slavije ! — Župnik Kirac, učitelj Znak. V o 1 o s k o. Požrtvovnom boritel.iu za prava naroda od Boga plača. — Defar, župnik. Pazin. — U radu za narod zaboravio si na sebe, zato će se tebe spominjati pokoljenja. — Narodna Prosvjeta, Bačić. Z a g r e b. — Živio dični svečaru ! — Ljerka S-amova, Borštnik. R o Č. — Prigodom današnjeg slavlja, vruće žele, da vas Bog očuva čila i zdrava još mnogo godina na sreću i spas istarskih Hrvata. — Obćina jRoč, Gospodarsko druž-tvo, Posojilnica. Pula. — Bakijonoši istarskoga preporoda neumornom zastupniku narodne dobrobiti, vriednome prijate ju i evečuru : srdačni živio ! — Jourfixe — Čitaonica. Roć, — Pridružujući se današnjoj slavi — gromko kliču živio vas Bog još mnogo i mnogo godina na diku i ponos naroda našega, — Ročki Hrvati. Kozina. — Bog Vas obrani mnoga let na korist iu čast svojemu narodu. — Šturm, Fran, Rapotec, Ivan Dekleva, Dobriia, Ponik* ar? Sošić. Šibenik. — U radu je spas. Pod tom lozinkom, vojujuć za biednika istarskoga Hrvata, vi zaslužiste današnje slavlje i čestitke. Bog vam dao snagu, da nastavite i dočekate, sto vaše i svačije hrvatsko srce žudi Istri. Živjeli ! — Hrvatska Čitaonica. Cres. — Čestitamo ; živio na mnogaja ! — Creski Hrvati. Supetar na Braču. — Milom prijatelju iz pražke dobi, šaljemo prigodom dva-desetipet-godišnjice novinarskog rada najsrdačniji pozdrav i čestitanja, želeći da njegovi ideali nama svima zajednički budu što prije ostvareni na korist i ponos naše domovine. Živio ! — D~. Nazor. Dunaj. — Mandiću, velikome i slobodnome borcu za ideju slobode i sloge južnih Slavena kliče živio — Zora, Kastav. — Svome počastnome članu i neumornome borcu za narodna prava gromki živio na mnogaja — Hrv. Čitaonica. ________(Pride Še.) Slovenščina pripoznana službenim Jezikom na koroškem deželnem zboru. Državno sodišče je izdalo včeraj razsodbo, da se ugodi pritožbi občine Sele pri Borovljah proti deželnemu odboru koroškemu radi odklanjajo, slovenskih vlog, ker da je deželni cdbor s tem svojim postopanjem kršil pravice enakopravnosti, zajamčene po državnih temeljnih zakonih. Občina Sele sa je namreč pritožila na državno sodišče proti koroškemu deželnemu adboru. ker le-ta ni rešil v slovenskem jeziku j spisane vloge, v kateri je občina zaprosila za j odobrenje zvišanja občinskih doklad v smislu | proračuna za 1. 1908., in je celo kar zavrnil! ujelllii dvorani „Narod, doma" v trsta ♦ ZAČETEK OB 9. UM ZVEČKB. ♦_ - omenjeno vlogo. Rešitev »e je odklonila radi tega, ker je deželni odbor naroČil pisarni, da ne sme sprejemati slovenskih vlog, ampak da jih mora nerešene vračati. Včeraj pa je državno aodiŠČe ob polu 10. dopoludne izdalo razsodbo, da se je z vrni t vi i o nerešene slovenske vloge kršila ravnopravnost slovenskega jezika, ki mu je zajamčena v ustavi. Sodišče je ama trajo dokazanim, da je deželni odbor vrnil dotično vlogo le radi tega, ker je bila pisana v slovenskem jeziku. Zastopnik deželnega od bora, dunaj-ki odvetnik dr. Lenoeh, je ugovarjal, da nima državno sodišče pravice izdajati pravoveljavne odločbe. Državno sodišče pa je ugotovilo, da ono fungira v tej zadevi ko zadnja iustanca in da ima zato pravico izdaiati pravoveljavne odločbe. V obrazlože-vaniu »voje odločbe pravi državno sodišče, da je slovenski jezik na Koroškem v deželi navaden jesik in da ima v zmislu § 19. o. z. vsaka slovenska občina pravico posluževati se ga v svojih vlogah na oblastva, ki so tudi primorana v tem jeziku spisane vloge ne samo sprejemati marveč tudi reševati. Deželni odbor je torej strašno pogorel in slovenska pravica je doživela sijajno zmago. Odkritje naprsja češkega uče-ujaka iia JNemškem. Pred nekoliko dnevi so odkrili na fizijo* logičnem zavoda, vseučilišča v Vratislavu naprsne stavnega češkega naravoslovca Purkine. Isti je okolo polovice prejšnjega stoletja predaval na vratislavskem vseučilišču, od koder je bil poklican na domače praško vseučilišče. Slavni naravoslovec je bil goreč češki narodnjak in si je tudi priboril zasluge na patrijo tično-literarnem polju. — Slavnost se je mršila ob navzočnosti vsega vseučilišča. Taka čast ni dosedaj — razuu Komen-skega — doletela na Nemškem menda nika-kega slovanskega veleuma. Hrvatska. Pozdrav hrvatskega naroda „svojemu" banu. Vsprejem, ki ga je doživel novi ban baron Rauch, je očiten dokaz, da tudi ta ' druga — sicer revidirana in zboljšana — i/daja Rakodcz»yevega režima ostane le ponesrečen eksperiment Weckerla, pravo kakor smo mi naglašali že pred več dnevi. Nemška i pesem .,0 du mein lieber Augustin, alles ist j hin, hin, hin . . . — banu kakor dobrodo- j šlica se strani naroda — je zvenela kakor kak mrtvaški zvonec madjaronskemu unio-nizmu, ki se gotovo več ne dvigne iz svojega umiranja. „Morda nikdar — piše „Pokret" — ni se unionizmu slabše godilo, nego baš danes, ko novoimenovana vlada vstopi v Zagreb — ! korporativno: tako brzo sestavljena in ime- j novana . . . „Imeli smo v devetnajstem sto-leti u dve fazi unionizma : edna je bila staro-j unionistična in druga khuenovska. Ena je, ' vsaj teoretično, izhajala iz principa, da sta j Avstrija in dvorna kamarila največja naša nasprotnika in da se moramo za to združiti, tem tesneje z Ogrsko. Ti elementi so se utopili v tradicije, ko je ogrsko in hrvatsko plemstvo bilo skoraj jedno in isto, ali to-le ie v razvoju zaostalo za ogrskim plemstvom. To plemstvo je postalo nacijonaloo - madjarsko, a naše je ostalo anacijonalno, ter ie bilo zato laglje ' pristopno po madj aro vanju". „Druga faza unionizma nastopila je v : osemdesetih letih, ko je Khuen združil okolo sebe vse mogoče elemente. Ti elementi so bili do gotove mere nacijonalizovani, b-li so to elementi pretežno demokratske proveni cn-cije. Aii vsled slabše in romantične vzgoje, j so ti elementi, ne imajoči jake moralne pod-1 lage, polni malodušnosti, postali jednostavni štreberji tirolskega satrapa. To je bila era mame!uškega madjaronitva*. „Khueuovo madjaronstvo ie palo . . . . j Te dve leti pa svobodne cre, ii d*e leti, ko j so se rušili temelji starih režimov, donesli sta i prevrat v V3ej naši družbi. Pokazali sta, da | se more nekaj napraviti, kadar se le hoče in zna. In to je povzdignilo voljo in eneržiio v narodu . . . Prodiraioči demokratizem iztrga | zadnje korenike stare malodušnosti". Navedli smo te črtice iz »Pokreta", ker popolnoma pravilno slikajo razvoj emaneipa-j cije dnhov na Hrvatskem kakor psihologičen fenomen mase. Ravno radi tega, kakor nadaljuje člankar, je zastonj, da vlada ogrska eksperimentira. Kakor je sramotno ponesrečil Rakodczayev ek^perimenat, t ko se zgodi i Raucbu. Prihod Raucha pospeši le emancipacijo iz Ogrskega jarma. Glede misiie novega bana, ki se je, ni baš temu davno, sam izrazil za revizijo nagodbe, pravi „Pokret", da se mu ne posreči odvesti narod v tabor unionizma ; ksjti. ako bi hotel to storiti s silo, potem bi omrazil unionizem še bolj pred narodom; ako pa hoče to doseči zlepa, potem mora prinesti vsaj take koncesije, ki bi ekvivalirale zahtevku po taki reviziji, kakršno je zasledovala reška resolucija. To je pa seveda izključeno, ker bi bila abdikacija madjarskih ambicij. Tudi glasilo hrvatske stranke prava „Hrvatska" ostro kritizira izrek bana, ki bo je izjavil nasproti budimpeštanskim žurnali-stom: M Jaz nosim v boj vso svojo eneržiio**. V boj, proti komu ? Proti lastnemu narodu ? .Hrvatsko pravo" podaj® I« malo ko-mentov, zato pa tem bolj napada „Mladoma-djarone* (?) (resolucij onaše) Interesantna so kadila, s kojimi obsipavajo vladne novine novega bana. Tako pi šejo o njem ia o njegovem značaju „Narodne Novine* toliko lepih reči, da t« skoraj zdi, da ga imajo za norca. Program novega bana. Zagreb 16. Danes je novi ban baron Pavel Rauch vsprejal uradnike in je o tej priliki razvil svoj program, ki obsega mnoge in važne koncesije. Pred vsem se priznava Hrvatom pravica, ki so jo toliko časa v sa boru zahtevali, da smejo pobirati davek v nbliki doklade k dr žavnim davkom, in pravico, da smejo samoviastno kontrolirati vsa posolila. Ban je tudi obliubil, da se uredi vprašanje zastav in grbov. Spor radi Blužbene pragmatike bo poravnan na način, da ne bo ne zmagovalcev ne premagancev in sicer se to zgodi potom regnikolarnih deputacy. Ra-zun tega se uvede volilna reforma. Baron Rauch je izjavil, da samo volilna reforma bo zamogla spremeniti hrvatski sabor v pravi liudski parlament. Razširijo se tudi občinske avtonomije. Drobne politične vesti. Potovanje kralja Petra v inozemstvo. V beligrajskih dvornih krogih zatrjujejo, da se vprašanje kraljevega potovanja v inozemstvo reši skupno z vprašanjem trgovinske pogodbe med Srbiio in Avstro - Odrsko. Po tem glasu iz navedenih krogov odpotuje kralj še tekom te zime na Dunaj obiskat cesarja Fran Jo-ipa, a potem se kralj poda v Rim in Petrograd. Dnevne vesti. Namestnik princ Hohenlohe se je sinoči podal v službenih stvareh na Duaaj, kjer ostane več dni. Imenovanje. Finančna komisarja Tomaž Birimiš* in Tu »j pl. Stelfanini sta imenovana j finančnima tajnikoma v področju finančnega i ravnateljstva v Trstu. Črnogorski princi v Trstu. Črnogorski princ Mirko, ki je skupaj s soprogo j princesinjo Natahio Konstantinovic in sinom ' princem Štefanom predvčerajšnjem zvečer dospel na potovanju iz Kotora v Trst, na parniku TJngaro-Čroata „Daniel Erno", je včeraj z rodbino nadaljeval svoje potovanje na Dunaj. K Mandićevi slavnosti. Ker se nisem j mogel udeležiti lubilejne slavnosti gospoda ! pr» fesorja Matka Mandića, podarjam v korist ! svetoivanske podružnice družbe Sv. Cirila in Metodi a 2 K. Ob jednem častitam velecenjenemu go-I spodu slavljencu. želeč, da ga Bog ohrani še mnogo let zdravega v korist zatiranega našega naroda. Sv. Ivan, dne 12. januar a 1908. Ante Trobec, starejši. Enakopravnost na c kr. pošti. Dne 29. m. m. je bila od lana na črti Ljubljana-Trbiž dop^nica s slovenskim naslovom : „N. N. Trst, Ravnatelj3tvo državnih železnic, 8 oddelek"' Dopisnica je romala okolo kacih štirinajst dni in se je med tem časom obogatela z nemškimi pripombami : tfStaat^bahn-direetion", „L .ibach", „Unbekannt". Ze to znači duha, ki veje na naših poštah. Ali zgodila se je še huiša brezobrazno^t Na to karto je namreč jeden poštmh uslužbencev prilepil neki „Vormerkzettel"*, na katerega je zapisal: „W a r u m n i c h t Staatsbahn-d i r e c t i o n 8. Abtheilung?" To je res brez<»braznost brez primere, ! ki ne pomenja nič drugega, nego da hočejo izvestni slavotobski poštni uslužbenci nam Slovencem kratiti pravice do rabe svojega jezika, nam da]ati lekcije, v katerem jeziku moramo pisati, ako hočemo, da naša pisma dospejo pravočasno na svoio adreso. Vkore nam hočejo dajati, ker ne pišemo naslovov v nemškem jeziku. To je brezobrazno^t, to je impertinencija, ki je mi ne bomo nikakor ne mirno prenašali. To naj vzame na znanje slavno poštno ravnateljstvo ! S Štajerskega smo prejeli od odličnega rodoljuba daljši dopis, v katerem se dopisnik najprej bavi s kandidaturami za dopolnilno deželnozborsko volitev na mesto bivšega po-' slanca dr. Dečkota. Ker pa se nočemo vti-j kati v to vprašanje, ki naj je rešijo Štajerci j sami, opuščamo objavo dotičnega dela. Dalje pa piše dopisnik : (seveda pre-! puščamo moralno odgovornost njemu za to, kar piše) : V čudni dobi živimo štajerski Slovenci. V smotrih in namenih prej ediui, razkrusili smo se v dve stn>nki! Ako bi se vsled tega pomnožila bramba naroda in njegov blago stan prav bi bilo. „ Narodna stranka" in „kmeška zveza" (klerikalna) sta ob državno-zborskih volitvah obetali zemljo in nebo. V j resnici pa spravljate nezmožne ljudi na po-i vršie in nas pripravljata s tem za — tujčevo' peto. Kar poročajo listi en« stranke, slika •« v listih druge za laž 1 Ljudstvo čita oboje ia v kratkem času ne bo varjelo nikomur. N§-zaupanje v voditelje kaže ie ie idaj v ker nočejo njih za poslance; ampak —aičls svojega stanu. Kdor podira gospodujočo strank«, mara imeti pogum in zmožnost, da nastopi ga-upodstvo sam. „Narodni"' in ,.kMaškozvezarii'; izpodjedsvajo prvakom tla, nimajo pa nik«-gar vrednega, da bi ga postavili na njii mesta. Prav je imel oni li*t ki je pisal • sedanjem političnem gibanju Ataicrskik Prvencev, da se pogrezujejo — v blato! Kdo jih potegne na gladko cesto ? Z Bleda na slov. planinaki ples v i Trst. Z Bleda nam pišejo : Ko smo pred ! kratkim čitali v „Edinosti" o pripravak za J slov. plan. ples, siačela se je ta živahna agitacija za zlet v Trst. Za ta zlet vi ada tu va-j liko zanimanje in kolikor se more predvidjati | sedaj, udeleži se tega ple*a »amo z Bleda približno 20 parov v narodni noši. Gotov« pa se nam priklopijo še drugi Gorenjci. Naslednjega dne po plesu pa hočemo obiskati R cmame, o katerih smo že mnogo čitali in slišali. Prepričani smo, da dobimo v Trsta prijateljev, ki se nam pridružijo, da tem odločneje pokažemo hrabrim Riamanjcem naša simpati e. Dražestne dame in damice tržaška pa naj se kar nič ne boje, da jim bomo mi mm-okretni gorenjski kmet;e kratili veselje pri plesu s tem, da jim bomo stopali s svojini škornji po nežnih nožicah. Mi gorenjski kmetje hočemo le gledati in občudovati mladi slovenski svet tržaški, kako zna častiti boginj« Terpsikore ; kar pa nas bo mlajših kmetov, o teh naj bodo dražestne plesalke prepričan«, da se znamo tudi v škornjih spretno sukali, ne da bi svojim tovarišieam stopali p« prstih. Gospod urednik ! Ko bode naš načrt »s natančno določen, m bodemo že gotovo va-deli, koliko nas pride in kdaj pridema v Trst, hočem Vam zopet poroča i. Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani naznanja da pošilia mnogo čas itik rodoljubov razne doneske družbi po poštao ček. položnicah, ne da bi naznanili, kakšen donesek je ta denar. Ker družba stremi po tem, da se knjigovodstvo vodi kar najuzorneie, možna je pravilna in jasna vkn ižba vseh druihinih prispevkov le takrat, če se natančni podatki dajejo o poslanih doneskih. Take notica bi bile : „narodni kolek, — računski listki, — nabiralnik št..... — koledar narodni davek. — razglednice itd. ki se naj označijo, kar na položnice. S tem bi se prihranilo knjigovodju tudi veliko ča^a, ker bi hitro našel konta pošiljatelja ! Rod.diubi prosimo uvažujte to ! Računski listki družbe sv. Cirila in Metodija naznanja, da so naročili sledeča p. n. t'.rdke računske listke : A. Stopar, „Nar. d.»m" L|ubijana; Ivanka Ktmovec, ,pri Lipi* Ljubljana ; Ra livoj Tušak, Polzela za Iv. Eruienc ; V. Mrak, restavracija .Novi Bvet' Ljubljana ; F r. Dulžan gost. Ra-dovliica ; tvrdka, F. Meršel, Liubljana ; Milaa Znideršič, Mateuja vas ; Iv. Malešič, Metlika ; Davorin Lavrič, Šmarje pri Jelšah ; M. Mu»t-nak gimn. prof. in t. č. tajnik podr. v Goriti; Ivan Stravs, trgovec ^Podbrdo, Goriško; hotel Lloyd, Ljubljana; Štefan Ra;h odvet. kaud v Celju ; rest. ,Auer* Ljubljana. Tržaška mala kronika. Ponarejalci denarja, zasačeni. 2o delj časa je krožil po mestu srebrn denar (krone, goldinarji), ki je pa bil svinčen. Več komadov tega svinčenega, ponarejenega denarja je bilo tudi izročenih policiji. Polici je bila v začetku mnenja, da ta pouari jaai denar prihaja od zunaj v Trst. Slednjič je pa nadzornik policijskih agentov Karol Titz izvohal, da se tovaina teg* denarja nahaja v Trstu. Izvedel je bil tudi za h šv kateri ja biia ta tovarna, a precej časa ni mogel po-narejalcev zasačiti na delu, ker ao bili ti jako oprezni. — No, v torek zvečer je šel policijski nadkomisar dr. Pchotsoh z nadzornikom agentov T;tzom in z večim številam agentov v dotično hišo. Potrkal je na vrata stanovanja ponarejalcev. Ti mu niso takoj odprli, a ko so sledujič vendar odprli, je zapazil nadkomi-ar, da na ognjišču g >ri in da je V3e v nekakem neredu V prostoru je našel tri moške in eno žensko. Teh štirih oseb eo se na njegovo povelje takoj polastili agentje, a on in Titz sta izvršila malo preiskavo. No, našla sta mnogo raznovrstnega orodja, ki je potrebno pri kovanju denarja. Našla sta pa tudi dva „srebrna" goldinarja iz svinca, ki sta bila ravnokar skovana. Oni štirje so bili takoj odvedeni na policijo, tam zaslišaui in vzeti na zapisnik ter potem odvedeni v zapore v ulici Tigor. — Policija nam ni hotela povedati imen ara-tovanih. X Tatica. Aretovana je bila predsiaoč-njira 27 letna Pierina T., doma iz Valprovina v Italiji, in sicer zato, ker je nekemu Jakebu j Baci vkradla zlato verižico, vredno 80 kroa. i Pierina je stanovala namreč v ravno isti hiši, kakor Jnkob Baci. in sicer v hiši št. 4 v ▼ Trstu, dne 17. jannvarja 1908 »EDIKOST« 5tv. 17 Stran M\ uliti della Torretta. Vporabila je bila priliko, ko ni bilo B»cija doma, da je šla t njegovo »obo in tam s ponarejenimi ključi odprla njegovo OM&ro in iz iste vzela verižico. — Na policiji je Pierina priznala, da je verižico res vkradla. Vzeli bo jo na zapisnik in jo potem 4iali pad kl uč. Smcinioa Paznik kaznjenca: Sramvjt« se vitega grdega ponašanj a. — Kaznjenec: Gospod paznik, ako vam ne ugaja, pa me vun vrzit« I Koledar in vreme. Danes: Anton opal — Jutri : Stolica «▼. Petra ▼ Rima. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoladn« -J- 7 5* Cels. — Tren* t će raj : lepe. Vremenska napoved za Primorske : Teeieoma ia*ao. semtertja oblačno. Zmerai vetrovi. Ttape-ratara a»alo epreinenjeaa. Društvene vesti. Zabavno, podporno in izobraževalno društvo r Zvezda*1 bo imelo dne 19. t. ui. syo| Vili. redni občni zbor točno ob še^ti ur jvečer v „Lehrerhau3verein" v Vili. okraju aa vogalu L^ngegas-fe 20 Josef-igasse 12, souterrain. Po dovršenem dnevnem redu svobodna zabava. Prosti vstop. — Prijatelji aruštva dobro došli. Prihodni večer se bo vršil v nedeljo dne 2. svečana 1908 v zgoraj iiLenorani dvorani. Darovi. Za ».Božićnico-4 so darovali : ga. Marija dr. Pretnerjeva 5 K, ga. Virginija Furlan • K, ga. Viktorija Žbuna 4 K, ga. Zurica Lapi 2 K. _ Naše gledališče. V nedeljo nas privede gledališče zopet snkrac v lepi romantični svet bajke. Predstavljalo se bode vdrugič „Snegulčic o", ki je na novega leta dan s svojo slikovitostjo, iarobnomiio poezijo, zlasti pa s — svojimi škrati naravnost začarala občinstvo. Predstava je namenjena v prvi vrsti malemu svetu, ki od zadnje predstave sem sanja le o lepi Sne-gulčici, bradatih škrateljnih in zlobni kraljici. A tudi odraslim, kojim ni še popolnoma zamrl v srcu vsak čut poezije, napravijo radi mal skok v romantično deželo. Predstava je pri znižanih cenah (za otroke znaša vstopnina 50 vin.) in začne popoldne ob 4. tako da utegne priti prav komodno na predstavo tudi naše okoličansko občinstvo. Mar. delav. organizacija priredi prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. ob 10. uri predpoldne shod tovarišev pri Lloydu. Ob 11. uri predp. pa shod grupistov prijavnih skladiščih. Dvorano naznani se v ju-trajšnji številki „Edinosti". Vesti iz Goriške. Socijalni demokratje na Goriškem so bkletrii, da v italijanskem delu dežele postavi za predstoječe deželnozborake volitve lastne kandidat^. Iz Sežane. Tudi jaz ob;ojam od'očno nap&do na nsš) društvo „Zorislava". Ako hote dotienik kaj doseči, naj segne po delu, po resnem in treznem delu ! Ako je mož in mu kaj ni po godu pri društvu, 6topi naj med njega vrste in skrbi da se preobrazi, reformira, prenovi, izboljša, kar ni pravega, in društvo mu bo hvaležno. Kritizirati zna pač vsakdo, ali delati, to pa ne diši vsakomur. Da pa se ne bo mislilo, da branim vse, priznavam očitno, da tudi naša „Zorislava" je potrebna izboljšanja v marsikaterem obziru. To priznava tudi odbor Bam, Sosebno pa ne dodaja temu društvu — splošnosti. Na zfclt st moramo konstatirati da to ni pevsko društvo iz vse Sežane, temveč le iz polovice naše kraške „metropole*. Marsikaka hiba jo še tlači in mori, ki bi jo trebalo odpraviti. Upam pa, da ni daleč čas, ko nastopi izboljševanje. Kajti ču;em. da se namerava pozvati v društvo Še več, če možno vso inteligenco in vse narodno misleče elemente. Tako je prav ! ! ! „Zorislavi" pa kličem kakor nje neomajen član, ki sem jej že pri nje rojstvu stal cb -zibelki, naj se ne plaši in straši pred nizkotnimi kritiki, ttm eč naj dviga se še po-nosneje v prospeh izobrazbo in korist naroda. Baš sedaj moraš udariti krepko na fct une, d.i bodo odmevali glasovi po kršnem Krasu, glas- či jej, da metropola njegova je či to narodna in napredujoča. Vi. gospoda Sežanci, pa ne glejte s prekrižanimi rokami, temveč posegniti vmes, daite društvu opore in podpore, bodisi du še.ne ali materijalne! Odstranimo že enkrat onn mrzlost, hladnost, indiferentnost iz-med naših vrst in nastopimo kakor neuklonljiva rezervna četa v zaledje nadebudni „Zorislavi"!! Podporen ud. PetBF M I52HIKJ ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferioe Pohištvo od nandnt do naj fine jo vrmte — ' ■ in po ja*o rizkih cenah ■K1 K vEC- K Šipe, postavljene v delo po zmernih c^nab. _______ Uolodi Gilttttd ulica Rapicio št 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJALNSCA steklenih ftip v v® tki izberi. — Pero 'aa. lOEČevlne, kohlojak« potrebifiiae i« iefes& ———— b pločevine itd. Dr. Fran Korsano specijalist za sifflitične In kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od lit. do 1. fn od fc. in po) do S. In pop f Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je uaža preljub'jcna mati NnrijsE Rebeh m RMni 15. t. m. ob 10. uri zvečer mirno v Gospodu zaspala. Pogrtb se bo vršil dan^s ob .1 in pol uri pop. iz mestne bolnišnice k sv. Justu in potem na pokopališče pri sv. Ani. IVAN, ANDREJ, PETER, sinovi. — LUCIJA, hči. £a°,ala } Rebek } Rodoljubi! Širite „Edinost" SIMiščeizptovljenilioDM in izdelanih kosov za ženste oMe A. Fonda, Trst 3i — ulica Barriera vecchia — 31 SLOVENCI ne jamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago po jako nizkih cenah. Prilika! v MaiaMci izGMjail oblek ii kmičisci M. FARCHI, Trst ul. Giacinto Gallina st. 3 Prej v uL delle Legna) prodaja oblek, površnikov, palefot in hlač fgST Hajfineje Mago. ""^Bi ; Cena čudovito nizke ! Pozor ne :: nnslou v Dugati izben, neprenosljive glede solidnostl ia eiejancije — — — se vdobi pri — — — (naslednik &. Dalia Torre Giacois© JViaceraia olica deli' Acpdotto 3 ulica Chiozza 7, a lica. del Toro 1. 3SSF" Cene. ki so splošno priznano za turodne. pohištvo in tapetarije !v\WWW Parcbrodna družba Severno-nemški Lioyd-Bremen : (NORDDEUTSCJ4ER hUOVD ~ BREMEN) :: Redne parobrodne črte iz Bremena v Nov, York, Baltimore, Galveston, Buenos Alrea. kakor tudi po pristaniščih južne Azije* — Avstralije itd. itd. j1 ~ Parobrodi nemškega severnega Lioyda 178 velikanskih brzih parnik »v, z dvemi v. jakoma za transoceanske vožnje, od kater it 30 s 1.5'UOO ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje bla^a ; 2 velika painika za vr-? banje ; 37 velikih parnikov za vožnje iv evropskih morjih ; 11 velikih najmodernejih parnikov v delu; 201 manjših parobrodov Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 17^ brzih, opremljeni z modernim komforten ki preplovejo ocean v 5-6 dneh 3470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na F. STUMPE Glavni zastopnik v Trsru Piazza Giuseppina I. TELEFON Ste v. 2 O-6 8. SLOVENCI IME ZAMUDITE OBISKATI pariško prodaialnico obuvala Srsl ul. S. ^»lonio št. 4 (hiša 7erni) (Catzoleria parlgitta} kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepžega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, eene zmerne, blago j>rve vrst« Denarna posojila ^"tEti »tvu, zamerejc dsbrti »tek« vsakega tloja U-Dko na osebni kelikor m hipotekami krMil: ped ogodnimi povračili. Hipotekama v vsakem znesku s« dajsje po želji atraii> proti primemfn obresti« oziroma proti asur-tizaciji. Obrniti so jo na J OSIPA ZIDA&it ulica dolla C as orma fit. 14, I. m&ćr-od 9.—12. predpel. in od 3.—6. popolutfnv Iz Sežane, Občni zbor pevskega društva „Zorislava je odložen na nedoločen čaf. z Don Giuseppe Ujčič, profesor theo-lo^iae morali« na goriškem osrednjem semenišču in to vtled popustliivosti knezonad-ftki fa. na katerega upliva njegov tržažko-ko-perski sufragan, je, če tmdi hrvaškega poko-lenja, strasten nasprotnik narodne stvari, kakor trdijo vsi slovenski duhovniki ter slovenski in hrvatski kleriki. Za to dejstvo en karakterističen dokaz: Hrvatski kleriki t osrednjem semenišču so ustanovah svoio društvo. Na neko predavanje so povabili tud; dona Uicicha. Ta pa se je izgovarjal, da ne more priti, ker je preobložen z delom. Laški k'e riki so tudi osnovali »voje društvo ter pohabili na predavanie dona U.lč'ća. Prišel i e brez vsakega izgovora, imel je tudi govor, v katerem je povzdigoval Lahe in obreg&l ob Hrvate. Ali pri njegovem govoru sta bila navzo« na tudi dva hrvattka klerika ; ko je te zapazil, postal je rdoč kakor peč^n rak in zmanjkalo mu jo besede. Kom*nt*rja menda ni potreba n »brnela. Slovensko gledališče v Gorici Cltni j opere slov. gledališča iz Ljubljane, prirede v nedelio dne 19. januarja v ^Trgovskem Duma" i v Gorici, operrTo dramatiki večer. Program ; obsega deset toček in posebno je omeniti prolog in arijo iz „Pagliazsi" od Leoncavnlla ter treet iz Punčke (Le poupč-0 od Aundr^na in „Zagorke" veselo igro „Ustrelit če še". Do-sedaj je gostovala samo drama ljubljanskega gled. pod. vodstvom Danila, a sedaj izreden koncert opernega operetnega in dramskega personala, kakor šesta predstava pod vodstvom Dan la. x lrredente dni! V Sacilu pri Vidmu je nameraval odvetnik Fornasotto predavati o zadniem obešencu za domovino — F ultimo impiccato per Ia patria Gugiiefmo Oberdjink, a Videmski prefekt ni dovolil javnega predavala o tem predmetu, ker se je po njegovem izrazu že zadostno demonstriralo proti Av striji o priliki praznovanja petindvajsetletni ob^šenja mučenika Oberdanku v veliki vojašnici v Trstu. Oddaja drevesc Na slovenski kmetijski šoli v Gorici se odda po nizki ceni več sadnih drevesc in sicer hrušk, breskev, češp, ringlotov i. t. d. Obrniti so je ustineno ali pismeno na to šolo. Iz Lokve. „Bralno in pevsko društvo Tabor" v Li.kvi na Krasu bo imelo dne 19. t. m. svoj redni občni zbor, ki mu bo voliti nov odbor in pregledati račune, kakor tudi zasledovanje istega. Dae 26. t. m. pa bo imelo z enakim vsporedom svoj redni letni občni zbor „Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine*4, ki dovrši s t^m letnim sklepom svoje 10-letno delovanie. Žileti hi bilo, da se čleui obeh velepemembnih društev vdeleže polnoštevilno. „Tabor41 se je pričel ravnokar pripravljati za ve-elico, ki jo priredi na Svtčnico ob 7. uri zvečer. Običajnemu pevskemu vspo-redu sledi vedela em dejanska „Rastrešenca", a za tem bodo prav pnduo tamburali naši pridni in mladi tamburaši. Tudi o pustu i a „Tabor" namen prirediti veselic, ter hoče še le s pustnim tor-kem zvečer dovršiti svoje pustno delovanje. Upajmo, da bomo na ob< h občnih zborih čuli le o marljivem delovanju in izbornih vspeLih za duševno in gospodarsko korist našim dragim sovaščanom kakor delu našega ubozega j tlačanskega naroda. Lokavec in tudi ne. Občni zbor Soške podružnice „Slov. planin, društva" se je vršil v Tolminu dne y. t. m. Načelnik dr. Gruntar je pozdravil navzoče člene ter povdarjal, da je dolžnost vsakega rodoljuba brez razlike mišljenia, da podpira naše društvo, ker brani s tem našo domovino pred uplivom sovražnega tujca. — Tajuik je podal obširno poročilo o podružničnem delovanju v minolem letu, ki se priobči z blagaj-nikovimi računi vred. Iz računov je razvidno, da Re je društvo srečno izkopalo iz dolgov in ima letos precejšen preostanek, kateri pa obstoji po večini iz radodarnih prispevkov za Simcu Gregorčičevo kočo. Pred volitvijo novega odbora je omenil načelnik, da nas je zapustil odbornik g. A. Stres, nadučitelj v Cerkvem. a č. g. kurat Andrijšek ]e izjavil, da ne more več spreleti odborništva. Obema ja izrekel imenjm društva zahvalo za sodelovanie. Gosp. Vrtovec je predlagal za izvolitev sledečo listo, ki je bila soglasno sprejeta : Načelnik: Dr. R. Gruntar, odvetnik v | Tolminu ; namestnik: Ivan Perpar. c. kr. lin. • tajnik v Tolminu ; tajnik : Anton Kutin, c. kr. voditelj pripr. v Tolminu ; blagajnik : Alek*. Golja, c. kr. davč. asist. v Tolminu ; gospodar : Fran Galej, urar v Tolminu. Odborniki : Jak. Zupančič, prof. (načelnik goriškega odseka), Jos. Abram. kurat v Biljah. i Stran IV. »EDINOST« št. 17. V Trstu, 17. januvarja 1908 Alojzi; Križnič trgovec v Kaua'u, M. Mikuš. a^-itel; y Logu. Sklenilo se je še, da pristopi društvo čekov, računu c. kr. poštne hranilnice, na kar je bil oi;č. zbor. zaključen. Novo društvo. C. kr. namestništvo je ▼zelo na znanje pravila novega društva v La kinu ( ol. okraj Tolminski). Vesti iz Istre. Občinske volitve v Dekanih. Pred- včeru)šnjem so v dekanski občini končale volitve za III. razed. Zmagala je stranka sedanjega župana s 43 glasovi večine. Razpisana je pri c. kr. okr. sodišča t Parim mesto pisarniškega pomočnika. Vesti iz Kranjske. Jezero na bledu pričenja zmrzavati. ▼reme je lepo, mraza je bilo dosedaj na Bledu samo do 12 stopinj. Iz Ljubljane smo prejeli: Spodobilo bi se, da se znamenitemu možu v spomin, pesniku Simonu Gregorčiča, nabavi v njegovi rojstveni hiši na Vršnem pod Krnom dostojna spominska knj'ga, v katero bi se vpi-saval vsaki obiskovalec znamenitega kraja, kjer je tekla zibel „goriškemu slavčku." Smatram v to najprvo poklicano kako podružnico S. P. D. tam v bližini ! Na noge — v čast spominu Simona Gregorčiča ! Vesti iz Štajerske. Poučni tečaji. Ravnokar so se zaključiti poučui tečaji, ki jih je priredila „Narodna stranka". Udeležilo so jih je 22 fantov iz vseh krajev našega lepega Spodnjega Srajerja. V. š Id «o se štiri dni predavanja (od srede do so-bate) in trije podučni izleti. M« d predavanji navajamo sledeča : Ustroj ! države in temeljne pravice državljanov, gosp. i dr. Zabdkovšek. Občina, nje pomen in namen, j nieaa uprava in naloge, gosp. dr. Karlovšek. j Šjlstvo, posebej ljudska Šola g. Armin G-ra- j diinik. Opis sloven>ke zemlje s posebnim ozi- j na gospodarske in narodnostne razmere na Spodnjem S0SP- Janko Lešničar. Politična zgodovina "S;oveDC»7, Vekoslav j *pir.dlert Zgodovina 8I0?dtva, g. dr. Do- | Društvo, njega ustanovitev, uprava in de- j lovan e, g. Janez Prekoršek. Volitve v državni j in deželni zbor, okrajni za^top in občino, g. j dr. G vido Sernec. Pulitične stranke na Spod- j H;em Šrojerju in njih časopisje, gosp. Janko Lešničar. Kratek pregled slovenske zgodovine, g, Janez Prekoršek. Posojiln ca, hranilnica, kmetijske zadruge, podružnice štai. kmet. j dražbe, dolžna pisma, menjice, vknjižbe, banko i ia borza g. dr. Božič. To je pravo narodno delo, ki zaslužuje j vsako priznanje. Želeti bi le bilo, da ne osta- ; u« pri začetku take ljudske univerze, ampak , da se bodo taki tečaji večkrat prirejali in, če i la možno, še v večjem stilu. Tudi razum m št v o drugih p o k r a j i n | aaj se loti enacvga dela, ki se stotero izpla- j «uje bolj nego vse bombastične fraze o ro doljubju. Naj nam bodo v izgled drugi Lul turni narodi, izlasti Danci, ki so s svojimi kmečkimi univerzami dosegli nepričakovane kalturne uspehe. Izobrazba .... to je uganka slovenskega vprašanja. Vesti iz Koroške. Zgubljena stava. Gospod L Podbregar je daroval za podporno društvo „Drava" v Beljaku zgubljeno stavo 2 kron. Razveseljiva zmaga. Veselja je nam poskakovalo srce, ko je prišla 14. t. m. na- j »topna brzojavka : H. Beljaško omizje. V e rn- j bargu zmaga naša. Kaj pomenijo te' besede, mora soditi seveda le tisti, ki pozna ; to občino. In da se neizreno radujemo na; tej zmagi, ni treba povdarjati, kaiti preživeli j mo s tamošnjimi narodnjaki marsikatere ure j v narodnem delovanju, imeli marsikatero zbo- i rovanje, med tem ko se iz Celovca že dolgo, I dolgo ni nikdo pokazal v to občino. Prišel je torej dan sladkega plačila našim voditeljem ia zavednim v. lilcem občine Vernberg in vidimo jih v duhu srečne — a grozno potrte panemčurje s 6vojo potunco županom Oraše m na čelu. Da, trud ni bil malenkosten iu ko bi ne bil podpisan na brzojavki mož železnega značaja, bi si domneval, da so to sanje. Lansko leto je praznoval ta nem-čarski župan 25-letnico svojega županovanja in Nemci iz Beljaka so ga posebej počastili za njegovo ponemčevalno delovanje. On je tadi deželni, in bil je tudi državni poslanec. Na zadnjih volitvah se je moral umakniti z državnoposlaniškega 6edeža in zdaj tudi na tvojem domu z županskega stola. Tako mine tiasih tudi slava nemčurjev! Da, to je hud adarec za njega, ker čutil se je nepremagljivega ! In hud udarec je to tudi za njegovega ošabnega nemčurskega tajnika Robača. Kdor pozna to občino, bo vedel, koliko truda in 4eia je stala ta zmaga, kajti občina se začenja skoraj tik Beljaka in ima na Suhi precej aamšk h prebivalcev, poleg tega pa eno celo vas Čehov, ki so se naselili v teku času s •eškega kakor godci na Koroško v občini ▼ernberg. In ti so volili seveda tudi zmiram „tajčfortš itlih". Pri vsem tem veselem dogodka pa bo zdaj skrb za izvolitev župana, kajti duhovi so si pri vsem tem lepem vspehu nasprotni in to iz — žalibog — osebnih ozirov. Končana je birka in zmaga je naša v eni najtežjih nemčurskih občin in želeti je le. da ostanejo n Ji vrli rojaki zvesti svojim današ-n im nadelom. občina pa zmagonosna na veke. Živeli voliloi 1 RAZNE VESTI. Belgijski kralj obolel. „Koln. Zei-tung" poroča, da je belgijski kralj Leopold nevarno obolel. Krvavi pretepi med saškimi in 5efikimi delavci. V Unter Schlassenbergu i je prišlo v noči cd ponedeljka na torek do' strašnega pretepa me i saškimi in češkimi de- j lavoi. Dva češka delavca sta bila zabodena z ; noži in sta takoj izdihnila, osem drugih delavcev je bilo težko, mnogo pa lahko ranjenih. Beg slepega organiata. V Florenci je z neko gospo iz vrlo ugledne rodbine po-beguil znani f!orentin>ki oiganist Catjlanotti ki je rojen slep. Konj ga je ubil. V Zagrebu je ubil konj hlapca Izidorja Sladovića, ko ga je snažil. Udaril ga je s tako silo v vrat, da se je zgrudil in v par minutah izdihnil. Volitev novega katolikoaa v Ed-miadzinu (na Kavkazu), vrhnega poglavarja vseh nezedmjenih Armencev, se bo vršila še le 12, novembra t. 1. Fred nevesto se je u s t r e 1 i 1 v Zadrn 25 letni trgovec Bruno Bilić. Prvi umrli poslanec v novem parlamentu. Dne 13. t. m. ie umrl krščansko-socijalni poslanec Kuhschelm, ki jo zastopal nižeavstrijski okrai Oberhollabrunu. To je prvi poslanec v novi zbornici, ki je umrl. Novi rudniki zlata. — Pred novim letom so v Kaliforniji odkrili nove rudnike zlata. Na tisoče ljudi so je prdaio tjakaj, govori se, da so ru Iniki zelo bogati na zlatu. 1— I Mil i—II .11.1 I I II »■ sr^m i ■ ii ■ iiji.ni »—no— ...i ■ MALI OGLASI. XC7A I/ oziroma lo;Čijqž išče se za stalno. — I LkHaV Naslov „Inseratni od>i. Edinosti". M- -rn^niom slavnemu občinstvu, da iman riifcSnčilajjcisTI odprio gostilno ei tuatni čaa vsaki > nedeljo do 2. uri* popolnoči. Pj i poroda a s? slavnemu občinstvu obisk HFNRIK KOSIC gos ti L a „Pri fctari Ureskvr, ulica Beledere štv. 16. II _ : _ r»t«*5!(!/o Prodajo se no* i Singerjevi uguona prillKct. * j valni stroji, kapljeai na družbi Triletna *araucija. Cena gl. 5*2— ulica sv. C riteri r a 9. Dvorišče, sklad šče 1. A. 33 ieblovana soba Giulia štev. 73, V. nadstropje. _57 i _ i _ 0 jn popravjjaielj glasovirjev se pri-UDIraicl p roća slav. o eins.vu Andrej Pečar ulica Dunte Alighieri &t 3. H. nadst., Trst._42 3AAa«i sluge v kak Sni pisarni ali iščem SlUZDO trgovini. Naslov pove „Insertu ni oddelek Edinosti". 53 se odda lepa rreblovana soba v naj6m ulici Fabbri 1, III. nadst. _66 Panificio Venezlano (BENEŠKA PEKARNA) TRST — ulica Conti štev. 2 Izdeluje pravi Mžijeniten kruh po beneškem zistemu kakor tudi sladke bišketine In prepečence za uporabo na ladijah. 3V* Postrežba na dom. Andrej Guiič Trst, ulica Farneto štev. 12 vogal ulice Gelsi Skladišče pohištva in tapetaru lastnegra izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle al. temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo i stolic, obešal in divanov vsake vrste in veiikostiij Prestati se popolno opravo za prenočišča j po jako zmernih cenah in s skrbno vožnjo, i Podpisani naznanja slavnemu občinstvu Trsta in okolice, da je prevzel na svoje me dobro znano trgovino kolonijalngga blaga in jestvini v ulici Giulia štev. 29 ter se toplo priporoča udani HUGO CZURDA i t Gumijevo cevi. --— s in nepredirno blfigo, „O L Lfa priznan kakor aajbolja. la neprefcoe.ji-va rratn gumijevih blgijeniču h prclmetov in ribjih ius: ur,ev — dveletma garancija —. W. Cal — Srst, Ccrso 4. PoSiljatve io gl-1. 2, ■>• Delalfiios pasov, kiir.l!« p«oy,_elMtc- nih negovic, 0i, e2. ravnodrzajev bar-nelj in bićat »ngatorji od gl. t 20 naprej. r„ ^ . nav- K oQ Virgilio Cisilino j TRST, ulica Barriera vecchia 4 Velika izbera jgrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itd. po konkurenčnih cenah. "^BS Tvrdka z lesom Axxvvxxy>'//////. v Trstu . 3p«olJai!tcta: blago tu- in inos?m?kft »tira. Izgotorij&jo se obleke po meri po najuorajii »""odi. toiS:o, noli'Ino in elegantno po nizkih c**