Perforcenhaus, Fašjenk in tako naprej... Posavje - Leto je naokoli in spet se bliža čas pustnih norčij. V spominu še vedno premlevamo lanske z “Viagričem”, pa “Kurenton” in ostalimi, že leto dni “pokojnimi” pustnimi maskotami. Pustne norčije in karnevali bodo v Posavju seveda tudi letos. Če se bbste podali v dobovsko okolje v času od 26.2. do 3. 3.2001, boste spoznali vse tegobe “Norega kraviča”, ki ga bodo poravnavali v sredo, 28. februarja, dan prej pa bo potekalo zbiranje svatov in pustna poroka, tudi šranjga bo. Kosci in orači, ki nikoli ne manjkajo v tem delu brežiške občine, bodo prav tako opravljali svoje delo in izganjali zimo.”Norega kraviča” bodo kropili v četrtek, 1. marca, v Ločah, dan kasneje se bodo na istem mestu od njega tudi poslovili z “mašo zadušnico”. Zadnji dan norega tedna pa bo obeležen s 3. mednarodnim pustnim karnevalom, ki se bo začel v Ločah in končal v centru Dobove, ko se bodo skupine, letos naj bi prišle tudi maske iz Italije, Po tradiciji pa tudi iz sosednje Hrvaške, predstavile, in ko bo prebran še testament, se bodo norije zaključile z veselo sedmino. IHTO k' Ločah so se lani "ubadali" z “Viagričem", mimogrede so skočili še na karneval k “sosedom" na Hrvaško, ostalo je le še toliko časa, da so se nastavili objektivu. Pestro bo tudi v Kostanjevici, kjer imata glavno besedo Perforcenhaus in Šelmarija, pripravljajo tudi pustni karneval s povorko in za konec pokop “Kurenta”, ki bo končal v Krki. Na sam pustni torek bo že po tradiciji veselo tudi na osrednjem trgu na Raki, kajti obeta se nori pustni karneval. In podobno bo po celem Posavju. Maske in maškare, imejte se v teh dneh “noro lepo”! K.M. Le prva v nizu šestih Posavje - Koncesijska pogod- ne more pristati na ta, da se žara- ledičnega oškodovanja. Posavju Kljub vsem razhajanjem in ne- ba za izgradnjo hidroelektrarne Boštanj bi morala biti v skladu z zakonom podpisana do 21. januarja letos. Vlada RS pa je projekt začetka izgradnje zamrznila z ugotovitvami, da investicijski program ni ustrezen in da bodo poiskali nov način financiranja, ki bo zagotavljal bolj zanesljivo in učinkovito finančno konstrukcijo za celotno verigo. Zato je vlada RS naložila hidroenergetskim podjetjem, kjer je država večinski lastnik, da do 15. marca letos predložijo skupen investicijski predlog izgradnje HE Boštanj na spodnji Savi s svojimi razpoložljivimi investicijskimi zmogljivostmi. Kljub temu da je ob prerazporeditvi energetskega denarja za leto 2000 namesto 5,8 milijarde SIT za HE Boštanj namenila le 1,46 milijarde SIT, za leto 2001 pa ni nobenega predloga. Vodja posavske strokovne skupine za HE na spodnji Savi Niko Galeša opozarja, da-so Savske elektrarne kot dosedanji koncesionar dobile dovolj denarja in tudi za letos finančnega problema ni. Posavje pa končno združeno poudarja, da di novih strategij izgradnja HE Boštanj premakne v negotovo prihodnost. Tudi zaradi desetletne rezervacije prostora in s tem pos- se ves ta čas obljublja reševanje poplavnosti z gradnjo HE na spodnji Savi, ves ta čas pa trpijo prebivalci ob spodnjem toku. enotnosti pa posavski predstavniki enotno zahtevajo izgradnjo celotne verige. ...na strani 3 Prva. HE Vrhovo, stoji, ostale so negotove. Jug države - prvi pri meji in zadnji na avtocesti Posavje - Vlada RS je v začetku februarja sprejela vrsto ukrepov v zvezi z vzpostavitvijo varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na slovens-ko-hrvaški meji ter s posebnimi "krepi pospešila sprejem lokacijskih načrtov za naš odsek avtoceste. Visoki predstavniki vlade 'n resornih služb ter Posavja in dolenjske so na posvetu na Čatežu obravnavali obe problematiki in zavzeli odločno je odnos države do njenega juga nesprejemljiv. Ugotovili so, da je vzpostavitev režima Evropske skupnosti na mejnih kontrolnih točkah na naši južni meji ključnega pomena za vstop naše države v EU. Do konca leta 2002 mora država za prenos zunanje meje EU na slovensko-hrvaško mejo usposobiti cestne prehode Obrežje, Gruškovje in Jelšane, pri nas še železniški prehod Dobova ter letališče Brnik in pristanišče Koper. MMP Obrežje bo, kot prvi tovrstno urejen mejni prehod, ki mora biti nared do konca letošnjega leta, pomenil preizkusno vstopnice naše države v Evropsko skupnost. Vendar za ureditev Obrežja potrebujemo tudi izpeljavo avtoceste, kjer pa naj bi se pripravljalna dela prijela šele letos, čeprav bi odsek Obrežje -Krška vas že moral biti izveden. Hacionalni program izgradnje avtocest v RS po začasnem finančnem načrtu Dars-a za leto 2001 EMA 2001 tudi z Nušo in Pando Ljubljana-V velikem studiu 1 TV Slovenija bo 23. in 24. februarja prireditev EMA 2001, izbor slovenske pesmi za Evrosong, ki bo 12.maja v Kobenhavnu na Danskem. Letos se je na natečaj prijavilo kar 98 skladb in na petkovi prireditvi se bo predstavilo 22 tistih, ki so prišle skozi sito strokovne komisije. 12 najboljših, 6 po mnenju gledalcev, ki bodo glasovali po telefonu, in 6 po mnenju strokovne žirije, bo imelo še eno priložnost v sobotnem izboru. Takrat bo o zmagovalcu odločal “televot-ing” in dve strokovni žiriji. Med izbranimi 22 skladbami je tudi Ne, ni res, zapela jo bo naša Naša Derenda iz Artič, ki je v zadnjem času doživela nekaj odmevnih nastopov tako doma kot v tujini, poslušalci pa so jo poimenovali “princesa slovenskega popa”. Nastopila bo četrta, kot prva pa bo Tok, tok zapela skupina Panda, katere pevka je tudi primožena Brežičanka. J.K. iz vsebine... Pod lupo Osa zbada v gradbeništvu ... ...stran 4 Kmetijstvo Kmetijski management... 1^--■■■■■ ...stran 6 Gospodarstvo Tron in Agraria na sodišču ... ...stran 5 Šolstvo Devetletka pod drobnogledom... ...stran 7 Glasba Intervju z Babilonom... ...stran 9 Pust šir©l{ih vst V CVETLIČARNI KERIN V— VRTNI CENTER tl CVETLIČARNA CKŽ 65/a, 8270 Krško Tel.:++386(0)7/ 490 25 60 -LrfMtL,}t •-periivi -icojTtm ? ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POD LUPO ________________________________________________________________________ __________________________ Sava Glas, 21.2.2001 Ponovno višje cene programov vrtcev posavske mušice v občini Krško Krško- Pred dnevi so se na drugem nadaljevanju 21. redne seje sestali članice in člani Občinskega sveta občine Krško in obravnavali še štiri preostale točke dnevnega reda, dve med njimi sta bili še posebej zanimivi. Tildi letos so v Občinskem svetu sprejeli sklep o predlogu oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč Nuklearni elektrarni Krško, končno pa so razrešili in tako odpravili posledice nepravilnega financiranja političnih strank v občini Krško. Na nadaljevanju 21. redne seje so krški svetniki brez posebne razprave sprejeli predlagana sklepa o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč Nuklearni elektrarni Krško do leta 2003, ker v elektrarni tudi v naslednjih letih načrtujejo nekaj večjih razvojnih investicij ter sklep, s katerim bodo končno popravljene posledice nepravilnega financiranja političnih strank v občini Krško. Na začetku 22. redne seje pa se je zapletlo že pri sprejemanju dnevnega reda. Točki, pri katerih bi odločali o povišanju cene programov vrtcev v občini Krško in imenovanju kandidatov za člane svetov javnih zavodov, sta bili na osnovi predloga predsednice Odbora za družbene dejavnosti Ane Breznikar prestavljeni na začetek dnevnega reda. Po daljši razpravi so občinski svetniki z večino opredeljenih glasov sprejeli sklep o povišanju cene programov v vrtcih, hkrati pa tudi sklep, po katerem bo posebna komisija pregledala rezultate učinkov varčevalnih ukrepov v vseh vrtcih v občini Krško. Nato je sledila dokaj burna, več kot dve uri trajajoča, razprava v zvezi z imenovanji nekaterih direktorjev javnih zavodov in imenovanji kandidatov za člane svetov javnih zavodov. Potem ko občinski svetniki na predlog župana Francija Bogoviča zaradi premaknitve točke na začetek dnevnega reda niso odločali o ponovnem imenovanju direktorice Valvasorjeve knjižnice Krško, pa je sledila razprava o imenovanju v.d. direktorja Mladinskega centra Krško in predlogih kandidatov za člane štirinajstih svetov javnih zavodov občine Krško ter regijskega javnega zavoda Kozjanski park. Člani in članice Občinskega sveta so na koncu razprave z večino glasov zavrnili kandidaturo Toma Gomizlja za v.d. direktorja Mladinskega centra Krško, prav tako so zavrnili tudi predlagano sestavo kandidatov za člane Sveta javnega zavoda Mladinski center Krško, medtem ko so druge predloge skoraj soglasno podprli. Po končani peti točki dnevnega reda je župan Bogovič sejo prekinil, Občinski svet pa se bo na nadaljevanju seje sestal predvidoma 1. marca. P.U. OS Brežice končal 21. redno sejo Brežice - Svetniki Občinskega sveta Brežice so z 21. redno sejo opravili v dveh delih. Zanimive so bile pobude in vprašanja, še bolj zanimive pa razprave, ki so jih nadaljevali po točkah. Tokratna seja je bila namenjena tudi poročilom javnih občinskih zavodov, tudi športnih, o katerih podrobneje pišemo na šprtni strani, ki so bila po predhodnih razpravah vsa potrjena. Največ besed, tudi zelo vročih, je bil deležen Mladinski center Brežice, o dežurnih prodajalnah pa spet nič novega. Poročilo o delu in aktivnostih Mladinskega centra Brežice (MCB) od marca 1999 do decembra 2000, so svetniki začeli na prvem delu, končali pa v nadaljevanju sej?* kaj ti prav pri tej ustanovi so se tudi najdlje zadržali. Končni rezultat sta bila sprejeta sklepa, in sicer sprejem poročila o delu Mladinskega centra in sklep, da morajo pristojni do prve naslednje seje, ki bo 5. marca, proučiti težave in pripraviti predloge za njihovo razrešitev. In če se vrnemo na začetek, direktorica MCB Patricija Čular je na prvem delu seje do podrobnosti natančno predstavila delo in aktivnosti MCB. Razprava, ki se je na začetku razvila v same pohvalne in odobravajoče besede, pa se je v nadaljevanju stopnjevala in tik pred vreliščem so točko prekinili in jo nadaljevali čez teden dni na drugem delu seje. Tudi v drugo je bilo izrečenih nemalo ostrih besed in očitkov o predstavljenem poročilu, pa tudi o metanju polen pod noge mladim, ki so ostali brez dvorane in za kratek čas tudi brez električne energije. Nekajkrat je bilo celo tako vroče, da so se nekateri posamezniki ohlajali kar na hodniku. A konec je bil vendarle dorečen, ko so svetniki sprejeli prej omenjena sklepa. Bistveno hitreje je šlo pri poročilu o aktivnostih Razvojnega centra Brežice, čeprav tudi pri tej točki ni manjkalo zapletov, kajti svetniki niso bili zadovoljni le s poročilom o aktivnostih centra, ampak so zahtevali še finančno poročilo, ki pa naj bi bilo podano Občinskemu svetu na osnovi zaključnega računa, ki ga bo predhodno obravnaval Upravni odbor centra. O dežurnih prodajalnah svet- niki spet niso dorekli besed, saj so med razpravo točko umaknili z dnevnega reda in sklenili, da mora občina odločiti, katere prodajalne naj sploh bodo dežurne, pa tudi s priloženim materialom svetniki niso bili zadovoljni, saj so menili, da je prepisano in zato tudi nedodelano. Ob koncu seje so svetniki na tajnem glasovanju, ki ga je predlagal svetnik Korber, izvolili dva člana ustanoviteljice, torej občine, v Upravni odbor Javnega gospodarskega zavoda Letalski center Cerklje ob Krki. In sicer so izglasovali mag. Andreja Vizjaka in Jožeta Pattya, medtem ko predlagana Stane Radanovič in Alojz Fajmut nista dobila zadostnega števila svetniških glasov. Brežiški svetniki se bodo ponovno sestali 5. marca, na 22. redni seji, takrat pa jih čaka občinski proračun. K.M. Eni imajo krožišče, drugi stranišče Zadnje dni se je spet vse vrtelo okrog praznikov; praznovali so bizeljski vinogradniki, radostno so se za Valentinovo ljubili in obdarovali zaljubljenci, zelo prijetno so presenetili brežiški srednješolci in njihovi profesorji ob nedavnem Slovenskem kulturnem prazniku, na pesnika so se z gostovanjem filmskega Prešerna Pavleta Ravnohriba spomnili tudi v Pišecah in žeje pred durmi letošnji pustni čas. Vmes je bilo še nekaj kulturnih in manj kulturnih dogodkov. Med najpomembnejše nedvomno sodi odločitev vlade, daje gradnjo petih spodnjesavskih elektrarn zaupala tistim trem firmam od Soče do Drave, ki se na te stvari najbolj spoznajo. Sicer pa o teh resnih stvareh lahko prebirate na drugih straneh tega časopisa. Se pa zadnje čase, “hvalabogu”, v javnosti vse bolj uveljavlja tudi nekaj ljudi iz Posavja. Če smo pred dvema tednoma izpostavili tri mlade brežiške kulturne delavce, spomnimo tokrat na tri televizijske primadone iz Krškega. Tamara Vonta suvereno vodi osrednjo informativno oddajo na POP televiziji, tam se je uveljavila tudi Alenka Mirt, na nacionalki pa se je dodobra uveljavila Bernarda Žam, zdaj pa se menda tja vrača tudi Irena Ulčar iz Brežic. Od tam znova prihajata vztrajna kandidata za ombudsmana Juriča Grakalič in Milena Pribac. Krčan Mitja Drobnič je končno pristal na zunanjem ministrstvu kot vodja sektorja za evropske zadeve in zdaj potuje naokrog kot navadni občani iz Blatnega na Piršenbreg. V prestolnem mestu se mu pridružuje Damjan Lah, prava osebnost s potresnega in poplavnega ter radioaktivnega območja, ki bo v prihodnje skrbel za zaščito pred naravnimi nesrečami. Pri krških gasilcih ga bo začasno zamenjal “mož za vse” Franci Pavlin. Še pred tem je Edo Komočar, predsednik posavskega Združenja senioijev Slovenije, dobil javno priznanje za svoje delo. Vedno znova pa opozarja nase in na težave izgnancev njihova “mati” Ivica Žnidaršič, ki jo nameravajo za posebno nagrado predlagati Sevničani. Seveda so med tistimi, ki so se malce drugače izpostavili, dva ovadena nekdanja posavska župana Danilo Siter in Jože Peternel, zato pa je krški župan Franc Bogovič novinarjem sporočil, da so rešitve mimo sodišča našli zjj Tomaža Petana, Miloša Kukovičiča in Ivanko Kraljič. Sta se pa pred javnostjo nedavno tega še posebej “izkazala” carinik Primož in visok uslužbenec Nove Ljubljanske banke Jože. Marsikdo bi jima prilep'1 tudi Branka Šušteriča iz Nike, one man banda, moža za vse, obetavnega poslovneža, ki pa je razočaral mnoge ljudi od blizu in daleč. Nezadovoljni ostajajo tudi delavci tistih podjetij, ki so šla v stečaj, pa se stečajni postopki že predolgo vlečejo. Tistim trem stečajnim upraviteljem, ki imajo licenco za to delo, to so Zdravko Groboljšek, Brane Ogorevc in Jože Patty, bi se že zato morali pridružiti novi možje. Posebej še, ker bodo zdaj na vrsti še mnogi stečaji “espejev” oziroma samostojnih podjetništev. Nedvomno pa je za promocijo Posavja v zadnjem letu dni več kakor vsi turistični sejmi skupaj storila pevka Nuša Derenda iz Artič. Sicer pa ostaja Posavje še naprej razpeto pri pomembnih odločitvah in neenotno, kadar se je treba čemu odreči. Zato je še naprej podhranjeno slovensko območje, ki bi potrebovalo kaj več razvojnega denaija iz državne in evropske malhe.To, kar je doslej uspelo pridobiti županom, ko so v Ljubljani prosjačili denar za lokalne ceste in vodovode, ali pospeševalnim centrom za razvojne programe, je zgolj drobiž. Tak občutek so po zadnji seji Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju dobili tudi predstavniki Območnega združenja senioijev. Ponosni so sicer, ker so s svojimi pobudami prispevali pri reševanju zapletov okrog gradnje verige vodnih elektrarn na Savi, zato pa ostaja odprto, kako bo z ustanavljanjem pokrajin. Vsem strankam, ki so zdaj na oblasti, predlagajo spremembo koalicijske pogodbe, po kateri je kriterij za ustanovitev pokrajine 100.000 prebivalcev, Posavje pa jih premore le 70.000. V strahu, da bi njihovo gospodarstvo ne ostalo brez firme, ki bi sodelovala pri gradnji HE, so na svoji zadnji seji menili, da bi vlogo povezovalca, ki bi kaj več storil za skupni razvoj območja, morala prevzeti Območna gospodarska zbornica z novim vodstvom na čelu. Bilo je videti, kakor da bi v ilegali pripravljali državni udar, kajti takšno pobudo so sprejeli prav v sejni sobi te iste zbornice! Bilo pa je v preteklih dneh še nekaj podobnih sej in novinarskih konferenc. Sevniški svetniki so se v poročni dvorani, ko je že prihajala ura grajskih strahov, izpovedali, daje v programu občinskega proračuna spet navedeno bogato silvestrovanje, nič pa stroški za osrednjo proslavo ob desetletnici osamosvojitve. Bizeljsko Turistično društvo pod vodstvom prizadevne Vesne Kunej denimo pripravlja poleg septembrske trgatve tudi vinski maraton, kar pa seveda ne pomeni, da bodo med griči tavali vinjeni maratonci. Vodilni ljudje češke tovarne Vipap Videm Krško so skromni, a poslujejo zelo uspešno. Kljub temu jih zadnje leto ni obiskal noben minister, ne tisti desni, ki so bili na oblasti lanskega pol leta, ne oni, ki so vladali poprej in vladajo spet zdaj. Policisti so ponosni, ker jim je le uspelo odkriti roparje v senovško bančno podružnico. V Krškem se ljudje še vedno sprašujejo, čemu že več mesecev samevajo novi prostori njihove tehniške šole, direktor Ivan Žibert in župan Bogovič pa odgovarjata, daje vzrok nagajanje proizvajalcev opreme. Zdaj je na vrsti že tretji razpis za to, kdo bo lahko opremil nove učilnice in druge šolske prostore. No, športno dvorano kljub temu, da tudi še ni povsem opremljena, športniki koristijo kar na črno. Brežičani pa seveda ugibajo, kdaj bodo v tej občini vendarle spet zgradili kakšno novo stanovanje. Za povrnitev življenja v mesto bi zadostovala že preureditev podstrešij, kjer bi lahko pridobili izjemna mansardna stanovanja s pogledom na Vrbino. Nič več pa se v Brežicah ne čudijo odločitvi svojih svetnikov, ki so sklepali o usodi brežiškega športa. Tresla seje gora, rodila pa miš! Zavod za šport bo še naprej zaposloval več kakor ducat ljudi, občina pa zagotavljala denar, da bo po stadionu tekalo nekaj domačih nogometašev, ki jih vodi poklicni trener, in nekaj hrvaških “žogobrcarjev”. Posavje zadnje čase vendarle postaja enotnejše - v Brežicah in Krškem že imajo rondo, v Sevnici, bil naj bi pri izhodu z mostu, pa tudi razmišljajo o njem. Dotlej bodo boljši od sosedov vsaj pri tem, da imajo novo javno stranišče. Vlado Podgoršek mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Url 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neohjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiki) in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni. Karateist s črnim pasom pretepal dijake Sliši se neverjetno, mar ne. Toda kruto dejstvo iz naslova se je zgodilo v soboto, 10. februarja, v Mladinskem centru Brežice, kjer je Dijaška skupnost Posavja pripravila “Otvoritev foto razstave dijakinje Maje Plohl ”, ki jo je pospremila še z organizacijo literarnega večera mladih literatov in nastopom glasbene skupine Dead Wings. Lep kulturni večer je s svojimi dejanji pokvaril P.D., ki je bil najet za ozvočitev nastopa glasbene skupine. Po začetku nastopa glasbene skupine Death Wings je prišlo ob nastavitvah ozvočenja do nesoglasij med člani skupine in ozvočevalcem, temu pa so v njegovi vzvišenosti očitno popustili živci. Kot izurjen karateist s črnim pasom se je postavil v borbeno prežo in pretepel dva nič hudega sluteča člana glasbene skupine (oba dijaka), skupila pa jo je tudi predsednica Dijaške skupnosti Maja Molan, ki je nemo opazovala dogajanje pod odrom. Predsednica nam je povedala, da je zgrožena nad dejanji omenjene osebe, žalosti pa jo to, da je zaradi takšnega izpada ozvočevalca propadel kulturni večer, v katerega so vložili ogromno dela in truda. Povedala je tudi, da bodo odslej bolj previdni pri izbiri izvajalcev storitev, saj lahko ti, kot se je pokazalo v danem primeru, škodijo ugledu in projektom Dijaške skupnosti Posavja in drugih mladinskih organizacij. Mi pa se sprašujemo, kako lahko osebe, ki so izurjene v veščinah za športna tekmovanja, le-te prakticirajo na nič hudega slutečih dijakih, ali jim klubska pravila to dopuščajo, in če jim, zakaj ? Člani Dijaške skupnosti Posavja Pošiljanje SMS sporočil Ne morem si predstavljati, kako je izgledalo življenje pred desetletji, ko so komaj kateri premogli kakšen radio, ni bilo televizorjev, avtomobilov, ponekod še elektrike ne, ni bilo telefonov in seveda ni bilo interneta in ni bilo mobitela. Pa mi pravi stara mama, da so živeli in to lepo. Umirjeno, zdravo življenje. Ko se je rodila moja mama, so pri hiši že imeli avto in moped, ko sem se rodila jaz, so moji starši prav tako imeli svoj avto. Danes imamo dva. Danes je pravzaprav vse drugače. Tako kot v veliko slovenskih družinah, imamo tudi v naši vsak svoj mobitel. Še meni ni povsem razumljivo, kako vse to sploh funkcionira, toda ko pos- kušam to pojasnjevati tudi svoji stari mami, je zadeva neverjetno komična. Smešno za umret! Moja stara mama razume, da se s človekom lahko pogovarjaš po telefonu, ker ima ta pač žico, po kateri potujejo besede, težko pa razume, da se lahko pogovarjamo tudi z mobiteli, aparati, ki nimajo žic. To, da pa si lahko pišemo pisma in sporočila in to brez. žic, tega pa nikakor ne more razumeti. In ko mi pravi, da je bilo včasih lepše, veliko lepše, si tega res ne morem predstavljati. V današnjem času so ljudje veliko Z doma, tudi kje daleč od doma in če imaš mobitel, si v vsakem trenutku lahko v stiku s svojimi najdražjimi, samo če si to želiš. Lahko se pogovarjaš, vmes pa pošiljaš SMS sporočila. Vse povsod si lahko s svojimi. Je kje sploh lahko kaj lepšega? In če pogledam še malo v prihodnost, vidim razvoj te tehnologije tudi v sliki. Pogovor po telefonu, celo s slikovno opremo. To bo gotovo nov izziv za mojo staro mamo. In če priznam, tudi za mene. Alenka Kodrič, Krško Zime pa ni in ni Z naravo se gotovo dogaja nekaj čudnega. Poleti so vse pogostejša sušna obdobja, pozimi pa ni snega, pa tudi mrzlo ni. Vsaj leto 2000je bilo takšno. Redno spremljam različne znanstvene razlage o spreminjajočem se podnebju na našem planetu. Večina strokovnjakov meni, da bo podnebje postajalo vse toplejše, da bodo izumirale razne živalske in rastlinske vrste in da bo tudi človekov obstoj na veliki preizkušnji. Ne nameravam razpredati o razlogih ali vzrokih vse večjih vremenskih anomalij, poudariti želim predvsem dejstvo, da pred našim obličjem izginjajo najlepši čari našega planeta in ljudje ne znamo in ne zmoremo pomagati. Za to bi bilo potrebno ustaviti samega sebe, spremeniti način obnašanja in predvsem ravnanja, drugače bomo lahko dočakali tudi to, da ne bomo ostali le brez letnih časov, prav lahko se bo zgodilo tudi to, da ne bo več dneva in tudi ne prave noči. Upam, da ne. Nisem še obupal in čakam, da bomo tudi letos doživeli vsaj nekaj zimskih dni. Zavoljo otrok Minile so že vse počitnice in vsi zimski prazniki, razen Pusto-Upajmo, da bodo naši naj mlajši vsaj tega lahko resnično doživel'' čeprav res samo tam, kjer se fi še obdržal. Pavle Motorf< Leskovec pri Krške n' v ----------^ RADIO BREŽICE in ČASOPIS SAVAGLAS vabita k sodelovanju novinarje in tiste, ki bi to delo želeli opravljati-Pokličite nas ali pa se osebno oglasite na naslovu našega uredništva. Izgradnja spodnjesavske verige hidroelektrarn še vedno negotova Sava stoletja tiho teče ... Slovenija, Posavje - Projekt izgradnje hidroelektrarn (HE) na spodnji Savi je vseslovenski projekt, izrednega pomena za Posavje. Za Posavje zlasti v smislu reševanja prostorske in poplavne problematike in zmanjševanja števila brezposelnih. Konec koncev tudi presega meje države, saj se Hrvaška pripravlja na energetsko izrabo Save od meje do Zagreba, zato bi posegi pri naši zadnji in prvi njihovi elektrarni morali biti usklajeni. Po vseh zapletih, naj bi bili v Sloveniji tik pred gradnjo HE Boštanj iz verige petih elektrarn. Vendar ne! Koncesijska pogodba bi morala biti v skladu z zakonom podpisana do 21. januarja 2001. Nova vlada pa je projekt začetka izgradnje zamrznila z ugotovitvami, da investicijski program ni ustrezen in da bodo poiskali nov način financiranja, ki bo zagotavljal bolj zanesljivo in učinkovito finančno konstrukcijo za celotno verigo. Trije poslanci Jože Avšič, Branko Kelemina in Tone Anderlič so lani aprila v Državnem zboru RS dosegli sprejetje Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. S tem so Savske elektrarne, ki so lastnik HE Vrhovo, kot prve v verigi elektrarn na spodnji Savi, dobile koncesijo za 50 let. Predračunska vrednost celotne investicije z izvedbo vseh infrastrukturnih ureditev je znašala 93 milijard SIT. Zakon naj bi zagotovil izgradnjo vseh HE do leta 2015. Prva naj bi se pričela graditi HE Boštanj, po zamisli avtorjev Zakona in koncesionarja s pretežno “državnim” denarjem. Ostale HE pa naj bi se gradile ob pogojih privatizacije in pod pogoji energetskega zakona. Kot pravita posavska predlagatelja zakona, je ta zamisel naletela na ogorčeno nasprotovanje slovenskega energetskega lobija (stališča Odbora za energetiko pri GZS), pa tudi Svet posavskih občin se je opredelil proti uporabi proračunskega denarja in zahteval od Vlade RS izdelavo investicijskega programa za izgradnjo celotne verige HE. Izgradnja “padla” v vodo Potem ko je Vlada RS imenovala medresorsko komisijo za pregled in oceno investicijskega programa HE Boštanj, je vlada 25. januarja letos zavrnila investicijski program za izgradnjo HE Boštanj, saj je, tako iz Urada vlade za informiranje: “Iz predložene dokumentacije razvidno, da Savske elektrarne z lastnimi viri niso sposobne zapreti finančne konstrukcije za HE Boštanj in za ostale HE v verigi. Zato je vlada RS naložila hidroenergetskim Podjetjem, kjer je država večinski lastnik, da do 15. marca letos predložijo skupen investicijski predlog izgradnje HE Boštanj na spodnji Savi s svojimi razpoložljivimi investicijskimi zmogljivostmi.” Kot večinski lastnik je naložila podjetjem SEL, DEN in SENG (Sava, Drava, Soča) ustanovitev hčerinskega podjetja in realizacijo teh sklepov. Vse aktivnosti bo koordiniralo ministrstvo, pristojno za energetiko. To naj bi bilo menda gospodarsko, čeprav si ministrstva niso na jasnem, ali uvrstiti energetiko pod gospodarstvo ali okolje in prostor. Istega dne je bila na temelju teh sklepov tudi opravljena prerazporeditev energetskega denarja za leto 2000, po katerem bo SEL prejel namesto 5,8 milijarde SIT, 1.46 milijarde SIT za HE Boštanj, za leto 2001 pa ni nobenega predloga. Vodja posavske strokovne skupine Niko Galeša pa po drugi strani poudarja, da so Savske elektrarne dobile dovolj denarja in tudi za letos finančnega problema ni, tako da lahko v vmesnem času peljejo vse aktivnosti za HE Boštanj, vendar strokovna skupina želi pri tem sodelovati. V Posavju mešani občutki Ob spremembi strategije nove vlade Branko Kelemina poudarja: “Nikakor ne morem pristati na to, da se zaradi novih strategij izgradnja HE Boštanj premakne v negotovo prihodnost. Posavje bi moralo vztrajati, da se izgradnja HE prične v januarju 2001, kot je bilo planirano, in s sredstvi, ki so za to bila rezervirana. Ob tem pa se naj vzporedno iščejo nove, bolj ustrezne rešitve, če te obstajajo.” Kot še pojasnjuje, vlada sicer zagotavlja, da se na projektu dela in da se bo z izgradnjo pričelo v poletnih mesecih, vendar v te obljube Kelemina ne verjame. Vodja skupine, ki deluje s Svetom pokrajine Posavje v ustanavljanju, Niko Galeša poudarja, da se predlogi vlade ujemajo z njihovimi in da je bistvo s temi sklepi doseženo, saj so vseskozi ugotavljali, da sedanji koncesionar ni sposoben izpeljati investicije. Kot pravi: "Posavje ne potrebuje elektrarn, temveč se z njimi rešujejo problemi Posavja; problematika poplavnosti, prostorske ureditve, ekološkega vidika in zaščite kmetijskih zemljišč.” Posavska skupina poudarja, da je Posavje predlagalo združitev hid-rašev, ki naj bi ustanovilo hčerinsko podjetje za HE na spodnji Savi, zahteva, da ima to podjetje sedež v Posavju, zato da bi se problemi lahko reševali na “licu mesta”. “Če bo to doseženo, bo Posavje maksimalno doseglo, saj bo denar prihajal naravnost v Posavje na hčerinsko družbo hidra-šev, v kateri bodo tudi naši ljudje prisotni ves čas,” poudarja Galeša. Strokovna skupina je že zaprosila dosedanjega koncesionarja, da do 20. februarja dostavi plan dela za HE Boštanj in ostale v verigi, s poudarkom na le- tošnjem planu, ter že izvedenih priprav. Ob tem pa tudi za kristalizacijo trenutnega stanja želijo terminski plan za pripravo in pričetek izgradnje HE na spodnji Savi. Polena projektu prav v Posavju “Nerazumevanje, neznanje, morda tudi zavist, so razlogi, da je projekt obstal na mrtvi točki. Pisma, ki so romala v Ljubljano, v katerih ni bilo ne enotnega ne natančnega stališča o tem, kaj v Posavju pričakujemo in kaj zah: tevamo od projekta, so povzročila zmedo še pri tako dobronamernemu uradniku in funkcionarju. Sam pa sem bil šokiran nad uradnim zaprosilom vseh treh županov, v katerem prosijo predsednika vlade, naj za izgradnjo hidroelektrarn namenijo čim manj proračunskega denarja. Jasno je, da so bili nad to neumnostjo vsi navdušeni, brke pa si mastijo na Soči, Dravi, v Velenju, Ljubljani pa še kje,” izpostavlja posavsko neenotnost Branko Janc. Vsestranskih koristi (še) ni Projekt izgradnje pomeni veliko za Posavje, zlasti v smislu reševanja prostorske in poplavne problematike in zmanjševanja števila brezposelnih, hkrati pa ta projekt pomeni zelo veliko predvsem v širšem državnem smislu. Pri tem mag. Andrej Vizjak opozarja, da se bo z izgradnjo HE na spodnji Savi povečala udeležba HE v proizvodnji električne energije v Sloveniji približno za 15%, kar je v duhu usmeritev EU do leta 2012; najslabše je namreč izkoriščen hidroenergetski potencial prav na reki Savi, le 13%. Izgradnja HE na spodnji Savi bo znižala onesnaževanje zraka (C02 v ozračju za približno 130.000 ton na leto in za približno 192.000 ton žvepla na leto), sanirala domačo industrijo in dolgoročno zaposlovala več kot 1670 delavcev. Poudarja še, da potrebnih 100 milijard SIT za izgradnjo vrednostno predstavlja 10 km avtoceste preko Trojan. Posavsko gospodarstvo je usposobljeno za izvedbo pretežnega dela gradbenih del in to ne samo pri izgradnji vodnogospodarskih in drugih infrastrukturnih objektov, temveč tudi energetskih objektov, izpostavlja Branko Janc. Izgradnja hidroelektrarn je priložnost, ki je Posavje ne sme zamuditi. Problemi pa so ostali Pri celotnem projektu izgradnje HE na spodnji Savi se postavlja vprašanje, koliko je Posavje, še posebej pa občina Sevnica, že izgubilo zaradi neodloč- • nosti in zavlačevanja pri izgradnji HE. Tudi zaradi tega je Posavje eno naj večjih potencialno poplavno ogroženih področjih v Sloveniji. Dvakrat v zadnjem desetletju so Sevnica, Krško in velik del občine Brežice utrpeli velike škode zaradi poplav, poudarjajo poslanci. Številne posavske zahteve pristojnemu ministrstvu so bile praviloma odpravljene z besedami: “Problem poplav pri vas bo razrešen s hidroelektrarnami”. Zato se upravičeno sprašujejo -kdaj? Kljub vsemu tako strokovna skupina Posavja kot naši poslanci z optimizmom čakajo na pričetek izgradnje HE Boštanj in celotne verige. Suzana Vahtarič Aleš Felicijan, študent tehnične Varnosti iz Šmarčne: Živim v neposredni bližini hidroelektrarne Vrho-: vo in vem, da je iz ekološkega vidika takšna elektrarna sprejemljiva za sleherno okolje. Življenje se tukajšnjim ljudem ni skoraj v ničemer spremenilo, zato ne vidim nobenega razloga, da podobnih elektrarn ne Ivi gradili tudi nižje proti Sevnici, Krškemu in Brežicam. Če bo država resnično preskrbela za vse potrebno, potem lahko pričakujemo, da se ; Kxio predstavniki posavskega družbenega in gospodarskega življenja primemo odzvali in na ta način skušali pospešiti razvoj širše regije. Vgradnja hidroelektrarn je pri-! ktžnost, da se izvijemo iz stagnacije, ki se v zadnjih letih kaže predvsem na gospodarski ravni. Matjaž Kragl, samostojni podjetnik iz Sevnice: Podpiram projekt izgradnje hidroelektrarn v Posavju, saj je izkoriščanje vode v primerjavi z izkoriščanjem nuklearne energije cenejše in varnejše. Najprej bi bilo potrebno izboljšati nadzor porabe vseh državnih investicij, kajti menim, da se bo z denaijem, s katerim bi lahko zgradili dve ali celo tri hidroelektrarne, zgradila kvečjemu ena. Zgodba z Vrhovega se ne sme ponoviti, saj ne moremo imeti ogromnega gradbišča v neposredni bližini Boštanja in Sevnice naslednjih deset let. Dejstvo, daje v Posavju že nastal pravi energetski bazen in da bo ta v prihodnosti dobival vse večje razsežnosti, bi tukajšnje gospodarstvo od države moralo pridobiti nekatere ugodnosti. Urška Senica, študentka ekonomije iz Brežic: O projektu se v Posavju govori že tako dolgo kot sem sama stara, tako da ga težko jemljem resno. Z modernizacijo krške jedrske pa so podaljšali še življenjsko dobo te, tako da HE še vedno niso potrebne. Morda bo potreba po njih aktualna čez nekaj let, vsekakor mislim, da so dobre s tega vidika, da so veliko manj nevarne za okolico, čeprav akumulacijska jezera menda zbirajo vso nesnago. Sicer pa zadnje čase slišimo, da v državi proizvajamo viške energije, da Hrvaška ni plačevala energije, ki jo je dobila od nas, in potem še energijo dodatno uvažamo, tako da se ne ve, v čem je smotrnost dodatnih vodnih elektrarn. Tbdi zato, ker bodo popolnoma spremenile posavski obrečni habitat. Jože Plazar, upokojenec iz Boštai\ja: Če bi prišlo do izgradnje hidroelektrarne v Boštanju, bi bilo to za naš kraj in tudi širše gotovo koristno. Nova delovna mesta za naše vnuke in z leti cenejša električna energija. Zato bi bilo pri takšnem posegu v prostor potrebno proučiti vse podrobnosti in predvideti vse morebitne posledice, saj se napake sila težko popravljajo. Ljudje bi morali dobiti zagotovila, da bodo naše ceste ostale vsaj takšne, kot so sedaj, da bomo dobili moderno kanalizacijo in čistilne naprave, skratka pričakujem, da bo država izpolnila svoje obveznosti in da bomo od proizvedene električne energije imeli korist vsi. Imamo v Posavju morda kakšno drugo priložnost? Jaz je v tem trenutku ne vidim. Miran Pemaver, svetnik v Občinskem svetu Občine Radeče iz Hotemeža: Spominjam se časa izgradnje hidroelektrarne Vrhovo, ko je bilo veliko pomembnih stvari nedorečenih. Ni se vedelo, kakšne obveznosti mora izpolnjevati investitor, kakšne izvajalec in kakšne lokalna skupnost, v našem primem občina Radeče. Veliko je bilo obstranskih investicij, za katere nismo bili ravno prepričani, da so nujno potrebne. Sedaj vem, da se nismo motili. Sicer pa podpiram nadaljevanje gradnje verige savskih hidroelektrarn, kajti čez nekaj let bo gotovo prišlo do zaprtja jedrske elektrarne v Krškem in izpada takšne količine električne energije si v prihodnosti vsekakor ne bomo mogli privoščiti. Upam na skorajšnje gradbišče v Boštanju. Robi Ostnelič, univ. dipl. politolog iz Pesjega: Ne poznam vseh zgodb, ki so se vile okoli verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Na gradnjo gledam z dveh vidikov. Prvi je ekonomska opravičenost gradnje, ki, kolikor je meni znano, ne dosega potrebnega nivoja za začetek in upravičenost gradnje. Pomembnejši pa je strateški vidik, ki pomeni samozadostnost pokrivanja potreb po električni energiji v Sloveniji in možnosti razvoja posavske regije na področju elektroindustrije ter ostalih spremljevalnih gospodarskih panog. Podpiram čimprejšnji začetek gradnje ob upoštevanju meril, ki bodo peljala v smeri čim manjše degradacije okolja, potrebno pa bo zagotoviti sredstva za celo verigo in ne samo za eno ali dve elektrarni. POD LUPO Togrel Krško in SGP Posavje v večinski lasti Ose 1 Krško - Stečaji in posledični prevzem minulih dveh let v več posavskih podjetjih so nakazovali, da bi lahko gradbeništvo v Krškem in Posavju počasi prešlo v roke neposavskega kapitala. V družbi Osa 1 d.o.o so se združila posavka mala podjetja, ki so tradicionalno sodelovala s posavskimi družbami. Z združenim kapitalom, zbranim s pomočjo 9 posavskih družbenikov, so sodelovali pri dokapitalizaciji družbe Togrel bi odkupili večinski paket delnic v družbi SGP Posavje Sevnica. Približno enako strategijo je imel tudi Begrad Novo mesto, ko je odkupil večinski delež Kostaka Krško z namenom postati 100 % lastnik hčerinske družbe Togrel. Kot je pojasnil direktor Ose 1 Stane Budič, je po zamenjavi vodstva v Kostaku novomeški lastnik sprožil spore v zvezi z odprodajo poslovnega deleža in dokapitalizacijo Togrela. Osa zdaj opozarja, da zaradi sporov na sodišču investicija ni izvedena in že nastaja škoda zaradi manjše konkurenčnosti. Kajti vloženih 300 milijonov SIT v Togrel je Osa 1 s sporom na sodišču umaknila. Kot še pravi direktor, bodo v primem ugodne rešitve sodišča kapital vložili v 30 dneh. Če sodba zanje ne bo ugodna, pa pravi Budič, bodo podjetje pustili v dobrem stanju in s pozitivnim poslovanjem. Kot pravi član uprave družbe Osa Ivan Urbanč, ne razumejo, zakaj lahko dobro sodelujejo s sosednjima občinama, z občino Krško pa ne, kajti: “ Kostak se z Občino Krško v Togrelu ne obnaša kot lastnik.” Čudi jih, da z Begradom ne naj- dejo skupnega jezika, saj se zaveda- ložb, kajti kot poudarjajo, so zdaj z jo, da se bodo na področju delovan- manjšim kapitalom nekonkurenčni ja srečevali, zahtevajo partnerski od- na natečajih za večje projekte, nos in so se bili celo pripravljeni, ta- Ob finančnih težavah v SGP Po- Uprava Ose 1 d.o.o.: Ivan Urbanč, Dušan Arh in Stane Budič ko Urbanč, pogovrajati o deležu savje Sevnica so odkupili 54 % de-pol-pol. V prioriteti dela pa ob rešitvi lež, kjer pa morajo prioritno izdelati spora poudarjajo realizacijo dokapi- sanacijski program, na finančnem in talizacije in izvajanje planiranih na- organizacisjkem področju. Končan naj bi bil v dveh letih. Poudarjajo, da ima podjetje razvojne možnosti, predvsem pa svoje mesto vidi pri realizaciji velikih naložb v Posavju in v povezavi z družbo Togrel Krško. Poslovno strategijo nadaljujejo kot družba mati s hčerinskima podjetjema. Za leto 2001 načrtujejo, da bo v sistemu ustvarjeno okoli 3.500 milijonov prihodka in bo povezovala 350 zaposlenih v SGP Posavje in Togrelu ter še 300 zaposlenih pri lastnikih, pojasnjuje Dušan Arh. Cilj povezanih družb je pridobivanje kompleksnejših poslov, med njimi tudi na velike projekte, kot so avtocesto in hidroelektrarne. Dolgoročno načrtujejo kapitalsko povezovanje in poslovno sodelovanje še z nekaterimi podjetji v Posavju ter razširiti dejavnost še na nizke gradnje in drugo. Glede na zbadljivo ime Osa 1 d.o.o., ki deluje že več kot 10 let, napoveduje spremembo imena v GIP-0 Posavje tj. gradbeništvo, inženiring, proizvodnja Osa. Suzana Vahtarič Inventura po prvi polovici mandata Krško - Občini Krško je po polovici mandata pod županovanjem Francija Bogoviča uspelo zmanjšati primanjkljaj v občinskem proračunu, ki ga je sedanje vodstvo podedovalo, začeli so nekaj večjih investicij, sedaj pa je že izdelan osnutek proračuna za letos. Prizadevanja, da bi zmanjšali zadolžitve občine iz preteklosti, je po besedah župana Francija Bogoviča še dodatno otežil Zakon o financiranju občin. Hkrati z reševanjem neugodne finančne situacije, jim je uspelo rešiti tudi vse spore oziroma tožbe na sodišču, ki so bile povezane predvsem z reorganizacijo zaposlenih v občinski upravi. S slednjo so namreč precej dvignili raven strokovne usposobljenosti zaposlenih. Posebno pozornost so namenili izdelavi štiriletnega programa investicijskih vlaganj za obdobje 1999 -2003. Največji investiciji, ki so ju že zaključili, sto komunalna ureditev kostanjeviškega otoka in Srednješolski center Krško. V preteklem letu je bilo začetih še nekaj večjih investicij, kot je Zdravstveni dom Krško, čistilna naprava Kostanjevica in obrtna cona Leskovec. V prihaja- Kot je pojasnil načelnik Upravne enote Krško Anton Podgoršek, je delo v preteklem letu potekalo dokaj tekoče, s problemi so se upravni delavci srečevali le pri reševanju denacionalizacijskih zahtevkov, preverjanju statusa zaščitenih kmetij in pridobivanju oz. izdajanju soglasij za obnovo starih vinogradov. Sicer pa je bilo v Upravni enoti Krško v minulem letu zaposlenih 54 oseb, od katerih sta dve s končanim magisterijem, 22 s končano visoko izobrazbo in 15 z višjo izobrazbo, 13 zaposlenih ima končano srednjo šolo, dva zaposlena pa imata končana dvoletna programa za srednje šole. Tako načelnik Podgoršek kot vodja Oddelka za upravne notra- jočem obdobju načrtujejo še začetek investicij, s katerimi bi zagotovili materialne pogoje za devetletno osnovno šolo; te vključujejo dograditev OŠ Senovo, novo telovadnico pri OŠ Jurija Dalmatina Krško ter odkup starega hotela v Krškem za potrebe Glasbene šole. Župan Bogovič je tudi povedal, da si želijo pospeševati gospodarski razvoj v občini, in sicer preko lokalnega podjetniškega centra, Valvasorjevega raziskovalnega centra in Regijskega pospeševalnega centra Krško, kije pridobil status Regionalne razvojne agencije za Posavje. Z gospodarstveniki imajo redna mesečna srečanja, saj želijo gospodarstvu zagotavljati podporno okolje, ki spremlja in v posavski prostor prenaša smernice razvoja gospodarstva v državi ob približevanju EU. Ob pregledu opravljenega delaje nje zadeve Vida Omerzel sta poudarila, da bodo prostorsko utesnjenost najbolj obiskanega oddelka v upravni enoti poskušali rešiti v tem letu, in sicer tako, da bodo pridobili prostore, s katerimi v tem trenutku razpolaga Ministrstvo za obrambo oz. regijska uprava za obrambo, ki se nahaja v stavbi Občine Krško. V nadaljevanju so po področjih opravljeno delo predstavili še Ivica Puntar, vodja Oddelka za okolje in prostor, Nina Hadžimu-lič, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo, ter Anton Šulc z Oddelka za občo upravo in zadeve vojnih upravičencev. Predvsem iz poročila slednjega se zdijo zanimivi podatki o številu oseb, ki so v pretek- krški župan omenil tudi nerazrešeno situacijo v podjetju Kostak, glede Srednješolskega centra, ki še vedno sameva, je povedal, da se pripravlja tretji razpis za nakup opreme in upa, da bo tokrat uspešen, tako da bo šola jeseni res lahko sprejela prve dijake. Sicer pa je investitor Ministrstvo za šolstvo, občina je le sofinancer športne dvorane, ki pa je razen tribun že opremljena. Župan Bogovič se je dotaknil tudi izgradnje neprofitnih stanovanj in pojasnil, da je investicijo prevzel Stanovanjski sklad, občina pa bo za svoj delež dobila 8 stanovanj. Kaj se bo zgodilo z verigo HE na spodnji Savi, je odvisno od države, pravi Bogovič, glede povezave z Brežicami preko Vrbine pa je omenil težave, ker Brežičani še nimajo izdelanega koncepta, država pa zahteva skupen nastop. J.K. losti pridobile status vojnega invalida, vojnega veterana ali žrtve vojnega nasilja. V občini Krško je v evidenci kar 2.767 upravičencev, ki kot žrtve vojnega nasilja prejemajo mesečno rento, 112 je vojnih invalidov in 603 vojni veterani, od katerih jih 75 prejema veteranski dodatek, 7 pa jih ima dodatek za postrežbo in tujo pomoč. Mesečno nadomestilo, ki ga Upravna enota Krško izplačuje vsem naštetim upravičencem v občini, je v tem mesecu doseglo kar 55 milijonov tolarjev. V to pa niso všteti plačani računi za zdraviliško zdravljenje, katerih znesek za leto 2000 znaša 16,7 milijona tolarjev in se tekoče ne preračunava. D.K. Začetek izdaje novih potnih listin Ljubljana - Nekaj manj kot deset let po začetku izdajanja prvih slovenskih potnih listov bomo morali državljani potne listine, izdane na starih obrazcih, zamenjati. Zdajšnje potne listine bo mogoče uporabljati do izteka njihove veljavnosti, vendar največ do 5. avgusta 2002. Od 1. marca dalje bomo lahko državljani na upravnih enotah vložili prijavo za pridobitev novega potnega lista na vnaprej pripravljenem obrazcu, ki ga bomo samo podpisali. Ob vložitvi vloge moramo predložiti star potni list, eno fotografijo predpisane velikosti v barvni ali črno beli tehniki, potrdilo o plačilu obrazca in takse. Celotni strošek za potni list bo stal 7625 SIT. Prvotne napovedi o izdaji novih potnih listin od 1. januarja letos se zaradi zahtevnosti projekta niso uresničile. Ministrstvo za> notranje zadeve in Ministrstvo za zunanje zadeve sta morali izpeljati še nekatera testiranja. Zdaj naj bi bile nove potne listine tehnološko v samem svetovnem vrhu. Po ocenah nosilcev projekta bo nova potna listina po tehnološki in varnostni plati na zelo visoki ravni, prav tako pa gre za popolnoma nov koncept izdelave ter zapis podatkov na biografsko stran potnega lista. Potno listino bo po vložitvi vloge-mogoče dobiti v devetih do desetih dneh. Po ocenah notranjega ministrstva bo letos približno pol milijona oseb zamenjalo stare potne listine, v prihodnjem letu pa še 700.000. STA/ S.V. Upravna enota Krško med uspešnejšimi v Sloveniji Krško - V zeleni dvorani Hotela Sremič v Krškem je minuli teden potekala tiskovna konferenca, na kateri so načelnik Anton Podgoršek in vodje oddelkov javnost seznanili z rezultati opravljenega dela Upravne enote Krško v letu 2000. Letno poročilo je namenjeno vsem občanom, ki se želijo podrobneje seznaniti s podatki o reševanju upravnih postopkov in zadev v preteklem obdobju. Zavlačevanje denacionalizacijskih postopkov Krško - Med oddelki Upravne enote Krško je tudi Oddelek za okolje in prostor, v katerem zaposleni v okviru svojih pristojnosti razrešujejo zadeve po področjih, kot so izdaje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, odločbe o dovolitvi priglasitvenih del, določanje I funkcionalnih zemljišč, med najzahtevnejše pa gotovo spada vodenje postopkov in odločanje na prvi stopnji o denacionalizaciji stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. Rezultate dela v minulem letu je podrobneje predstavila vodja oddelka Ivica Puntar. V letu 2000 so na oddelku s področja svojega dela prejeli 983 zadev, 90 zadev so prenesli še iz leta 1999, tako da so od skupaj 1.073 zadev upravni delavci uspeli razrešiti 998 zadev, 75 pa sojih prenesli v letošnje leto. Zanimivi so predvsem rezultati na področju denacionalizacije, kjer se razmere niso bistveno spremenile. Po besedah Puntar-jeve se ves čas srečujejo z enakimi problemi, kot so počasno reševanje zadev zaradi dolgotrajnosti postopkov pridobivanja listinskih do.kazov, ker je bila nacionalizacija opravljena v različnih obdobjih in v različnih okoliščinah in ker o vsem ni bilo vodene enotne evidence. Dodaten problem predstavljajo tudi javne evidence, saj njihovi podatki med seboj največkrat niso usklajeni. V primerih, ko je upravičenec upra- vičen do vračila nacionaliziranega premoženja v obliki odškodnine, je zavezanec Slovenska odškodninska družba, ki pa svojega znanja ne usmerja h konstruktivnemu reševanju problematike denacionalizacije, temveč izkorišča vse procesne možnosti za zavlačevanje postopkov. V letu 2000 je bilo sprejetih kar nekaj sklepov in ukrepov za pospešitev procesa denacionalizacije, vendar ti niso učinkovali v smislu hitrejšega reševanja postopkov. Med glavne vzroke po mnenju vodje oddelka Ivice Puntar spada prav preizkušena metoda zavlačevanja Slovenskega odškodninskega sklada glede reševanja zahtevkov, drugi večji razlog pa je ta, da na celotnem področju denacionalizacijskih zadev na Upravni enoti Krško delajo le trije delavci. D.K. Upravna enota Sevnica v letu 2000 Sevnica - Načelnik Joško Kovač je strnil izredno zahtevnost minulega leta ob nastopu kar nekaj novih zakonov, ki narekujejo tempo dela. Ovir pa jim ne prestavlja povečan obseg dela, temveč izredno počasen računalniški terminal, ki povzroča zastoje. Ne glede na to se vsi oddelki lahko pohvalijo z izredno visokim odstotkom rešenih primerov. Kot poudarja načelnik, kljub težavam strmijo k občanu prijazni upravi. Kar pa vedno ni mogoče, saj je prioritetna naloga v letošnjem letu ureditev komunikacijskih povezav s svetom, prvenstveno pa z vladnim centrom za informatiko. A so nemočni, poudarja načelnik Kovač, saj se jim računalniške aplikacije odpirajo nekaj minut, v ozadju je najverjetneje zastarelo telekomunikacijsko omrežje, Telekom pa se na njihove težave že leto dni ne odziva. V sevniški upravni enoti je zato delo zelo težko in počasno, stranke pa včasih upravičeno zgubijo potrpljenje. Lani so začeli z izvajanjem nekaj novih projektov, med katerimi je cilj doseči certifikat kakovosti, kot predpogoj zanj pa je ureditev prostorske problematike. Občina Sevnica jim bo s premestitvijo nekaterih svojih oddelkov na novo lokacijo to omogočila že v letošnjem letu. Posodobili so vodnik po Upravni enoti in internetne strani, prav tako delovanje predstavljajo sevniškim osnovnošolcem, lani scvniškim. letos bodo še vsem ostalim, saj učenci izkušnje, po Kovačevih besedah, I navdušenjem sprejemajo. Načelnik Joško Kovač (v sredini) s sodelavci Vodja Odelka za upravne notranje zadeve Marjeta Kunstek pa je poudj1' rila, da se je tudi v Sevnici ponovilo pravilo “zadnjega trenutka” na področj11 pridobivanja novih osebnih izkaznic. Zdaj jo ima že tretjina občanov, še ved' no pa so ob koncu leto beležili približno 700 oseb brez kakršnegakoli veljavne" ga dokumenta. Že v letošnjem letu pa so prejeli 4 vloge za legalizacijo oroŽ' ja. Bojijo se, da se bo zgodba ponovila pri potnih listinah. Svetovalka načelnika Helena Guček je pojasnila še težnjo oddelka Z* okolje in prostor, da do srede leto 2002 rešijo vse denacionalizacijske zahtevi na 1 .stopnji. Sredi leto so po usmeritvi Vlade RS vzpostavili projektni nacij1 dela in za reševanje tovrstnih zapletov prerazporedili še 2 pravnici. Zdaj r rešenih 79 % vseh, 41 težjih primerov je še odprtih. Izpostavila je, da tud1 zaredi tega ker se Slovenska odškodninska družba in Sklad kmetijskih zen1' ljišč ne udeležujeta razpisanih obravnav, nato pa odločbe zavračata. - Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo Tine Zupanc1 -pa je izpostavil težave pri prevajanju statusa zaščitenih kmetij, ki ga narekuj Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, saj imajo 655 tovrstnih gosp0" dinjstev. S.V. GOSPODARSTVO, TURIZEM Sava Glas, 21.2.2001 Z gradnjo avtoceste nezadovoljni Posavci in Dolenjci Čatež - Občina Brežice je bila minuli petek gostiteljica posveta visokih državnih predstavnikov ministrstev in vladnih služb, Darsa, državnozborskih poslancev Posavja in Dolenjske ter predstavnikov občin, ki so se v celodnevnem posvetu posvetili avtocestni problematiki, tako celotnega slovenskega križa kot dolenjskega kraka. Izrazili so kritiko do odnosa države do posavsko dolenjskega Prostora. V drugem sklopu so obravnavali še vzpostavitev zunanje meje EU na naši južni, sloveasko hrvaški meji. plan razvoja in vzdrževanja avtocest lan dodatno financiranje vidi v pri-nerealiziran tudi v finančnem smislu, vatni sferi domačega gospodarstva Sredstva pa so bila za te odseke, še in kreditih tujine. Vlada RS je med ukrepi, sprejetimi februarja letos, zavezala Ministrstvo za okolje in prostor, da naj-tasneje do konca marca za sprejem na vladi pripraviti uredbo o načrtu avtocestnega križa Krška vas -Obrežje, kije predpogoj za pričetek Urejanja MMP Obrežje. Avtocestni odsek Krška vas - Obrežje bi namreč utora! biti po prvotnem nacionalnem Planu gotov že lani, po noveliranem ' letos, projekt pa bistveno zaostaja. 2 zelo skromnimi sredstvi naj bi se *ačel izvajati konec letošnjega leta. Končan pa šele čez štiri leta. Dogo-v°rili so se, da bodo marca in aprila sprejeti trije lokacijski načrti, med ujimi tudi za Krško vas-Obrežje, Preostali lokacijski načrti morajo biti sprejeti v roku enega leta. Kot je opozoril državni podsekretar Anton Spolar, je doslej realizirano le 37% načrtovanega avtocestnega programa. Zato poudarja realno načrto-vanje, zlasti zato, ker je vsakoletni poudarja, zadostna v preteklosti. Ravno tako so v veliki zamudi ostali avtocestni odseki na Dolenjskem, Bič-Trebnje-Hrastje s pod-odseki, Hrastje - Krenovo, Krono-vo-Smednik, Smednik-Krška vas. Kot je opozoril direktor Urada za prostorsko planiranje Jože Novak, je gordijski vozel nastal pri Trebnjem, reševati je treba Karteljevski klanec in dodaten novomeški odcep. Predstavniki ministrstva in Darsa so ob predstavitvi finančne konstrukcije opozorili, daje letos na razpolago pol manj sredstev, kot lani. Minister za promet in zveze Jakob Presečnik je poudaril iskanje novih finančnih virov za gradnje avtocest, vendar jasne strategije vlada še nima. Ob dejstvu, da je bencinskega tolarja letos le za 50 milijard, direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavr- Ob izgradnji slovenskih avtocest, s poudarkom na dolenjskem odseku so Dolenjci in Posavci na srečanju, izrazili skupen protest in nezadovoljstvo vsem najodgovornejšim načrtovalcem ih investitorjem, ker so roki za nadaljnjo gradnjo odsekov zopet premaknjeni, čeprav je bilo še pred dvema letoma in celo lansko leto zagotovljeno, da bo gradnja Dolenjke kontinuirana. Zbrani pa so ustanovili neformalno koalicijo dolenjskih in posavskih državnozborskih poslancev, županov in gospodarske zbornice, ki se bodo redno, najmanj trimesečno, sestajali in preverjali, kako bodo ti ukrepi realizirani in od vlade zahtevali, da upošteva roke. Suzana Vahtarič Oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj občine Brežice organizirana javno razgrnitev Osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice za nadomestne parcele ob izgradnji avtoceste Krška vas - Obrežje, za Krajevni skupnosti Čatež ob Savi ter Jesenice na Dolenjskem. Javna razgrnitev traja od 5. februarja do vključno 7. marca 2001. Občani si lahko gradivo ogledajo in podajo pisne pripombe v knjigo pripomb na navedenih lokacijah v času javne razgrnitve. Javni obravnavi bosta 22. februaija ob 16. uri v Krajevni skupnosti Čatež ob Savi in ob 18. uri v Krajevni skupnosti Jesenice na Dolenjskem. Zaposlovanje in brezposelnost v letu 2000 v Posavju Brežice, Posavje - V Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje " Območni službi Sevnica so pripravili sestanek z novinarji, na katerem je direktor območne službe Anton Koren skupaj s strokovnima sodelavkama Sašo Mohorko in Karmen Starc, predstavil re*ultate programov zaposlovanja v Posavju v letu 2000 s posebnim Poudarkom na aktivni politiki zaposlovanja. . Čeprav je nekaj mesecev pred bo, saj je takih oseb med brezpo-Rtekom minulega leta kazalo, da selnimi skoraj 49 odstotkov. ^o rezultati na področju zniževa- O izvajanju programov aktivne nJa brezposelnosti v regiji Posavje politike zaposlovanja in realiziranih ?®lo ugodni, so predvsem dogajan- zaposlitvah v letu 2000 pa je spre-Ja ob koncu leta 2000 ta pričako- govorila Karmen Starc. Tako so na Posavje za enoten nastop Ljubljana - Ljubljanski sejem je gostil že 40. mednarodni sejem turizma in športa Alpe-Adria. Na njem seje pod znanim sloganom “ Posavje, kjer so jutra bližja soncu” enotno, na skupnem razstavnem prostoru, predstavilo tudi Posavje. ^nton Koren, Karmen Starc in Saša Mohorko so predstavili podatke 0 brezposelnosti in zaposlitvah v letu 2000. Vi*nja nekoliko razblinila. Kot je P°vedal direktor območne službe ^voda Anton Koren, pridobljeni Ppdatki sicer še vedno izkazujejo popivna gibanja v smislu zmanjše-j^ja brezposelnosti, vendar ne v to-!lkšni meri, kot so bila na regijski ^ni dosežena v letu 1999. Izraču-je le 0,5 odstoten upad brezposelnosti, v Posavju pa je registriranih 4445 brezposelnih oseb, od p 1537 v Brežicah, 2001 v Kršeni in 907 v Sevnici. Tako je naša /8>ja glede na stopnjo brezposelnosti v slovenskem prostoru nekje Po sredi, trendi zmanjševanja brezposelnosti pa so drugod ugodnejši v Posavju. Strukturo registriranih brezpo-i osebje predstavila Sasd lVIo* >°rko in povedala, da v Posavju , nske predstavljajo 47,4 odstoten ,‘ež brezposelnih, med tem ko je žensk na državni ravni kar 50,3 piloten- Težje kot druge pa se zaplujejo osebe, starejše od 40 let, * Slede na spol ali končano izobraz- zavodu s svojimi programi zaposlovanja sodelovali pri zaposlitvi 1107 oseb, med najuspešnejše programe pa sodijo programi javnih del, izobraževanja in usposabljanja ter samozaposlitve brezposelnih oseb. Preko programov javnih del so v Posavju v preteklem letu zaposlitev pridobile kar 502 osebi, od tega 158 v Brežicah, 201 v Krškem in 143 v Sevnici. Najzanimivejši program v sklopu javnih del, kijih izvajajo v okvire nalog Centrov za socialno delo, so gotovo programi nege in pomoči na domu. Tako je po preteku enega leta v posebnih enotah centrov trajnejšo zaposlitev uspelo pridobiti 13 osebam in sicer v Brežicah štirim, v Krškem šestim in v Sevnici trem. Sicer pa v letošnjem letu na zavodu za zaposlovanje pričakujejo, da bo brezposelnost v regiji upadla za približno 3 odstotke, saj naj bi, kljub nekoliko povečanemu načrtovanemu prilivu brezposelnih, uspeli zagotoviti večje število novih delovnih mest. D.K. Oh direktorju Radia Brežice Petru Špilerju si je posavski razstavni prostori zanimanjem ogledala tudi soproga predsednika države Štefka Kučan. Kot posebna ponudba so bile na sejmu predstavljene tudi storitve zdravilišča Terme Čatež. Poenoteno Posavje je, kot kaže, zanimivo tudi predsedniku Turistične zveze Slovenije dr. Marijanu Rožiču (na fotografiji s tajnikom Občinske turistične zveze Brežice Vilijem Pavličem - levo). Zastoj ob naroku za uvedbo stečaja v krškem Tronu Krško - Na okrožnem sodišču v Krškem je bil v minulih dneh narok za začetek stečajnega postopka za podjetje Tron Krško, vendar se sodišče zaradi novih okoliščin za uvedbo stečaja ni moglo izreči. Narok za Tron je trajal samo borih 10 minut, saj je morebitni razplet preprečila vložitev postopka za prisilno poravnavo. Predsedujoča sodnica Trajko-vičeva je narok morala zaključiti brez odločitve, saj je najverjetneje v imenu dolžnika vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave, tega mora zdaj senat obravnavati, odločitev pa bo po besedah predsedujoče, izdana pisno. Stečajni postopek so jeseni lani predlagali zaposleni v podjetju - predvsem zaradi večmesečnega neizplačila osebnih dohodkov. Kot je pojasnil njihov pooblaščenec - odvetnik Bojan Klakočar, se je v odgovoru na predlog uvedbe stečajnega postopka direktor podjetja Peter Jankovič skliceval na dogovor z delavci, po katerem naj bi delavci umaknili predlog uvedbe stečaja, če jim bo izplačal 50.000 SIT vsakemu. Dogovor je bil sklenjen 25. oktobra lani, izplačilo pa bi moralo slediti naslednji dan. Kot pravi odvetnik, čeprav je sporazum podpisalo 18 delavcev, do izplačila ni prišlo. Zato zaposleni in nekdanji zaposleni niso pripravljeni umakniti predloga, terjatve imajo prijavljene v višini 10 milijonov SIT. Zdaj mora senat odločiti najprej o postopku prisilne poravnave, kar pa v načelu po besedah odvetnika Klakočarja za zaposlene in nekdanje zaposlene ni problematično, razen zaradi zavlačevanje postopka. Tudi postopek prisilne poravnave namreč, kot še pojasnjuje, predvideva poplačilo plač v celoti. Dodaja še, daje te terjatve Tron priznal, tako da so nesporne, vprašanje pa ostaja, kdaj bodo izplačane. Kot pojasnjuje sindikalni sekretar Lado Rožič, je del zaposlenih izrabil zakonsko možnost vsaj delne zaščite iz naslova neprejemanja osebnega dohodka več kot tri mesece in so zahtevali razvezo delovnega razmerja po delodajalčevi krivdi in možnost uveljavljanja pravic na borzi. S.V. Agraria Brežice v stečaju želi pogledati v poslovne knjige HKS Krško - Postopek Agrarie Brežice v stečaju se vleče kot jara kača, stečajni upravitelj Slobodan Ninkovič pa ugotavlja vedno nove podrobnosti. Med drugim mu je prišlo na uho, da naj bi imela Agraria Brežice v stečaju lastniški delež tudi v Hranilno kreditni službi. Na to, da lastništvo stečajnega dolžnika do nasprotnega udeleženca - Hranilno kreditne službe (HKS) ni bilo urejeno, gaje opozoril nekdanji zaposleni delavec v podjetju Agraria Brežice, proizvodnja in trgovina, Jože Piltaver, zato je stečajni upravitelj želel pregledati njihove poslovne knjige. Ker mu niso ugodili, je vpogled v poslovne knjige zahteval preko okrožnega sodišča v Krškem. Prva obravnava je bila pretekli teden. Stečajni upravitelj Agrarie Brežice v stečaju Ninkovič je povedal, da ob otvoritveni bilanci iz stečajne knjige ni bilo razvidno, da ima podjetje lastniški delež tudi v HKS, zato tega deleža v stečajni masi ni upošteval. Za podlago pri otvoritveni bilanci je vzel bilanco iz leta 96. Revizorsko poročilo je dobil šele po otvoritveni bilanci in na osnovi tega je tudi ugotovil nekatera vlaganja stečajnega dolžnika v razne poslovne objekte in tudi napravil-nosti pri prodaji poslovnega prostora na Cesti prvih borcev - to je bila nekdanja trgovina Avokado. Ker želi svoje delo opravljati vestno in v korist upnikov, je takoj po Piltaverjem opozorilu sprožil postopek, da bi pridobil tudi ta del premoženja. Za njega je sporazum, ki ga navaja nasprotna stran, neveljaven, zagovornik nasprotne strani pa trdi, da ga nihče nikoli ni izpodbijal in torej velja. Ob tem je sodnica ugotovila, da notarski zapis, ki ga je predložil zagovornik HKS, ni popoln in mu naložila, da najkasneje v 8-ih dneh sodišču predloži priloge, ki so za njegovo odločitev bistvenega pomena. Tako je bil narok zaključen, odločba sodišča pa bo izdana po preteku roka, ko bo sodišče pregledalo sklepe o organu upravljanja, ki so sestavni del notarskega zapisa in na tokratni obravnavi niso bili priloženi. J.K. Okronan prvak Praznika vin na Bizeljskem Bizeljsko - Sklepna prireditev Praznika vin na Bizeljskem je po tradicionalnem ocenjevanju, letos kar 340 vzorcev, namenjena podelitvi medalj. Letos so podelili skupaj 55 priznanj najbolje ocenjenim. Prvak ocenjevanja 2001 z veliko zlato medaljo je suhigigodni izbor (19,60) Janeza Iljaža z Bizeljskega. Šestim prvakom sorte so podelili kristalne vrče. Zlate medalje in naziv prvaka sorte so podelili modri frankinji Franca PoJoviča iz Sel, laškemu rizlingu Vilka in Romana Matjašiča s Sromelj, belemu pinotu Darka Krošlja iz Zgornje Pohance ter rumenemu muškatu Ferda Pinteriča s Sromelj. Čeprav ocenjene samo s srebrno medaljo, so razglasili za prvake sorte tudi sauvignon Andreja Fabjančiča z Brestanice in chardonne Slavka Omerze s Pisec, saj so bile ocene dovolj visoke, vzorcev pa veliko, so povedali organizatorji prireditve iž Vinogradniškega ter Turističnega društva Bizeljsko. Slavita še bizeljsko rdeče Vinogradništva Balon, Aleša Balona in bizeljsko belo Evalda Jazbeca in Andreja Sepetavca, ki so prejeli kristalne vrče. S.V. KMETIJSTVO, PODEŽELJE Posavski kmetijski management - priložnost za posavsko kmetijstvo Krško - Regijski pospeševalni center Posavje (RPC) s svojimi razvojnimi iniciativami posega tudi na področje kmetijstva, ki razvojno pomeni pomembno panogo regije. Vključitev Slovenije v Evropsko zvezo (EZ) bo namreč temeljito spremenila podobo slovenskega kmetijstva. Učinki vstopa bodo na eni strani odvisni od politike EZ do novih članic, na drugi strani pa od konkurenčne sposobnosti slovenskega, torej tudi posavskega kmeta. Glede na dejstvo, da je malo kmetij v Posavju z začrtano razvojno vizijo, je strah, da v borbi za evropski trg ne bodo preživele, še toliko bolj upravičen. V posavski regiji spada kmetijstvo med prevladujoče gospodarske dejavnosti, ki združuje več funkcij, in sicer ohranja podeželje poseljeno, predstavlja vir hrane za lokalno prebivalstvo, vir delovne sile za obstoječo industrijo, obrt in trgovino ter dodatni vir zaslužka v družinskem proračunu. Žal je položaj kmetijstva in s tem samih kmetov v regiji v manjvrednem, skoraj podcenjevalnem položaju, saj kmetom omogoča zgolj preživetje, gospodarstvu pa poceni delovno silo. Izhajajoč iz situacije kmetijstva v regiji, kjer kmetije nimajo razvitega lastnega sistema predelave in trženja končnih proizvodov, je RPC, ki je kot nosilec projekta v sodelovanju s projektnim partnerjem Majing inženiring, oblikoval projekt pod naslovom “Posavski kmetijski management”. Pilotni projekt temelji na združevanju interesnih skupin kmetov v t.i. Posavski kmetijski management, ki bo pod enotno blagovno znamko organiziral pridelavo, predelavo, razvoj in trženje kmetijskih pridelkov in proizvodov, izdelkov domače obrti in turizem na kmetijah. Smisel projekta je, da se, predvsem mali pridelovalci, povežejo in v na9a-ijevanju ustanovijo podjetja za trženje in prodajo posameznih specializiranih proizvodov. Cilj ni le preživeti, zato se je potrebno zavedati, da bodo lahko kmetije razvojno uspešne le na osnovi skupnega nastopa na slovenskem in širšem evropskem trgu. V sklo-pu*omenjenega projekta je izdelan celotni koncept vzpostavitve sistema pridelave in trženja, oblikovana pa je tudi že enotna blagovna znamka. Z omenjenim projektom naj bi v končni fazi zainteresiranim kmetijam v Posavju zagotovili dodaten vir dohodka in hkrati povečali prepoznavnost ter privlačnost Posavja za slovenske in tuje gospodarstvenike, turiste. Projekt je bil na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uvrščen med najkvalitetnejše in najugodnejše programe prodaje kmetijskih proizvodov. Za vstop na zahteven evropski trg bo potrebno postoriti še marsikaj. Kot dober korak pri spoz- navanju smernic Evropske zveze in navezovanju stikov s tujimi poslovnimi partnerji pa v RPC ocenjujejo sodelovanje s tujimi projektnimi partnerji. Do sedaj so navezali stike s partnerji iz Avstrije, natančneje iz organizacije Waldviertel Management, ki ima dolgoletne izkušnje in zavidljive uspehe pri razvoju in uveljavljanju enotne blagovne znamke v tamkajšnji regiji. Tako bo v dneh od 6. do 9. marca letos na območju vseh treh posavskih občin potekal strokovni forum pod vodstvom Richarda Greindla, ki je ključna oseba v Waldviertel Managementu, hkrati pa tudi vodja mednarodnih projektov oziroma delovnih skupin. Najprej bo opravil oglede kmetij po občinah, temu pa bodo sledila srečanja s kmeticami in kmeti ter predstavniki pristojnih služb za kmetijstvo v regiji. Po besedah vodje projekta Darje Sotošek se bo program predvidoma začel v torek, 6.marca, ob 18.uri, ko se bodo z gostom srečali posavski župani, vodje oddelkov za gospodarske in kmetijske dejavnosti in predstavnikom Kmetijsko gozdarske zbornice, Območne enote Brežice. V naslednjih treh bo Richard Greindl obiskal vse tri posavske občine in se srečal tudi s tamkajšnjimi kmeti; v sredo s Se-vničani, v četrtek s Krčani in v petek z Brežičani. Uspeh tovrstnih strokovnih srečanj je v veliki meri odvisen od neposrednega stika s kmeti, saj izkušnje kažejo, da zgodba, napisana med pisarniškimi zidovi, brez sodelovanja s ključnimi akterji, v tem primeru kmeti, ne more postati uspešnica. Zato je osnovno izhodišče dogajanj osredotočeno na neposredne obiske kmetij v regiji in večerna skupna srečanja s kmeti. Osnovni cilji teh srečanj so medsebojna izmenjava izkušenj kmetij pri nas in v Avstriji ter drugod po Evropski zvezi, izoblikovanje predlogov glede razvoja kmetij v Posavju, s poudarkom na sklenitvi konkretnih dogovorov o sodelovanju ter seznanitev z možnostmi pridobivanja finančnih sredstev iz evropskih skladov. Jelica Koršič Bo sladkorne pese manj? Mostec - Pred dnevi so se posavski pridelovalci sladkorne pese srečali s predstavniki Tovarne sladkorja iz Ormoža. Na kratko so analizirali rezultate pridelave v prejšnjem letu, ki zaradi suše ni bilo ugodno. Na 280 ha, kolikor jih je bilo zasejanih s sladkorno peso v brežiški in krški občini, je bil pridelek povprečno 40 ton/ ha z zelo slabo vsebnostjo sladkorja 14,5, kar pomeni, da so dobili kmetje za kg 6,2 SIT. Sladkorna pesa je zelo zahtevna kultura in čeprav je priporočljiva tudi zaradi kolobarjenja, interes pri kmetih upadam, ugotavlja dipl. ing. Jože Baznik s Kmetijske svetovalne službe Brežice. Na omenjenem sestanku so predvsem usklajevali izhodiščno ceno za letos; tovarna postavlja 7,6 SIT/kg z najmanj 16 % vsebnostjo sladkorja, ki pa je po mnenju kmetov prenizka. Sklepanje pogodb poteka vsako sredo od 10. do 12.ure na Kmečki zadrugi Brežice in od 13. do 15.ure na Kmetijski svetovalni služni v Krškem. J.K. Regijski pospeševalni center Posavje vljudno vabi vse kmetice in kmete ter druge zainteresirane občane, da se udeležite srečanja z g. Greindlom, strokovnjakom iz Waldviertel Managementu iz Avstrije, saj želimo skupaj z vami začrtati smernice razvoja kmetijstva v Posavju. Srečanje bo potekalo po naslednjem programu v vseh treh posavskih občinah. PROGRAM STROKOVNEGA FORUMA od 6. - 9. marca 2001 Torek, 6.3.2001 • Ob 18. uri: posvet z župani in za kmetijstvo pristojnimi službami v Posavju ter srečanje s svetovalcem iz Avstrije Sreda, 7.3.2001 Obisk kmetij v občini SEVNICA • Ob 19.00 - srečanje s kmeticami in kmeti iz občine Sevnica v TV D Partizan v Boštanju Četrtek, 8.3.2001 • Obisk kmetij v o4»čini KRŠKO Ob 19. uri - srečanje s kmeticami in kmeti iz občine Krško v Domu Bena Zupančiča na Zdolah Petek, 9.3.2001 • Obisk kmetij v občini BREŽICE • Ob 10. uri - srečanje s kmeticami in kmeti iz občine Brežice v Gasilskem domu v Kapelah Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na Regijskem pospeševalnem centru Posavje, CKŽ 23, 8270 Krško, ali na tel. 07/488 10 40 (Darja Sotošek). Vljudno vabljeni! Domače koline Kostanjevica na Krki - Drugega ocenjevanja izdelkov domačih kolin, in sicer krvavic, pečenic in mesenih klobas, se je v gostišču Kmečki hram v Kostanjevici na Krki udeležilo veliko mojstrov za pripravo teh slovenskih specialitet. Prišli so iz Podbočja, Šentjerneja, Kostanjevice in nekaterih okoliških vasi. Organizatorji, Društvo “Domače koline” iz Kostanjevice, so prejeli kar 55 vzorcev izdelkov, od tega 20 krvavic, 10 pečenic in 25 mesenk oz. mesenih klobas. Priznanje za najboljšo pečenico je dobil Alojz Zorič st.. Predsednik ocenjevalne komisije Franc Škrabec je na podlagi ocenjevanja in sprejete odločitve razglasil rezultate, tako da je prvo nagrado za najboljšo krvavico prejel Jože Tomazin iz Globočic, naj višja nagrada za najboljšo pečenico je pripadla Alojzu Zoriču st. iz Sutne, najboljšo meseno klobaso pa je uspelo narediti Tatjani Zorič, prav tako iz Šutne. Ob koncu razglasitve najboljših, torej tik predenje sledila pokušina domačih kolin, so prisotni člani društva Vinku Štembergerju st. iz Šentjerneja podelili naziv častnega člana Društva “Domače koline” Kostanjevica na Krki. D.K. 9. Sadjarski dnevi Artiče - Sadjarsko društvo Posavja je tudi letos pripravilo že tradicionalne Sadjarske dneve, ki se jih je kljub ugodnemu vremenu za rez, udeležilo lepo število sadjarjev. Za poljedelce Setev jarih žit Za jara žita je najbolje, če jih sejemo za dobro obdelanimi in s hlevskim gnojem pognojenimi okopavinami, kot sta krompir in pesa. Dobri predposevki so tudi lucerna, detelja, razne krmne koševine ter koruza za zrnje in silažo. Neprimeren predposevek je strno žito. Jara pšenica najbolje uspeva na globokih tleh, ki so dobro založena s hranili. Ječmenu najbolj ustrezajo globja, srednje težka tla, ki ne smejo biti prekisla. Najbolj zahteven pri izbiri njive je oves, ki zahteva tla, ki so v celi rastni dobi preskrbljena z vodo. Jara žita sejemo zgodaj oz. takoj, ko se tla ogrejejo na 3° C in se brazde dovolj osuše za‘setev. Nobene nevarnosti ni, če po setvi zapade sneg ali pritisne mraz. Če vremenske razmere dopuščajo, posejemo jaro pšenico in ječmen že konec februarja. Običajno pa vse jarine posejemo do 20. marca. Okvirne potrebne količine semena na hektar znašajo pri pšenici 200 do 240 kg, pri ječmenu 180 do 200 kg in pri ovsu 180 kg. Pri zakasneli setvi je pridelek nižji, ker jarina hitro preide v klasenje in se slabo razrašča ter ima manjše število klasov. Najbolje med jarinami pozno setev prenaša ječmen. Po skrbno opravljenem jesenskem oranju do 30 cm je neposredno pred setvijo ponavadi potreben le en obhod s predsetvenikom, ko se brazde dovolj osušijo. Namen predsetvene obdelave je zadelati mineralno gnojilo, poravnati brazde in v globino 3 do 5 cm napraviti drobnogrudičast sloj, pod njim pa sklenjeno ležišče za seme. Pred predsetveno obdelavo njive pognojimo z mineralnimi gnojili npr. 300 do 380 kg NPK 8:26:26 in 100 kg KAN-a na hektar, ali 400 - 450 kg NPK 7:20:30 in 100 kg KAN-a na hektar. Na dobro založenih tleh s hlevskim gnojem pognojenim predposevkom pa lahko uporabimo 330 do 350 kg NPK 15:15:15. Za sadjarje Proti koncu februarja bo že čas za prvo gnojenje, vendar je priporočljivo gnojiti na mokro zemljo. Dušik mora biti na razpolago v času cvetenja, zato ga je potrebno potrositi toliko prej, da bo do cvetenja prišel do korenin. Potrebno bo tudi opraviti škropljenje proti breskovi kodravosti. Okužbe so možne samo ob dežju; če takrat breskve niso zaščitene, je za vsako škropljenje po okužbi že prepozno. Vedno je bolje proti kodravosti opraviti kakšno škropljenje več, še posebej, če je zgodaj spomladi že tako toplo. 1 fI fri 8 :V: '*$$.*;: z iti; v •* ■* -«• *vi * >r - , • i:•’ Pustni krofi Testo: 50 dag ostre moke, 2 veliki žlici sladkorja, 4 velike žlice olja, 2 veliki žlici ruma, 2 rumenjaka, 1 jajce, 4 dag kvasa, 1 vanilin sladkor, malo soli, limonina lupina, mleko po potrebi V eno posodo damo jajce, 2 rumenjaka, sladkor, rum, olje, vanilin sladkor in z mešalnikom penasto vmešamo. Kvas damo v malo mleka, da se zapeni. V skledi z moko, kvasom in ostalimi sestavinami vmesite gladko testo. Mleko dodajte po potrebi. Testo pokrijte in pustite, da vzhaja. Vzhajano testo postavite na pomokano desko ter narežite na kose, težke približno okoli 6 dag. Malo jih še premesite in oblikujte v krofe. Postavite jih na krpo, da vzhajajo. Po vrstnem redu, kakor ste jih postavljali, jih obračajte in pustite, da vzhajajo še malo z druge strani. Ko so dovolj vzhajani, jih pecite po istem vrstnem redu na olju, a ne prevročem, da se okrog krofov ne pojavi pena. Predno krofe obrnete mora biti posoda pokrita, potem pa odkrita. Krofe polagamo v olje vedno z zgornjo vzhajano stranjo navzdol. Pečene postavimo na krpo, da z njih odteče olje. Ohlajene posipamo s sladkorjem v prahu in jih po želji napolnimo z marmelado. Krofi iz pečice Testo: 1 kg moke, 10 dag sladkorja, 1 jajce, 2 rumenjaka, 20 dag margarine, Vi 1 mleka, 1 kocka kvasa Kvas razmešamo z malo mleka in postavimo na toplo, da vzhaja. Sladkor, rumenjake, jajce in margarino penasto stepemo, dodamo preostalo mleko, moko in vzhajani kvas. Dobro zmešamo in pustimo vzhajati. Testo premesimo in razvaljamo. Z modelom narežemo krofe, postavimo jih na pekač in pustimo vzhajati. Stepemo sneg iz 2 beljakov in 4 žlic sladkorja. Na vsak krof damo žličko marmelade in snega. Posipamo z zmletimi orehi in pečemo približno 50 minut pri 180° C. Valentinova trgatev Pišece - Vino Brežice vsako leto pusti določeno količino grozdja za pozne ali ledene trgatve oziroma za trgatve za vina posebne kakovosti. Na Valentinovo so potrgali še zadnje količine grozdja za letnik 2000. Ta je po besedah njihovega enologa Romana Sepetavca sicer odličen letnik za vina normalne trgatve, za vina posebne kakovosti pa letos ni bilo najboljših pogojev. Na grozdju zaradi dolgotrajne suše namreč ni toliko žlahtne grozdne gnilobe, kot je to v običajnih letih in kot je pri vinarjih zaželjeno. Tako so že kmalu po redni trgatvi potrgali grozdje za vina vrhunske kakovosti, v Drenovcu na Bizeljskem so decembra natrgali 5101 suhega jagodnega izbora sorte shardonay, trgatve za ledeno vino, ki zahteva štiri dni zapored -4 stopinje Celzija, pa letošnjo zimo zaradi precej višjih temperatur niso imeli. Pred dnevi so s trgatvijo letnika 2000 zaključili, v Pišecah so natrgal' in iztisnili še približno 50 1 suhega jagodnega izbora, ki ga bodo done-gavali do konca leta 2002 in ga poimenovali “Valentinovo vino”, zato, so tudi trgatev pripravili prav na dan. J.K. SavaGlas, 21.2.2001 .__________________________________________ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO Okrogla miza o devetletki Krmelj - Okroglo mizo so pripravili na OŠ Krmelj z naslovom “Devetletka v prvi in tretji triadi”. Na njej so spregovorili o novostih in kaj sploh prinaša devetletno osnovno šolanje, kije razdeljeno v tri triletja, vsako pa ima nekaj pomembnih značilnosti. Okrogle mize so se med drugimi Sosti udeležili pomočnik direktorice Zavoda RS za šolstvo Vlado Milek-$Č, predstojnik organizacijske enote Zavoda RS za šolstvo v Novem teestu Ivan Mirt, svetovalka Zavoda KS za šolstvo Novo mesto za prvo Wado Jožica Čampa in sevniški *uPan Kristijan Janc. Kot je poudaril ravnatelj šole gostiteljice Rado Kostrevc, so nekatere šole že krepko zakorakale v drugo jeto poskusnega uvajanja devetletke *n tudi v Krmelju so bogatejši za nekaj spoznanj in ugotovitev, ki sojih želili Predstaviti drugim. Okrogla miza je Potekala v treh sklopih. V prvem so govorili o teoretičnih izhodiščih vsebinske in organizacijske prenove v Prvi in tretji triadi. Predstavili sojih Jožica Čampa, vodja projektnega tima na šoli Glista Mirt in Rado Kostrevc, ki je odgovoren za izvajanje Projekta na OŠ Krmelj. Sledilo je delo vdveh skupinah, na razredni in predmetni stopnji, kjer so se seznanili s konkretnimi vsebinskimi in organiza- cijskimi vprašanji, ki se porajajo ob obdobju je ocenjevanje opisno, delu, zaključni del pa je bil namen- Svetovalka Jožica Čampa je naniza- jen razpravi in zaključkom. la nekaj pomembnih poudarkov dela Devedetna osnovna šola je razdel- v devetletki, med njimi je tudi ta, da jena na tri obdobja po tri leta, prvo je prvi razred namenjen aktivnim Tšr/sf m n | fl ■ 1 .JSLuM‘ '’gf ' " rogKp &pa>^8S| "■ 5™, J bm i i a '■fl Med udeleženci okrogle mize v ospredju Vlado Milekšič, Ivan Mirt in Jožica Čampa triletje zajema razrede od 1. do 3., oblikam dela, ne pa papirjem in drugo triletje od 4. do 6. tretje pa razre- svinčnikom, učitelji delajo z de od 7. do 9. Ob učiteljici v 1.razredu didaktičnimi igrami. Otroci nimajo pri polovici ur z učenci dela tudi šolskega zvonca, ure v razredu niso vzgojiteljica, ista učiteljica pa sprem- predpisane, saj učitelji ob delu upo- lja otroke ves čas prve triade. V tem števajo potrebo učencev po počitku. Tudi prostori so prilagojeni, prenovljen učni načrt je narejen tako, da ustreza starosti in sposobnosti otrok. Tretja triada prinaša številne novosti. Učenec ob obveznem programu izbira predmete glede na interes, izbrati pa mora tri predmete iz druž-boslovno-humanističnega in nara-voslovno-tehničnega sklopa. Predmeti so številčno ocenjeni, vključno s športno vzgojo, likovnim in glasbenim poukom, 8. in 9. razred pa bo imel tudi desetstopenjsko točkovno lestvico, ki jo bodo učitelji uporabljali med letom, ob koncu pa bodo točke spremenili v ocene od 1 do 5. Učenci, ki se bodo izobraževali po programu zadnjega triletja devetletke, se bodo vpisali v srednje šole pod enakimi pogoji kot osmošolci, kajti osnovna šola se za učence, ki se bodo med šolanjem vključili v program devetletke, ne bo podaljšala, izbira določenega predmeta pa tudi ne bo pogoj za vpis v srednje šole. Karmen Molan Suša v otroških očeh Krško - V dvorani Kulturnega doma Krško so podelili napade in priznanja učencem osnovnih šol in vrtcev, ki so se beležili letošnjega natečaja na temo Suša. Thdi letos so učenci osnovnih šol in vrtcev v Posavju sodelovali na natečaju Varstvo Pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zaključen nagradni natečaj Blanca - Na osnovni šoli Blanca so že v mesecu decembru razpisali šolski literarni in likovni natečaj na temo 200-let-nice rojstva Franceta Prešerna. Rezultate natečaja so razglasili na šolski prireditvi ob kulturnem prazniku, ob tem so podelili tudi nagrade. Trideset izbranih nagrajencev iz Posavja je po kratkem uvodnem glasbenem programu učencev Glasbene šole Krško nagovorila vodja Uprave za Obrambo Krško Zdenka Močnik, ki je poudarila, da se je tetošnjega natečaja udeležilo kar 35% več otrok kot v lanskem letu. Sodelovalo je deset šol in en vrtec iz Posavja, skupaj pa je na njihov Naslov na regionalni natečaj prispelo 128 izdelkov, od?tega 83 spisov ',n ^ Največ prispevkov so poslali iz, OŠ Sava Kladnika Sevni-Ca> kije tudi sicer na vseh natečajih najbolj aktivna, na drugem mestu tea OS Globoko in Blanca, na tretjem pa OŠ Maksa Pleteršnika iz "'šec in Tržišče. Nagrajence je nagovoril tudi poveljnik Regijskega centra civilne iščite Jože Kos, ki je vsem udeležencem čestital in se jim zahvalil ■'-a sodelovanje, prav tako pa je zahvalo namenil tudi mentoricam in Mentorjem, ki so delali z učenci. Direktor Izobraževalnega centra na Janko Petrovič, pa je malim umetnikom zaželel tudi veliko uspeha »r‘ nadaljnjem izboru, kajti nagrajena dela so predali na državni nate-aJ> ob tem pa izrazil upanje, da se v mesecu aprilu v čim večjem ‘tevilu spet srečajo, takrat na državni podelitvi na Igu. K.M. ZPM Krško že razmišlja o poletju Krško - Na Zvezi prijateljev mladine Krško se že v teh sprašujejo, če n*zmišljate, kako bi svojemu otroku omogočili kar se,da prijetne in nepo-^bne počitnice, zato vas vabijo, da svoje nadebudneže vključite v leto-'tenje v njihovi organizaciji. Nenazadnje, imajo dolgoletno tradicijo v organiziranju letovanj za otroke, zato tudi za letošnje poletne počitnice ponu-■tejo programe v Nerezinah in na Lošinju. Prav gotovo poznate otok Lošinj. S svojim blagim sredozemskim podlem in čistim zrakom, obogatenim z eteričnimi hlapi iglavcev in z *®avilnimi aerosoli je poznan kot idealen kraj za letovanje. Otroci bivajo '' skupinah v zidanih hišicah, skupaj z vzgojitelji in animatorji. Vsaka tešica ima spalnico z ležišči, dnevni prostor. Tlrši so skupni, ločeno za *teklice in dečke. Prehranjevanje je organizirano v jedilnici otroškega na-otroci pa preživljajo dneve na letovanju organizirano na kopanju in 'i najrazličnejših aktivnostih kot so: šola plavanja, tenis, ples, najrazličnejše "•tezabne igre, ustvarjalnice, mladinske delavnice, pohodništvo, priredile in podobno. Izbira Nerezin je prav gotovo najboljša možnost za vašega otroka in mladostnika zato ne odlašajte z odločitvijo in pokličite na ZPM Krško na stevilko 0748-80-360,0748-80-366 ali 041-342-095, ali pa se oglasite v njihovi pisarni na CKŽ 23 v Krškem, kjer boste prejeli prijavnice in i^teebne informacije o počitniških programih, ki jih organizirajo. vse V likovnem natečaju za ilustracije Prešernovih pesmi za nižjo stopnjo so sodelovali učenci od drugega do četrtega razreda, komisija pa seje odločila, daje najbolj prepričal učenec drugega razreda Aljoša Žnidaršič, ki je izdelal ilustracijo Prešernove pesmi Lipica. Učenci višje stopnje pa so izdejovali Prešernovo podobo, sodelovali so predvsem učenci sedmega razreda, najboljšo podobo, po mnenju komisije, pa je izdelal Tomaž Zakšek. V literarnem natečaju so sodelovali učenci višje stopnje od petega do osmega razreda, in sicer na temo Prešernovih pesmi, domišljijskih srečanj s pesnikovimi junaki, pisali so pisma pesni- ku in njegovi neuslišani ljubezni Primičevi Juliji, med temi deli pa je bila odločitev komisije, da nagradi dve deli; in sicer nagrado za ustvarjalnost je prejela učenka sedmega razreda Tina Brečko, za prispevek Urška 21. stoletja, za najboljše literarno delo pa je bil ocenjen prispevek Damjana Hlebca, učenca sedmega razreda, ki je zapisal Poslednje pismo Primičevi Juliji v obliki pesmi. Učence so nagradili s praktičnimi nagradami, njihovi prispev-ski pa so razstavljeni v predprostoru Krajevne skupnosti in objavljeni v šolskem glasilu, ki so ga na Osnovni šoli Blanca izdali ob zaključku praznovanja 200-let-nice Prešernovega rojstva. K.M. Pravice oseb z motnjami v duševnem razvoju Ljubljana - Dvodnevne konference o pravicah oseb z motnjami v duševnem razvoju so se udeležili tudi predstavniki iz Posavja. Udeleženci konference, ki sojo organizirali Zveza prijateljev mladine Slovenije, Društvo defektologov Slovenije in Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Sožitje, so sprejeli več sklepov. Med udeleženci je bila tudi specialna pedagoginja Vrtca Mavrica Brežice Marija Terih^j: “Predstavljena je bila problematika oseb z motnjami v duševnem razvoju, nekatere kršitve pravic, splošna spoznanja, možnosti uporabe zakonov ter nove oblike uveljavljanja pravic oseb z motnjami v duševnem razvoju.” Med drugim so sprejeli sklep, da podpirajo pobudo in s svojimi strokovnimi stališči argumentirano izražajo zahtevo, da se v Sloveniji v najkrajšem času sprejme zakon o zgodnjem odkrivanju in obravnavanju otrok z motnjami v duševnem razvoju. Prizadevali si bodo za čimprejšnji sprejem podzakonskih aktov, ki bodo omogočali usmerjanje otrok z motnjami v duševnem razvoju v ustrezne programe ter tako odpravili pravno praznino na tem področju. Oblikovali bodo bolj privlačne programe poklicnega izobraževanja za mladostnike z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, da bi ti imeli večjo možnost za zaposlitev. Oblikovati nameravajo vmesne delavnice med varstveno-delovnimi centri, invalidskimi delavnicami in redno zaposlitvijo. Strinjali pa so se, daje potrebno koncept samozagovomištva za to področje natančno razdelati. Marija Terihaj pojasnjuje: “Duševno prizadeta oseba ima določene pravice, ki jih ne more samostojno posredovati oz. izražati, zato potrebuje zagovornika. Osebe- z motnjami v duševnem razvoju so enakopravne z osebami, ki teh težav nimajo. Civilna družba pa je dolžna te pravice spoštovati in jih uresničevati.” Med zaključke konference so še zapisali, da je treba uzakoniti, da so odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju upravičene do samostojnega bivanja ter izobraževanja v odraslem obdobju, določila mednarodnih dokumentov, ki obravnavajo osebe z motnjami v duševnem razvoju pa je potrebno vpeljati v slovenski pravni red. Vzporedno s tem je treba uzakoniti določene pravice, ki zadevajo te osebe. Karmen Molan Obisk na brežiški gimnaziji Brežice - Gimnazija Brežice se je v letošnjem letu vključila v dva projekta EU, Confenius in Socrates, oba pa potekata v povezovanju različnih držav. V projekt Comenius so se poleg Gimnazije Brežice, ki zastopa Slovenijo, vključile še Srednja umetniška šola iz Španije, gimnazija iz Južne Italije in gimnazija iz Osla na Norveškem. Tema, ki jo bodo šoje iz omenjenih štirih držav obdelale, ima naslov “Kulturna in narodova identiteta, ki se kaže skozi tradicijo, navade in umetnost”. Gostje in predstavniki gimnazije ob županovem sprejemu v Posavskem muzeju Brežice Zaenkrat poteka projekt na ravni mentorjev. Mentorici iz brežiške gimnanzije, profesorici Ria Plut in Bernardka Ravnikar, sta že bili na obisku v Španiji, prejšnji teden pa je brežiška gimnazija gostila mentorje iz preostalih treh držav, tri Spance, dva Italijana in dve Norvežanki. Dopoldneve so preživljali ob spremljanju dela in življenja na šoli, za popoldanski čas pa so jim gostitelji pripravili pester program, s katerim so jim želeli predstaviti turistične in kulturne posebnosti Brežic in Posavja, pa tudi širšega posavskega prostora, slovenskega glavnega mesta, že ob prihodu pa sojih popeljali na Bled. Tako so si ogledali Kozjanski park v Podsredi, Toplice Olimje in samostan Olimje, področje Bizeljskega, Kostanjevico na Krki in samostan v Pleterjih. Goste je v mali dvorani Posavskega muzeja sprejel tudi brežiški župan Vladislav Deržič, nakar so si sobane brežiškega gradu še ogledali ter v vinski kleti Vina Brežice pokusili njihova vina. Po beseda pomočnice ravnateljice Gimnazije Brežice prof. Jožice Sušin so bili nad Slovenijo navdušeni in upa, da bodo domov odšli z najlepšimi vtisi tako o naši deželi kot tudi o nas ljudeh. Sicer pa sodelovanje poteka tudi med dijaki omenjenih šol, ki si že nekaj časa dopisujejo in prav brežiški gimnazijci v znanju angleščine - v tem jeziku namreč teče dopisovanje - izstopajo, na kar je šola izredno ponosna. Ob tokratnem obisku so se tudi dogovorili, da bodo jeseni na delovno srečanje na Norveško odpotovali ob mentorjih tudi po tri dijaki, predlagajo pa še, da bi se v nadaljevanju projekta srečali tudi ravnatelji teh šol. Jelica Koršič Radosti počitniških dni Posavje - Že res, da smo že nekako sredi zimskih počitnic, kljub temu pa se v Posavju vrstijo zanimivi dogodki, ki zapolnjujejo dneve posavskih šolarjev. Prireditve in počitniške aktivnosti se odvijajo po vsem Posavju. Tako na Zvezi prijateljev mladine Krško vsak dan potekajo dnevi odprtih vrat na sedežu Zveze prijateljev mladine Krško, na Cesti krških žrtev 23, otroci pa tudi starši lahko prisluhnejo prostovoljcem, ki predstavljajo programe ZPM Krško, na istem naslovu pa poteka tudi delavnica pod naslovom Nekaj bi vam rad povedal, in sicer vsak dan med deseto in štirinajsto uro. V sredo in četrtek pa v Ljubljani poteka delavnica Evropa v šoli, vsak dan pa otroke in starše popelje tudi veseli počitniški avtobus na smučanje na Roglo ali pa v Avstrijo, v soboto bodo otroci skupaj s starši zarajali na pustovanju, ki bo v Hotelu Sremič v Krškem, seveda bodo maske tudi nagrajene. Tudi na Blanci so poskrbeli za prijetne počitniške dni, v sredo bo namiznoteniški turnir, v četrtek računalniška delavnica, v petek pa še turnir v odbojki. V Mladinskem centru Brežice so pripravili zanimive in pestre počitniške programe, ki se začenjajo z minutami za sproščanje in koncentracijo, sreda je namenjena tudi potopisnemu predavanju in kulturnemu programu Mladi za mlade, v četrtek bodo otroci izdelovali pustne maske in kostume, sodelovali bode v delavnici “Olupi, razreži, posladkaj in dober tek”, za konec tega dne pa se bodo lahko tudi rolali. V petek bodo obiskali razvojni center Brežice, Radio Brežice in si ogledali brežiški grad ter sodelovali v likovni delavnici, sobota pa je namenjena živ-žavu. Otroci se srečujejo vsak dan med 9. in 13. uro. Pa prijetne počitnice. K.M. rojstva v porodnišnici brežice Od 5.2. do 19.2.2001 Dečke so rodile: Brigita Serajnik iz Brežic, Maja Perc z Ledine, Klaudija Budna s Senovega, Mojca Kostevc iz Pišec, Lucija Golob iz Dovškega, Reneja Videc z Orehovega, Barbara Martinčič iz Krškega, Andreja Šiško z Narplja in Marjana Galič z Breg. Deklice so rodile: Alenka Volčjak z Dobrave, Marija Habinc iz Brežic, Tatjana Gnidica iz Podgorja, Andreja Šitnik iz Krškega in Breda Brajdič z Gorice. KULTURA Samoborski umetniki v Krškem Krško - V organizaciji območnega javfiega sklada za kulturne dejavnosti in društva likovnikov Oko so v Galeriji Krško odprli razstavo likovnih umetnikov “Matice Hrvatske” iz Samobo-ra. Likovna skupina deluje že od leta 1992 in združuje 25 umetnikov, ki sodelujejo na skupinskih in samostojnih razstavah. Kot je ugotovil likovni kritik prof. Stanko Špoljarič, so našli uspešno obliko delovanja in ne predstavljajo neke čvrste skupine, temveč združeni v okrilju “matice” sestavljajo društvo, ki ga povezujeta ustvarjalnost in predanost umetniškemu ustvarjanju. Likovna skupina združuje različno nadarjene ustvarjalce, ki uporabljajo zelo različne vidike likovnih izrazov. V njihova dela je največkrat vtkano slikovito ozračje Samobora. To se najpogosteje ne odraža v prenašanju videza mesta, temveč v negovanju in posodabljanju njegove kulturne tradicije. Gostje iz Samobora so v Krško pripotovali z avtobusom, spremljal pa jih je tudi župan Antun Dubravko Filipec, kije ob otvoritveni priložnosti povedal, da ga veseli dejstvo, da so kulturni ustvarjalci tisti, ki ne glede na vse dnevne težave in nasprotja uspevajo sodelovati na vseh ravneh in z vsemi. Pri njihovem pogledu na svet očitno navidezne bariere, kot so državne meje, ne obstajajo, saj so te predvsem v glavah ljudi. Kulturni program ob otvoritvi je z igranjem na citre prispevala Nina Mandžuka, razstavo likovnih del več kot dvajsetih avtorjev iz Samobora pa si v Galeriji Krško lahko ogledate do vključno 9. marca. D.K. Vodja območnega sklada Tatjana Avsec in vodja likovne skupine Matice Hrvatske iz Samobora Grozdana Korpar Pavle Ravnohrib v Pišecah Pišece - Na povabilo Društva za varovanje materinega jezika naravne in kulturne dediščine “Maks Pleteršnik” Pišece je rojstno hišo Maksa Pleteršnika obiskal slovenski igralec Pavle Ravnohrib, ki se je Slovencem v zadnjih mesecih še posebno priljubil z vlogo v filmu o življenju in delu dr. Franceta Prešerna. Prisrčen sprejem krajanov in odličen sogovornik so tega dne obeležili popoldne v Pišecah. Gost je bil nad lepotami Pišec zelo navdušen in v kratkem pogovoru se je zahvalil za dobrodošlico in prisrčen sprejem, ki so mu ga pripravili krajani Pišec in učenci tamkajšnje osnovne šole. Ti so se potrudili tudi z zanimivimi vprašanji, na katera je igralec z velikim veseljem odgovarjal. K.M. Navdušen nad doživetji v Pišecah je dan kasneje Pavle Ravnohrib izrekel zahvalo in pohvalo vsem, ki so ga tako prisrčno sprejeli. Še vedno v znamenju Prešerna Brestanica - S koncertom Moškega pevskega zbora Svoboda Brestanica in nastopom recitatorjev so v organizaciji Kulturnega društva Svoboda Brestanica na tamkajšnji osnovni šoli slavnostno obeležili praznovanje Prešernovega spominskega leta. Kot je za take prireditve običajno, se je program začel s pesnikovo Zdravljico, našo državno himno, in s pozdravom gostom. 0 V predstavitvi dela Kulturnega društva Svoboda Brestanica, ki združuje veliko ljudi, predvsem ljubiteljev kulture, so bili poudarjeni dosežki in uspehi skupin in posameznikov, ki si na vseh ravneh prizadevajo promovirati kulturo kot najpomembnejšo dediščino slovenskega naroda. Tudi jasno izraženemu stališču, da je Prešeren postavil temelje slovenskemu pesništvu, ne gre oporekati. Njegove poezije, med njimi najdemo tudi besede njegovega verza "... so moč jim dale rasti bolj veselo...”, ki je bilo hkrati geslo, pod katerim je potekala kulturna proslava. Ob tej slavnostni priložnosti je Janko Avsenak Suzani Arnšek in Alojzu Petrinu izročil bronasti plaketi v priznanje in zahvalo za njuno veliko delo in udejstvovanje na kulturnem področju. D.K. ti Janko Avsenak in Suzana Arnšek napovedi 23. februar Krško -opereta Cigan Baron Opere in baleta SNG Ljubljana ob 20. uri v Kulturnem domu za modri abonma in izven Sevnica - gledališka predstava Vinka Modemdorfeija Vaja zbora v izvedbi KD Milan Majcen Sevnica ob 19. uri v Kulturni dvorani Sevnica 24. februar taka pri Zidanem mostu Kulturnem domu koncert Ibrice Jusiča ob 20.30 uri v 1. marec Krško - literarno glasbeni večer Pod dežnikom Kluba posavskih študentov ob 20. uri v Kavami Rondo Bosa v parku z brežiškimi dijaki Brežice - V Prosvetnem domu v Brežicah so se predstavili dijaki drugega letnika brežiške gimnazije, združeni v Šolskem kulturno umetniškem društvu Franja Stiplovška, s komedijo v štirih dejanjih Bosa v parku avtorja Neila Simona. Občinstvo so navdušili s predstavljenim delom. Mladi igralci so še enkrat presenetili s svojo igro in navdušili občinstvo v polni dvorani. Tokrat so se namreč predstavili občinstvu s komedijo z močnim nabojem ljubezni, ki nosi naslov Bosa v parku. Vsekakor gre vsa pohvala in čestitke mladi ekipi in vsem članom, ki so se potrudili, da se je publika od srca nasmejala zgodam in prigodam mladega zakoaskega para, ki se je že na samem začetku znašel v krizi. Smeha do solz nam prav gotovo manjka, a dejstvo, da v Brežicah ne bo zamrlo gledališko življenje je vsekakor vzpodbudno. KM. Uterami večer v Dobovi po 25-ih letih Dobova - Literarni večer je pripravilo Kulturno društvo Zvezda Dobova. Večer, ki je bil sicer popoldanski, je v dvorano Doma upokojencev s programom po petindvajsetih letih napolnil željnih pesmi, glasbe in besede. Enourni program so pričele ljudske pevke KD Zvezda z ljudsko Rože je plela, Ana Deržič je pesem posvetila spominu na dr. Prešerna. Kulturi naproti v cerkvi sv. Miklavža Sevnica - Sevniška območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Godba Sevnica sta ob pomoči Salezijanskega mladinskega centra Sevnica v počastitev kulturnega praznika minulo soboto povabila na koncert v cerkev svetega Miklavža v Sevnici. Člani sevniškega pihalnega orkestra pod taktirko dirigenta Simona Urha so se tokrat že drugič odločili za izvedbo zahtevnega koncertnega programa v župnijski cerkvi. Vseh 10 del, ki so jih uvrstili v sobotni program, so skrbno izbrali, kajti tako izbor kot sama izvedba v akustično silno zahtevnem prostoru sta za nastopajoče predstavljala velik izziv in preizkus. Številnemu občinstvu je med koncertom spregovoril župnik Ciril Slapšak in se nastopajočim zahvalil za lep prispevek kulturi ter dodal, da ob poslušanju dobro izvedenega glasbenega programa obiskovalci tudi duhovno obogatijo. V.Z. 'i ■ ,i Jm ■ srh* vi- ' I ^ [f* Jasna Lazarevič, Barbara Bosina, Sabina Pšeničnik, Silvija Ferkanec, Anja Glogovič, Tamara Krošelj in Teja Markotič Za preplet verzov in proze so poskrbele mlade literatke Osnovne šole Dobova, Ana Vugrin je iz klavirskih tipk zvabila zvoke Balade za Adelino in Chopinov valček, zapel je tudi petletni Mladinski pevski zbor, ki ga vodi in na klavirju spremlja Estera Cetin, pesniško pa se je predstavila še Terezija Toporišič ter glasbeno literarni večer dopolnila z deklamacijo Prešernove Turjaške Rozamunde. Za povezovanje med točkami je skrbela Sara Polovič. Nasvidenje čez leto “ob sorej” je prebujena želja tokratnih ustvarjalcev. N .J.S. Razstava del Pavla Predaniča Dolenja vas - Slavnostno pa je bilo tudi v dvorani gasilskega doma v Dolenji vasi, kjer je društvo Mešani pevski zbor Žarek v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravilo prireditev. Slike Pavla Predaniča najdete v slovenskih domovih na vseh kontinentih In sicer ob celodnevni razstavi slik domačega slikarja Pavla Predaniča še koncert, na katerem so poleg organizatorjev nastopili tudi pevci Posavskega okteta. D.K. “Naša prihodnost” Brežice - Varovanci brežiške Glasbene šole so se v šestindvajsetih točkah predstavili svojemu občinstvu na koncertu. Prisrčno popestritev koncertu sta dodala pevska zborčka Male glasbene šole in Pripravnica glasbene šole, oba je spremljala Orffova skupina. Sicer pa so se na instrumentih predstavili učenci od L do 3. razreda. Naša mlada glasbena prihodnost je s koncertom pokazala, da prihodnost obeta. Nekaterim so bili to prvi koraki v svet glasbe in prva preizkušnja pred občinstvom, zato je bila ta še toliko bolj privlačna in prisrčna. Med nastopajočimi so se z igranjem predstavili že tudi pravi mali umetniki, ki bodo sodelovali na regijskem tekmovanju glasbenih šol, ko se bodo poleg njih v znanju pomerili še vrstniki iz sedmih glasbenih šol iz Posavja in z Dolenjske. Gostiteljica tekmovanja, ki bo potekalo od 2. do 4. marca, bo letos Glasbena šola Brežice. NJ.S. Naj živi kultura! In vsa kulturna dediščina, ki jo premoremo. Nemara bi ostala v nepregledni množici državljanov, ki se niso niti z mislimi niti z nosom približali Arhivu Republike Slovenije, da ne grabim po sejalčevih potih. ARS je osrednja arhivska ustanova v impozantni Grubarjevi baročni palači v še vedno prekrasnem starem delu Ljubljane, ustanovljena leta 1945, ki hrani del najpomembnejšega gradiva za zgodovino Slovenije. In ga dopolnjuje. ARS je doživetje znotraj in zunaj, najdejo ga, po običaju, tujci. In nemara bi bilo dobro šolnikom, pa še komu, vsaj namigniti, da ga z zanamci obiščejo in spoznajo. Vsaj s tistimi, ki imajo do izročil afiniteto. Prešernovo leto, od letnice do letnice smrti, je minilo. S kančkom svetlobe okoli dvesto letnice pesnikovega rojstva. Ko smo z različnimi postavljanji na mnogih odrih in z najbrž nepreštetimi šolskimi in ljubiteljskimi kulturnimi društvi poskušali oživiti pesnikovo življenje z njegovimi deli vred. Kar je dobro in hvale vredno, čeravno že preveč stereotipno. Zato se mi vedno bolj ponuja misel “ o polstoletnem slovenskem mrtvaškem kulturnem prazniku ki ga ni bilo moč zdramiti niti z zamislijo, da bi bilo to leto Prešerno leto. Prešemosti niti za trohico. Je pa akademiku dr. Kmeclu, ki ga sicer neznansko rada poslušam, in njegovi ekipi v televizijski nadaljevanki pesnika uspelo demitizirati. Ga predstaviti kot čisto običajnega človeka z vsemi človeškimi lastnostmi, naj bodo te kakršnekoli že. Edino zares pa bo tudi v prihodnje kot trajna dediščina ostala njegova mala knjižica Poezij, v njej njegova genialnost, ljubezen do domovine in sposobnost, da je med Slovenci med prvimi dojel, da je materin jezik tisti, ki nam lahko da duševno moč in voljo, da se samostojno razvijamo kot vejica velikega, da ne pozabimo slovanskega stebla, “Ljubezen je b’la, ljubezen Še bo, ko tebe in mene na svetu ne bo.” (F. Prešeren ) Naj živi ljubezen! Sleherni trenutek. Tudi takrat, ko ne bodo iz izložb rdeči papirnati in balončka-sti srčki drezali, daje Valentinovo- Da ne bi srčni viharji osipali Hs" tičev z rdečih vrtnic in solze nabrekale trnja, da ne bi od njih premočila tona nepremočljivih Paio-pers pleničk, da od “tuge” izjokane oči ne bi bile bolj suhe kot vse puščave sveta. Da bi si bili sončnice v soncu in da bi delovala fina kemija. Tudi med prijateljstvi. To želim. Pravijo, da obstaja razumska razlaga za vsako stvar. Ampak’ zakaj se vam potem tresejo kolena vsakokrat, ko zagledate njeg°v kriv nos... Natja Jenko SunčiZ S GLASBA SavaGlas, 21.2.2001 intervju lestvice “Babilonci” znova obnoreli svet Skupina BABILON je ena najpopularnejših in najboljših pop skupin pri nas. V zadnjih nekaj letih so fantje nizali hit za hitom. Prav gotovo so skladbe z naslovom Umpha Pumpha, Dež in sonce, Kot ocean, Rabim tvoj smeh že naredile vtis na poslušalce, saj so vse postale velike uspešnice. Babilonci pa ne počivajo na lovorikah in delajo naprej. V jeseni bo izšla nova plošča, pred tem pa smo v goste povabili pevca FRENKA. Frenk Nova je zaščitni znak in pevec skupine Babilon. Njegov zaščitni znak pa je baretka, ki je tokrat ni nosil. „Baretko sem dobro prodal! Zdaj sem ugotovil, da bi bilo dobro kupiti še nekaj takšnih primerkov in jih potem vnovčiti. No, sicer pa tega ne mislim resno. Baretka je res moj zaščitni znak in tokrat sem jo pustil doma. Nekako spada le na oder“. Frenka smo lahko videvali predvsem pred novoletnimi prazniki. Skupaj z Nušo Derenda, Natalijo Verbo-ten ter Aljijem Nipfcem so posneli zanimivo bo,ično skladbo ter videospot, ki se je nenhno vrtel po TV postajah. Tokrat pa je Frenk zaupal, da je skupina Babilon posnela tudi novo skladbo in sicer kot duet z Aljijem Nipičem. „Z Alfijem se poznamo že nekaj časa, sodelujemo tudi z njegovim sinom, tako da je ta duet nekako neizogiben. Znjim smo res pravi prijatelji in tako je nastala skladba z naslovom „LE PRIJATELJI", za katero je besedilo napisal Alfi kar sam. Prepričano smo, da se bo skladba pri poslušalcih prijela, in da bo postala uspešnica vsaj tako kot vse ostale skladbe do sedaj. Dueti pa so pravzaprav tudi neka rdeča nit skupine Babilon. Fred leti so fantje posneli čudovito skladbo za EMO z naslovom „KOT OCEAN“ s pevko Dado. “Kot ocean je bila res velika uspešnica in ravno takrat smo ugotovili, da je to ljudem zelo všeč, in prav zato se tega še vedno poslužujemo.” Skupina Babilon pa svoje glasbene kariere ni ustvarjala le na slovenskih odrih, temveč so se fantje vrsto let urili in delali kot glasbeniki na tujih odrih v Avstriji, Švici, Nemčiji in Italiji. Šele potem so se odločili za kariero doma. Na začetku je bilo vse skupaj le bolj za hec, vendar že prva skladba je postala velik hit in tako so se zadeve kasneje na podoben način spet ponavljale. Zdaj delajo in ustvarjajo le še doma. “Na začetku niti pomislili nismo, da nam bo vse skupaj tako uspelo. In ko je zadeva pri nas postala tako zelo resna, nismo več odhajali na turneje v tujino. Zdaj delamo in ustvarjamo le še doma.” Babilonce pa velikokrat vidimo tudi na festivalih. Nazadnje so predstavili čudovito skladbo “Rabim tvoj smeh” na HIT festivalu. Čeprav njihova glasba ni tipično festivalska, pa vseeno vedno požanjejo uspeh. “Na HIT festivalu sicer nismo dobili nobene nagrade, vendar smo z izidom zelo zadovoljni. Skladba je zopet našla pot do poslušalcev in kot kaže bo tudi ta velik hit. Pripravljamo tudi videospot za to skladbo, ki smo ga pravzaprav pravkar posneli. V kratkem bo na vseh mogočih TV pri nas. Moram pa povedati, da sem bil po samem festivalu razočaran. Obljubljali so namreč veliko medijsko podporo, kar pa na koncu ni bilo tako. Festival je šel dobesedno mimo, niti TV prenosa ni bilo, kar je velika škoda, saj je bilo na festivalu kar nekaj dobrih in zanimivih skladb. Je pa prav, da imamo novi festival pri nas. Prepričan sem, da bo naslednje leto bolje!” Če torej mediji ne znajo izkoristiti priložnosti, morajo za to glasbeniki poskrbeti sami. In prav skupina Babilon je znana po tem, da ustvarja čudovite videospote. Brez tega danes glasben kariere skorajda ni mogoče delati. ..Videospot je res pomembna stvar. Pri nas ni nekih oddaj, kjer bi se lahko nenhno pojavljali. Videospot pa se lahko velikokrat predvaja na TV in tako se približaš publiki še najbolj. Najboljša stvar pa so seveda živi nastopi. Moram povedati, da nastopamo zelo veliko. Ne igramo več vsak dan, tako kot smo to počeli takrat, ko smo bili v tujini, igramo manj, ampak takrat veliko." Glasba skupine Babilon je takšna, da bi lahko uspeli tudi v tujini. Tudi o tem so fantje že razmišljali. Vendar vse ob pravem času, pravi Frenk. „Moram priznati, da si uspeha v tujini želi vsak glasbenik. V tem tudi mi nismo izjeme. Imeli smo že pripravljene skladbe tudi za tujino. Vendar se nam je kar nekajkrat zgodilo, da smo na nastopih v tujini peli svoje skladbe kar v slovenskem jeziku, pa so poslušalci prihajali k nam z željo, da zapojemo ... „Moja riba dobr’ ziba“... in na naše presenečenje smo prišli do zaključka, da jezik pravzaprav sploh ni ovira. Če je glasba dobra, je dobra za vsa ušesa. Tudi za tuja. Kljub temu pa tujina še vedno ostaja kot neka opcija, ki jo bomo morda nekoč poskušali uresničiti. Zaenkrat nam gre kar dobro tukaj doma. Predvsem zadnja plošča je tista, s katero bi prav lahko uspeli tudi v tujini." V skupini je 5 fantov. Vsak skrbi za svoj del. Vendar pa sta le dva, ki sta avtorja skladb. To sta Frenk in Marjan. Ustvarjanje skladb pa izgle-da takole... “Ideje imamo pravzaprav vsi, potem jih skupaj preposlušamo, poskušamo zbrati najboljšo varianto in potem nekako vse skupaj posnamemo. Včasih traja kar nekaj mesecev, da vse izgleda tako kot je treba. Tudi zdaj imamo že nekaj dobrih idej za nove skladbe.” Skupina Babilon bo v jeseni izdala novo ploščo. Sploh ni dvoma, da se plošča ne bi dotaknila naših ušes. Morda se vidimo in slišimo spet v jeseni, do takrat pa srečno Babilon in novim zmagam nasproti. Majda Arh-Sevšek slovenska narodna glasba Ansambel Sicer Mladi ansambel prihaja iz Mengša. Pred kratkim so izdali novo kaseto in zgoščenko “Življenje je veselje", s katero želijo opozoriti nase in se tudi predstaviti širšemu občinstvu. Ansambel Sicer je nastal iz tria, ki so ga sestavljali Simon Cerar, tudi pobudnik skupine, na harmoniki, Ernest Skok na baritonu in Robi Čuk na kitari. Fantje so v tej zasedbi pridno vadili in delovali kar nekaj časa. V želji, da razširijo svoj repertoar, so k sodelovanju povabili še Gregorja Burnika, ki igra trobento, in Mateja Dornika s klarinetom. Spremembo pri ansamblu pa so dokončno naredili leta 1998, ko sta se jim pridružila še pevca. Izvrsten pevski duet ansambla Sicer sta Barbara Bro-jan in Primož Stele. . Ansambel igra tako narodno zabavno kot zabavno glasbo. Prednost pa dajejo domačim narodnozabavnim tonom. V lanskem letu so se udeležili tudi nekaj festivalov narodnozabavne glasbe, med največji dosežek pa štejejo nagrado občinstva na lanskem festivalu v Cerkvenjaku. Lansko leto je bilo za mladi ansambel kar v celoti uspešno, piko na i pa so dodali s svojim glasbenim prvencem. Njihove skladbe prinašajo ljubezen, potepanje, veselje in iskrenost. Glasbo jim pišejo Simon Cerar, Franci Lipičnik, Primož Kosec in Marjan Ogrin. Večino besedil jim je napisal Jože Brojan, ki je tudi njihov vodja, dve Ivan Sivec in eno Janez Hvale. Tako kot pravijo,v svoji naslovni skladbi “Življenje je veselje”, je čutiti pridih mladosti in svežine na glasbenem področju. Sicer pa verjamem, da ansambel ne bo muha enodnevnica. Prav njihova zagnanost in tudi glasbena podkovanost sta možnost za uspeh. Treba bo le delati in delati. Po vseh letih njihovega trdega in zagnanega dela je to zelo blizu. Načrtov imajo veliko, pa ne visokih. Čimveč igrati poslušalcem in predstavljati svoje delo. Namen pa se imajo tudi udeležiti čimveč festivalov, za katere menijo, da so pomembni. Pa še kakšno nagrado lahko prinesejo, ki poplača ves trud. Zvezda “Sicer” torej v sijaju na narodnozabavnem nebu. Srečko Pavkovič ---4------------------------- Šopek za babico Besedilo: Jože Brojan Glasba: Simon Cerar Danes se v naši družini praznuje, babica naša svoj praznik slavi, da bi ji voščili zdravja in sreče, otroci in vnuki smo zbrali se vsi. Babica, sprejmi šopek spominčic, ki so nabrali ga vnuki za te, poštena in skromna si jih učila, da roža je ključ, ki odpira srce. Vsaj danes se usedi in se odpočij, saj trudne so tvoje pridne roke, vsaj danes postoj in z nami zapoj, naj pesem doni do belega dne. Naj ti ob zdravju še mnoga leta v prsih bije plemenito srce, da bi še dolgo med nami živela, hvala ti, babica, hvala za vse. VNi RADIO/BREŽICE m •n*i fe» •*»* mm. Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec” SLOVENSKA LESTVICA 1. DOBRA VILA - TABU 2. NI MI ŽAL - NUŠA DERENDA 3. HOČEM TO NAZAJ - SEBASTIAN 4. IZGUBIVA SE V NOČ - KINGSTON 5. TINA - ROK’N BAND 6. TRAVICA - CALIFORNIA 7. ONA JE KOT SLADKA KAVA - VICTORY 8. NE MISLI DA UMIRAM - MIRAN RUDAN 9. LJUBIM SE V ZAVETJU NEMEGA SPOMINA - TULIO FURLANIČ 10. RABIM TVOJ SMEH - BABILON TUJA LESTVICA 1. THE CALL - BACKSTREET BOYS 2. SHE BANGS - RICKY MARTIN 3. HE LOVES U NOT - DREAM 4. CH1LLIN’ - MODJO 5. VVHAT A FEELING - DJ BOBO&IRENE ČARA 6. CAN’T FIGHT THE MOONLIGHT - LEANN RIMES 7. CRAZY FOR THIS GIRL - EVAN AND JARON 8. IT WASN’T ME - SHAGGY 9. SUPERME - ROBBIE WILLIAMS 10. LOVE IS BUND - DAVID COVERDALE LESTVICA DOMAČIH 5 Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE. 1. TI NE VEŠ - ans. Tonija Hervola 2. BIZELJSKE GORICE - ans. Tonija Sotoška 3. ZADNJI SONČNI ŽAREK - ans. Dobri prijatelji 4. NOVO JUTRO SE PREBUJA - ans. Sicer 5. REVIRSKI POZDRAV - ans. Veseli Revirčani i1" KUPON ZA GLASOVANJE "1 Glasujem za slovensko pop skladbo:_____ Glasujem za tujo skladbo:______________ Glasujem za narodno zabavno skladbo:. Moj naslov:____________________________ Kupone pošljite na naslov: Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Z dobrodelnim koncertom do “Kulturno-mladinskega doma” Sevnica - Pred kratkim ustanovljeno Kultumo-športno društvo Lukovec se je lotilo pogumnega podviga, da v vasi s pomočjo različnih dobrotnikov postavi kulturno- mladinski dom. V pritličju zgradbe bodo manjši prostori, garaža in priložnostni bife, v zgornjem nadstropju pa večji skupni prostor, dovolj velik, da sprejme do 250 ljudi. Ža dosego, zdi se nedosegljivega, cilja so vaščani Lukovca - tudi člani Kulturno-športnega društva Lukovec minuli petek v Športni dvorani v Sevnici organizirali dobrodelni koncert, na katerem se je zvrstilo 22 nastopajočih. Vstopnice, ki sojih prodajali po 1.200 tolarjev, niti niso bile drage, če upoštevamo dejstvo, daje približno 1.300 obiskovalcev za ta denar dobilo za skoraj 4 ure koncertnega programa in dober občutek, da so s svojim prispevkom pomagali. V sevniški športni dvorani so v ta namen brezplačno nastopili: Otroški pevski zbor Osnovne šole Boštanj, ljudski godec Branko Žibert, Adi Smolar, ansambel Sijaj, Rafko Irgolič, ansambel Franca Ocvirka, Majda Arh, Čili Patrol, Fantje s Preske, Mlade frajle, Humorista Honza fonza, ansambel Štajerski objem, Vili Resnik, Romana Košir, ansambel Braneta Klavžarja, Nace Junkar, ansambel Franca Veglja, ansambel Jožeta Bohorča s prijatelji, Folklorna skupina Artiče, Moni Tkalec in Ljudski pevci iz Boštanja ter Bernarda Zarn in Silvester Polak. Župan občine Sevnica Kristijan Janc, ki je prisotnim spregovoril v imenu Občine, ki je bila tudi glavni pokrovitelj prireditve, ni skrival navdušenja nad množičnim obiskom in dejstvom, da je Kul-turnemu-športnemu društvu Lukovec z dobrodelnim koncertom uspelo iztržiti dober milijon tolarjev čistega zaslužka. Veliko pa je že tudi posameznikov, podjetnikov in drugih, ki so obljubili pomoč pri izgradnji: bodisi v denarju, materialu ali storitvah. V.Z. v________________________________________________________________y ŠPORT 2L seja Občinskega sveta Brežice Ko se svetniki lotijo športa Brežice - 21. redna seja Občinskega sveta Brežice je kar v dveh točkah obravnavala tudi brežiški šport oziroma športne organizacije. Po zanimivih razpravah so sprejeli sklepe, za piko na “i” pa so tudi dali zeleno luč novemu - staremu direktorju Cirilu Kolešniku. Po zanimivih in v nasprotju s pričakovanji, ne pretirano ostrimi razpravami, so brežiški svetniki razpravljali o delu Zavoda za šport Brežice v času od 1996 do 2000. Poročilo je predstavila Vilma Zupančič iz Oddelka za družbene dejavnosti Občine Brežice. Njena predstavitev je bila kratka, a z močnim poudarkom na dejstvu, da Zavod ni lastnik športnih objektov, to je namreč Občina. Kratek je bil tudi v.d. direktorja Ciril Kolešnik, svojo dobro uro pa so si vzeli svetniki, ki so med mnogimi izrečenimi besedami začeli tudi ugotavljati, kaj sploh pomeni “poročilo”, v tem duhu so nadaljevali, replicirali in argumentirali, potem so le sprejeli dejstvo svetnika Škrleca in njegovo kratko razlago, daje poročilo “nekaj, kar ima glavo, trup in rep”, dokler ni direktorica Mladinskega centra Brežice Patricija Čular, nekoliko kasneje, vsem skupaj dala lepo učno uro o tem vprašanju. Skratka, da ne izgubljamo besed, po dobri uri besed za in proti, je bilo poročilo Zavoda za šport z vsemi glasovi sprejeto. Potem so svetniki še nadaljevali v duhu športa, tokrat je bila tema predlog Športne zveze Brežice za spremembo organiziranosti športa oziroma redne zaposlitve sekretarja zveze. In tudi ta točka je svetnikom odškrtnila svojo urico za dve predstavljeni možnosti, za razmišljanje ali Športna zveza sploh, kaj dela ali nič, o upravičenosti zaposlitve sekretarja zveze, mimogrede so ugotovili, da ni nihče povabil predstavnika zveze na sejo, svetnik Avšič pa je celo zahteval, da se predstavljeni material spremeni v delovno gradivo, ki naj bi se predalo na občinskem svetu, a ni bil uslišan, proti koncu so svetniki celo ugotovili, da so si z&devo proceduralno celo napačno razlagali, po vsem tem pa so vendarle izglasovali konec točke. In sicer so sprejeli drugo od dveh možnih variant, predlog je podala občinska uprava, ki govori, da Občina še naprej zagotavlja sredstva za strokovnega delavca, zaposlenega na Zavodu za šport Brežice, ki mimogrede, po besedah v.d. direktorja Cirila Kolešnika, ni imel pripomb na delo sekretarja zveze. Sicer pa, Ciril Kolešnik seje na tej seji tudi otresel naziva “v.d” in ponovno postal stari - novi direktor Zavoda za šport. Karmen Molan AMD Brežice Kdo jim bo pomagal?! Brežice - Člani AMD Brežice so se sestali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so obravnavali vsa poročila o delu društva ključno s finančnim poročilom. V preteklem letu se je Upravni odbor AMD Brežice sestal na petih sejah, pri svojem sprejemanju smernic dela in odločitev so bili vedno sklepčni. Uspešno društvo pa pri delu onemogoča tožnik. Kje je strpnost, kje je razum? Ob mnogih uspešno zastavljenih in izpeljanih načrtih imajo v društvu žal še vedno velike težave, kar zadeva ureditev dokumentacije in pridobitev vseh potrebnih dokumentov za nemoteno delo na dirkališču Prilipe, kajti situacija je še vedno dokaj zapletena in nejasna tako zakonsko kot finančno. Predsednik društva Ivan Sktbšek je celo sklical sestanek s tožnikom, prisoten je bil tudi župan Vladislav Deržič, a žal srečanje ni obrodilo sadov. Kljub temu da so tožniku vsi odkrito in nepristransko dali vedeti, da podpirajo dejavnost društva in organizacijo športnih prireditev na dirkališču Prilipe. Res velika škoda, da se društvo, ki več kot dostojno predstavlja občino Brežice tudi zunaj meja naše države, ne more in ne more zaživeti v polni meri zaradi enega samega posameznika. Kdo bi jim lahko pomagal, kako prepričati tožnika, in kaj se bo še moglo zgoditi?! ju-jitsu ir karate lokostrelstvo napovedi košarka 24.2.2001 - V športni dvorani Leskovec pri Krškem bo ob 20.uri potekal 1. krog kvalifikacij za I.B slovensko ligo med ekipama KK Krško : KK Logatec. motokros Uspešen začetek Andreja Čudna Monte Varchia - Na otvoritveni dirki letošnje motokros sezone, odprtem prvenstvu Italije v superkrosu, je nastopil tudi edini slovenski predstavnik, član krškega Fun šport ben-ce MX teama Andrej Čuden, ki je dirko končal na 19. mestu. Za njim je zaostal tudi evropski prvak Hrvat Nenad Sipek, ki je bil 25. V superfi-nalu tega tekmovanja pa je Čuden po padcu tekmovanje končal kot sedemindvajseti. S tem nastopom je dokazal, da je dabro pripravljen na tekmovanja, ki ga čakajo v letošnjem državnem prvenstvu; to se bo začelo 25.marca v Oseku pri Lenartu. Po odhodu Saša Kralja in Boštjana Kampuša pa Čuden razmišlja tudi o možnosti osvojitve naslova državnega prvaka. “Mojster” Dejan Kink Globoko - Član Društva borilnih veščin Katana Ten team Globoko Dejan Kink, se je v minulih letih izkazal z uspešnimi nastopi tako na domačih kot tudi mednarodnih tekmovanjih. Seveda so uspehi obrodili sadove, med drugim tudi naziv “mojster ju-jitsa”, ki si ga je mladi policist, študent Pravne fakultete, pred kratkim pridobil. Z mojstrom Gorazdom Kostev-cem sta postala uigran par za uspehe. V letu 2000 sta bila prva na državnem prvenstvu in se uvrstila v državno reprezentanco, osvojila sta drugo mesto na grand prix turnirju na Krfu v Grčiji, bila še četrta med posamezniki in na prvem mestu ekipno, na državnem policijskem prvenstvu v tehnikah, na svetovnem prvenstvu v Copenhagnu na Danskem pa sta osvojila peto mesto, kar je doslej Dejanov največji uspeh. Kot pravi predsednik DBV Katana Ten team Globoko, Stane Preskar: ”Biti mojster, ne pomeni nositi črni pas. Taje le zunanji simbol doseženega znanja. Naziv mojstra ju-jitsu je mnogo, mnogo več. Je zavedanje minljivosti, težnja k skladu poštenega in zdravega življenja z okolico, je skrb za razvoj in prenašanje športa na druge, predvsem mlade, je njihova vzgoja in usmerjanje stran od mamil, cigaret, alkohola, težnja po vzgoji svojega mojstra šele takrat, ko vzgojiš mojstra!” In to staro japonsko reklo ohranjajo tudi v Društvu borilnih veščin Katana iz Globokega. plavanje Krški plavalci na DP Ljubljana - Plavalci krškega Celulozaija so na absolutnem državnem prvenstvu osvojili kar 30 uvrstitev v finala, od tega 13 v finale A in 17 v finale B, kar je najboljši dosežek zadnjih let Po pričakovanjih je bil najuspešnejši trenutno vodilni pri Celulozaiju Rok Kerin, ki se je kar petkrat pomeril v finalu A, še najboljše pa mu je kazalo v disciplini 400 metrov mešano, kjer se mu je nasmihala celo medalja, a mu je v odločilnih trenutkih priložnost zaradi težav s plavalno opremo ušla. Kljub temu je zadovoljil s petim mestom, še dvakrat je bil šesti, enkrat pa sedmi, medtem ko na 200 m kravl zaradi preutrujenosti ni nastopil v A finalu. Za najboljšo uvrstitev krikih plavalcev pa je zaslužen Jaroslav Kovačič, ki je v svojem edinem nastopu na 200 m delfin osvojil četrto mesto, žal je medaljo zgrešil le za slabih 60 stotink sekunde (2:10,24). Njegov rezultat pa je bil celo boljši od norme za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu. Pri dekletih je presenetila kadetinja Nina Andrjjaševič z dvema petima mestoma na 400 m mešano in 800 m kravl, osvojila pa je še šesto mesto na 200 m delfin ter osmo na 100 m mešano in 400 m kravl. V A finalu sta nastopili še kadetinji Petra Rostohar in Sara Hojski, ki sta bili na 200 m delfin sedma oz. osma. Uspešen nastop krškega Celulozaija sta dopolnila še Maja in Jaka Marušič z nastopi v B finalih na 50, 100 in 200m prsno. Z borilno veščino se je Dejan prvič srečal na šolanju za policista v Tacnu, vzljubil je ju-jitsu in poslej posvetil svoj čas treningom in delu na tem področju. Treniral je v ju-jitsu klubu Tacen pri mojstru Gorazdu Toplaku in se leta 1999 pridružil ekipi. Dejan Kink Kot mojstrski kandidat je pričel s stažiranjem tudi na trenerskem področju, predvsem v začetni skupini in kadetski tekmovalni vrsti, pa tudi sam je, kljub hudi poškodbi nosu in krajši prekinitvi, nadaljeval s tekmovanji. Mednarodni karate turnir Samobor cup Samobor - Sevniški karateisti so bili ponovno uspešni, Rok Črepinšek kot najboljši slovenski predstavnik osvojil srebrno medaljo v športnih borbah med kadeti do 70 kg. V športnem centru v Samobo-ru se je odvijal močan mednarodni karate turnir, na katerem je nastopilo več kot 8(X) tekmovalcev iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske in BiH. V športnih borbah je Rok Črepinšek v svoji kategoriji, športnih borbah, med mlajšimi mladinci do 70 kg vse svoje nasprotnike gladko premagal z visokim rezultatom. V finalu pa se je pomeril s hrvaškim reprezentantom, ki mu je moral po manjši nepazljivosti prepustiti zmago. Na koncu je zasluženo osvojil srebrno medaljo. Drugi sevniški predstavnik Darijan Tabak se je pomeril v članski konkurenci do 80 kg. Že z uvodnimi borbami je odlično začel in z atraktivnimi nožnimi udarci premagoval svoje nasprotnike vse do polfinala. V polfinalu je hrvaškega nasprotnika popofno-ma deklasiral, vendar glavni sod- nik ni reagiral in ni dodelil potrebne točke za našega tekmovalca. Po končani borbi, ki je bila po sodnikovi odločitvi neodločena, je glavni sodnik, ne da bi podaljšal borbo, odločil zmago v korist domačega tekmovalca. Tako je šla po vodi odlična uvrstitev Tabaka v finale. V repasažu se je zgodba z glavnim sodnikom ponovila, kljub temu pa se v klubu zavedajo, da je bil Darijan na tekmovanju v življenjski formi, prikazal je pravo borbenost in odličen repertoar atraktivnih nožnih tehnik. Sreča mu je obrnila hrbet, ko gaje dvakrat zapored čiste zmage oškodoval domač sodnik, ki je velikokrat “razsodnik”. V katah posamezno, kjer so nastopili najmlajši sevniški kataši, se je v polfinale uspelo uvrstiti le Tajdi Košir, ki je na koncu med mlajšimi deklicami osvojila odlično 5. mesto. ' > Kljub temu da je Rok kadetski državni prvak v svoji kategoriji, selektor v reprezentanco novači tekmovalce, ki so mu bolj pri srcu. Zaradi pristranskega in nestrokovnega odnosa pri izbiri pravih reprezentantov se je Karate klub Hypo s preostalimi 28 klubi odpovedal vsakršnega sodelovanja in nastopanja za reprezentanco. Tako na EP kot SP zdaj hodijo posamezniki, ki se obnašajo kot turisti in so še daleč od tega, da bi bili najboljši. Smatramo, da za takšne ni mesta v reprezentanci! Jurij Orač, trener I. razreda konjeništvo Bolj složni bolj močni Dobova - Člani konjeniškega društva Dobova so se pred dnevi zbrali na rednem letnem občnem zboru, bil je že peti zapored, na katerem so izpostavili tudi težave, s katerimi se v samem društvu medsebojno srečujejo. Za dobro delo je potrebna složnost, brez nje pa žal ne gre. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Borisa Cvetkoviča so izvolili delovno predsedstvo, ki ga je vodil Jože Zupančič mlajši. Po podanih poročilih je sledila razprava, na kateri so se člani med drugim želeli seznaniti z zakonom oziroma pravilnikom o kužnih boleznih. V nadaljevanju razprave je stekla beseda tudi o težavah članov društva in slabi obveščenosti oziroma neorganiziranosti. Nekdo od prisotnih je poudaril, daje potrebno v društvu zagotoviti organiziranost, da bodo lahko delovali nemoteno, kajti če se bodo metala polena pod noge, je bolje, da se društvo takoj razide. Pa tudi očitki, da se besede takšne in drugačne prenašajo po različnih občinskih gostinskih lokalih, so vse prej kot dobrodošli. Škoda bi bilo, da bi se društvo, ki združuje zelo lepo število članov, ljubiteljev konj, ki so v brežiški občini že dobro znani po svoji udeležbi na različnih prireditvah, razšlo zaradi takšnih težav. K.M. Odprto dvoransko DP Čatež ob Savi - Lokostrelski klub Čatež je pod okriljem Lokostrelske zveze Slovenije organiziral Odprto dvoransko državno prvenstvo v lokostrelstvu v vseh kategorijah in slogih, ki se ga je udeležilo 214 lokostrelcev iz Slovenije in tudi sosednje Hrvaške. V osmini finala tekmovanja je Dejan Sitar iz LK Valvasor v sestavljenem loku izenačil svetovni rekord z 18 desetkami iz 18-ih strelov. Ženska ekipa Novega mesta pa je v sestavljenem loku postavila nov državni rekord. tajski boks Zanimiv borilni šport Domžale - Slovenskd"7,veza Tajskega boksa in KBK Dema Mengeš sta organizirala letošnji prvi krog državnega prvenstva v amaterskem tajskem boksu za mladince in člane, ki je poželo veliko zanimanja pri gledalcih, ki so napolnili domžalsko dvorano. Tajski boks pa je vse bolj zanimiv tudi v Posavju, kar dokazuje tudi nastop posavskih tekmovalcev. Tako je v kategoriji članov do 71 kg zmagal član TBK Scorpion Krško Rožle Jazbinšek, pri članih do 75 kg pa je bil zmagovalec Damir Molan, prav tako član TBK Scorpion tz Krškega. Drugo kolo državnega prvenstva naj bi se odvijalo meseca junija v Ljubljani. košarka Obdržali prvo mesto Krško - Krški košarkaši so končali prvi del tekmovanja v II. slovenski košarkarski ligi in obdržali 1. mesto na lestvici. V drugem delu, ki se začne v soboto, 24.02.2001 se bodo v 6. krogih pomerile štiri najboljše ekipe za uvrstitev v I. B Slovens-. ko košarkarsko ligo. Poleg Krčanov se bodo za vstop v I.B ligo potegovali še KK Postojna, KK Logatec in KK Rudar iz Trbovelj. ples Lukci zmagujejo Ljubljana - Na državnem kvalifikacijskem plesnem turnirju v show plesih in stepu za soliste in pare so nastopili tudi trije člani PPK Lukec Krško. Luka Vodlan je prvič tekmoval v kategoriji mladincev v solo stepu in osvojil prvo mesto, s tem pa je napovedal, da je kljub prestopu v starejšo kategorijo lahko pričakovati osvojitev ene od medalj na državnem prvenstvu, do katerega pa so ostali še štiije meseci. Sicer pa sta bila odlična tudi Sebastjan Vodlan v solo stepu za člane in Vesna Vučajnk v solo stepu pri članicah, oba sta seveda zmagala Vsi trije pa sc marljivo pripravljajo na državno prvenstvo, Sebastjan in Vesna tudi z malo plesno skupino, ki bo 21. aprila v Celju. atletika Uspešen začetek sezone Brežice - Začetek nove sezone 2001 je za brežiške atlete uspešen, saj so na tekmovanjih, ki so bila v zadnjih dneh ponovno osvajali naj višje uvrstitve. Po lanskoletni poškodbi in pripravah pa je ponovno na odlični poti tudi Jure Rovan. Na dvoranskem prvenstvu v mnogobojih v Celju je Rok Držanič zmagal med pionirji, pri pionirkah pa je Maja Petan osvojila drugo mesto, tretja je bila Barbara Tomše, Tamara Rožman pa četrta. Mlajša mladinka Mateja Drobnič je bila tretja, mlajši mladinec Doko Maikič je bil četrti, Dominik Černelič pa šesti. Člani AK Fit Brežice so na tekmovanjih, ki so potekala v minulih dneh osvojili še veliko odličnih uvrstitev, na državnem prvenstvu pa so kar trije postali državni prvaki. Kruno Herakovič je postal državni prvak v metu kladiva pri starejših mladincih, v troskoku je državni prvak pri starejših mladincih postal David Smukovič, v skoku s palico pri pionirkah pa Tamara Rožman. Medalje so osvojili še Iz.tok Drobnič za drugo mesto v metu kladiva pri starejših mladincih, Tamara Rožman v metu krogle za pionirke, prav tako drugo mesto in Rok Držanič s tretjim mestom v skoku v daljino za pionirje. Uspešno pa se na tekmovališča po lanskoletnih težavah s poškodbami vrača tudi Jure Rovan v skoku s palico, ki je zmagal na mednarodnem mitingu v Munchenu, preskočil je 530 cm, še pred tem pa je na mednarodnem mitingu v Atenah prav tako zmagal in sicer z rezultatom 545 cm. KRONIKA SavaGlas, 21.2.2001 MMP Obrežje bo model mejne kontrolne točke zunanje Evropske meje Brežice - Ob vzpostavitvi schcngcnskih določil za bodočo evropsko mejo na naši slovensko - hrvaški meji so udeleženci posveta ugotovili, da je vzpostavitev režima Evrospke skupnosti mejnih kontrolnih točk na naši južni meji ključnega pomena za vstop v EU, vendar Obredje brez izjemnih naporov in kooperativnega odnosa občine Brežice in vladnih institucij ne bo mogoče realizirati v letošnjem letu. Obe strani sta izrazili pripravljenost sodelovanja in ob težavah računata na sprejem interventnega zakona. žiška državnozborska poslanca, so mejni prehodi še vedno črna grad- in ostalem. Je pa direktor Servisa predstavniki občine in pristojnih od- nja, vodja operativne skupine mag. skupnih služb Mitja Valič pojasnil, delkov ter predstavniki carinske in Debelak poudaija: “MMP Obrežje da zaključujejo tovrstne študije in da policijske izpostave v Posavju. bo model za urejanje vseh ostalih bodo tudi ti dejavniki kmalu znani. Delovno predsedstvo z županom Vladislavom Deržičem in ministrom Jakobom Presečnikom na sredini omizja Kot je znano, je Vlada RS v začetku februarja sprejela vrsto ukrepov v zvezi z vzpostavitvijo varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na slovensko hrvaški meji. Ti prehodi pa naj bi bili usposobljeni do konca leta 2002. Med trenutno 36 prehodi na 670 km slovensko-hrvaške meje bo vzpostavljenih še 27 s podpisom maloobmejnega sporazuma, trije obstoječi cestni Obrežje, Jelšane in Gruš-kovje ter pri nas še železniški Dobova pa za kompleten nadzor. Kot se zaveda operativna skupina, jih bo najverjetneje potrebno dodatno vzpostaviti še nekry. Razprave o uresničevanju vzpostavitve mejnik kontrolnih točk za izvajanje Evropskih standarov, ki jo je organizirala minuli petek Občina Brežice, sp se udeležili predstavniki končno izbra- Slovensko-hrvaški sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, za katerega je ustavno sodišče odločilo, da ga bo obravnavalo prednostno, ni bil uvrščen na dnevni red seje ustavnega sodišča 15. februarja. STA nega financerja, to je Servisa skupnih vladnih služb, predstavniki Ministrstva za evropske zadeve z vodjo operativne skupine za vzpostavitev južne meje mag. Slavkom Debelakom, minister za promet iz zveze Jakob Presečnik s sodelavci, predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Družbe za avtoceste, bre- Direktor Občinske uprave občine Brežice Ferdo Pinterič je uvodoma pojasnil, da je občina Brežice na vlado in pristojna ministrstva poslala pismo ob sprejetih ukrepih, da v konceptu vlade upoštevajo tudi spremembe prostorskih planov občine Brežice. Vladaje namreč naložila, da mora Ministrstvo za okolje najkasneje do konca marca zir sprejem na vladi pripraviti uredbo o lokacijskem načrtu avtocestnega odseka Krška vas-Obrežje. S tem želi vlada zagotoviti začetek postopkov za usposobitev MMP Obrežje za opravljanje nadzora po merilih Evrope do konca letošnjega leta. Glede na to, da stanje na hitro vzpostavljeni slovensko -hrvaški meji ni uredilo 10 let in da mejnih točk na bodoči zunanji meji EU, zato je za nas to izredno pomemben preizkus v luči sprejemanja v Evropsko skupnost. Prehodi morajo biti popolnoma urejeni do leta 2002, od tega je odvisen naš vstop v EU.” Poudarja še, da bo Obrežje model za ureditev cestnih prehodov Gruškovje in Jelšane ter za železniški prehod Dobova, letališče Brnik in luko Koper, ki bodo izvajali vse tri segmente nadzora. Obrežje Evropska skupnost dobro pozna, ob tem pa je na pomembni cestni poti s 13 milijoni prehodov letno. Mag. Andrej Vizjak ni dobil konkretnega odgovora, kaj izvajanje evropske kontrole pomeni za lokalno skupnost v smislu nastanitvenih kapacitet, potrebe po delovnih mestih _e__________________________________ Udeleženci posveta so poudarili potrebo po partnerskem sodelovanju med občino Brežice in vlado, za pospeševanje sprejemanja potrebnih aktov. Zavezali so vlado, da sprejme najnujnejše ukrepe, ki jih je potrebno izvesti na področju Brežic za ureditev razmer ob meji. . Vlada RS zagotavlja, da bo po potrebi pripravila poseben interventni zakon za pridobivanje dovoljenj, zemljišč in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Kot je povedal Jože Avšič, ki je bil eden od organizatorjev posveta, bo Občina Brežice v roku 7 dni pripravila specifikacijo nalog in ukrepov, ki jih je potrebo izvesti za realizacijo schenge-na na obeh mejnih prehodih. Suzana Vahtarič Oba bančna ropa na Senovem organiziral domačin Posavje - Kriminalisti Policijske uprave Krško so v sodelovanju z zagrebškimi kolegi v zvezi z ropi poslovalnice Nove Ljubljanske banke na Senovem ugotovili, daje bil organizator obeh ropov 27-letni Franci A. iz okolice Krškega. Pri dveh podvigih, ko je bila obakrat odnešena večja količina denarja, pa so mu pomagali trije hrvaški državljani. Policisti so organizatorja prijeli 2. februarja letos v Ljubljani, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa umora. Kot so še sporočili iz krške policijske uprave, kriminalisti obeh držav še zbirajo podatke o morebitni vpletenosti drugih oseb v omenjena ropa, ki soju izvedli 3. avgusta lani in 12. januarja letos. V letošnjem sta najverjetneje sodelovala 18-letnik in leto dni starejši nepridiprav, oba iz Zagreba. Lani avgusta pa je eden od letošnjih roparjev imel na Senovem drugega pomagača, prav tako komaj polnoletnega Zagrebčana. S.V. Obračun v romskem naselju Gorica, Krško, 9. - V romskem naselju Gorica na področju krške upravne enote sta se 22-let-ni D.B. in njegov 17-letni brat D.B. prepirala z 22-letrrim M.J. Med prepirom je 17-letnik stekel v nedograjeno stanovanjsko hišo po avtomatsko puško ter jo podal bratu. Taje en naboj izstrelil proti M.J., ki je stekel pred svojo nedokončano hišo. V bran oškodovanemu je stopila tudi nje- gova mati in ga skušala zaščititi s svojim telesom, ko je 22-letni D.B. ustrelil še enkrat. Tokrat v tla, ob tem pa kričal, da ga bo ubil. Po tem sta brata pobegnila, policija ju je izsledila šele kasneje in tudi prijela. Orožja policistom ni uspelo najti, v osebnem vozilu so našli le naboj kalibra 7,62 mm. Zoper osumljenca so podali kazenske ovadbe. S.V. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■NI I RADIO^ BREŽICE Sporočite RADAR kontrole: telefon: 4991252 ima država naj večjo oblast nad človekovim življenjem, in da vedno noče prehajati preko njej začrtanih meja. Država pa ni bitje, ni oseba, ni organizem, ni bistvo (essentia), nima svojega življenja, življenje je vedno v ljudeh. V ljudeh so eksis- no sodišče izda odločbo, da so bile v sodnem postopku kršene človekove pravice? Za stranko prav gotovo nekaj! Razveljavljena je pravno možna odločba in vse predhodne odločbe, na katerih temelji prejšnja odločitev. Človekove pravice Vsaka sprememba družbenega sistema skuša postaviti novega človeka. To pa je mnogo težje kot postaviti novo družbo. Nova družba se Zgradi, novi človek pa se ne pojavi istočasno z njo. Novi človek ni predmet fabrikacije, ne more biti produkt družbene organizacije. Pojav novega človeka je novo duhovno rojstvo. Zavest ima svoje eksistencialno središče vedno v človeku, v osebi. Nesporno je, da tencialna središča. Človekove pravice, tiste temeljne neodtujljive, naravne, naj bi bile uveljavljene zmeraj in povsod. V času, ko smo gradili našo državo je bil temu dan velik poudarek. Uvedli smo tudi nov pravni institut varstva človekovih pravic - ustavno pritožbo. Vse je izgledalo tako, da smo na pragu novega razumevanja in spoštovanja človekovih vrednot, in da ima izvrševalec pravice. Z ustavno pritožbo, strogo začrtane meje, kijih ne sme prestopiti. Ali je v resnici narejen tudi vsebinski korak v smeri varstva človekovih pravic? Kaj se zgodi, če ustav- Stranka se po dolgih letih pravdanja ponovno znajde na začetku spora. Kaj pa se zgodi s sodnikom, ki je kršil človekove pravice? Ali je s takšno odločbo sploh narejen kak korak v smeri bolj pravičnega in zakonitega sojenja, je posebno vprašanje. Lahko bi rekli, da največji davek za kršitev človekovih pravic nosi le prizadeta stranka, ki se mora sama boriti naprej, da ji bo povrnjena prizadejana škoda. Boriti pa se mora na sodišču, kije te kršitve povzročilo in to z odvetniki, ki izredno neradi vodijo pravdo proti državi ter so zato še posebno dragi. Čudno je, da vse do danes ni še nihče opozoril na problem, da gre pri kršitvah človekovih pravic za prekoračitve pooblastil, zlorabo oblasti sodnika in za proti ustavno omejevanje pravic prizadetih udeležencev v sodnem sporu, ki se ne more sanirati le z običajnimi obnovitvenimi postopki, brez. da bi bil po uradni dolžnosti vzpostavljen postopek za ugotovitev sodnikove odgovornosti za te kršitve. Nihče ni torej kršitvam človekovih pravic in svoboščin pripisal posebnega značaja in pomen drugačnega pravnega varstva, in da gre v takih primerih vendar le za dosti več kot le za napačno uporabo zakona, da gre za kršitve določenih civilizacijskih vrednost, ki v praksi pomenijo, med drugim, tudi izpeljavo ustavnih načel in določb. Se nadaljuje prihodnjič! 113 - 113 - 113 - 113 Od 8. do 19. februarja Prometne nesreče Na Policijski upravi Krško beležijo 31 prometnih nesreč, tokrat brez smrtnih žrtev. Ilegalni prehodi in ponarejanje listin Skupaj je bilo prijetih 14 ilegalnih prestopnikov državne meje, vsi so bili vrnjeni na Hrvaško. Na mejnih prehodih so odkrili tudi 5 primerov kršitev tujcev s ponarejenimi dokumenti. Zaseg orodja in vozil Na Obrežju so državljanu Bolgarije zasegli ukraden Audi A4, na vlaku pa so našli plinski samokres, katerega lastnik je neznan. Ostala kriminaliteta V Kostanjevici na Krki je bilo vlomljeno v skladišče čistilne naprave int v prodajalno, kjer je škode za 900.000 SIT. V Podvinjah je neznanec ukradel mešalec za beton, iz bencinskega servisa v Brestanici pa več mobilnih telefonov, vrednih 450.000 SIT. Neznanec je na Velikih Malencah posekal 245 trt, lastnik ima za 500.000 SIT škode. 12- 112- 112- 112 Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško beležijo 36 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč in 17 za posredovanje veterinarja na domu. Posredovali so 7 naročil za odvoz kadavra. Dežurni pirotehnik je na Brezjem pri Veliki Dolini odstranil neeksplodirano granato iz 2. svetovne vojne. Gasilci PGE Krško so iz vozila izrezali ponesrečenko v prometni nesreči na Pijavškem. V Pohanci so domači gasilci pogasili ogenj v zabojniku za smeti. Stopnja varnosti v Posavju zadovoljiva Krško - Na PU Krško so v letu 2000 obravnavali večje število kaznivih dejanj kot leto prej, vendar je število raziskanosti obravnavanih primerov tudi večje. Tildi v preteklem letu smo se Posavci pritoževali nad delom policistov, vendar manj kot v letu 1999. Od 83 pritožb pa je bilo utemeljenih le 7. Direktor PU Krško Andrej Zbašnik poudarja preventivno delo v policiji, ki bi zagotovo še izboljšalo varnost ljudi. Vse policijske enote v PU Krško so v minulem letu zabeležile več kaznivih dejanj, najmanjši porast so zabeležili na Policijski postaji (PP) Krško, le dobre 4%, nekaj več kot 5% porasta so zabeležili na PP Brežice, precej več kaznivih dejanj kot preteklo leto so zabeležili na PP Sevnica, skoraj 24%, še več pa Postaja mejne policije Dobova, je bilo samomorov, obravnavali so jih 28, leto prej 32, obravnavali pa so tudi štiri poskuse umora, nobeden na srečo ni bil dokončan. Obravnavanih je bilo tudi več ropov, odkrili so tudi več primerov ponarejanja listin za prehod meje in ovadili 76 oseb, za katere utemeljeno sumijo, da so vodiči ali organizatorji ilegalnih prehodov čez državno mejo. Zlatko Pirš, Sašo Jejčič, Andrej Zbašnik in Stefan Hren nekaj manj kot 42%, in največji porast kaznivih dejanja so zabeležili na Postaji mejne policije Obrežje in sicer za 67 in pol %. Posledica slednjega je seveda tudi povečan promet preko omenjenega mejnega prehoda. Posavski policisti so v preteklem letu ovadili 1725 oseb, kar je tudi za dobrih 16% več kot leto prej, od tega je bilo med njimi več tudi mladoletnih oseb. V tem obdobju so pridržali 155 oseb injih 130 s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku. Na področju kriminalitete se je število kaznivih dejanj v preteklem letu povečalo skoraj za 17%. Izstopajo kazniva dejanja spolne nedotakljivosti, kazniva dejanja zoper življenje in telo, kazniva dejanja zoper pravni promet, zoper javni red in mir, prepovedan prehod državne meje ter kazniva dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem. Zaradi kršitve zakona o proizvodnji in prometu z mamili je bilo sodniku za prekrške prav tako podanih več predlogov kotleta 1999. Nekaj manj Na področju gospodarskega kriminala sta zaradi zlorabe proračunskih sredstev bila ovadena dva nekdanja posavska župana, odkrili pa so tudi več zlorab uradnega položaja in ponarejanje listin. Načelnik Urada kriminalistične službe Sašo Jejčič pojasnjuje: ‘Tovrstna kazniva dejanja težko odkriti, je pa delo policije v bolj učinkovito tudi zato, ker se je politika Generalne policijske uprave v zadnjem času precej spremenila. Znotraj kriminalistične policije so formirane posebne enote za boj proti korupciji in to se odraža tudi na nižji ravni, zato lahko pričakujemo še večjo uspešnost.” Glede prometne varnosti v Posavju je načelnik Urada uniformirane policije Zlatko Pirš povedal, da se je ta povečala. V preteklem letu so zabeležili manj prometnih nesreč, žal pa so bile posledice hujše, lani je umrlo 21 oseb, leto prej le 14. Zaskrbljujoč pa je podatek, da je kar 32% povzročiteljev pobegnilo s kraja dogodka. Jelica Ko&č RAZVEDRILO horoskop Oven Venera ne bo pustila nobenih dvomov. Ljubezenska zgodba se bo nadaljevala z novimi epizodami. Pazite, da ne boste doživeli finančnega presenečenja, dokopljite se do dokumentov, ki dokazujejo vaš prav. Bik Medtem ko bodo drugi pripravljali teren oziroma plodna tla za poslovni podvig, boste vi neodločni glede srčnih zadev. Merkur opozaija pred zgovornostjo, ki vam utegne škodovati (med nedeljo in sredo). Dvojčka Vihravost bo tokrat zamenjala resen namen, da bi dragi osebi dokazali vdanost Pri praktičnih obveznostih (šola, delo) ne pozabite, da bo v prihodnosti težko, zato se pravočasno potrudite. Rak Na sredi poti se boste spomnili, kaj vse ste pozabili. Prisluhnite dvojčkovemu ali vodnaijevemu receptu, kako bi popravili napake. Domače zadeve bodo znova v ospredju, ne dovolite, da bi vam odvzeli tisto, kar je vaše. Lev Smehljali se boste, kar bo zbegalo marsikoga v vaši družbi. Za zdaj ne razkrivajte čustev. V četrtek delovni razpleti in veliko olajšanje. Ne zapletajte se z nekom iz poslovnega kroga, ker bi se mu morali podrediti. Devica Nekdo je že vajen vaše neodločnosti, tokrat mu pokažite, da mislite resno. Za samske je prišlo pet minut za prvi korak. Pri delu govorice, toda nič tako resnega kar naj bi vas spravilo v razmišljanja. Tehtnica Kar dobro vam bo šlo, ko se boste končno spravili k delu. Tudi študentje naj ne bi več odlašali. V ljubezni se spet pojavlja vodnar, oven ali škorpijon (tudi kot nekdo, ki ima odgovore na vaše dileme). Škorpijon Ne ogrožajte svojega zdravja z izčrpavanjem, ponočevanjem, vedno višjimi športnimi cilji. Mars bo namreč zabrisal razumske meje, posebno za rojene v drugi polovici novembra Pri ostalih bo v ospredju prijateljstvo. Strelec Preverite, ali niste kar preskočili nekaj pomembnih delovnih točk. Zajema vas naglica na kar vas opozaija tudi draga oseba Do torka pričakujte simpatična druženja eno vas bo še posebno motiviralo. Kozorog Kar nekaj starih prijateljev se vas bo spomnilo, vi pa boste nenavadno nezaupljivi, posebno glede predstavnic nežnega spola. Preden boste dajali nasvete, si priznajte, kako bi se sami odzvali. Veseli boste nekega pisma. Vodnar V naslednjih dneh boste aktivnejši v jutranjih urah, potem pa bo energija kar naglo upadla Zato ne razmišljajte predolgo, na vsako zamujeno priložnost boste znova dolgo čakali. Na čustvenem področju preveč govorite, a le malo dokazujete. Ribi Ni razlogov z.a pritoževanje, le na delu se premika prepočasi. Čas bo ugoden za naložbe. Premislite tudi, kako bi preživeli nekaj dni dopusta. Tudi dragi osebi bi godilo, če bi bila nekaj dni sama in se v miru pogovorila. moda 20 najpomembnejših trendov za poletje: prevladovala bodo petdeseta in osemdeseta leta, romantika, pank in seksipilnost. Če se najprej posvetimo barvam, bomo takoj opazili, da gre za umetnostno mnogobarvnost. Kdo pravi, da črna barva ni moderna? Pa še kako. Pa naj bodo to kopalke, kostimi, poletni plaščki iz usnja, šifona ali jerse-ya, samo črna brez kakršnihkoli kombinacij. Seveda pa črna ni edina. Tudi z ostalimi barvami se bomo igrali. Rdeče krilo z modrim zgornjim delom.oranžen top z zelenim krilom, vse barve so seveda močne, nikakor nežne! Poleg tega pa bo tudi rdeče - roza zelo slavna kombinacija v materialih šifona, satena in pletenine. Slog pa ne bo samo eden. Glamur ostaja predvsem pri poslovnih oblačilih, kostimih, ki pa so to leto malo prenovljeni. Predvsem drugačni. Vrnil seje tudi “bad girls” izgled. Kratka in predrzna pank rock oblačila. Hkrati pa slavi svojo vrnitev tudi etno stil. Zlato rjava koža prekrita z, bež barvami. Kaj se ie zgodilo? Safari slog je srečal vojaškega in bosta združena eden izmed slogov tega poletja. Zraven sloga in barv ter petdesetih in osemdesetih pa so pomembni tudi vzorci. Veliko bo kontrasta, črno - belo. Krogi, črte, karo, kvadrati, trikotniki, štirikotniki. Oblikovalci so se spet poigrali s simetrijo. Materiali, ki bodo prevladali: šifon, saten, usnje. Vse to združeno bomo lahko kupili, opazovali, se oblekli v “vroče” hlačke, ki bodo zelo, zelo moderne, kratke majice, krila do kolen, seveda ozka in v obliki črke a, hlače pod koleni, bluze z globokimi dekolteji, pasovi, zelo široki, in volančki. Armani je predstavil naramnice, ki pa so malo drugačne od tistih, ki jih mi poznamo in že dolgo ne nosimo. Prekrižane, odsekane, najbolj zanimivo je to, da se bo pokazal ženski hrbet. Kot vidite, bomo to poletje zelo svobodni, tako v barvah in materialih kot v slogih, saj jih je na voljo za vsako modno dušo. 41 Lea Šinko Štraus nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -majica revije Albert Albert Renata Vene, Heroja Maroka 3, 8290 Sevnica 2. nagrada - ura-budilka revije PIL PLUS Nevenka Flajs, Goveji Dol 27, 8269 Krmelj 3. nagrada - družabna igra “Človek ne jezi se” Božena Stibilj, Endliherjeva 14, 1000 Ljubljana - Bežigrad Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: PETEK, AROMA, ROBIČ, TIARA, MICK, SPOMENICA, PA, OLIVETTI, KON, JOR, Dl, PERLA, EDA, EMBALAŽA, NIT, NARCIS, IT, LI, MAN, CEKIN, OJNI-CA, EVITA, GAJRET. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 2.3.2001, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! SAVAGLAS NAPRAVA ZA METANJE KAMNOV JUNAKINJA TOLSTOJ. ROMANA ANA AMORJEV SPREMLJE VALEČ SODOBNA SLASBENA ZVRST GRŠKI GOG LJUBEZNI ŠVEDSKO MOŠKO IME PRITOK BAIHAŠ KEGA IF7EI3A PRIST. V SREDNJI KITAJSKI VULKAN. GORA NA. KIUŠUU LILIJI PODOBNA CVETLICA FIATOV AVTO POVR- ŠINSKA MERA OMIKA, PROSVETA SMUČA?} PFTFR JEZIK V KONGU STANE SEVER GORAZD STOPAR EDEN OD KONIT- NENTOV DRŽAVA V MALEZIJI BANČNI AVTOMAT PRITOK ODRE OTO NOVAK SESTAVIL BOJAN MACUR MERSKA ENOTA ZA ZlATO ' VRSTA LAHKE KONJENICE DOHODEK OD KAPITALA ALOJZ REBULA LAH GLAVNO MESTO JORDA- NIJE VRELEC V ROG. SLATINI HRIB PRI BEOGRADU POKOJNI SLOV, SMUČAR JOŽE RDEČI KRIŽ f?0Š ATLET MAKSIM FRANC. KOMIK POKR. V ŠPANIJI METEOROLOŠKA POSTAJA NA EUESMBUJ NORD. BOGINJA MORJA ANTON ROPRET DEL DNEVA IRIDIJ SLIKARKA KOBILCA JUŽNI POL 11 ALUMINIJ PAPE- ŽEVA KRONA DRŽAVA 1 GL. MESTOM BAGDAD TANTAL 1 2 3 4 5 b 7 3 4 9 10 11 7 3 mala šola računalništva Težave pri delu Računalniki so danes postali nepogrešljivi del opreme v službi in doma, saj skoraj ni opravila, ki ga ne opravimo z njim. Pretok informacij, globalnih in lokalnih je izjemno hiter in v celoti računalniško podprt. Podjetja ali posamezniki zaradi tega postajajo skoraj popolnoma odvisni od računalniške podpore. Le zamislite si, kaj se zgodi, kadar zmanjka električne energije. Skoraj v celoti se ustavi življenje, tako v službi kot doma. Niti preprostega besedila več ne moremo napisati, ker pisalnih strojev ne uporabljamo že precej časa. Da ne govorimo o dvigu denarja z banke, nakupa v velikih trgovskih hišah, spremljanje borze, letenju letal ipd. V bistvu so računalniki zelo nebogljeni stroji, ki pa zahtevajo kar precej znanja, volje in truda, da jih obvladamo tako, da nam na koncu v lepo služijo. Strah, da bi računalniki ponoreli ali pričeli sami razmišljati, bo še kar nekaj časa popolnoma odveč. Vendar, zakaj je potem toliko težav pri vsakdanjem delu z računalniki? Če si zadevo malo bolj strokovno Vertikala smrti Film Vertikala smrti naj bi pravzaprav pomenil poskus nadaljevanja relativno uspešnih filmov kot sta bila Živi in K2. Žal pa mu to ne uspeva najbolje. V svoji želji po ugajanju skuša seči tako daleč, da v dveh urah med sabo zavedno pomeša slo po alpinizmu, zatrta čustva, nepomembne zaplete, prikaz kapitalizma brez primere, nevarnost na vsakem koraku ter tekmovanje z naravo in časom, navsezadnje pa se stvar izcimi, v ponekod sicer atraktiven, a mlačen in bolj kot ne neprepričljiv film. ogledamo, ločimo v osnovi dve vrsti napak: strojne in programske. Ravno zaradi tega razloga so računalniki, ko pride do večjih težav tako neobvladljivi. Do napak v strojni opremi pride zaradi različnih razlogov: nekvalitetni deli, nestrokovna sestava, običajne okvare zaradi iztrošenosti ipd. Računalnik je sestavljen in nekaj večjih delov, ki pa skrivajo ogromno elektronskih in mehanskih delov, največkrat so to kar mali tehnološki čudeži, za običajne ljudi popolnoma neznani. Npr. magnetne plošče trdih diskov, ki nam hranijo vse programe in podatke se vrtijo s hitrostjo okoli 5400 obratov na minuto, v 1 uri to pomeni 324 000 obratov, v 8 urah pa kar 2 592 (XX) (dva milijona...). Pravi mali čudež, ki pa občasno lahko tudi zataji in kar naenkrat nimamo več besedila, ki smo ga ravnokar napisali. Seveda je • takih delov v računalniku še kar nekaj. Zato je pri nakupu računalnika potrebno dobro premisliti in ne kupovati najceneje, saj nam takšen poceni nakup lahko zelo zagreni življenje. Druga vrsta okvar je programske narave. Ta vrsta je običajno težje obvladljiva, saj npr. pri trdem disku kaj Vas še zanima, za kaj gre? Peter Garrett, ki ga igra Chris 0’Do-nnell ter njegova sestra Annie (Robin Tunney) sta pred tremi leti v gorah doživela skupaj z očetom tragedijo, ki bi kmalu pokopala vse tri. Takrat je Peter storil, kar je moral storiti, s čimer je rešil sebe in sestro, vendar pokopal očeta. Tega mu Annie ni odpustila, njuni odnosi pa so se ohladili. Zopet se srečata v baznem taboru, ki stoji pod drugim najvišjim vrhom sveta, goro K2. On kot fotograf za National Geofraph-ic, ona kot del osebja, ki skuša z egocentričnim bogatašem Ellio- hitro ugotovimo ali pravilno deluje ali ne. Že sam operacijski sistem, ki hkrati tudi nadzira strojne dele, je izjemno kompleksen. Menda ima Windows 95 kar 50 000 napak! Nemogoče, da bi jih obvladali. Današnji svetovni trend (predvsem zaslužki največjih svetovnih podjetij) izdajanja novih programov na dve ali tri leta, pripelje do tega, da imajo ti novi programi na začetku veliko težav in napak. Zato je pametno počakati nekaj časa, npr. 6 mesecev in se šele potem odločiti ali bomo kupili program ali ne. V tem času se odkrije kar precej napak in lahko se zgodi, da bomo takrat kupili že popravljeno različico programa. S tem si prihranimo kar nekaj težav. Pri našem vsakdanjem delu pa uporabljamo kar lepo število programov, vsak od njih ima svoje “muhe”. Vse to “preživeti” je včasih kar precej mučno. Vendar pa obstaja še tretji dejavnik, ki je močno zaslužen, da naš računalnik deluje pravilno ali pa ne. To je človeški faktor. Dokazano je, da napačna raba računalnika, predvsem pa neznanje povzročata veliko problemov. Kolikokrat se je že zgodilo, daje popolnoma nov in brezhi- tom Vaughnom (Bill Paxton) splezati na osemtjsočaka in pomahati letalu letalske družbe milijonaija. Ne glede na opozorila z vseh strani, četudi je vremenska napoved slaba, Vaughn pritiska na svoje “podanike”, tudi za ceno življenj. Zato se pripeti tragedija. Ledena past jih ujame. Kaj drugega preostane Petru kot da poskusi v kar najhitrejšem času z večkultu-ralno reševalno elcipo ter (pozor!) nitroglicerinom na hrbtu, ki ga žarek sonca ne sme ujeti, razstreliti goro, no, vsaj tolikšen del, da bodo ponesrečenci pri vzponu na K2 ostali živi. ben računalnik naslednji dan že na servisu. Seveda so domači nadebudneži takoj preizkusili zmogljivost novega računalnika, namestili nekaj igric, jih potem obrisali, dodatno pa obrisali še malo operacijskega sistema in delovanja nove “škatle” je takoj konec. Najnovejše računalniške igrice so “nočna mora” večine računalniških serviserjev, saj imajo s takimi računalniki zmerom največ težav, saj igrice zahtevajo zelo zmogljive in kvalitetne računalnike. Vidimo torej, da je potrebnega veliko znanja, da se bo naš računalnik vsakič, ko ga bomo vključili tudi dejansko zbudil in potem ves dan lepo deloval. Tudi v računalništvu pravilo: če ne vemo, kaj delamo, potem to stvar prepustimo raje strokovnjakom. Branko Lavrenčič Rdeča nit filma vseeno ostaja neprepričljivost že videnega. Film je podpisal Martin Campbell, ki je ustvaril filma GoldenEye (007) ter Zono. Chris 0’Donnell pa je zaigral v uspešnicah, ki nosijo ime Bat-man in Robin, Vonj po ženski (z Al Pacinom) in Ocvrti zeleni paradižniki. Bill Paxton se zadnje čase loteva samih ekstremnih podvigov. Pred tem je uspešno zaigral v filmih Twister, Titanic in Appolo 13. Gregor Žvipelj Živijo, otroci! No, pa smo spet skupaj! V času, odkar smo se zadnjič srečali, smo bili vsi skupaj malo zaljubljeni, no, saj veste, kaj mislim! Na Valentinovo, na dan vseh zaljubljencev. In kje so bili vaši Valentini in Valentine? Ste jim poklonili kaj lepega? Ste?! Odlično! Na mamb ce in očke pa tudi gotovo niste pozabili?! No, zdaj pa že korakamo v naš najljubši čas. Tralala, hopsasa, hi, hi, hi ... maškarada k nam hiti! Ja, mastili ?e bomo s slastnimi krofi, flancati in drugimi pustnimi dobrotami! Pa našemili se bomo! Prav zanima me, kakšne pustne maske si boste izbirali letos? Kar vidim vas, nekateri boste kavbojci, drugi Indijanci, deklice se boste prelevile v princeske, morda čarovnice, najmlajši bodo najverjetneje telebajski, ki so tako pomembni zadnje dni. No, tisti bolj veliki in z več domišljije pa se boste prav gotovo odločili za kakšne nevsakdanje maske. Na primer ...? Hja, kaj pa vem, sploh se mi ne sanja. Pa vseeno. Ne bi vam rad pokvaril pustnega presenečenja, zato vam bom zaželel samo to, da se boste na pustnih rajanjih, ki jih prav gotovo ne bo zmanjkalo, kar se da lepo imeli in se noro zabavali. Zato: “Naj živi pust, krivih ust, mastnih lic in norih veselic!!!” Opla, da ne pozabim, pa vesele počitnice!!! Nočna pošast oj^ Mračilo se je. Oboževala sem poletne sprehode po gozdu. Sprehajala sem se po potki. Naenkrat je v grmovju zašumelo listje. Prikazalo se je dvoje svetlečih oči. Zdrznila sem se. Mislila sem zbežati, toda hotela sem razvozlati uganko, kdo se skriva v grmovju. Zaslišala sem nekakšen: “Phhhh, phhhh!” Spet je nekaj zašumelo. Potem se mi je res zmešalo. Zakričala sem na ves glas, tedaj pa je pred mene skočila tista pošast. ... Sosedova mačka! ... Od takrat sovražim poletne sprehode po gozdu. Natalija Bevc, 2.b, Novinarski krožek OŠ Brežice Miha Tomše, 4.c, OŠ Brežice Kulturni teden Otroci vedno radi pokažemo, česar se naučimo. Še posebej radi razveselimo starše s svojim nastopom. Ponosni smo, ko nam ploskajo. 8. februarja je slovaški kulturni praznik. V šoli smo se dogovorili, da bomo imeli kulturni teden in da bomo v šolo povabili tudi svoje starše. Veselo smo jim zapeli, odigrali igrice in zaplesali. Vsem je bila najbolj všeč polka. Moja mamica pa nam je prebrala pravljico Lunino jezero. Skupaj smo luno, jezero in sotesko tudi naredili. Lepo je, ko ustvarjamo skupaj. Tjaša Vrane tič, 2.r./9, OŠ Globoko Kreganje dveh sošolcev Debeli in suhi se kregata in suhi reče debelemu: “Ti si debel!” Ta pa mu odvrne: “Ti pa debil!” In suhi spet reče: ‘Ti pa še bolj debel kot prej!” Debeli pa: “Ti pa še bolj debil!” Pa debeli zine: “Rajši sem debel kot pa debil!” Suhi pa: "Rajši sem debil kot debel!” Kapljica Kapljica, od kod si pa prišla? Iz temnega oblaka. Potem sem padla na streho. Potem sem drsela navzdol. Padla sem na velik cvet. Matej Lovrinčič, l.c, OŠ Brežice Kapljica Dober dan, jaz sem kapljica! Padla sem iz temnega oblaka, zdaj pa drsim po listu, ko sem prišla do konca, sem padla na zemljo, potem sem se s svojimi prijateljicami združila v lužo. Andreja Molan, l.c, OŠ Brežice Pozor!!! Tega pa ne spreglejte!!! Z Osnovne šole Raka so nam poslali nadvse zanimivo povabilo. V njem vabijo, da se jim pridružite na pustnem rajanju. Podrobnosti pa so naslednje: Cas veselja in smeha je pred vrati. Misel na skorajšnjo pomlad, ki jo oznanja rajanje, nas razveseli, norčavost, ki je v zraku, pa nas za trenutek odtegne od vsakdanjih obveznosti. Prepustimo se množici pustih mask, da nas očarajo s svojo igrivostjo, duhovitostjo in dobrim razpoloženjem, ki ga je čutiti na vsakem koraku. Osnovna šola Raka v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Raka in Podjetniškim centrom Krško vabi na razigrano pustno rajanje. Na pustni torek, 27. februarja 2001, se bo veselje začelo ob 15.30 na trgu na Raki. Seveda zabave ne bo manjkalo, kajti tako kot vsa leta bo tudi tokrat za prijetno vzdušje poskrbel ansambel Kresničke. Seveda bodo najzanimivejše maske tudi nagrajene. Da pa bi združili prijetno s koristnim, bodo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo, Aktivom kmečkih žena Raka, vinogradniki in obrtniki pripravili tudi pustni prodajno-razstavni sejem. Pustite se presenetiti spretnosti ter iznajdljivosti učencev in krajanov KS Raka, seveda pa nikar ne zamudite tega veselega dogodka. Pa veselo pustovanje! -Si "3 in X sc o TOM uri »MS ICUC-VUK MN 08 IfODM' šolar šolko Odločitev je vaša Učenci OŠ Bistrica ob Sotli so ob tem, da so predstavili svojo Pesem na srečanju zdravih šol, v Ljubljani predstavili tudi zanimivo zloženko v obliki steklenice. Sicer pa ste o srečanju brali v prejšnji številki. Kaj smo delali? Veliko in še več! Učenci Osnovne šole Studenec smo v zadnjih dneh počeli kup reči. Učenci 3. in 4. razreda so s svojo učiteljico Andrejo imeli pravljični teden. Vsak izmed učencev je prejel pravljično mapo, ki jo je dopolnjeval s svojimi pravljicami in ilustracijami. Tako so učenci postali pravljičarji in so ostalim pripovedovali svoje pravljice, učiteljica pa jih je za spomin fotografirala. V četrtek pa so učenci tretjega in četrtega razreda obiskali elektrarno pri gospodu Ocvirku. T\idi v podaljšanem bivanju so učenci ustvarjali. Naredili so vsak svojo knjigo z naslovom “Ljubezen ne pozna meja”, saj veste, bilo je Valentinovo, mi pa smo zelo, zeeeloooo zaljubljeni. Na tabli v razredu imamo veliko srce, na katerem piše: “Vsak dan vzide sonce in te požgečka in vsak dan te ima kdo rad!” Učenci in učiteljice OŠ Studenec Nekaj utrinkov pravljičnega tedna iz tretjega in četrtega razreda OŠ Studenec Če bi bil dobra vila, bi: - pomagal, reševal probleme, delil srečo, zdravje, nasmeh in prijateljstvo (Andrej Mlakar, 4.r); - čaral, letal po zraku, pomagal, plesal (Andrej Jesih, 4.r); - pomagala vsem na svetu, ponagajala vsem porednim otrokom, čarala revnim (Katja Kralj, 4.r); - izpolnjeval želje, trosil ljubezen, letel, čaral, reševal ljudi, čistil okolje (Lucijan Ratajc, 4.r). Če bi srečal dobro vilo, bi si zaželel, da bi: - živela pri meni (Tine Divjak); - mi pričarala veliko sreče in zdravja (Irena Kurnik); - me popeljala po svetu in mi izpolnila tri želje (Andrej Mikolič); - učiteljica Mateja in moj sosed Andrej imela zdrave noge (Lucijan Ratajc); - se dobro učil, da bi imel novo kolo, da bi bil zdrav in šel na morje (Matej Lisec); - v šoli z neba padale petice (Katja Kralj); - imel veliko denarja, dobrih prijateljev, ogromno igrač in sladkarij (Andrej Jesih); - bil zdrav, vesel, srečen, da bi se dobro učil in da bi lahko prišel do želenega poklica (Andrej Mlakar). Učenci podaljšanega bivanja na OŠ Studenec pa so si zamislili, da bi postali najbolj slavni pisatelji na svetu Kako sem postal slaven? - Slaven sem postal, ko sem napisal nekaj knjig. Vsi me občudujejo. Sem zelo bogat. (Jure Hočevar) - Slaven lahko postaneš, če si dovolj pameten in priden. Imeti moraš bistro glavo in dobro voljo. (Suzana Kokove) - Moja pot do slave se je začela že v zgodnjih otroških letih z zgodbicami, ki sta mi jih pripovedovali stara mama in mami. Tudi živali pri stari mami so mi dale snov za moje zgodbice. Zgodbice so namenjene otrokom. Pisati pa sem začela potem, ko sta moja dva bratca Kristijan in Matic hotela vsak večer novo zgodbico. (Mateja Žnidaršič) Učenci podaljšanega bivanja pa smo pisali tudi ljubezenske zgodbe Malina se zaljubi v rdeči ribez V majhnem kotičku na koncu vrta je pod temnim grmom živela malina. Dan za dnem je bila sama ii) zelo sama. Nekega dne so gospodarji sklenili podreti velik grm. Poklicali so delavce, ki so ga požagali in odpeljali stran. Ko so vsi odšli, je malina prvič v življenju videla sonce, oblake in svojo okolico. Ko si je ogledovala svet okoli sebe, je na drugi strani ograje zagledala rdeči ribez. Srce ji je zaigralo od sreče. Zaljubila seje na prvi pogled. Nista pa bila dovolj velika, da bi dosegla drug drugega. Vsak dan sta uživala v soncu in se pogovarjala. Bolj kot je sonce sijalo, bolj sta rasla in kmalu je malina zrasla čez ograjo in objela ribez. To je bil najbolj srečen dan v njunem življenju. Bila sta srečna in zaljubljena in to srečo sta delila povsod naokoli. Mateja Žnidaršič, podaljšano bivanje, OŠ Studenec Hrast se je zaljubil v palmo Nekoč je živel hrast, ki seje zaljubil v palmo. Ker nista imela nog, se nista mogla poljubiti. Zato sta si pošiljala pozdravčke po zraku. Nato pa je nekega dne divjal vihar, ki je prevrnil hrast proti palmi, tako da jo je končno lahko poljubil. Suzana Kokove, podaljšano bivanje, OŠ Studenec Vodna kapljica Mnogovrstna je lahko “usoda" vodne kapljice. V obliki megle ali oblakov lahko dneve lebdi v zraku, preden kot dež, sneg, toča, slana doseže zemljo. Po dolgi poti v potokih in rekah priteče do morja. Lahko pa se leta zadržuje v kakšnem jezeru, tisočletja v talni vodi, globoko pod zemljo ali dolgo v rečnem ledu. Ampak ponovno se bo voda nekoč spet podala na pot. Dolgo časa je potovala na jugu, vendar je opazila, da bi jo tam skoraj popili, ker je suša in ljudje komaj čakajo na dež. Zato se je odpravila na sever. Toda tam je zmrznila v led in če je ne bi neki deček dal v vodo, bi večno ostala sneg. Ne na vzhodu, zahodu, severu ne na jugu ni mogla ostati, zato se je odpravila na sredino sveta. Tam je videla, kako so ljudje žejni sredi poletja zaradi pomanjkanja dežja. Zato je hitro napolnila prazen vodnjak z vodo in se za vedno potopila. Ni ji bilo mar, ali bo večno v zemlji ali v telesu, samo da ljudje ne bodo trpeli in umirali zaradi nje in njenih sestric ter bratcev. Njo je popila neka ženska in kapljici ni bilo nič hudo, ker ji je za vedno vzela prostost. Vodna kapljica je bila srečna, daje rešila več tisoč ljudi. Ksenija Jožef, 4.b, OŠ Savo Kladnik Sevnica OGLASI, REKLAME, OBVESTILA FA& I PRIREDITEV SO OMOGOČILI I AFP DOBOVA PI2ZERIJA VALENTINA GRADBENIŠTVO GLOCOVIC KLJUČAVNIČARSTVO DFRZIC AVTOPRCV IN MEH. OGOREVC IVAN PREVOZNIŠTVO HOTKO MIRKO KROJAŠKI SALON ANDREJA PREVOZNIŠTVO OGOREVC IVAN VERZAL GOSTILNA CETIN KLJUČAVNIČARSTVO DOBO GOSTILNA KRUIC LESNA GALANTERIJA PETERKOC FRANC AVTO PREVOZNIŠTVO PETERKOC FRANC SGP ROZMAN OMV ISTRABENZ MINIMARKFTtOCE TMS BRFZICE VUCAJNK PEPI HERVOL SABINA C VE Rt E MIRAN TRGOVINA KEZMAN ACR RAČIČ TERAKOTA VUIKANIZERSTVO FURLAN BETI DOBOVA GOSTILNA HUMEK PSC ŠKOFLEK CHEMO DOBOVA JOŽE TOPORIŠIČ GOSTILNA KRAMER LADIMPEX PEKARNA KLEMENČIČ MILENIUM DRUZ. PREHRANA DOBFRSEK HOTKO ANDREJ M PLUS mo FRIZERSKI SALON MIMICA GOSTILNA MOLAN VINO BREŽICE PNI KARNEVAL J6.01-0i.0J.i001 ENK POBOVA PONEDELJEK ?ti O?. 17 08 ZAČETEK OZNANJEVANJA PUSTA sodalujejo: organizirane skupine te vseh vesi radio Vrbina LOČE TOREK 2/02 6.00 KOSCI 07.00 ORAČI 1600 ZBIRANJE PUSTNIH SVATOV V DISKOTEKI PARAOISO sode)uje|o fe